Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto III.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 1.
ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Jesenice, Krekov dom
LIST ZA GOSPODARSTVO, P ROS VETO IN KULTURO
Sesenice, 1. januarja 1938
Za novo srečo — k veri naših mater
Novo leto! Da bi bilo srečno! Da bi bili srečni mi!
Ne, človek ni srečen, če je vsa njegova sreča le posest in uživanje tvarnili in častnih dobrin. Premnogi, ki mu ni ničesar manjkalo, kar ljudje na splošno označujejo za pogoje zadovoljnega življenja, so se pri vsem bogastvu, s katerim jih je obsipala »sreča«, čutili skrajno nesrečne in nezadovoljne. Življenje jim je bilo neznosno. In to so bili često ljudje, ki jih še danes moderni svet šteje med največje duhove človeštva. Kdo bi naštel vsa imena od Tolstoja do Mallocka.
Ne, zemlja je kakor otrovana, in kdor hoče piti srečo samo iz njene ilovnate čaše, se mu še \ rokah razleze in razmaže.
Zato ni mogoče dovolj pomilovati tistih in-teligentov, ki so sami rojeni od verne katoliške matere, ki je v vsem svetnem prizadevanju tako rekoč z obema nogama stala v duhovnem kraljestvu božjem, odkoder je zajemala moči in tolažbe zase in zanje, sedaj pa sami dere jo samo za vabami tega sveta in še druge vanje pehajo.
Kakor berači duhovno obubožani stoje pri vsej svoji izobrazbi vsi skupaj nasproti dovršenemu duhovnemu bogastvu ene same slovenske boguvdane katoliške matere. Brezprimerno plitvi pa so potem še toliko zaslepljeni, da se smatrajo za poklicane, voditi druge.
Kam jih vodijo? Nujno v plitvost in v siromaštvo svojih duhovnih obzorij, k izkopanim cisternam osmradelih voda boguodtujenega življenja, zakaj njih vera, če jo imajo, je kakor s koreninami izrvana iz pravega verskega obče-stvenega doživetja in presajena na gluha tla nerodovitnega suhega razumskega samopresoja-nja in — samodopadenja. Ne živijo v Bogu in iz Boga, ampak nekako mimo njega.
Nekako taka slika se nam nudi na Jesenicah.
Nekateri zracionalizirani in zindividualizirani inteligenti ob istočasnem neiskrenem poudarjanju občestvenosti vabijo in hočejo voditi množico delavnih ljudi k nekim namišljenim ciljem zadovoljstva in blagostanja. Večne vezi obče-stvenega življenja in sreče v njem pa preračun j eno nestrpno odrivajo, ker bi jih te vezi preveč vezale na pošteno življenje in na nesebično delo. Zato vsa tostranska sreča, tostranski cilji, tostranske vrednote. Zato vedno in neprestano licitiranje za zgolj čutne instinkte, beganje množic z lažnimi gesli, zato neprestano iskanje za nečem, da množica ljudi ne bi dobila časa, da se posamezniki iz nje zazro v čiste globine svoje duše.
Imamo v resnici vtis, da so ljudje vsega tega naveličani, da se jim hoče preko vseh teh ničevih prevar in beganj miru. Spokojeni v svojih srcih hočejo nazaj k vrelcem čistega duhovnega življenja, hočejo, če prav presodimo, nazaj k — Bogu. Posameznik ga išče, čeprav včasih podzavestno, iščejo ga družine, iščejo ga tudi množice. Kadar pa se božje oglasi v človeku, prstene zemske okove zdrobi v prah, ker človek nikoli zastonj ne išče Boga in božjega.
To je veselo znamenje časa in opomin tavajoči inteligenci, naj se vrne k čisti nepotvorjeni veri naših mater, da bo sama od svetnih želja neotrovana čistega srca v vsem dejanju in ne-hanju našla in gledala Boga, da bo nehala grešno begati množice in bo z narodom eno v njegovih zdravih osnovah.
Bodimo vsi skupaj kakor otroci, da bomo iz vere deležni sreče nebeškega kraljestva. Tudi v borbi za življenje tega sveta pijmo srečo iz božjih posod, ne pa iz prstene zemske čaše. Storimo tako in srečno bo naše novo leto in srečno naše novo življenje.
Za preosnovo zdravniške službe
v časopisju smo brali vesti, da vsocialno ministrstvo ainisli na preosnovo zdravstvene orga-niizacije. Ne vemo, kolikšna bo in v koliko ]x> odgovarjala stvarnim potrebam življenja, vemo pa, da je taka preosnova resnično potrebna.
V toll krafkih vrsticah se uočeimo dotikati kričečega vprašanja naših bolnic, ampak bi samo na kratko nazaiačili,: ikaiko (neiprimerno je po naši domovini razdeljeno zdravniško osebje.
So 'krajii, ki eo ipo ure in ure odidaljeni od zdravnika. Bolnik v talkeim kraju je po navadi ubog, reven. Zdravnik in zdravila že, če bi bilo oboje v bližini in pri roki, bi 'bila za Jijega luksue, ki si ga more privoščiti ile s sikrajnim izčrpanjem /svojih gmotnih srtxlstev. Tako pa k zdravniku ure in ure daleč često nii mogoče, bolniku zdravnika od tako daileč klicati često finančno izključeno. Pri tem pa je treba vedeti, da je včasih nujna hitra pomoč bolniku brez-l>ogojno ]>otrebntt, da mu reši življenje.
iSo pa zopet večji kraji lin mesta, kjer je
zdravnikov v obilici in na izbiro. V ta središča morajo potem prihajati bolniki iz širokega podeželja, če hočejo do zdravnika.
S stališča splošnega iiarodaiega zdravja je tak način porazdelitve zdravnikov skrajno nepravilen, prav tako, kakor če bi bila dušno pastirska duhovščina samo po večjih centrih. Moralo bi se zato skrbeti, tla bi se zdravniška mesta določila in oddajala po dolločenem redu, ki bi tako napačno orgaaiizacijo zdtravniške s'lužbe onemogočil ter povzročil, da bi imela sčasoma v svojem okolišu zdravnika. Seveda bi morala biti zdravniku v siromašnejših krajih zagotovljena primerna življenjska eksisitenca.
To je v tej etvairi par mis.li, kojih izvedba narodu ne bi biila v kvar, dasii bi seveda zaradi splošnih narodnih koristi zdravniškemu stanu nujno prinesle skrčenje proste naselitve in začetkov prakse. Toda, ker je splošna korist zmeraj važnejša od individualne, zasebne, se mora slednja poč umakniiti splošni.
Srečno, veselo in blagoslovljeno Nooo leto želita naročnikom in čitateljem Upraoa in uredništvo
Z Jesenic
Vincencijeva konferen.
ca se zahvaljuje vsem darovalcem živil za božično obdaritev naših siromakov. Istočasno prosi članstvo, ki se je svoj čas obvezalo k rednim mesečnim prispevkom, da svojo obvezo izpolni in prispevke plača gdč. Tončki Peternel v Krekovem domu.
Kipi za nove jaslice
v naši cerkvi so stali okrog tisoč dinarjev. Na naše povabilo v zadnji številki je prispevalo zanje iičiteljistvo naše ljudske šole par sto dinarjev. Naj bi našlo po-snemalcev, dobrotnikom pa Bog plačaj. Vse leseno ogrodje in umetniško dovršen hlevček za te jaslice pa je izvršil naš domačin g. Viš-nar Drago, lastnik podjetja žganega slikarstva. Zares posrečeno. Poleg tega pa, kar je vsekakor omembe vredno, popolnoma brezplačno. Upamo, da bo Božje Dete njemu in njegovi družini delilo bogato plačilo.
Krekovo prosv. društvo je imelo svoj redni občni zbor. Kljub slabemu vremenu je članstvo občni zbor polno-številno posetilo. Vidno pa je bilo to pot, kako so prevladali številčno moški člani, zlasti naša mladina, včlanjena v fantovski zvezi. Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu in je organizacija dajala izpričevalo polne zrelosti. Nad vse razveseljiva so bila poročila posameznih društvenih odsekov, ki so izpričevala smiotrno organizacijsko idejno močno usmerjeno delo vseh edinic. Opazovalec je moral imeti vtis, da je tako zasidranemu društvu napredek in nadaljnji razvoj zagotovljen. Marljivim delavcem in delavkam v našem ponosnem prosvetnem domu zato vsa čast in hvala, priznanje tudi odlK>ru, ki je v najtež-
jili časih s toliko pre-iiilarnastjo vodil k jasnim cilicm pestro življenje (liuštva. Pri volitvah za novi odbor je bil po preslodkn enega leta prevzel kot predsednik krmilo našega društva v svoje roke naš neumorni iai nesebični kulturni delavec g. Janko šranc. Želimo tako njemu kakor, celotnemu novemu odboru, da bi za mnoge žrtve, ki jih bo treba položiti za prospeh naših organizacij. žel polno uspehov in skupno rast našega katoliškega življenja.
Siivesfrovo bomo praznovali Jeseničani v Krekovem domn. Ob osmih zvečer se silvestrovanje prične z igrami »Strta srca«, »Serum večne mladosti«, petjem kuple-tov in drugimi zabavnimi točkami, tako, da nikomur ne bo žal za v smehu preživete ure, v katerih bomo čakali resnosti nastopa no\ ega leta, da nas popelje v neznano deželo bodočnosti.
»Prvo legijo«, znano dramatsko delo uprizori »Aljaž« v Krekovem domu 9. januarja ob 8. uri zvečer. Delo zahteva iz-rtxlne marljivosti in točnega študija s strani najboljših igralcev, ki so sprejeli vloge za to predstavo. Delo zasluži zaradi svoje duhovne globine, da ne gre mimo nas.
Tovarna K. I. D. je na
prošnjo strokovnih organizacij, podpisnic zadnje kolektivne pogodbe, to je Zveze združenih delavcev. Jugoslovanske strokovne zveze in Na-ro<lne strokovne 'zveze za božičnico izplačala svojemu delavstvu enkratni prispevek v skupnem iznosu nekaj nad 45<).0<K)din. To je s strani tovarne vsekakor lepa gesta, marljivo delavstvo s svojim vestnim delom pa tudi v resnici zasluži pozornost in naklonjenost podjetja.
Umrl je uradnik KID na Јем nicah I van Čep-lak. Srinli dela ga je povabila na plačilo bela smrt in ga iztrgala iz kroga njegove družine sredi božičnih praznikov, liog mu lK)di plačnik za njegova dela, preostalim žalujočim naše so-/л1је.
Himen. Poročila sta se g. Terseglav Vaso, uradnik K. I. D., sin znanega našega kulturnega delavca in urednika »Slovenca« g. Franceta Ter-soglava ter lončka Sa-vinšek, voditeljica eks-pozitnre »Slovenca« na Jesenicah. Tončka Sa-vinšek je bila ves i-as priznano ena najboljših sodelavk na našem jeseniškem odru in pri našem cerkvenem, ])ev-skem zI)orn. Nebroj vlog je kreirala na našem odru in bila vedno de-
Prekletstvo nedeljskega dela
Za zaključek naših razmišljanj pomislimo nekoiliko na posledice nedeljskega dela, ki groze našemu kraju. Ne bomo skušali uganiti, s katero šibo bo Bog, ki je neskončno pravičen, v svojem usmiljenju prizanašal zaradi ne<lolžnih, dokler mera ni polna, udaril po nas. Če pomislimo koliko nenujnega dela se v našem kraju izvrši na nedelje iu praznike samo iz d ob ičk a žel j n osti, se mor aim o zgroziti. Tudi nekoč so bile pri nas slične naprave kot danes, pa so se nedelje vendar bolj i^osvečevale, kljub temu, da je moralo na.še največje podjetje vzdrževati svetovno konkurenco, pred katero jo branijo danes carinske meje. \ zdrževale so se samo one službe, katere so bile neobhodno potrebne pri pečeh. Naj nikogar ne preslepe trenutni nsj^ehi. Tudi tisti, o katerih smo v naših člankih govorili, so imeli trenutne uspehe, pa so zaradi nedeljskega dela mnogi umrli kot siromaki. Ti so šli naprej za majhen opomin. Manjše nesreče zadenejo manj lju<li. Zato jih okolica ne čuti taiko občutno. I oda kaj bo tedaj, kadar bi prišlo tako daleč, da se bo tehtnica na strani božjega usmiljenja dvignila, ker jo bo pretehtala druga stran božje pravičnosti. Ni treba, da vnaprej vemo, ravno v kakšni obliki bo to prišlo. Vzrokov je naimreč preveč, da bi mogli razmotrivati o vseh. Samo na enega se mimogrede spomnimo, in naj se spomnijo tudi vsi merodajni činitelji.
(Nadaljevanje)
Z vsako nepraznovano nedeljo ali zapovedanim praznikom ugasne v prizadetih nekaj čuta za Boga in za odgovornost pred njim. Z vsako se svet odmika dalj od vere in pada globlje v brezvernost, ki je nujno viir vsega hudega. Kaj temu sledi, je zgledov po vsem svetu dovolj. Tudi največji kupi nakopičenih dobrin ne bodo mogli nikomur pomagati v zmedi, ki bo sledila brezverstvu. Zato naj tudi tisti, ki odločujejo, začno razmišljati, kako bi preuredili delo. Pomislijo naj, da se jim ravno tako kot majhnim in srednjim lahko zgodi, da bodo tudi sami, ko bodo Šli mimo nekdanjega imetja nekoč z žali ost j o gledali, kako rjaveči stroji zadostujejo za to, kar so proti božji volji proizvedli v Gospodovih dneh.
Ker bomo pa prizadeti pri tej katastrofi vsi, ki živimo v tem okolišu, zato poskušajmo vsi vsak v svojem položaju, os obit o pa naj na to mislijo strokovne organizacije, vplivati na to, da se nedeljsko delo meji. Ne bojmo se na cesti z lepo besedo opozoriti voznika, da ne dela prav, če v nedeljo vozi les liz gozda, ne bojmo pa se tudi, da ob vsaki dani nam priliki kličemo tudi oniim, v kojih rokali je to, kar daje našemu kraju svoj značaj, da so tudi oni dolžni, da spravijo svoje delovanje v soglasje z-zapovedmi božjimi, <la nam ne bo treba nekoč, ko bo pre-j>ozno, vzdihovati iK>d udarci šibe božje.
Hodimo za zvezdo sv. Treh kraljev
\ ereclo božjih skrivnosti, v katerih toi>lem objemu živimo, je postavila sv. Cerkev praznik sv. Treh kraljev, i>raznik treh skrivnosti. Postavila ga je, <la ne bomo ]K>zabili, kako silno visoiko je odlikoval Stvarnik iz nič narejene svoje otroke in nas zaznamoval po božični zvezdi za kristjane, preirojene v krstni vodi. nam po poganih, ki so prvi slišali Detetov klic, razodel svoje božanstvo in nam s svojim prvim ču<ležeim v Kani Gaililej-ski razkril svojo vsemogočnost.
Prav te odlike božje roke so nas povezale v skupnost, ki sc ji pravi katoliška cerkev, skupnost velike družine, nad katero jt zasijala luč iji se je juid njo razodel a slava Gospodova, kakor pravi prerok Izaija. Po temi so poprej tavali narodi, mi pa simo tako srečni, da smemo gledati, tako rekoč v sama sveta neixsa. Še več, k nam se je sklonilo nebo, Odrešenik se je rodil v siromašnih jaslih — sikrivnost. ki je ne razumemo in je nikoli razumeli ne bomo; Za verujoče sladka, za neveirujoče strašna, boju j očim v bodrilo, t r|)ečim tol ažl)a.
Prerok Izaija je v duhu gtlixlal cemtrallno po-javo Kristusovo in zbiranje vseh narodov okrog Njega z besedami: »Dvigni oč^ naokrog in poglej; Vsi ti se zbirajo iu prihajajo k Tebi; prihajajo od daleč Tvoji sinovi in hčere Tvoje st^ zgrinjajo od vseh strani.«
V nas je prav tako kot v pogainsikih Treh kraljih vtisnjen klic po liogu, klic, ki ga nikdo kljub svoji neveri zadušiti ne more, klic, ki ga je neskončno dobra roka božja, hoteča nas osrečiti, vsadLIa v naše srce. Zato je praznik svetili Treh kraljev tako dejaven, je znamenje dobljenega iskanja Boga, ki ga tako rekoč izgubljamo i%])red sebe, iščoči poti povstxl <!rugje, le v Njem ne. — Današnja doba ne vidi, oziroma noče videti zvezde Gospodove — sv. Cx rkve, ki kaže na hrame lx)žje. kjer se venomer obnavlja spomin rojstva Kristusovega, ne vidi lepote <luše, ki je usidrana v Bogu. Današnji svet ne govori,
kakor so govorili Modri, ko so povpraševali po novorojeinean K rail ju: »Videli smo zvezdo in smo prišli molit Ga«, noče nazadnje niti slišati o Njem. ki je bil poslan oznanjat krotkim, zdiravit tiste, ki so potrtega srca, grešnikom si]>oročat odpuščanje in zaprtim prostost.
Naj bi današnji svet videl potrebo po isikanju Boga. čutil nujnost poznati Njega, ki nas je zase ustvaril! Ne tajimo Njegovega znaanenja v nas, ampaik se priklonimo jio zgtledu sv. Treh kraljev Njenvu — Bogu!

Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom že obstoječo znano trgovino z urami od
g,. ЛЈО/шика luana
na Jesenicah od sedaj daije vodil samostojno, Priporočam se cenjenim odjemalcem za naklonjenost, katero so ml že izkazali, z zagotovilom, da bom nudil dobro blago po nizkih cenah. Ob isti priliki želim srečno novo leto 1938
ШИан Jkwhtik
URAR INJUVELIR NA JESENICAH
Velika zaloga ur, zlatnina, jadlintga orodja, optike Itd — Sprt|ama}o v#a v to stroko tpadajoCa popravila.
3
Brez oklevanja iz naroda za narod
1д (o je tloteklo. Nič iii ostalo sadov celot-lu-ga ijK^haitja za cilji in deleži, po katerih »mo mrzlično hilepeli v svojem nezadovoljstvu in iska:nju ugodja.
Srečni tisti:, ki jim ni brezplodno poteklo. iVke je pač treba iskati na toriščih, kjer so se križali osebni interesi s splošiiiiiii. Toda 'kaj koristi zavest, da so ugodne trenutke vpregali v ojiiice egoizma, iko so jih pa baš ti odoli v senco ill postavili mejo med njimi in zlorabljenim občestvom s tisto naravno nujnostjo, ki je lastna odporu zdravega človeka proti gobavcu. Kljub svoji sitosti so pahnjeni na najnižjo moralno stopnjo. Čeprav se jim družba javno klanja, jih vendar z najtanjšim vlakencem svoje biti sovraži.
DasLprav pa je človek ogromnih žrtev za ob-čestvene koristi ostal praznih rok, beden in skromen, je vendar po svoji vesti in plemenitosti velikan, stoječ natl moralnim močvirjem s |)omilovalnim smehljajem na ustnicah, in kaže na vso ničevost in zlaganost v lavoriikt odetih človekoljubov. V njegovih očeh ni senc, ni ostudnega (Ivoumja, ampak jasno poštenje in odsev odkrite duše. Ni lep in polikan, kakor je rekel Cankar, in tudi tolst ni. ampak je krojen grčavo in po srcu rodoljuba in je čist kakor krizantema.
loda isti C ankar bi danes rekel, da smo to krizantemo. to poštenje silovenski narod ljubečega človeka oskrunili in poteptali v medsebojnem sovraštvu, zatajili smo v sebi pravo grčavo slovensko poštenost in jo nadomestili z barbarsko moralo. I ej smo se udi nji I i in pozabili na naše osnove, bitne težnje, na organsko ])otrebo naroda in postali njegove vrednosti nevredni.
Spoštovanje do narodovih tradicij je do čista splahnelo in vrednotenje njegove vers'ke misel-iKKsti ftk". jt; v/jporejalo z vrednostjo političnih teženj posameznikov in ker so le-te v bistvu nasprotovale katoliški pravičnosti in avtoriteti Cerkve, se je tudi njeno ime vlačilo v politične m lak n že in se skninilo. I o naj bi bil edini pogoj, pod katerim naj bi se politika Slovencev osamo-svoj ill a. I o naj bi biilo geslo samozvancev, ki naj ])i opravičili njih sistem v pri^lobivanjn avtoritete med narodom, da bi potem omotičnega in med seboj sprtega hitreje zlorabili pri sno-\anjti nove politične striije.
Vsaj nekaj trenutkov zdravega umskega preudarka bi od teh ljudi pričakovali, čeprav so vseskozi podcenjevali slovensko katoliško zavest, ki je noben umetno krojen politični sistem ne bo nikdar omajal, najmanj pa takšen, ki je po svoji zasnovi njegovemu verskemu težišču bistveno nasproten, pa naj kaže še tako demokratično in zgolj narodno lice. Začeti bi bilo treba drugače, če se z novotarijaimi. ki niso prav nie potrebne in, kot je pokazalo leto, celo kvarne, it oče doseči zažetljeni uspeh. Moben trezen politik ne bi udaril po tistem, k ar je narodu najsvetejše — v tem primeru (\ rke\ — ampak bi moral, če je hotel narodu koristili. živ(Mi in čutili z njim ter mu talko pomagali nosit I bremena.
Poda 1 udi (o bi narod nekako spregledul. ker besede so obetale vse dobro, da se ni tako očitno teptal nauk Kristusov in <la se mu ni odrekla upravičenost za lenuhi j narodove politične |)ro-speritete. To bi vsak političen zelenec upošteval in z njo računal. Kakor hitro pa bi videl to medsebojno povezanost, bi s sličnimi poskusi niti ne začenjal in bi svojo dobro voljo, koristiti naroilu in svojo veliko ljubezen do njega podredil njegovi katoliški miselnosti tei mu pomagal pre-liresti težave. Če bi bila njegova ljubezen pristna in njegovo versko itrepričiinje neomajno, bi tako brez premisleka storil.
In tisti slovens'ki rodoljub, ki je za narod žrtvoval vse svoje sile in ki ne preklinja, ker je ostal praznih rok, je danes zaeramovan in nič vreden, pa kljub temn ne klone. Zadostil mu je narod s svojo zvestobo, s svojo slovensiko in katoliško neoniajnostjo. To je njegova nagrada, njegov dokaz in obenem zagotovilo, da bi bil narod v trenutku, ko bi sledil političnim težnjam samo v mejah nacionalizma brez katoliškega temelja, obsojen na propast ali pa bi se utopil v morju fašizma. S tem dokazom naij ]x> enkrat za vselej oviržena zlobna trditev, da je slovenska katoliška mladina na iK>ti k fašizmu, pač pa baš ona lahko trdi, sklicujoč se na svoj strogo katoliški organizacijski temelj, da so njeni nasprotniki fašističnemu in komunističnemu nazoru dokaj blizu. Ta njena ugotovitev je biila tudi povod njeni reorganizaciji.
ГоНко v grenak spomin in ojjoniin. Dovolj žalostnih obletnic je že v naši zgodovini, dovolj pretresi j a je v je vzburilo mladino k uporu in tudi čas je že, da napravimo slovenski tragediji enkrat za vselej konw.
In kaj z novim letom, ki nam zeva nasproti poln nevarnosti?
Brez oklevanja in bojazni je treba stopiti vanj in z združenimi močmi nadaljevati delo poštenja in rodoljubja. Kogar je skrb za srečo naroda, ne bo iskal načina, kako bi spet ugodil osebnim težnjam, ampak se ]>o brezpogojno podredil splošnim potrebam ubogega katoliškega slovenskega naroda, da bo tu<li zanj enkrat rojeno prvo srečno novo leto.
Naš letopis 1937
MeiiiiiK), <la ho marsikomu prav, če bežno pogle-ilanio nazaj v strani naših številk in v njene zažoljene in nczaželjene vrste.
I. januar: Bojna fronta jeseniške лоИ1пе opozicije je pod mrzlim tušem. Tožba proti volitvam je zavrnjena. C. .Štem])iliar si umiva roke. —
(iibanje delavcev pri KID za plačan dopust je l)rczus[)ešno. Prazniki so nepotrebni. Tovarni je ta logika sila prijetna in je v svojem n god ju ironično nevtralna. — Stavbinci se gibljejo. /УЛЗ jih krepko vodi. Apel vladi, naj izdela zakon o minimalni It mezdah. — Albin Gasar brani delavske interese pred marksisti. — Stavbna zadruga »Družina in dom« pripravlja načrt stan ova n j sko-soc i a I ne zašeite delavstva.
15. januar: Gibanje jeseniške katoliške mladine proti komunističnemu razvratu dobiva ostrejše oblike. Poziva delavske organizacije za skupen nastop. Komunisti ji zaradi tega očitajo fašizem. — Sku])ščina duhovnikov opominja j.SZ, naj zapusti zprešt-no jtot in zmote ter se obenem stavlja v pomoč ZZD. katera jo k sodelovanju vabi. — Kritika o cerkveni glasbi |K)staja glasnejša. — sDružina in dom« objavlja vodilno geslo: V slogi je moč. in poziva delavstvo, naj pristopa vanjo.
1. februar: /a »Tovarniškim xestivikom : se je i/ težkih krčev porodil »Naš kovinar«. Za blagor ubogih .. .! — Mezdno gibanje pri Kil) jo večsmerno. pravica pa je samo ena. — Polemika o cerkvcuii glasbi se nadaljuje. — 'Jrgovski pomočniki za svoje dostojanstvo. Apel banovini, naj uredi poslovni sistem. Diktatura trgovcev se ruši. — Stavbinci so \ prosv(?tnem gibanju.
15. februar: Jeseniška občina se otepa političnih dolgov političnih pristašev nepolitičnih advokatov iz leta	— V polemiki o cerkveni glasbi je na-
stala pika. Učinek je na vidiku. — Občinske seje se drugače skle|)ajo. kakor pa so bile sklenjene; po neizbežnem paragrafu. — Pogajanja za novo kolektivno pogodbo so na mrtvi točki. »Naš kovinar'« hoče bi-ez-Msp(všno nj)ravičiti namen svojega poroda.
I. marec: Preračun mestne občine jes< ni.ške je gotov. Za 28>.46'5.— (fin je večji od lanskega. Di. Ile-kar glasuje načelno proti njemu. Opozicija se zdrži glasovanja \ smislu piavičnosti in v razumevanju avtoritete. - Jeseniški staiši proti oznamenovanju jugosloveuske narodnosti \ spričevalih otrok. Zdrav duh slovenske korenine.
14. marec: Kolektivna pogodba pri Kil) je sklenjena. Ne more skrili političnega madeža \ svojih sestavkih. I .ep nauk organizacijam.
27. marec: i\a Jeseincah se zbirajo dobrovoljci /a Španijo. Marksisti so pri roki. — Zaprav Ijt iii praz-
ležna najtoplejših priznanj jeseniške gledališke publike. Mlademu katoliškemu paru na novo življenjsko pot naše čestitke in naša želja, da,bi ga spremljala sreča in božji blagoslov.
Gosp. Lampič Stanko, učitelj na Jesenicali je poročil gdč. Žvegelj Marijo, učiteljico, jeseniško domačinko. Ženin in nevesta sta oba iz zavedno katoliških družin in g. Lampič sodelavec naših kulturnih društev. Bog ju spremljaj na njihovi skupni živIjMijski ])oli.
Delo našega občinskega odbora
Sedanji občinski odbor in občinska uprava stvarno in dosledno delata v občinskem gospodarstvu ])o začrtanem programu, dasi o tem v javnosti ni mnogo govorjenja in razpravljanja. Občanom v informacijo prinašamo iz zadnje občinske seje nekatere zanimivosti, ki se tičejo nas vseh.
Občinska uprava je v tekočem letit delala na regulaciji in izboljašnju naših cestišč in sicer na Krekovem trgu. v Slotn-škovi tdici, v Obrtni ulici, t'cfkveni in Koso vi ulici. 'Ta dela so bila nujno potrebna in je občinski odbor za povečanje cestnih del, ki \- proračunu niso bila predvideita. vnesel v to s vrh o iz drugih postavk znesek 25.(KM) din. Dalje je na tej seji odobril šolske? proračnite za Sv. Križ v zneskti %()() din in /Л jeseniško ljudsko šolo v znesku 47.>SO (lin. Znesek za ljudsko šolo je nekoliko večji to leto zaradi potrebnih poprav il pri centralni kurjavi. — Za ttijskoprotnetni proračun, je odobril zitcsek 2<).(KX) din in sicer za okoliš jeseniškega in svetokrižkcga titjsko-promettiega drtištva, da tako podpre po danih ittožnostih tujski pr )-met \ kraju. Izdatki tega proračutta se krijejo iz (hthtxlkov ttoč-nin. ki jih prejema občina od gostov. — Važno je poročilo ižitpan-stva, da ima občitta v tiakarinskettt skladtt za javita dela ttabratt ztte-sek l,780.>4'l.4<) ditt, kateri zttesek se tnora porabiti za gradttjo ja\-rtih del \ občitti. S t en t /rteskoin iiattterava občina na novo 11 redi t i cesto k r alja Petra. \ Pla\ški rov t zgraditi no\o cesto, katera bi \ podaljškrr vezala s S\. Križeitt. kar bi bilo za povzdig tujskega pro-uteta v tej prelepi gorski kotlini daljttosežtte-ga potttetta. Tttdi železniško skladišče za se-dattjo cariitarnico bi se naj zgradilo iz dohodkov tlakarittskega sklada. Z ozirom na bodočo zgraditev ntodertte di-
/aMie cesto, ki naj bi šla skozi Jesenice, je občinski odbor soglasno sprejel tozadevno odločitev, po kateri bo co-sHa od Markeža do Plavža v bistvu ostala, kakor je. Podere se po zavzetju tega staliAča del 1 ršanove hiše in stara kaplanija. izravna se cesta od župui-Sča do Čufarja preko mostu do Plavža, od koder se vzpenja enakomerno proti llrušiei, tako da zginejo sedanji klanci v Kopavniku.
Soglasno je bilo sklonjeno, da se (ofkla izdelava '|K>droljnili načrtov za mestno zavetišče, ki bo stalo okrog l.(X)0.000 din, g. arhitektu Dragu Korbarjii. po čigar idejnem načrtu l)o zavetišče zgrajeno, /a izvršitev splošnih in detajlnih načrtov, za izvršitev razpisov in nadzorstva gradnjo je bil določen znesek 50.000 din za stavbo samo, za načrt uprave in njeno upiranje razporoclitvo pa 10.00!) din.
Na tej seji je ol)čin-ski odbor tudi prevedel občinske uslužbence, pri čemer je i>o sklepu personalnega oslsoka upošteval tako izobraz-Ik) uslužbencev, kakor tudi službena leta istiJi. Mislimo, da je to stališče edino pravilno in socialno pravično, čeprav je bil proti temu stališču član personalnega odseka z liste dr. Stiinovnika, ki je zahteval, da se mora pri prevedbi in določevanju plač upoštevati samo šolska izobrazba. Pripominjamo, da so z novo provtxlbo vsi uslužbenci znatno pridobili. Končno je bilo na občinski seji <lo!očeJiih več podpor raznim občin-•<kim revežem in je bilo določenih 5000 din še posebej za novoletno obdaritev i stili.
Zasip
1'rosimo gg. zdravnike Uratov.ske skluilnico, da hi se več no zgodilo, da bi jih ne bilo mogoče dobiti, če jih bolniki kličejo. Zadnjič se je namreč pripetilo, <la sta dva zdravnika obisk odklonila. <la je moral končno poseči vmes policijski komisariat. <la jo bolnica dobila zdravnika. Čujemo pa tudi od drugod pritožbe v it tem oziru.
Za požar, »loto, .starostno preskrbo, |M>snirt-ninsko 7, a v a r o v a nje, karitas itd. Vas najku-lanfiieje zavaruje, daje nasvete in pojasnila Vaš 2» letni poverjenik
IVAN VIDMAR Slomškova 6, Jesenice, ter Vam želi srečno n o v o let o.
ni k i pri KID sc maščujejo. ZZiD jc zadoščeno. — Uredba o minimalnih mezdah dosežena. Novi upi v realizacijo. — Stavliinci za svojo kolektivno pogodijo, /a tiranije i>olirjev nad delavci je vodstvo KJD slepo.
15. april: Nova vrsta Krekove družine sc je porodila. Menda je to pristna aprilska burka. — ZZD zboruje. Stavbinci še vedno v borbi za kolektivno pogodbo. Marksisti širijo letake v znak »solidarnosti«.
1. maj: Klic ZZU po združitvi; Proletarci, združite se! — jeseniška prosvcta čisti svoje vrste pod geslom brezkompromisarstva. J.SZ se čudoma čudi in ne more verjeti. — Slovenska katoliška mladina o|)o-minja može k strpnosti in zavrača diktaturo. — Občinska opozicija je nestrpna, na sejah znatno vznemirjena. Na sito se ol)ešajo paragrafi. — Tovarna sprejema, še Dolenjci in Primorci vro na Jesenice.
—	Trgovski stan narašča.
15. maj: CJorenjska zahteva svojo bolnico. Bolnica bratovske .skladnice jo v obupnem, prenai>olnjenem stanju. — Jeseniški proizvajalci in prodajalci živil so nadzorovani. Nujno zlo zanje. — Jeseničani proti jezikovnemu hlapčevstvu; s{K)štujmo svoj materni jezik.
1. junij: Organizacija stavbincev se vključi v ZZD. -Nova manifestacija k at. delavstva. — Trgovski nameščenci so dobojevali pravični nwleljski počitek.
15. junij: Poziv vodstvu Kil), naj spoštuje nedelje in praznike, toda ona se sklicuje na kolektivno pogodbo. Zopet blagoslov delavske solidarnosti. Bič.
—	Na obletnici majske deklaracije manife.stira jese-ni.<ki Sokol svojo vseslovansko misel. — Pera Živ ko vi č se ob obletnici rušenja slovenske prosvete in plenjenja zastav ne upa na Jesenice. Kramer jeva zaščita mu ne zadostuje.
1. julij: Protikomunistična razstava na osnovni foli vzbuja veliko zanimanje. Obisk je velik, zlasti mladine. — G. Štempihar ugotavlja, da je polnoleten.
—	Na Jesenice so se doselile pevačice, da nas razvedrijo s srbsko narodno pesmijo in odkrijejo lepoto slovenske v njihovem žargonu.
15. julij: dihanje za mestno zavetišče je privrelo do načrtov. Pripravlja sc razpis dela. — Vodstvo KID prireja delavstvu izlete z oskrbo jedi in pijače. A prijetnem razpoloženju in sladki omotici se kaže resnična enakopravnost in socialna pravičnost. Udeležba je polnoštevilna.
1. avgust: Stanovanjska kriza na Jesenicah je na najvišjem vrhu. KID naj prevzame iniciativo s pre-
Slavko Savinšek;
Шed
(Dalje)
Dovolj si stara iii veš, kako je. iNe bom ti nič; rekla, stori kakor hočeš. Da mi no porečeš kdaj: Saj ste vi hoteli!«
Mati je odšla v kuhinjo. Z ihto je zaprla vrata za stJjoj. Curek sape je planil skozi odprto okno in vrata, vzdignil na mizi Icžt č Drejev list in ga vrgel Anici v naročje. Kakor pozdrav — bel golob iz dalje. Anica ee ga je rahlo do-teknila, pa vnovič zastrinela skozi okno...
Štiri hišo stojo na bregu ob vodi: Iri v oni dolgi vrsti; ČHiz cesto ena samcata. V vsaki po tri delavske družine: v pritličju od vsake ]>lati po ena, v pod.strošjii tretja. Vsaka družina ima kuhinjo takoj s ceste tor po dve sodnici. Otrok pa od treh do dvamajst. Skupen vodnjak in skupno smetišče. Za hišami vrt, imenovan krpa, nato gozd in natl vscjn hrib.
Večer že sili z gora na vmlo in z enim prstom že moče mrak vsom štirim delavskim hišam. Stari droga vleče harmoniko. Umiil se Se ni. Ao je v delovni srajci in s črnimi prsti pritiska meh. Krog njega kriče ot ročaj i, dvajset, trkleset. Mački vežejo lonec na rep. V hišnih durih i)o-sodajo goloroki moški s pipami iii cigaretami v širokih ustih. Smojejo so otrokom, iiekatori jih karajo, ićene kriče nad otroki to.r jih kliče j o domov. Zdaj priidrvi Mtxljevka in tuli, pijana, jopico ima čl z prsi j)retrgano. Vidiš, da tiiina srajce. Mož pa za njo z d(Jji;lo palico v pe.sti. Enkrat jo je že po glavi, da ji po čelu curlja kri. Prištd je <lomov pijan. (I)am\s ni delal, bil je pono<loiljt^k in bil šo včerajšnji.) Bila jo sama
scžki svojih ogromnih dohodkov. Razpis gradnje stanovanjske hi«e Pokoj.nins,kega zavoda. — Minister dr. Krek odreka g. Mohoriču zasluge za pomof jeseniški industriji in delavstvu.
15. avgust: Jeseniška JSZ razvija svoj prapor-simbol ter ga v poudarek svojega katoliškega načela da blagosloviti. Sv. maša je jedro praznika. — Draginja življenjskih potrebščin raste. Menda vendar ne zaradi napačnega razumevanja kolektivne pogodbe.
1. september; Našim izseljencem, ki so prišli domov na obisk, prirejajo cariniki prisrčen sprejem. Z blokado vlaka skušajo simbolizirati politično razpoloženje. — Gibanje proli tujim reklamnim napisom. G. Štempihui' tega noče prav razumeti. — Naval delavstva v tovarno je vedno večji.
15. september: Naši sosedje v zamejstvu so glasni. Naš listič jih pa sani prevpiti ne nioi-e. — »Kukrlec obešajo na jeseniške strehe. Menda je mcrodajnini onemoglost prebivalcev kar všeč, ker s tem pri novih hišah nadaljujejo.
1. oktober: Katoliško delavstvo slavi Krekovo delo. iSova Krekova družina pa ga je tudi to pot zamenjala z Masarykom. — KID jwstavlja v Ilrenovici smuško skakalnico. Čudna usluga nesmučarjem. — Nekaj Jeseničanov prestopa v pravo.^Iavje. Novi davek jih kajpak ne plaši.
15. oktober: Jesenice imajo novega organista. Strokovnjak, ki je v polemiki o cerkveni glasbi napravil piko, je imel torej prav. — »Tovarniški vest-nik« se pusti čakati, kako naj vrednoti človeka in njegovo delo ter njegove odnose do narave.
1. november: Pri KID gorijo novi plavži. — Delavstvo v tovarni Čaudek & Go. je v mezdnem gibanju. — Na shodu nacionalne oniladine na Kor. Beli prerokuje g. Mravlje padec vlade.
15. november: Jesenice zahtevajo glasbeno matico. — »Naš kovinar« priobčuje reklamo za kino v Krekovem domu. — Železničarji snujejo »poverjeni-štvo JRZ za jeseniški okoliš. — Plavži kažejo prve muhe. Vodstvo jih kroti le z žrtvami.
1. december: Jesenice slavijo praznik zedinjenja. Sokolu je hud mraz in nenavadna poledica onemogočila udeležbo. — »Delavska pravica« zanika stališče, na katerem sloni. — Akcija KLD za lasten koii-zum. Komentarji so različni in nejasni.
15. december: Nameščenci KID ustanavljajo Aero-klub. Prvaki jeseniške JNS so pri tem kaj prida uporabni. Želja, da bi spet enkrat mogli kvi.šku, je silna.
(loma. pijana, otroci so se }>о1ера11 ]X) liosti. Ker s|}ct ni bilo večerje, je zbesneJ.
».\leclja, le daj jo, <laj, babo!« kriče otročaji in vanjo mečejo kamenje. Medjevka tuli, dedec tolče. Nakrat mu je dovolj,, palico zavihti v vodo, pa odide v gostilno pit. Seijo imajo socmu-liisti, pa se je je sredi tepeža tspomnil — in svoje žeje. Žena se zažene proti hiši in sprejme otroke, ki so priliiteli na materin krik in vpitje, vseh šesit, s pestmi in brcami. G rog a vleče harmoniko kar naprej. Vmes kriči Medjevih šest, drugih dvajset pomaga s posmehovanjem. Ljudje, ki so stali na pragih, se umaknejo v hiše ali sedejo na prag. Cirkusa je konec za nocoj. Jutri priiur znova, če že ne ponoči. Včasih pride Med j a jiaziio domov, včasih šele zjutraj. Enkrat je pijan on. drugič ona, največkrat oba. Za tretjo spreme^ndx) so ])a včasih le otroci siti. In da je še bolj pestri) med delavci: eni garajo, drugi pijejo; oboji za žive in mrtve. Eni hranijo, drugi zapravi ja jo. Kolnejo j)a vsi v p rek. od mladih in najmlajših do najstarejših. Ko ni mož doma, vlačijo žene in oiriK'i <lrva iz hoste, da je naselbina čez dan. l)Osebno popoldne, kakor izumrla. V eeikev hodijo vsi, razen eaiega. Vsako nedeljo, ko ni mogoče pozakiti dela v.sik eg a gorja v pijači, -molijo, in ko molitev takoj ne pomaga, pijejo in kolnejo. le pa zboli eden izmed njih, mu nosijo vsi najboljše, kar imajo in z zadnjimi dinarji iiiu kupijo zdravil, če nima sam. ()troei rase j o ko lilije v polju in ))(ički v gozdu, j)a se le marsikateri ]>ovzpne nad delavca. Ae je ven- in upanja in ljubezni v njih, v otrocih in starših, četudi je zunaj njih ne vidiš. In tako pridejo trenutki, ko svetijo njihove duše iz natlačenili izb, skozi okna v noč, da se l5og Oče nad njimi raduje in čeznje drži prizanesljivo roko. In jih vse z napakami in čednostmi ljubi, ker so kljub vsemu vsi njegovi.	(Dalje prihodnjič.)
5

I#
m *
i i 1 i i i i i i i
i i i I i i I i li
(®)
Ш
i: #]
Ш: li
Џ.
i'] K № Ш
Ш
Ш Ш' Ш № ii 1;
Ш
i
III ii?
Srečno novo leto vam želijo:
Blagoslovljeno novo leto 1938 Vam želi in se prav lepo priporoča stavbno podjetje
Belcijan Boštjan
Komenda
Srečno in veselo nooo leto želi osem cenjenim odjemalcem in se še nadalje priporoča
JInton Mohorič
trgovina s čevlji ročnega izdelka
Delavnica Ljubno. Trgovini: Jesenice, Gosposvetska 1 .Ljubljana,Gosposv.13
I I
Trgovina in krojaštvo
Gogala Ivan
Jesenice, Gosposvetska 17
Matko Vook
krojaštoo, Jesenice, Obrtniška 7
želi srečno novo leto in se še nadalje priporoča j
Srečno nooo leto
želi osem cenjenim odjemalcem in se še nadalje priporoča
Josip Pogačnik
čevljarstvo
Ljubno-J esen i c e
Klabus Avgust
železnina športne potrebščine
Jesenice
\sak zaveden Slovenec zavaruje selje, svojce in svoje imetje edi-nole pri naši domači
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI
v LJUBLJANI
požar, vlom, steklo, zvonove, jamstva, nezgode, kasko, življenje
in v
„KARITAS" ODDELKU
posmrtnino, doto in ■ starostno preskrbo
CENTRALA v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 19 — lastna palača Telefon št. 25-21 in 25-22
PODRUŽNICE: Celje, palača Ljudske posojilnice — Maribor, Loška ul. 10 in Orožnova ul. 8 — Beograd, Pašićeva ul. 10 — Sarajevo, Zvonimi-rovaobala9 — Split, Ulica XLpuka22 — Zagreb, Ulica kraljice Marije 36
Justi Pucko
Jesenice, Kralja Petra c.
Zastopstvo PHILIPS radio kolesa in ostali deli
„Boštjanov hotel"
pri so. Križu nad Jesenicami
Vam želi srečno in veselo Novo leto in se za nadaljnji obisk priporoča
i I
S.rlečno in zdravo Nooo leto Vam želi
Mavricij S mole j
Gosposvetska c. 20
Za elektriko Vam nudi vse najugodnejše
Jože Markež
Jesenice
Telefon štev. 605
99
T rgooina
Krekov dom
Božični mir in zadovoljstvo srcu vsem našim odjemalcem!
Ivan Bernik
Jesenice
Gosposvetska c.
Imam vedno sveže goveje meso, teletino, svinjskomeso, klobase, salame in šunko,
suho meso in slanino po najnižjih dnevnih cenah.
Priporočam se za obilen obisk.


((
i i li
li i il
li: m
iil iii
i
i №
1 i
iili Ш


Krekovo prosvetno društvo na Jesenicah
zeli vsej svoji katoliški družini blagoslovljeno novo leto.
Enako želijo vsi odseki svojim članom in prijateljem! .

б
L®X®X®X®X®X®J

(fi)J ®J ®} ®> ®X®X®;(W ■
39
f®)
Jurij Rabic
mesarija Dežman Jesenice, Prešernova cesta
želi osem cenjenim odjemalcem srečno Nooo leto
Blagoslovljeno, sreče in zdravja polno Novo leto Vam želi trgovec
Radoslav Dolinar
Jesenice
Gorji
rjanc Ignacij
Jesenice, Cerkvena 1
>Parna pekarnat i m a najokusnejši kruh
L del. konsumno društvo najesenicah
s svojimi podružnicami na Savi,
Bledu, Dobravi in na Javorniku
nudi svojim članom pri nakupu največje ugodnosti in največji procentualni popust vsako leto
Mesarija in prekajeoalnica
Anion Hočevar
najesenicah, Obrtniška in Kralja Petra c.
se še nadalje pripopoča svojim cen j. odjemalcem.
Vsem cenjenim odjemalcem želi srečno in veselo Novo leto
Reg OVC Jerca
trgovina z mešanim blagom
Parna pekarna
Poženel Stanko
Jesenice, Gosposvetska c.
priporoča pristen turist kruh in dobre kekse
SxuhuzmL tukanta
regisfr. zadruga z omejeno zavezo
ЛјикЦшш, ТЈџгшха 17
iell srečno novo leto 1938 ter se priporoča jeseniškim
In vsem gorenjskim t v r d k o m z o naročilo vsakovrstnih ti-
I k o v I n, ki jih Izvršuje lepo, hitro in po najnižjih

Шт
ш
ш
ш
Brečko
ortnarst o o
Jesenice, Sloimshova 1
se še nadalje priporoča svojim C. odjemalcem
Obilo sreče v Nooem letu želi
Valentin Markež
trgovina in gostilna
Jesen i c e, Cankarjeva cesta
Modno krojaštoo Kavcic Zclvavko Jesenice, Slomškova 5
se se nadalje priporoča za osa v krojaško stroko spada joča dela.
ш Ћ
ш
K®)
Ш № № Ш ш
ш 0
Ш #
Ш
Za konzorcij lista >Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejeo