47. številka. Ljubljana) v ponedeljek 27. februarja 1905. XXXVIII. let« Izhaja vsak dan zvečer, IzimSi nedeUe in praznike, ter ve«a po pošti prejeman za avttro-ogreke dešele aa r«e leto 26 K, za pol leta 18 K, za četrt leta 6 K 60 h, *a en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s poslanjem na dem za tm tto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en meseo 2 K. Kdor hodi aam ponj, plača m vae leto 22 K, za pol leta 11 K, ma četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. Za tuje dežele toliko ve«, kolikor znala poštnina. -Na naročbe brez iatodobne vpošUJatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plaSnje od peteroatopae petit-vrste po 12 h, 8e m ae oananilo tiaka enkrat, po 10 h, če ie dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. - Doplal naj ae Hvol6 frankovati. - Bokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St 6, in sicer uredniStvo v I. nadstropju, upravniltvo pa v pritličju. — UpravniStvn naj ie blagovolijo pošujati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO k. Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Nemška politična morala. Že dobrih trideset let traja na Koroškem boj za slovensko šolo in tudi na Štajerskem že poskušajo Nemci, da bi ljudska šola služila njihovim raznarodovalnim namenom, katerim pripravlja »schulverein« tla. Ljudska šola, kakršno imajo koroški Slovenci, ima ta edini namen, naše slovenske otroke ponemčiti in iz njih napraviti uskoke, ki naj so potem glavni zatiralci slovenstva. Letos se je v poslanski zbornici o koroških šolskih razmerah vložila obširna interpelacija. Nemci so hiteli, odgovoriti s protiinterpelacijo, v kateri trde, da je Slovencem na Koroškem namenjeno šolstvo vzorno in da je slovensko prebivalstvo s tem šclstvom zadovoljno. Za označenje te prot interpelacije imamo na razpolaganje s&mo besedo: nesramnost! Res, da je na Korcškem še dosti slovenskih staršev, ki so tako kratkovidni, da ne zapazijo globokega prepada, ki preži tik pred njimi, in da ravnodušno pošiljajo svoje otroke v te šole, kjer se jim trga iz ust materinski jez k ljubezen do materinskega jezika iz srca, ali največ jih je takih, ki delajo to, ker morajo, kjer j h zakon sili izročati svojo dtco tem šolam. Takoj v prvem razredu teh šol se vtepa otrokom v glavo blažena in edino zveličavna nemščina. Pred no se je učencu um razvil, vbijajo se mu v glavo predirati v tuj*m jeziku, katerih ne razume prav nič, in posledica t?ga je, da ostane otrokov razum omejen, kot je bil še pred prrim šolskim letom, in ker se še izven šole de'ue v smislu te nesrečne šole, sledi naravno, da otrcci ne znajo svojega B - urinskega jezika, Ker se ga niso :. tujega pa z&to Me, ker ne ra-suroejo, česa ee uče. Po dokončanih ■ v. h pridejo iz šole in nimajo niti tre hice crnike, tiste crnike, katero da judska šola ludi najbolj zaniksrnerr-u učencu, ako se poučuje v materinskem jeziku. Koroške ljudske šole niso torej za slovenske otroke nobene šole v pravem pomenu besede, ampak zavodi, kjer se tepta človeški razum, človeška pamet, kjer se otrokom jemlje njegov najlepši dar, najlepše zmožnosti, ki bi se sicer najlepše razvile. Nemško nacijonalno časopisje in omenjena nemška interpelacija predstavlja kajpak te ničvredne šole kot najboljše Šole in jim poje slavo, češ, da ni večje dobrote za Slovenoe, kot je ta, da se navzamejo že v zgodnji mladosti nemške kulture, tiste kulture, ki ima namen in cilj, grabežljivo stegovati svo;e kremplje po vsem, kar ni njenega, in zatirati narodnosti svojih sosedov. Pa poglejmo te poštenjake nekoliko bolj! Na Hrvatskem in v Slavoniji se je tekom časa naselilo mnogo nemških naseljencev, ker Nemcem diši zlasti slovanska zemlja. Tam so si ustanovili svoja šolska poslopja, vzeli pa hrvatska učitelje, ker svojih niso imeli. Ti hrvatski učitelji so v prvem razredu poučevali hrvatsko in nemško, pozneje pa je bil učni jezik izključno hrvatski. S tem pa se je nemškim nasel-nikem storila vnebovpijoČa krivica, in nemški časopisi, pred vsem »Ta-gespošts«, vpijejo, da mora biti konec takim razmeram, ker sc skrajno krivične Nemcem, ki so t-e naselili v tuji deželi, ki bi j m morala takoj dati nemških učiteljev, da bi jim I vzgojevali njih otroke v njihovem materinskem jeziku. Sole Nemcev na Hrvatskem imenuje »Tagespoštfe« »Verdummungsanstalten« Kako naj pa imenujemo mi ko-reške in deloma tudi spednjestajer ske šele? Gotovo p&č z veliko večj pravico »Verdummungsanstalten«, ker tukaj se sistematično koj cd spočetka zatira vse, kar je slovensko. Nemci so na Hrvaškem torej v taji državi, v katero so se priklatili s trebuhom za kruhom, veliko na boljšem, kakor Slovenci na Koroškem in Štajerskem na svoji rodni zemlji. In se vidi kakšni so naši nemški sosedje in kaka je njih politična morala. Sistem glede šolstva tujih naseljencev med Hrvati obsojajo najstrožje, na drugi strani pa ne morejo dosti prehvaliti šolskih razmer Slovencev na Koroškem in Spodnjem Štajerskem. Lepi sosedje, pravični in dosledni! Citirana izpoved »Tagespošte« je klasična priča kako narodno-politično hudodelstvo so za koroške Slovenoe namenjene šole, da ti zavodi sploh ne zaslužijo imena šel, marveč le ime »V e r d u m -mungsanstalte n.« To naj odgovore slovenski poslanci na nesrameo interpelacijo nemških nacijonalcev. Iz kmetijsko-kemičnega gospodarstva. Spisal ing. chem. J. T ur k. II. Naš kmetovalec čuti in uvideva torej potrebo umetnih (pcmožnih) gnojil in se jih tudi poslužuje v svo jem gospodarstvu; ni pa še na jasnem glede njih uporabe in učinkov. To pa je poglavitni vzrok, d« uspehi gnojenja z umetnimi gnojili niso vselej ti. ki, kakor bi bilo Želeti, in da je že marsikateri naših poljedelcev žel po umetnem gnojenju neuspehe. — Kaj pomaga, *ko trosimo po poljih in travnikih rastlinske hranilne snGvi, katerih je it&k dovolj v zemlji aH pa celo preveč v razmerju z drugimi, na katerih gladujejo rastline, ker jih nedostaja v dotičnih tle-h. Tako n. pr. ne more dvigniti rodovitnosti zemlje gnojitev a kalijevimi gnojili, kjer je kalija dovolj in nedrstaja fosforove kisline ali pa s fesforovo kislino, kjer trpe rastUne na nedostatku kalija in dušika v zemlji, ampak jo lahko izdatno poslabša. S tem namreč, da se pomnoži ena rastlinskih hranilnih snovi, katere je v razmerju z drugimi dovolj T zemlji, pospeši se poraba drugih v zemlji v premali množini se nahajajočih rastlinskih snovi, in vsled tega se lahko zgodi, da zemlja popolnoma opeša in da pozneje niti toliko ne rodi, kakor bi sicer rodila, ne da bi jo bili gnojili. — Ako tlačimo torej v zemljo rastlinske hranilne snovi, katerih je v primeri s drugimi potrebnimi ali celo potreb-nejšimi dovolj v nji, ne da bi obenem gnojili tudi s tistimi, ki jih nedostaja in vsled tega rastline gladujejo na njih, ne moremo računati na trajni uspeh gnojenja, kajti rodovitnost zemlje se ravna po hranilnih snoveh, ki jih potrebujejo rastline mnogo in jih je najmanj v tleh. Z navideznimi uspehi pa se ne smemo zadovoljiti, in zato je neobhodno potrebno, da gnojimo z umetnimi gnojili pravilno in zadostno, ker drugače ni mogoče rodovitnosti zemlje trajno dvigniti na zaželjeno višino. Kdor pa hoče pravilno rabiti umetna gnojila, mora pognati pred vsem lastnosti svoje zemlje. Poznati pa mora tudi potrebe rastlin na hranilnih snoveh in poleg tega tudi različna gnojila, da ve ceniti njih po-rabno vrednost fn porabnost na različnih tleh. _ Vojna na Daljnem Vztoku. Boj pri Tsinhenčengu. General S ah arov poroča: V četrtek 23. t. m. so se Japonci, ko je bil njihov napad na Tsinhenčeng odbit, umaknili na pozicije, oddaljene kakih 150 korakov od Bereznovskega griča, ne da bi ponoči Še resno poskusili obnoviti napad. Zgodaj zjutraj drugega dne je sovražnik zopet pričel z ofenzivo ter prodrl z vso hitrostjo proti našemu levemu krilu do gorskega prelaza Jantsihing. Šest vrst jnžno od Tsihenčenga je sovražnik postiral 16 gorskih topov in jugozapadno od Tsihenčenga eno poljsko baterijo Ob eni uri popoldne smo se po ljutem boju umaknili z Bereznovskega griča, ker je bil napadajoči japonski voj veliko močnejši, kakor naša kolona. Med napadom na Bereznevski grič so Japonci drli preko mrtvih trupel svojih tovarišev preko] ozemlja, kjer so neprestano eksplodirale mine. Sovražnikove izgube so zelo velike, naših še nismo mogli dognati. Včeraj zvečer smo opazili v bližini vasi Čančaotiagu in gorskega prelaza Henjaling, devet vrst južno od Vanfulinga, večji sovražni oddelek. Iz Kurokijevega taborišča. Reuterjev urad poroča iz Kurokijevega glavnega taborišča preko Fuzana z dne 24. t. m.: Zadnji teden je bil na ceh fronti izza bitke ob reki Šaho eden izmed najmirnejših. Obe armadi sta skoro docela ustavili artiljerijski ogenj. Cujejo se le semtertja posamezni streli. Danes se je pa znova pričel bom-bardma na levem japoskem krilu in Japonci se polagoma pomičejo v smeri proti reki Hun. Kozaškemu oddelku pod povelj-stvem stotnika Kkseja se je posrečilo prodreti do reke Jalu in zapleniti Japoncem velik transport provijanta. Ker Rusi provijanta niso mogli vzeti sabo, so ves transport sežgali. Na povratku k svoji armadi so Japonci kozake obkolili 8 treh strani, a vendar se jim je posrečilo resiti se iz japonskega zajetja s pomočjo nekega kitajskega ogleduha, ki jim je pokazal skrivno pot preko neke gore. Boj v centru ruske armade. Reuterjevemu uradu se brzojavlja iz Mukdeua: V soboto dne 25. t. m. zjutraj je ruska armada v centru po-stirala težke oblegavalne topove ter pričela z njimi obstreljevati japonske pozicije. Bombardma je trajal ves dan, Mirina poroka. Spisal Oskar KaraenSek. Lani v novembru se je bila zaročila Mira z mladim Mareicm, £ar se je moglo tedaj čitati vtem listu; jako prenagljeno sicer in ne da bi bila natanko in trezno premislila veliko važnost svojega koraka. Janez Marela pa je bil tega zelo vesel, in ves maček aru je naenkrat prešel, ko se je zavede), na kak hhek in nepričakovan način je prišel do svoje ljubljene Mire. Najrajši bi bil takoj odšel pit, da času primerno proslavi častitljivi dogodek. Tako pa se je premagal in samo pomislil vnovič, kako slabo je na s?etu uravnano, ko imsjo baš tepci nrjvečjo srečo, med katere šteti sije dovoljeval tudi samega Bebe. Miri r>i ugajalo, da bi predolgo odlašali 3 poroko, krepko je zastavila vse svoje šibke moči, da se priprave čimprej izvrše; izbrala je z Janezom okusno pohištvo za njiju stanovanje in odločila, da ne potujeta nikamor, »zakaj iz zdravstvnnih ozirov,« je pojasnila svoji materi, »je najboljše, da ostaneva lepo doma po poroki« Njena mama ni sicer razumela vsega, k*jti ona je bila popcfccvala v tistih dnevih, ko se je sama omožila, in z veseljem In bridkostjo v srcu se je spominjala vseh tistih krajev, ki si jih ni ogledala, čeprav jih je bila obiskala; ali Mira je tako dejala in m&ma je rekla: »D?.« Janez Marela je stal topo poleg svoje zeročenke in niti trenil ni z očesom in je dejal: »D.*.« Prihajal je Janez Marela vsak dan v mraku k Miri, prinesel ji je šopek in ji poljubil roko. Mira ga je vprašala: »Janez, kaj si dilal ves dan?« Odgovoril ji je, da je pomagal svojemu očetu v kontourju, zakaj veliko opravila je imel tedaj stari Marela. Cčlo svojo trgovino je n oral preurediti, ker je sklenil, pripustiti svojega sina kot kompanjona h kupčiji, a mu tudi prepustiti polovioo truda in dela, ki ga je imel poprej sam, Češ, da najmlađi v resnici skrbi za svojo ženo in zase. Saj da mu je zadnji čas, da se pripravi k deln. Nad poslopjem Be je že b!eščal v zlatih črkah napis: J Marela & sin, sinu pa je prihajala vedno češče misel, da ni storil prav, ko je zasnubil Miro. To ima zdaj! Delati mora in vedno skrbi nad glavo! In da bi imel vsaj malo plačila cd tega! A pride k Mri in niti poljubov ne dobi, ki bi si jih želel. Kaj še! Sf de poleg Mire in njena mana gre iz sobe, da pusti zaročenca sama v mraku in sreči. Ali kaj ona ve, da mu Mira odmakne vsakikrat roko, ko jo poskusi prijeti ter poljubiti! Samo enkrat jo je hotel objeti ter približati svoje ustnice njenemu obrežu — M-ra ga je nalahno pahnila vstran Ur zaklicala: »Miruj, Janez!« Prestrašil se je njenega glasu, odmaknil se je na stolu in od tisti krat ni več poskusil kaj takega. Zakaj bal se je Mire; nenadoma mu je prišlo to spoznanje in nenadoma je zaslutil, da ga Mira popolnoma vlada in da ni v njeni bližini nikdar, sam-svoj. Prestrašil se je tega in obenem zatrepetal zle slutnje, ki mu je šepetala o bodočnosti. »Nikdar ne boš samostojen, Mira ti bo vse, ter napravi s teboj, kar bo hotela. Kakor trak te bo ovijala okoli prsta!« Sram ga je postalo ob tej misli in šel je v gostilno med družbo pri jateljev, tolažit svoj strah. To je bilo zimskega dne v mraku, ko ga je po navadi pričakovala Mira doma, da ji prinese šopek in edini 1 rokoljub . . . Tako pa tistega dne n' j prišel, ker je pil po mestu a Miri ni bilo hudo. Zakaj prč? Ni ga ljubila j in zdelo se ji je, da ga ne bo nikdar, mislila pa si je: »Ljubezen je beda-stoča. P šejo o nji, o nji govore — if.to pa verjemo, da je. Nedavno še sem bila tedi jaz tako nespametna, da sem verjela! V resnici je ni. In zato sem s? zaročila z Janr-zcm, ker vem, da je n», in ker s^a midva vsekakor lep par in dobra partija, kakor pravi pa^a. Poieg tega imam že zadosti domače hiše ter večne odvisnosti!— Jam*2 mi bo imirsj stregli, ker si demišljuje, da me ljubi; zato postanem njegova žena! Amen! — Če pa ga danes ni, stori čisto prav. saj se ob njem tako silovito dolgočasim in ne rabim ga!« Nato je šla Mira v kuhinjo ter tam kričala nad kuharico; Janez pa je tedaj v pijanosti podpiral z obema rokama glavo, solze so mu polzele po tolstem obrazu in jeoljal je: »Vse bo šlo po njeni glavi ... jaz ne bom imel ni najmanjše veljave ▼ hiši. Ukazovala bo celo meni! — Ne verjamete? — Kaj? Se tepla me bo! Ne verjamete? Kaj? . . . Ko mi ne da Že zdaj nobenega poljuba! Čujete1 • • •« (Dajje prib.) Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem. Zgodovinska, narodopisna in književna Črtica. Spisal Anton Trstenjak. (Dalje.) II. Hrvati v šomodski županiji. Bilo je popoldne dne 5. septembra 1904. leta, ko sem zapuščal vas Taranj. Zunaj vasi ob cesti, katera drži v Veliki Atad, stoji križ. Pod križem je sedela ženska in si od-poČivala. Poleg sebe je imela motiko. Vprašal sem jo, ali koga Čaka, in rekla mi jc: „ Čakam, da pride pop ; krompir bodemo kopali". Mislil sem si, da je Slovenka, in nisem se zmotil. Pokazala mi je, kje ima taranjski pop njivo. Omenjam, da se beseda pop rabi v spoštljivem pomenu. Vprašal sem jo, ali je tod kaka bližnica v Veliki Atad, in pokazala mi jo je govoreč: „Le idite Črez njive in pridete na glavno cesto, katera drži naravnost do mesta. Korakal sem urno, da bi prišel še pravočasno do Velikega Atada in da ne bi zamudil vlaka, kateri odhaja odtod v Somogvszobb. No dospel sem ravno prav in sem se odpoljal v Somogvszobb, a odtod v Gjekenice, vendar pa so Rasi kasneje streljali samo s topovi manjšega kalibra. Sodi se, da se v kratkem vname ljut boj v centru, iz katerega se zna razviti velika odločilna bitka. Tepeni Hunguzi »Daily Telegraphu« se brzojavlja is Sinmintina: V noči 22 t. m. se je približalo železniški postaji L t h z a v o 200 kozakov. V bližini so bili utaboreni Hunguzi. Ko so izvedeli, da se v njihovi bližini nahajajo Rusi, se jih je 1200 odpravilo, da bi navalili na kozake. Rusi so taborili na nekem griču, ko so opazili, da se jim s vseh strani bližajo čete Hanguzov. Kozaki so se takoj postavili v bojni red in jeli z ▼so silo streljati s malimi konjeniškimi topovi na huoguške čete. Hunguzi, ki se niso nadejali, da imajo kozaki sabo tudi topove, bo bili silno osupli in so se sprva umaknili, a 80 se koj nato zopet zagnali v Ruse. Vnel se je ljut boj, ki je trajal celo uro. Diši so se Hunguzi borili z ve liko hrabrostjo, vendar niso mogli proti kozakom ničesar dossči, ker so imeli leti, kakor rečeno, sabo topove. Ko so imeli Hunguzi že ogromne izgube, so se umaknili. Na ruski strani sta bila ranjena samo dva kozaka. Drugega dne popoldne je ko zaski prapor zopet prekoračil reko Liao. Japonske izgube pri Hejkon-taju. Ruska brzojavna agentura poroča iz Tosija z dne 22. t. m.: Glasom neu radnih zdravniških poročil je na japonski strani padlo v bitki pri Hej-kontaju ali Sandepu dne 25, 26. in 27. januarja 84=2 mož, med njimi 82 Častnikov, ranjenih je bilo 8014 mož, med njimi 271 častnikov, pogreša se pa 526 mož. 505 mol pa je postalo r&di ozeblin nesposobnih za boj. Japonci bo torej v celem izgubili pri Hejkontaju 98 8 7 mož. Tretje rusko brodovje. Kakor se poroča iz Londona, je v soboto zjutraj plulo pet velikih vojnih ladij, spadajočih L tretjemu ruskemu brodovju, skczi morsko ožino La Manche. Eskadra admirala Nebo-gatova ploje z veliko hitrostjo in se vstavi šele v Tangeru ali A'gieru. Nebogatov bo skušal do konca sušca dospeti do Madagaskarja. Kako so nastale vesti o miru ? Iz Vašingtona se poroča: Japonski poslanik Takiara je predložil predsedniku Rooseveltu pogoje, pod katerimi bi bila Japonska voljna skleniti mir] Ti pcg*)ji so bili že tudi priobčani po časopisih. Japonska nota ne navaja nobene svote, ki bi jo zahtrvala kot vojno odškodnino, in namiguje, da bi se v tem oziru dalo ž njo pogajati. Takisto se tudi ne zahtev*, da bi se moral Vladivostok prepustiti Japoncem. Japonski poslanik sicer ni prosil, da bi se ti pogoji predložili Rusiji, a kamor sem prišel ne koliko pred Šesto uro in kjer sem bil zopet v stiski. Odtod* nisem mogel nikamor. V Šurd, kamor sem se bil namenil, je bilo predaleč in prepozno, v Gjekenicah mi ni bilo ostati in preno čevati. V Kotoribo je prihodnji vlak odhajal šele nekoliko pred polnečjo. Kaj mi je bilo storiti? Sreča je bila, da je v istem Času odhajal vlak v Koprivnico, katera leži na drugi strani Drave, torej na Hrvaškem, in jaz hajd nazaj v vagon, da obiščem Hrvate v Koprivnici in da tu prenočim. Iz Gjekenic do Koprivnice ni daleč. Za celih 30 vinarjev popelje te vlak do tja. Hitro smo podrdrali po Železnem mostu preko Drave, kar švignili smo mimo vasi Dri je, kjer je postaja. Bili smo že na Hrvaškem, v bratski naši trojedni kraljevini. Kakor bi tremi, zaustavil se je vlak in zaslišal se je močan glas izprevodnikov: „Kaproneza I" Aha, na Hrvaškem smo, na pristni hrvaški zemlji in zopet slišimo ma/ar-sko besedo! Kje pa si ti, Koprivnica, ti hči matere brvaške, ti naše dete, ali je tudi tebe pregnal Mažar, ali se moraš imenovati Kaproncza, da bi tuji v kljub temu se je dotična nota ne mudoma brzojavila ameriškemu poslaniku v Petrogradu. Iz drugega vira se še javlja is Vašingtona: Vkljub spretno sestavljenim dementijem, ki so se is-dali,je vendar gotovo dejstvo, da je Japonska napravila prvi korak v zadevi miru. Takisto je istina da je Japon ska sporočila ameriški vladi svoje mirovne pogoje z indirektno željo, da bi se ti pogoji naznanili Rusiji. It teh poročil je razvidno, da moleduje za mir ne Rusija, marveč dosedanja zmagovalska Japonska. To je značilno in dokazuje, da je Japonske strah njej se bližajoče katastrofe in bi raje danes nego jutri sklenila mir. Ruske vojne ladje kupljene na Nemškem. U Petrograda se brzojavlja: Po zanesljivih informacijah v poučenih krogih ruske mornarice, je ruska vlada kupila na Nemškem z dovoljenjem cesarja Viljema tri oklopnioe in tri križarke- Parlamentarni položaj. Dunaj, 26 februarja. Prihodnji teden bo imel državni zbor le dve plenarni seji, in sicer v torek in četrtek, ako ne pride kaj vmes. Druge dni bodo zborovali odseki. Proračunski odsek bo pričenši s torkom imel vsak dan seje. Vkljub taki naglici pa proračun najbrže le ne pride pred Veliko nočjo v državni zbor. Z veliko napetostjo pričakujejo v političnih krogih seje železniškega pododseka, ki bo prihodnji četrtek. V tej seji se namreč začne debat* o izjavi želez, ministra. Državni zbor sam bi imel za več sej dovolj dela z obrtno novelo, ker je prijavljenih zelo vel k j govornikov. Petem pride takoj na vrsto predlog dr. pij Derschatte. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 26 februarja. Ca sopisje sodi u položaju zelo pesimistično. Splošno 89 zatrjuje, da se je Andrassvjeva misija za vedno razbila, ker vladar ni odobril njegovih načrtov. Budapešta, 26 februarja. Poslanca Kossuth in D a r a n y sta imela včeraj dal.še posvetovanje z grofom A n d r a s s j j e m Andrassv je izjavil, da so desidenti pripravljeni podpirati le tako ministrstvo, ki se ozira na novi parlamentarni položaj. Nadalje je povedal, da je dobil pri avdijenci prepričanje, da bi se vladar ob gotovih pogojih ne zoperatavljal carinski ločitvi. Med takimi pogoji je tudi ta, da Nemčija že s enjeno trgovinsko pogodbo razveljavi ter sklene ločeno taki pogodbi z Avstrijo in z Ogrsko. Budapešta, 26 februarja. Poslanci nemadjarskih narodnosti so si svet, kateri ta potuje, mislil, da si Mažarska, da je to ime, s katerim se dičiš, mažarsko mesto ? Z debelimi črkami so napisali Mažari svoje ime, da bi se bolje videlo in da bi bolj žalili hrvaški narod, kateri tukaj prebiva. Izstopili smo iz kupeja. In glej spet zlodja, kje smo? Na peronu je velik napis „kimenet"; pogledal sem dalje in nisem hotel verovati, ko sem videl Bamo mažarske napise 1 Ali smo res na Hrvaškem V Vsi napisi, vsi oglasi, naznanila, vse je samo mažar-ski. a nikjer mi ne zapazi oko drage hrvaške besede! Kje je slavna r nago da-, kje je zajedniški zakon, kateri zahteva in jamči, da se na hrvaški zemlji, v trojedni kraljevini, spoštuje hrvatski jezik ? Sram vas bilo, vas, nasilnike mažarske in mažaronske, kateri zatirate vse, kar je vsakemu Hrvatu najsvetejše in najdražje 1 Preril sem se skozi „kimenet" in sem upal, da bodem srečnejši, ko sem dospel na prostor za kolodvorom, kjer 80 nas Čakali koprivniški omnibusi in izvoščki. Postavil sem ae pred omni-bus, na katerem je bilo zapisano z debelimi črkami: ..Hotel Kreuzu, le zadaj, takorekoč na svori bilo je citati ustanovili takozvano narodnostno stranko. Za predsednika je izvoljen poslanec Teodor Mihali. K stranki je pristopilo vseh 10 nemadjarskih poslaneev. Mi kulaš C o m š at V a a i 1 Damjan, Milan Hodža, Aurel Novak, L j oboru ir Pavlovi6, Štefan G. Pop, Jan Suču, Aurel Vlad, T. Mi hali in Jan Russu-Sirianu. Stranka bo v dotiki z združeno opozicijo. Iz Srbije. Belgrad, 26. februarja. Včerajšnja seja skupščine je bila zelo viharna. Ministru notranjih zadev Protiću ae je klicalo, ko je odgovarjal na neko interpelacijo radikal-oev: »Obtožnioa je že sestavljena! Zaslužili ste osem let ječe! Tiranstva ne trpimo!« Ker se je tudi galerija vmešavala v škandal jo je dal pred sednik izprazniti. Belgrad, 26 februarja. Princ Arzen Karagjorgjevic, ki se je kot ruski ritmojster boril proti Japoncem, je pisal kralju, da je v Mandžuriji zbolel za mrzlico ter je že na potu v domovino. Italijanska zbornica. Rim, 26. februarja. Zbornica je poslala osem osebam, ki so s svojo znanostjo alt z delom pripomogli, da se je napravil V6likanBki predor Simplom, svoje pozdrave. Ker menda sluti vlada, da napoči najbrže znova 6plošni štrajk železničarjev, rada bi pri podržavljenju železnic dosegla zakonsko določbo, s katero bi bil štrajk nemogoč. Sooiaiiatična, republikanska in radikalna skupina pa so se sicer izrekle za podržav ljenje, toda proti prepovedi štrajka. Socialistična stranka je celo izjavila, da se taki prepovedi takoj upre z obstrukcijo. Dogodki na Ruskem. Varšava, 25 februvarja. Neznana oseba je danes streljala na dva policaja ter oba smrtno ranila. Petrograd, 26 februarja. V Bitumu so trije delavci napadli na ulioi policijskega polkovnika Kon-tradoviča ter mu izstrelili več krogelj v glavo, da je bil takoj mrtev. Morilce je čakal voz ter jih v diru odpeljal iz mssta. Bero i in 25 februarja. V ruski armadi so razkrili dve revoluoijski propagandi, ki stremite za odpravo avtokratične vladne oblike, člani or-ganizao j 90 večinoma častniki. Mnogo so jih že zaprli. Petrograd, 26 februarja. V Batumu se veliki izgredi nadaljujejo. Pri belem dnevu ropajo hiše. Inozemske ladje se ne upajo blizu, tudi avstrijski »LlcyJ« je izostal. Dnevne vesti V Liubljas:, 27. februarja. — Osebna vest. Vojni zapo-vednik fcm. vitez Sucoovaty je prišel sinoči v Ljubljano in je danes inspiciral tukajšnjo garnizijo. droben napis: „Svratiste Križ". No, hvala Bogu mislil sem si, tu ima hrvaščina vsaj nekaj pravice. Stoječega pred omnibusom nagovoril me je uljudno uslužbenec: „Is kfeliku. Dejal sem: „0, molim, samo brzo, in mož se je nasmejal, odprl vratca in rekel: „0, izvolite, gospodine!" Tako sem navideznemu „Nemcu-* udahnil hrvaško zavest in hrvaški govor. Mrak je padal na mesto Koprivnico, ko se je omnibus približal prvim hišicam. Vozila se je z menoj dama z dvema otrokoma s tremi velikimi škat-Ijami, a pol tucata svojega spremstva je pustila na kolodvoru. Bila je to koprivnička Judinja, saj sem vedel, daje v Koprivnici, kakor v vsakem hrvaškem mestu, dosti judovskih rodovin. Nadle-govali so me Mažari, potem S vabe, i zakaj me ne bi še osrečevale J u d i nje, katerih je poleg magvarorszaga polua lepa hrvaška domovina! Omnibus je zavil nekam v stransko ulico. Postal je pred nizko, majhno, enonadstropno, toda čedno hišico. Izstopila je Judinja, a izstopil sem tudi jaz, ker sem mislil, da je tu svratiste. Potem sem zopet smukui\ v omnibus in smo se odpeljali svratiste. (Dalje prih.) — V deželni šolski »vet je kot namestnik umrlega dr. Schaf-ferja stopil grof Barbo. /»Slovencu« to seveda ni všeč, prijatelji šole in učiteljstva in učitelji sami pa pravijo, da jim je grof Barbo stokrat ljubši kakor vsak klerikalec. Vsakdo vidi rajše v dež. šolskem svetu prijatelja šole in učiteljstva, kakor pa sovražnika. — Uradni jezik deželnega odbora kranjskega je slovenščina, in če kdo proti temu greši, naj pozove »Slovenec« svojega somišljenika deželnega glavarja gosp. Otona p 1. Detel o, da stori to kar je njegova dolžnost. Capi to V — Občinske volitve v Te« barjih. V veleva ž ni občini Teharje kraj Celja so se v soboto vršile občinske volitve. Znano je, da so pri zadnjih volitvah pred nekaj leti zmagali v tej občini nemškutarji. Tudi sedaj so nemškutarji napeli vse sile, da obdrže gospodstvo nad to občino v svojih rokah. Zlasti je pritiskala štorska tovarna, od katere je jako mnogo ljuii odvisbih. la da znajo nemški tovarnarji biti kruti in brutalno brezobzirni, to se je pokazalo že pri različnih volitvah. Uspeh sobotnega boja je, da je slovenska stranka zmagala v tretjem in v drugem razredu, med Um ko so v prvem razredu zmagali nemškutarji. — Razprava o gBagolici. V zadnjem sešitku dunajske smotre »Oesterreiohische Rundschau« je priobčil vseučiliški profesor dr. M. Murko jako zanimivo stuiijo »D.e slavische LUurgie an der Adria«. V tej študiji je zgodovinsko pojasnjen postanek in razvoj slovanske liturgije in sedanje stanje. Pisatelj je prišel do zaključka, da ie obstanek slovanske liturgije ob Airiji osigu ran, Češ, da si narod, kakor so Hrvatje, v dobi narodnostnih bojev ne da vzeti take pravice in tudi glasovi, da namerava kaj takega sedanji papež, so le pia desideria nekih italijanskih politikov. Nam se zdi, da dogodki zadnjih 15 let v poreško-puljski in v tržaški škofiji nikakor ne potrjujejo mnenja dr. Murka. — Nekaj za smeh. Dunajska »Slovenija« priredi, če se ne motimo, dne 2. marca neko veselico. Gospodje so oblekli frake, nataknili rokavice in šli v parlament vabit poslance na svojo veselico. Globoko so se poklonili hrvat9kim poslancem in jih ljubeznivo povabili na svoj ples, še globlje so se poklonili slovenskim klerika'oem in tudi te nekako umiraje vdanosti vabili na svojo zabavo. Potem pa s d ponosno odšli v radostni zavesti, da so naprednim poslancem strahovito posvetili s tem, da jih niso vabili. Napredni poslanci so brez dvema kar obupani, da ne bodo deležni izredne časti, prisostvo vati veselici teh mladeničev, ki imajo tako lepe talente, da postanejo klerikalni Štifelpuoarji. — Učiteljska imenovanja. V zadnji seji deželnega šolskega sveta kranjskega so bili stalno nameščeni sledeči učitelji in učiteljice: Karel G o r iš e k v Zatičini, Marija Leveč v Kolovratu, Ivana Zore v 11,tiču, Leopoldinallanl v H) tedršici in Marija Odlazek v St. Jakobu ob Savi. Premeščena je bila učit ljic* Marija Perhaveo iz Velikega Podloga v Leskoveo in definitivni učitelj Ivan Šega iz Spodnjega Logatca v Š uartno pri Litiji. — Duhotnik na obtožni klopi. Dne 2 marca se bo pri okrožnem Bodišču v Gorici vršila zanimiva razprava. Na zatožni klopi bo sedel katehet iz Gradišča ob Soči Josip Galligaris. Obtožen je hudodelstva proti nravnosti. Obravnava bo seveda tajna, saj se gre sa uprav neverjetne svinjarije. — Repertoar slovenskega gledališča* Jutri v torek due 28. t. m. se ponovi na „partt Victoriena Sardoua igrokaz „Toska", ki je vsled svoje veledramatične in efektne vsebine pri prvi predstavi vsestransko zelo ugajal in dosegel prav lep umetniški uspeh. Naslovno vlogo igra gdč. S p ur na, ostale velike vloge pa gg. režiser Tišnov, Nučič m Boleška. — Za četrtek, dne 2. marca pripravlja se Puccinijeva velika opera „Bohčme", ki se je za letošnjo operno sezono popolno na novo vprizorila in naštudirala — Dramsko osobje študira sedaj grofa Leva Tolstoga znamenito dramo „M o č teme", ki se ima v prvi polovici marca prvič predstavljati na slovenskem odru. — Slovensko gledališče. Včeraj sta bili dve predstavi. Popoldne so zopet igrati »Martina Krpana« že šestič, zvečer pa je bila repriza opere »Karmen«. Napovedana je bila sicer opera »Mignonc a morala se je odstaviti, ker je gi-spod Orželski bolan. V »Karmen« je tenorsko partijo zopet pel g. vitez Gamarotta. ki je bil na brzojavno povabilo gledališkega vodstva z veliko ijubeznjivostjo pripravljen novic gostovati. Predstava je bila isto lepa, kakor zadnja te opere ir «/0le g. vitez Camarotta za svoje -udo. vito lepo petje in dovršeno igro naj' toplejše priznanje. Tega priznanja sta bila v najobilnejši meri tudi deležna vrla in simpat čna gospodična Stol* zova ter gospod O o r e d ti i k. — Zveza jugoslovanskih pisateljev in žurnalistov. Ker se pravila „Društva slovenskih književnikov in časnika r j cv vkratkem potrdijo, se bode vršil prih. mesec občni zbor ter se bode zaeno sklepalo o predlagani zvezi. Dotlej do spo v Ljubljano tudi tozadevni sklepi hrvatskih in srbskih književnikov in časniKarjev. — CXXXII. odborova seja „Slovenske Matice" bo v ponedeljek, dne 6 sušoa V 1., ob polu petih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2 Potrditev zapisnika o 136 odborov! seji. 3 Poročilo knjižnega odseka. 4. Tajnikovo poročilo. 5. Efen tualia. — Občni zbor muzejskega društva za Kranjsko vršil se bo danes ob 6 uri zvečer v konferenčni sobi I dri. gimnazije. — Dirkaliska zadruga v Ljubljani. Ker na dne 25 februarja t. 1. vrš všem se občnem zDoru »D r kališke zadruge« ni bilo navzoč h t liko zadružnikov, da hi se bilo za-moglo sklepati tudi o razdružbi in likvidaoiji zadruge, se bode vršil, kakor je bilo že objavljeno pri sklicanju prvega občnega zbda, v soboto dne 11. marca t. 1. zvečer ob 8. uri v restavracijskih prestorih »Narodnega doma« drug občni zbor, na katerem se bede o razdružbi in likvidaciji za druge sklepaio brez oiira na število zastopanih deležev. Ako bi bil predlo;; 0 razdružbi odklonjen, potem se bode morala vršiti na tem občnem zboru tudi volitev novega odbora. — Prostovoljno gasilno društvo v Ribnici priredi pod pokroviteljstvom blagorodnih gospa: Klementine Pauaerjeve, Franjs^Pn!-kove, Ane Podboieve, Matilde dr. Rudescheve, 0'gs Rudesoheve, S finije dr. Sch lT-erieve in Albin-? Višnikarjeve dae 5 marca plesni venček v dvoranah g. Antona Arkota. S?ira oddelek vojaške godbe s. in kr. pehotmga polka Leopold II, kralj Belgijcev št. 27 v Ljubljani. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina 1 krono. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Maske dobro došle. — Nevarno službe imajo orožniki v Hrušioi pri Jesenicah, sij je med ondotnimi delavci tudi dosti sumljivih ljudi. Minulo sobjto so imeli orožniki poseOno mnocro opravka, naposled pa je kakih 35 delavcev še poskusilo naskočiti orož niško vojašnico. Več fantov je bilo aretovanih. — Tat na begu. Pred nekaj dnevi je iz eodneara zap ra v Postojni pobegnil tat Peter Klemen ii Predjame in kradel po vsi okolici. Orožniki iz Postojne, iz I\anine in 1 Razdrtega so ga neumorno zasledovali v burji in v snegu. Končno ga je stražmešter g. Dovžsn s pomočjo nadučitelja g. Zamana zasledil v Hrenovioah in ga našel napolzmrz-njenega v L^nassijevi iupi. Ce bi ga ne bili našli, bi bil najbrže zmrznil. Fant je šele 17 let star. Gospod stražmešter Dovžan ga je z vozom od pravil k senožeški sodniji. — Vsled ženine smrti zblaznel. Pri sv. Križu pri Ajdov ščini je zblaznel pretekle dni Umoš nji posestnik Frano Volk, ker mu je žena umrla. — Društvo „Kum" v Radečah pri Zidanem mostu priredi na pustno nedelio veliko dru štveno maskarado ali »Iilet v modro jamo na otoku Kapric v proitorih g. Fr. G ohella pri električni razsvet ljavi. Vstopnina za osebi 1 K, za obitelj 2 50 K. Ako se js pri razpošiljanju vabil koga prezrlo, na) blagovoli smatrati to notico aa vabilo. — Obolel je na živcih gosp. dr. Dečko tako huio, da je moral oditi v neki sanatorij pri Gradcu. — Nemške surovosti na južnem kolodvoru v Mariboru bo ie take, da se Slovenec že skoro ne bo upal stopiti na ta kolodvor. Posebno se cdhkuje portir. Če si bo ta človek še enkrat dovolil psovati spodobne popotnike s sVerdammte \Vindisahe«, sna doživeti kako presenečenje. — Zdravilišče Rogatec-Slatina dobi novega ravnatelja v oseni štajerskega deželnega tajnika dr. Frana M u 11 i j a. — Ponarejalci denarja. Pred celjskimi porotniki je stalo pre-tečeni petek zopet Šest obtožencev zaradi razpečavanja ponarejenih bankovcev po 20 K. Obtoženi, zgolj posestniki, ki so se večinoma vrnili iz Amer ke, so bili Martin in Ivan Zor ko, Anton Bučar in Alojzij ) Proeenec iz Krškega, Fran Ba-I rič iz Dubrove in Fr. Žogic od Sv. Križa na Kranjskem. V Cleve-laodu so namreč izdelovali avstrijske bankovce Ivan K r k o v i č , Miha 0 mer z a, I*an Hrovat in Fr. P i 1 i h ter jih pošiljali obtožencem v razpečavanje. Le ti so potovali po Hrvasfcem in Gornjem Štajerskem ter izdajali ponarejene bankovce, dokler ni v Sevnici trgovec Vabič spoznal, da je bankovec ponarejen. Prijeli so Bučsrja in Prooenerja, ki sta potem izdala sokrivce. Obsodba se ]e glasila: Martin Zor k o 7 let, Ivan Zor k o 31/* leta, Al. Prooe-ner 4 leta, Bučar 4 leta. Anton B a r i č 3l/i leta in Ž u g i č 35/4 leta. Sjobtožena Marija Gračner je bila oprošJena. Prave ponarejalce imajo v* Ameriki pod ključem ter pridejo pred američka p.rotnike. — Iz Celovca se nam k naši not c z dne 20. t. m. ped naslovom ^Napačen strojevodja« in k oni z dne 25. t. m pod naslovom »Interesanten pojav pustolcvstva« poroča: V Celovec je dne 9. t. m. prišel k neki stranki na Živinskem trgu štev. 9 neki Človek, ki se je izdajal za strojevodjo in čegar popis se popolnoma natančno ujeroo, s p-jpžaom v Vaši not c z dne 26 t. m., tudi je ravno tako govoril kakor je v tej not c navedeno Odpotoval je iz Celovca 11 t. m, ne pozabivši seveda izvabiti popreje nekoliko denarja. Stoj priimes ie vpisal slovenski. — V Dornbergu na Goriškem je umrl g. Josip Sinigoj, ki je bi vsega skupaj 23 let vesten in marljiv župan te občine — Ustanovo za reveže v Trenti je napravila stotnikova vdova gospa Amalija Holzmever, ki živi v Gorici, poleti pa se rada mudi v Trenti. Založila je glavnico 1500 K. Obresti naj se 4 septembra vsakega leta raz^ele med reveže. — Komedija je končana. Novovcljeni občinski zastop v Pulju se bo kcnftituiral v kratkem in zo pet ostane vse pri starem. Ž ipan dr. Rizzi je res spretno vprizoril komedijo, s kfctero se je ognil — revi siji računov. Ko so za s&rajso slabo občinsko gospodarstvo odgovornim ljudem začeia postajati tla prevroča, so se odpovedali in se s ti-m ognili groaeči nevarnosti, da bi morali položiti jasne račune. Vlada jim ja šla z vehso prijaznostjo na rofcs jn jih res obvarovala sitnosti. Olelej bodo v^tare kapČ'je zopet labko cvetele. Zd MU iz je že zdaj dob' al vsa občinska dela. Prevzemal jih je pod skrajno ugodnimi pogoji — t«ko da je nastala v Pulju govorioa, da ima tajnega kompanjona v oBebi župana dr. Riizia samega in ta govorica se še bolj razširja, odkar Be je izvedelo da postaneta Rizzi in Munz sorod nika. — Izpred sodišča. K. zanese razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1) Angelo Ajardi iz Bresoije na Laškem doma. zidar na Boh. Bali, je grozil zakonski dvojici LugijU in Ani Benedetti, jezen, ker sta ga ta dva za dolg 40 K terjala. Zagrozil jima je, da bo barako, v kateri je tudi on s svojo ženo sta noval, razstrelil, nju pa ubil. Imel je na polici dve dinamitni patroni s kapselni in vžigainimi vrvicami; umevno je torej, da sta imela zakonska Btrah pred Ajardijem. Oasojen je bil na 2 meseca težke ječe. 2) Martin Bezlan, knjigovez, je v Ljubljani slulkinjo Terezijo Čebul opeharil za hranilno kniižico, na kateri je bilo naloženo 294 K. Obljubil ji je zakon, pravil je, da je izuven mesar, da je vzel v najem v Domžalah gostilno in mesarijo, kasneje jo je pa farbal, da se je premislil in da se bo na atanil v Spod. Šiški, kjer bo pri Kočarju izvrševal ta obrt. Marija Čebul mu je vse to verjela in mu brez poni sieka izročila hranilno knjižico. Bezlan je denar dvignil in ga zapravil. Da bi se svoje zaročenke od-križal, pisal ji je, da bo šel v Ameriko. Očital ji je tudi, da mu je za-t*j>ia, da ima dva nezakonska otroka "— kar si je pa le Bezlan sam izmislil — poslal ji je tudi neki račun, £eši da ji nič ne dolguje in nato je izginit brez sledu. Bezlan, kateri je bil zaradi hudodelstva in prestopka goljufije že opetovano kaznovan, je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe. 3) Jožef Pergar, hlapec, je vasoval z Janezom Kramarjem pri Birlifievih v Podzemlju. Kramar je bil nekoliko pijan, Pergar pa trezen. J.«la sta se v £ali metati in pri tem je Kramar Pergarja nekoliko v glavo dregnil. To ga je razburilo, potegnil je nož in mu žugal, da ga bo, a so mu ga drugi iz rok izvili. 1.) mu grede je pa Pergar Kramarja z nekim rajkelj-nom tako močno po glavi udaril, da se ni 7 ur zavedel. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. 4) Ko so občinski sluga, redar in neki orožnik po tržiškem trgu ponoči patru Ijirali, stavil je Anton A'jančič, čevljarski pomočnik v Tržiču, občinskega slugo stavil na odgovor, da ga je nekoč po nedolžnem aretoval. Vnelo se je pričkanje, AljančiČ je občinskega slugo s pestjo v prsa sunil, ootem se je na tla vrgel, tolkel z rokama in nogama okoli sebe in proti redarju s pestjo zamahnil. Zmerjal jih je s »prokleti policaji«, in »da bo že hudiča videl, ker je bil po nedolžnem ovaden«. — Vabi« priznava Aljančič svoje kažnjivo dejanje. Obsojen je bil na 6 meseoev težke ječe. 5) Valentin Vidio, delavec na Hrušioi, je na tamošnjem kolodvoru orožniškega postajevodjo osebno žalil. Ko mu je ta napovedal aretacijo, ker mu ni hotel povedati svojega imena, je zgrabil orožnika za obe roki in mu zavrtel desni palec in levi m-znte, tako da sta oba prsta zatekla Preval je tudi orožnika kakor navzočega sodnega s'ugo z raznimi psovkami, zlaBti ie slednjega grdo zmerjal v sodnem zaporu. Od-sojen je bil na 6 mesecev težke ječa. — Nagla poroka1'. Prijatelj ptic nam piše: Naša hiša ima v podstrešju več lukenj, v katerih gnezdi vse polno vrabcev. Opazoval sem, kako se je neki parček »ljubil«. Pred kratkim { a je zadela vrabca smrt in »vdova« je žalostno vpila v luknji »živ, živ« in s tem prikl c*la novega ženina. Prisostvovala je pri »porok:« cela tropa h snih »gostov«, katerim potresam na hodniku drobtine. Po »zajutrku« se vsedejo drugi vrabci na hodnikovoograje, »novoporoČenca« pa sta zlezla v luknjico, privlekla »pokojnika* ven ter ga vrgla med kričanjem drugih na hodnik, potem pa pela z drugimi vrabci »živ, iiv-bile« Nanesel je pa slučaj, da je pri šel mimo muc, ki je »pokojnika« takoj pobrustal. — V preiskovalnem zaporu jb tukajšnje deželno sodišče v soboto obdržalo hišnika Valentina Škrjanca zaradi zadeve pokojnega Antona PungerČarja. Njegovo družino so začasno nastanili v mestni ubožnici na Karl"vski cesti. — Tatvina« Dae 25 t. m. popoldne je bil ge. O gi Sk. ukraden v vozu električne cestne železnice Črn svilnat dežnik, vreden 18 K. — Pes je ugriznil dne 2L t. m. na Stranski poti poseetmeo Marijo Papeževo in jo na desni negi znatno poškodoval Pes je b>l po živmczdrav-niku pr^isk^n in je zdrav — Se plešemo. Vkijub temu, da se že mesec ka^cr tudi predpust nagiba h koncu, je bilo včeraj in predvčerajšnjim v mestu 31 »balov.« — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 45 Dalmatincev in I Slovenec — 39 Hr;atov je šlo na West falsko, 17 v Selško dolino, 6 pa v Hrušico. — 9 H-vatov se je pripeljalo iz H'ušice, 13 tesaČev-Slovenoev pa iz hrvatskih sunr, — V soboto se je odpeljalo v Ameriko 6 Slovencev ia 22 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 26 Hrvatov. — Na Dunaj je šlo 10 Koče-varjev, v H-ušico 30, na Jesenic* 20. v Solnograd 30, v Heb pa 25 Hrva tov. — Iz Jesenic je prišlo 27 Hrvatov, iz ogrskih šum pa 20 Slovencev. — Izgubljena je bila srebrna zapestnica z obeskom, vredna 3 K, zlat močan prstan s sivim kamnom, v katerem je bila vgravirana podkev, zlata igla z briljantom v podobi polu meseca, vredna 300 K in dva bankovca po 10 K. — Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja v Ljubljani v mesecu januarju. V primeri z lanskim letom enaktga meseca je došlo v tem mesecu znatno več oglasil. Pri moških delodajalcih se je število og asil deloma dvignilo, pri delojemalcih pa se je več kot podvojilo. Temu primerno se je tudi število v delo in s'užbe oddanih skoraj podvojilo. Pri ženskem delu je zaznamovati tudi znaten napredek, vendar je več de lodajalcev, kakor delojemalcev, lito-tako je razmerje s prejšnjim mesecem in je v tem meseou došlo več oglasil pri delodajalcih za 130 in pri delojemalcih pa za 159. Poleg običajno v delo in službe oddanih, je bilo mogoče tudi nekaj nar čil za kmetsko delo povoljno rešiti, ker te vrste delojemalcev najbolj primanjkuje, istotako je primanjkovalo tudi hišnih poslov, ta ostala deloponudbe pa se je oglasilo sadostno delojemalcev. Za vajenoe je mnogo vprašanj, a istih stalno primanjkuje, istotako tudi malih in srednjih stano vanj, ter pri teh dveh oddelkih ni zaznamovati napredka. — Izkaz posredovalnega odseka „Slovenskoga trgovskega društva Merkur". Iščejo se: 1 pomočnik manufakturne stroke za Ljubljano, 2 pomočnika galanterijske stroke za Ljubljano, 1 pomočnik galanterijske stroke za Ptuj, 1 pomočnik špecerijske streke za deželo, 8 pomočnikov mešane stroke za deželo, 1 poslovodja galanterijske stroke za Ptuj, 1 kontorist za Celje, 1 praktikant za Kranj, 1 blagajni-Čarka za Ce'j*. — Službe iščejo: 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske in železninske stroke, 13 pomočnikov mešane stroke, & kontoristov, 2 kontoristinji oziroma blagajničarki, 1 prodajalka, 1 učenka. — Hrvatske novice. Ob- novliena obravnava proti dr. PotoČnjaku bo 2 marca t. 1. — Železnica v Boki. Železnica od Zelenike se baje podaljša preko Veriga, Spića d i Arbanije. Delo se izvrši v dveh ietib. — Toča v Zadru. Pretečeni teden je padala v Zadru tako gosta toča, da je na debelo pokrila tla ter napravila veliko škode pri cvetju in pop;u. — Slovenci v Ameriki. Vodnikov ples so priredili Slovenci in Hrvatje v New Yorku 11. t m. — Zastrupil* se je v Mil-vankeejul9 ta»Bf%rija Maron-šek, doma is bpod. štajerske, ker jo je zaročen.-c zapustil. — V rovu v Enumclavu je ubilo Valentina Ban kota, doma iz Dragomelj pri D unzalah. * Najnovejše novice. Ponesrečen atentat. Zoper predsednika republike ci*n Dom; figo, Mo-ralesa, je bila zarota, ker je sklenil pogodbo z Zedinjenimi državami. Atentat se pa ni posrečil. Več zarotnikov so zaprli. — lOOletnioa Schiller jeve smrti se bo praznovala po celi Nemčiji, posebno pa v njegovem rojstnem kraju, zelo slovesno. Protektorat za priredbe je prevzel vajmarski veliki vojvoda. Vojvoda saksonsko-altenbur-ški je daroval 25 000 mark za umetniško uprizarjanje Schillerjevih episov. — Patrijotično pojedino rib so priredile dame vestfalskega mesta Greven v »proslavo ozdravljenja princa E tla « Zadavila se nobena ni. — Ponarejalec denarja E r-nest Liebl je bil obsojen v 41etno ječo. — Razprava proti morilki Klein in n j e n e m u m o ž u bo koncem meseca rnarca. — Grozno z i o č i n s t v o je storil v Neundorfu pri Frankobrodu rudar Tomnee Svojim štirim otrokom je v spanju prerezal vrato?e, zažgal hišo ter se v njej obesil. * Premeten slepar. V znani igralnici M >nte Cario se zelo boje samomorov tujcev, pri katerih b se dokazalo, da so vsšed izgub v igralnici šl v smrt. To je bilo dobro m no pustolovcu, ki se je ne davno v parku pred igralnico napravil mrtvega. Našii so ga uradniki iz igralnice. Sigurno so mislili, da je mož zaigral svoj denar v igralnici ter vsled obupa izpil strup. Preden su poklicali redarje, podtaknili so navideznemu mrtvecu 3000 frankov v žep, da bi se moglo reči, da ni zaradi zaigranega denarja šel v smrt. Preden p i je policija dospela, vzdig nil se je mrtvec ter jo odkuril z denarjem v žepu. * Tri sto mark ga je resilo. V Gharlottenburgu si je hotel neki na živcih bolni zidarski polir vzeti življenje in se obesil v nedeljo popoldne v bližnjem gozdiču na neko drevo. Že je visel med nebom in zemljo, ko se nenadoma spomni, da ima v žepu še tri sto mark, katere mu je nekdo zaupal Takoj je opustil polir samomorilne misli in se skušal prej ko mogoče rešiti iz zanjke. To se mu je posrečilo, nakar je spravil v varnost tristo mark in tudi svoje življenje. * Upokojenje in njegove posledice« Ie Sofije se piše: V seji sobranja je bil na predlog ministra notranjih zadev, Dimitrija Petkova, »intrasigentni« poslaneo profesor Mihajlovski upokojen z letnimi 4000 franki. Vtis, ki ga je upokojenje M hajlovskega v vseh krajih napravilo, je n popisen. Mihajlovski je namreč kot satirik in sotrudnik ultraopozioionalnega lista »Denj« nad vse ostro kritiziral sedanjo bolgarsko vlado in neštetokrat Dimitrija Petkova imenoval neolikanega cestnega pomttača Ia zdaj ga isti Dimitrij Petkov upokoji s tako penzijo! Bolgarsko časopisje je vse iz sebe in tudi preje imenovani »Denj« mu ne more tega »izdajstva« odpustiti Mi hajlovski pa molči in nič ne odgovori. Pač žalostno »vpokojenje« pri takih napadib! * Zverski zločin. V običajnem otroškem vozičku je vozila v Budimpešti služabnica Veronika Nagy d-te svoje gospode na sprehod. Sluz kioji se je približal njen ljubimec, tesarski pomočnik J. Stoodanaj ter se hotel ž njo zabavati, toda dekla ga je odslovila, češ, da mora paziti na otroka. Malo napit mladenič se je valed toga razjezil nad otrokom ter je sunil z nogo v voziček s tako silo, da je dete liki žoga odskočilo s vo zička ter padlo na hodnik, kjer je kmalu izdihnilo. Surovi mladenič se ni kesal svojega zločina, temuč je zasmehljivo rekel: »Je vsaj en kriČač manj na svetu!« * Za življenja so Ji spomenik postavili. Prebivalci mesta La Goruna na Španskem so sklenili olepšati neki javni prostor svojega mesta b spomenikom pisateljice Emilije Pardo B - / n. ki je pred kratkim spolnila svoje 52 leto in je še popolnoma zdrava in trdna. Gospa Pardo-BđZan, rojena v La Goruns, je najslavnejša zastopnica realizva na Španskem in je vzbudila s bvo jinoi n mani občno pozornost in zanimanje. Tako slavna pa vendar še ni, da bi ji morali še za časa njenega življenja spomenik postaviti. Pardo Bizan je to redko poklonitev sprejela z veliko hvaležaostjo. * Pokopavanje mrličev v Liki na Hrvatskem Piše se nam: Kadar v L ki na Hrvatskem kdo umre, mu takoj napravijo »Škrinjo« in če je moški ga sirizirajo. Na to ir* polože v »škrinjo« v kateri leži 28 ur. Ves ta čas ie škrinja odprta Bi ž'iji sosedje zapro t s*, krat vsak svojo mačko v jamo, ki drugače služi za krompir, in skrbe, da jim ne uide ven, ker verujejo, da, če bt šla mačka do mrliča, bi postala v >l kodlak; zato mora biti tudi mačka 28 ur v jami zaprta. Ko pride čas sprevoda na pokopališče, pride kak rojak z voli ali kravami ponj pred hišo čakat. Ko pride duhovnik v hišo in ga blagoslovi, vzdignejo skrinjo in jo neso na voz. Tam je jokanje in obenem pevanje. Zlasti ženske, ki so z ranjkim ali ranjko kaj v sorodu, jokajo in moledujejo: O joj men^! — Kamo ideš, brate dragi? — Pozdravi moga brata! — Pozdravi moga otca! — Pozdravi mojo majko! — O—joj mene! — Kami ti ideš, jadna crna kukavica! — O, o, ojoj mene! — Spredaj na škrinji sedi »gospod vele-častn«, z*ddj pa sorodniki ženskega spola. Vsi pojo in tudi voznik ne zaostaja za njimi. Na pokopališču vrže na mrtveca vsak ntkoiiko zemde. * Loterija in babjeverstvo v Siciliji. V kraju Vizzini pri Cataniji živi kmet, Antonino Lo Presto, o katerem ljnd8tvo veruje, da je Čarovnik in da zna prorokovati številke prihodn ega žrebanja. Ta Čudoviti mož je bil nekega dae zvabljen iz mesta, kjer sta ga dva, maskirana vagabunda zvezala, vrgla na voz in po celo noč trajajoči vožnji pripeljala v zapuščen kraj, kjer sta ga oprostila spon in spravila v hišo, zastraženo od banditov. Tukaj so ga prisilili, da je povedal tri dobre številke, na kar so ga imeli do prihodnjega žreba nja zaprtega. Ko pa dotične številke niso bile vlečene, pretepli so ga kar najgrozovitejše in prisilili, da je povedal druge številke. K sreči je kmet pred prihodnjim žrebanjem ubežal in ves pretepen dospel v svoj domaČi kraj. Če je kmet res nastopal kot Čarovnik, je gotovo zaslužil lekcijo: toda dogod-bica nam dokazuje po drugi strani, kako globoko Še tiči sicilijansko ljudstvo v babjeverstvu. Sicer bi pa pri nas na Kranjskem tudi ne bilo kaj takega nemogoče. * Kako se dolgo živi ? Na vprašanje, kako se dolgo Živi, odgovarjajo nekateri stari ljudje v nekem angleškem listu takole: Lord Gwydr, 95 let star: ne kaditi, telesne vaje na prostem, zmernost; lord Grimthorpe, 88 let star: ne kaditi, zmernost v jedi in pijači; Karel Nelson, 82 let star: ne kaditi, zgodaj vstajati, zmernost, nobenih zdravil; Sir W. Huggins, 81 let star: ne kaditi, malo mesa, mlečna jedila; Sir W. L. Drinkwater, 92 let star: ne kaditi, telesne vaje na prostem, sedem ur spanja; profesor Mayor, 81 let star: ne kaditi, strogo vegeterijan-stvo, nobenih telesnih vaj ; on potroši na dan dva pence (okoli 20 v.), vstane zjutraj ob Štirih in vidi še popolnoma dobro; dr. Gcorge S. Keitb, 86 let star kadi prilično, pije tuintam vino, je malo mesa ali rib in pije mnogo mleka; \Y. P. Frith, 86 let star: dvakrat na dau kosilo, tri smodke, veliko žlico \vhis-kyja in redne telesne vaje; H. G. Daviš, 82 let star: ne kaditi, tri krepka kosila, redne telesne vaje; Sir F. S. Haden, 86 let star: sedem ur v postelji, malo mesa in malo vina. Opomniti je treba, da edini osemdeset letu i mož, ki kadi, dostavlja: »Pogosto sem si želel, da bi se ne bil nikdar naučil kaditi, ker sem prepričan, da ne vpliva dobro." Zatorej le ne kaditi, kdor hoče dolgo živeti! * Pretirano, b proga mladega slikarja plane, vsa razburjena v njegov ateljć: »Nesrečnež, jaz vse vem!« — »Neumnost,« odvrne slikar mirno, • stavim s teboj, da ne veš, kdaj je bil Rafael rojen.« Telefonska in brzojavna poročila. Celje 27 februarja. Občinske volitve na Teharjih so bile v soboto zvečer končane. Že popoldne je zavihrala na velikem stolpu graščine dr. Štora krasna slovenska trobojnica — znak, da so Slovenci zmagali v tretjem in drugem razredu. Navdušenje je nepopisno. Nemčurji in Štorjani so poparjeni. Slava zavednim volilcem! „Deutsche Wachtw ne bo nikdar več kričala „Heil deutsches Tiichern" — ampak vzkliknila kakor spomladi Storovčani: Dr. Stor ist gekommen — Store vvird gehen. Teharčani. Dunaj 27 februarja. Nemška levica v gosposki zbornici razglaša, da knez Auersperg danes ni govoril v njenem izrenu nego na lastno odgovornost. Dunaj 27. februarja. Danes je imela gosposka zbornica sejo. Odobrila je rekrutni zakon. Vodja levice knez Auersperg je imel pri ti priliki dolg govor o razooerju med Cislitvan-sko in med Ogrsko. Odgovarjal mu je domobranski minister grof \Velsersheimb, poudarjaje, da skrb za edinstvo in za organizacijo armade je edinole stvar krone. Tudi predlogD zastran refundacije je zbornica danes odobrila. Petrograd 27 februarja. V Baku so Armenci napadli neko tovarno in poklali delavce. Prebivalstvo je v silnem strahu Petrograd 27 februarja. V Batumu je položaj skrajno nevaren. Policija je izvršila mnogo hišnih preiskav in našla pri delavcih vse polno orožja. Petrograd 27. februarja. Zatrjuje se, da je revolucijski odbor doslej dobil iz Nemčije 162 000, iz Francije 150 000, iz Angleške 1,200 000 in iz Avstrije 35.000 frankov podpore; koliko je dobil podpore iz Amerike, ni znano. Petrograd 27. februarja Pre-mogarji v raznih krajih ob Donjecu so ustavili delo. Petrograd 27 februarja. „Novi Sveta poroča, da je policija našla skrivališče, kjer je imel revolucionarni odbor shranjenih nad 100 pušk Varšava 27. februarja. Razen na progah Varšava-Dunaj in Varšava-Petrograd je na vseh progah ustavljen osebni in tovorni promet. Vlada je za železniške uslužbence uveljavila vojno pravo. London 27. februarja Reu-terjev biro javlja iz Varšave: Ker se je bati, da začno redarji štrajkati, spremlja danes vsakega redarja en vojak. Pariz 27. februarja „Petit Parisien" poroča, da je general Grippenberg sedaj zaprt in da pride pred vojno sodišče, ker je svojevoljno zapustil svoje mesto. Rusko-japonska vojna, Petrograd 27. februarja. General Kuropatkin je poslal carju obširno brzojavno poročilo o ruskem porazu pri Cin-hengčenu. Rusi so včeraj to pozicijo zapustili in so se umaknili na Sanlunju Ruske izgube še niso natančno znane. V bolnico je bilo sprejetih 12 oficirjev in 300 vojakov. Ranjeni so trije stotniki. Od ene stotnije je ostalo samo nekaj tucatov mož. Tri stotnije, ki so bile odposlane proti desnemu japonskemu krilu, so zadržale sovražnika, ki je hotel obiti levo rusko krilo in so se šele umaknile, ko so porabile vse patrone Japonci prodirajo proti Dapinlin-prehodu in zbirajo močne oddelke na Pupulin-prehodu in pri Vabagu. Listnica uredništva. Go8p. Fran Pogačnik, pr. nadučitelj ▼ Bučki: Potrjujemo Vam, da sploh Se nikdar niste pisali nobene Trste za nas Ust in torej tudi n» poročila o obč. volitvah v Bučki v §t. 40. z dne IS. t. m. Darila. 4. izkaz dijaške kuhinje v Kranju od 3. januarja do 25. februarja 1005: Sodni adjunkt I. Toporiš v Črnomlju 10 K kot odkup novoletnih voščil; iz istega namena rodbina Grajzar iz Šenčurja 10 K, profesorski kolegij za januar 12 K, meščani 106 60 K, p. B. Vovk iz Brežic 4 K, županstvo Mošnje 20 K, Aut. Gabrijelčič, posestnik na Brezjah 3 K, županstvo Lesce 5 K, župnik Al. Kummer v Stari Loki 4 K, nadučitelj Korošec v Mošnjah v veseli družbi pri Finžgarju na Brezjah 3 K, Janko Sajovic 600 K kot dar gg. kranjskih trgovcev namesto novoletnih daril svojim odjemalcem, Bolča in dr. Šavnik 3 K, profesorski kolegij za februar 12 K, rodbina F. Sajovic 10 K mesto venca na krsto rajnke gospe Lucije Mallvjeve; iz istega namena ces. svetnik in župan, K. Šavnik 20 K, meščani za februar 2680 K, nad-inžener B. Bloudek 40 h, stalno omizje pri > Puščavniku-f mesto venca na krsto umrle gospodinjo 22 K, Josip Majdič, trgovec Da Trati 5 K, Erv. Burdvch, lekarnar v Škofji Loki 10 K, Fran Košar, župnik v Mengšu 20 K, I. Kovaeič, poslovodja v valjčnem mlinu v Kranju 2 K, za uganko o treh flašah gg. Recher, Konrad in Rakove skupaj 5 K, R. Sušnik povodom smrti svoje soproge 50 K. Zahvala. Slavna posojilnica v Litiji je na svojem občnem iboru nakazala znesek 25 K za Solarsko knjižnico tukajšnje šole. Za ta dar se iskreno zahv. ljuje B. Andoljšek, nadučitelj. Litija, 25. februarja 19T5. Zahvala. BI. gospod J o s. Grm, akad. slikar v Pragi je blagovolil podariti tukajšnji soli sliko Belopeško jezero, za kar se mu podpisano vodstvo najtopleje zahvaljuje. Vodstvo deške petrazredne ljudske šote družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu. A. ŠIROK, voditelj. Borzna poročila. „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dun. borze 25. februarja 1905. Naložbeni papirji. Denar j Blago *•/• majeva renta..... 100*30 100*50 4°/« srebrna renta.....! 100:25 . 100*25 . 119*96 98*20 . 119*05 i/ /o * /o **/.•/• Al c * I ■'0 4g/0 avBtr. kronska renta 4°/0 „ zlata „ 4°,c ogrska kronska „ . . . 4«y0 „ zlata „ . . . 4 o posojilo dežele Kranj;ke . *\'t°/o posojilo mesta Sp:kt . *V.°/o » » 2AČU * 47« bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/A češka dež. banka k. o. _ _ i. o. sist pisma gaL d. hip. b. pest. kom. k. o. s. 10°/c pr....... rast. pisma Innerst. hr. „ „ ogrske cen. dež. hr....... z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 41 ,L'/0 obl. češke in d. banke . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/,, prior. dol. žel..... !•/, n juž. žel. kup. Vi */t • »ViVi *VBt* P09* **a žel* p* °* • Srečke. Srečke od !. 1860- s . . . . n n , 1864 ..... tizske .... zem. kred. I. emisije . ogr. hip. banke . . . srbske a fra. 100- . turške...... Baailika srečke.... Kreditne •>•••• IliOIDOŠktr n Krakovske ■ . . • Ljubljanske „ . . . . Avst. rud. križa „ . . . . Ogr. „ „ f, . . . Rsdoifove 9 • « ■ • SaJchurbke „ . . • . Dunajske kom. „ . . . . D«fBie«-Jnžne železnice . . . . . Državne železnice . . . . Av6tr.-ogrske bančne delnice . AvBtr. kreditne banke . . . Ogrske n * . . . Živnostenakt, » . . . Premogokop v ftfostrj (Brnx) . Alpoik« mentan..... Praške žel. indr. dr..... Rlma-Muranyi...... Trbovljeke prem. družbe . . Avstr. orožno tovr. družbe . . Čeeke sladkorne dražbe • . Valute. C. kr. eekin....... 20 franki........ 20 marke........ Sovereigns....... Marke......... Laški bankovci...... Bablji......... Dolarji. 100*45 100*45 120'15 98*40 11925 99-50 101' — 100-— lOC*- 101*— 100" — 10130 102-SO 10O-15 10015 101*40 107-70 100-10 100-50 100kJ5 100*— 100*75 99*— 99*50 318 90 100*80 187*— 277-170 so 3 j7 — sos*— 275-— 100 — 143 - 22 85 476 - 79*— 38'-67-— 55 50 £4 25 65"— 76 — 636 - 10065 10065 102*20 108 70 101*— 101-20 101 25 101 — 101*75 100- — 320 90 101- 80 189— 2rt2 — 172-50 316 — 313 — 279 70 103-— 144 — 24 85 487-— 83 — 92 — 71 — 67-50 36-25 69'-81 — i.46 — 92-20 93-20 653 25 65425 1640 1650 — 679 25 790 50 250 — 661 — 520 — 249(r— 530 — 807 — 575 — 175 — 11-33 19'07i 23-47 2y-9i 117*15 95-25 263 — 484 68025 791 50 2o0-75 667'— 521 — 2500 — 530-25 311 — 680 — 179 — 11-37 19-09 2363 23* 9'J 117-35 9645 263 — 6 — Žitna cene v Budimpešti. Dne 27. februarja 1905. Termin. Pšenica za april .... za 100 kg. K 1998 Pšenica „ maj . Pšenica „ oktober Rž , april . Koruza „ maj Oves „ april . Efektiv. Vzdržno. 100 100 „ 100 „ 100 , 100 „ 19 76 17-46 16-68 1602 14*34 K 47254*86 10-— LXII. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. Prenos . . . V. Rohrman namesto venca na krsto J. Mehore . > Rodbina Rohrmanova namesto venca na krsto K. Zor-kove.......» Družba samcev nabrala. . > Albert Kette v Podgorju . » Iv. Dernovšek v Zagorji ob Savi nabral . . . . » Neimenovan K.....» Neimenovan namesto venca na krsto Iv. Škrjanca . » Iv. Valenčič iz Trnovega izgubljena stava . > Janko Skrbinec iz Višnje gore.......> Lovro Ulčar, c. kr. višji sod. svetnik v. p.....> Fran Sterle, postajenačelnik v. pok....... Al. Vernik v Ljubljani . Neimenovan..... Ivan Hribar, župan ljublj. Josip Turk, osestnik in obe. svetovalec v Ljubljani Obresti od hranilnih vlog . Skupaj . . . Dr. Josip Star«, blagajnik. Meteorologično poročilo. Viiiua u&d curjem 306 3. Mretlnji ur*&ni tlak 78c-0 mtm 10 — 15 — 15-— 20 — 1 — 10,— 10*— 50 — 5"— 15 — 2 — 90— 20 — •2239-22 t Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je nas iskreno ljubljeni, nepozabni sinek 018 K 4976t> 08 učenec III. ljudskega razreda ob 4. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni, v nežai staroBti 10 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bode v soboto, dne 25. svečana ob polu 3. uri popoldne iz hi&e žalosti na pokopališče sv. Treh Far. Svete male zadufinice se bodo brale v župni cerkvi v Metliki. Dragega rajnkega priporočamo v blag spomin m molitev Metlika, 24 svečana 1905. Vranjo in lioiiMlunrlja «--•- atln, starši. — Kiko, Harcl, Slavko, bratje. Mtanlitea, sestra. Zgodovinska povest Bl*Ua «uso M Februar čas opazovanja Stanje barometra v mm ~w Si* s s to a č-t Vetrovi Nebo 25 9 2v. 7o6 0 13 bresvetr. oblačno 26. n rt —; ' J-a p, j p. 7331 7321 10 19 brezvetr. si. jug oblačno oblačno m a. »v 7316 05 al. jug oblačno 27. 7. aj, 2. pop. 72 9 5 728 3 00 44 brezvetr. al :; vzhod oblačno oblačno X -X 1U i. L , UV/l UlttlD . V/ w Ul \J <_ v 24 urah: 10 5 mm in 1 6 mm. Mokrina (ponatis iz „Slov. Naroda") je izšla! Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu-, vzbudila mnogo pozornosti in Živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko krecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-le pri L. Schvventnerju v Ljubljani. Izt'a po K 1-60, po pošti K ISO. Ces. kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz TTOzrxegrst roda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jnž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mouakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marij-^e -are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopo-dne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vl:ik v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, .direktni voz I. in II. razr. , Ljpsko, na Dunaj cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osebni vlak v Trbiž. Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj ? zjutraj Line, Stevr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko. Prago (direktni voz I. in U. razreda), Francove vare, Karlova var», Heb Mariiine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, | Pariz. Ženevo, Curih, Bregenc. Inomost, Želi ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. un 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako7oga, ino-mosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA U NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja «^b 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNHC. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 na zvečer. Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen no srednjeevropskem časn. ki ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1 tovarne za platneno, namizno in damastno blago SORBERT LAHGER & SINOVI Šternberk, Oskau, D-Liebau in Hronov n. M. Zaloga e» *t-I Antonu Šarcu v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 8 specialna trgovina z opremami za neveste. T7"si izdellci ©e predajajo po tistili censU, icsOcor tt tovarni sami. 1289 - 49 Mlad trgovski pomočnik mešane stroke, star 18 let, veSč slov. in nekaj nemškega jezika, želi svojo službo premeniti do 20. oz. 25. marca. Naslov: „J. K. št. 20", poste restante, Št. Juri na Ščavnici, via Radgona. 02o-i lifesiija >♦< iz nemščine v slovenščino ter >♦< Esestave inseratov ;rbuje po zmerni ceni v t stroki izvežban uradnik. £do, pove upravništvo „Slov. roda". 3265—4 Ubegli vol. Podpisanemu sta pred tremi tedni v Logatcu ušla dva vola. Enega so prijeli, drugi pa je zašel proti Cerknici in se sedaj najbrže potika med Met-nakom, Crabovim in Starim trgom, mogoče, da je zašel še dalje. Kdor ga ujame živega, dobi 50 K, za mrtvega pa plačam 20 K nagrade. Vol je velik, sive barve, z velikimi pokončnimi rogovi in ima na križu vstriženo črko A. Kdor ga dobi, naj me o tem brzojavno obvesti. Anton Ipavec 626—1 mesar v Idriji. Zahvala. Podpisano društvo izreka tem potom ^Veselemu omizju v „Švi-c ariji" srčno zabvalo za (vsik-) -dar, ki se je doposlal naštmu tajniku. 4v*er nam paradi hitre preselitve • ni bilo mogoče se posloviti, izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem presrčni „2 /}ogom /" 6is Rodbina Jfette. V Škof ji LoKh 25. febr. 1905. Vsak dan sveže pustne krofe priporoča slašelčarna Jakob Zalaznik Stari trg št. 21 samec, velik, 3 ltta star, zelo krotak se za nizko ceno takoj proda. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 624-1 Kuharico išče c. kr. orožniška postaja v Predgrađu pri Črnomlju, za takojšnji nastop službe. Mesečna plača 18 K s prostio; stanovanjem in brano. 621 Ponudbe s poseUko knjižico vred naj se pošiljajo na imenovano postajo. 12. januar/a 1905. Gospodu lekarnarju PICCOLI v L hibi ioni. Prosim, pošljite mi 12 Škat/Jio svojih preizvrstnih safmijakovih pasti/. S spoštovanjem 359—11 Julija Mi/ischka Dunaj, W. I, GoidKhlagstr. h 78-21 Glavni trg št. 6 Sv. petra cesta št. 27. •ju e"l» «*U «"U »j* «|U ^ju «j« •JjU c|u mJ^m JfU t*U se sprejme takoj kot raznašalce listov. Potrebujejo se samo od 5. ure do 8. ure zvečer. Vpraša naj se v upravništvu „S!ov. Naroda-. Lepa vodna moč t najmanj 80 konjskih sil, se proda v trgu Žužemberku na Krki na D ' lenjskem. Ta vodna moč je gonila nekdaj papirnico. Dobro ohranjeno tvorniško j poslopje je dolgo 46 metrov in 12 metrov široko. Voda nikoli ne zamrzne. Več pove gospa L u j iza pl. Fodransperg v Žužemberku na Dc lenjskem ali pa knjigarna Bamberg v Ljubljani. c23 St. 5499. V smislu deželnega zakona z dne 17. jnoija 1870., št. 21 dež. zak varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in dragih Škodi mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozem-Iju mestne občine ljubljanske, da jim jc do IS. aprila lete3 svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnjn jajc. zapredkov (ličin)in sežgati ali kakor si bodi pokončan nabrana gotcačaa gnj in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevju, ^rmov;. rastlinju, kakor tudi zapredke pokončati kakor liitra mogoče, a naj UJje 15, maja. Kadar so drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kadar se n ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa oziroma take \t ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od nj ali pa drevesa in veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od s\ojcga saii in lepšalnega drevja, iepšalnih grmov in drevorcduih dreves, potem od drevja ol gozdnih robeh v istih primerjajih, kjer jc tega treba zaradi bližine, vsak da:. zlasti v zarauih urah otresati iu pokončavati ali obračati kmetijstvu na korist. Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrei , pri oranju ali kopanju zemlje piv cej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati. Ce se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določilu časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegova stroške, vrl.u tega pa M mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do '20 kron in če bi s ponovilo, do 40 kron; kdor bi ne mogel plačati irlobe, bode kaznovan z laporon od 12 ur na 4 dni. V Ljubljani, dne 15. februarja 190r>. Sprejema zavarovanja Slovesnega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jo ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjfinjočimi 8e vplačili. Veak dan ima po preteku petih let pravico do dividende. Raz. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačana odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 S. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s vnetiltoz-i ilo>«niho • naroduo upravo* 5—24 a Vsa poj&anil* daj a: Generalni zastop v Ljubljani, degar pisarne so v la^tnej bančnej hiši Zavaruje poslopja m premičnine prot> požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj iu najkulantnejo Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podporo v narodne m občnokoristne namene. UdajateJj ia ^dgoTorni arednik: Dr. Ivan Ta v i ar. Lastnina in tisk .Narodne tlakam e" MV 63 JQ