tribunin
listek
Ljubljana, 16. decembra 1985
*"L? TRIBUNA
HOLGER STROHM'
Miroljubno v katastrofo
2. poglavje: Atomska energija in delovna mesta
1 Atomska energija komajda ustvarja delovna mesta
Neka druga, pogosto uporabljena, toda neresnična in nedokazana trditev je, da atomska energija ustvarja delovna mesta.
Politiki, med njimi tudi nekaj nemških ministrov, atomska industrija in začuda tudi nekaj sindikalnih funkcionarjev trdijo, da so brez jedrske energije »delov-na mesta v nevarnosti«. V »Izviru«, časopisu funkcio-narjev Nemške zveze sindikatov, je moč brati: »Brez za-dovoljive gospodarske rasti brezposelnost ne bo odprav-ljena, temveč se bo še povečala. Nacionalno gospodar-stvo pa lahko zadovoljivo raste le tedaj, če bo tudi več energije na razpolago. Ker je nafte vedno manj in ker po-staja dražja, je potrebna jedrska energija.« Podobno so trdili zvezni minister za raziskovanje Matthoefer, bivši zvezni minister za gospodarstvo, zvezni kancler Schmidt in drugi.
V drugem nadaljevanju energetskega programa zvezne vlade piše: Zamrznitev gradnje jedrskih elektrarn bi glede na sedanji položaj že leta 1980 vodila v »kritič-no situacijo«. Ker nadomestna gradnja 20 konvencio-nalnih kompleksov kratkoročno ni možna, se je že v na-jbližji bodočnosti bati odklopov toka in racionaliziranja. Rast bruto družbenega proizvoda bi v letih 1985 do 1990 padla na 0,5 % in stopnja brezposelnosti bi narasla za 10 do 13 %. Leta 1990 bi bilo treba računati z 2 do 2,5 milijonov višjim številom brezposelnih. (1).
Toda te trditve so napačne! Kajti že leta imamo višek energije in kljub temu čez milijon brezposelnih.
Razen tega se z gradnjo jedrskih elektrarn komajda ustvarijo delovna mesta. Parlamentarni državni sekretar Gruener je k temu rekel: »Po analizi Nemškega inštituta za gospodarske raziskave (Berlin) iz sredine 1976. leta je v industriji za gradnjo jedrskih elektrarn sedaj zaposle-
nih skoraj 20000 delavcev (2). Znano pa je, da se pri gradnji termoelektrarne - enake učinkovitosti kot jedr-ska elektrarna - letno zaposli 8000 do 10000 delavcev več. Zgolj za izkop rude je potrebnih 4000 delavcev. Spiegel je leta 1977 pisal o isti temi: »Četudi bi Zvezna republika Nemčija morala celoten električni tok, ki naj bi leta 1995 prišel iz jedrskih elektrarn, proizvajati z no-vimi termoelektrarnami, ne bi delovnih mest izgubljala, temveč pridobivala. Pri gradnji in pogonu konvencio-nalnih elektrarn z zaokroženo - 30000 MW moči, je efekt zaposlovanja daleč večji kot ga prijatelji jedrske ener-gije jemljejo v poštev zase: najmanj 200000 delovnih mest« (3).
2. Električna energija poganja avtomate
Razen tega poraba energije nekega naroda nikakor ni garancija za zaposlenost - nasprotno! LR Kitajska porabi npr. za celo nacionalno gospodarstvo toliko ener-gije kot 50 milijonov Ameritanov za svoje klimatske na-prave. Le z razliko, da ima narod z najvišjo porabo ener-gije na svetu največ brezposelnih v zahodnih industrij-skih državah, Kitajska pa praktičnonima nezaposlenih. To jasno kaže, da ni količina energije vzrok za brezpo-selnost, temveč so vzrok politične odločitve.
V prvem poglavju je bilo že opozorjeno, da gospo-darska rast ni nujno avtomatično speta z rastjo potrošnje energije. To nikakor ni novo spoznanje, kot »Inštitut za energetsko gospodarstvo na univerzi v Koelnu« točno opaža: »Tako imenovana debata razspetja vsekakor ne ponuja energetskim ekspertom nič presenetljivega, mar-več se tradicionalni postopki in že dalj časa znana spoz-nanja sugerirajo delno kot popolnoma nova.« (4)
Ob tem je prav tako popolnoma jasno, da se z elek-trično energijo več delovnih mest racionalizira kot ust-vari. Ce je na reklamah podjetij za preskrbo z električno eHergijo sredi 50-ih let pisalo »Eiektrični tok pomaga varčevati delovna mesta«, se to danes imenuje »Elek-
trični tok pomaga pri ustvarjanju delovnih mest«. Paz-ljivemu opazovalcu mora ta akrobatika vzbuditi sum, da industrija argumentira atomsko energijo vedno tako, kot se ji zdi najbolj ugodno za uveljavljanje lastnih in-teresov. Resnica očitno ni tako pomembna.
Načelno velja, da se z električno energijo delovna mesta odstranijo. V zgodovini se je vedno skušalo nado-mestiti človeško delovno silo s stroji, ki so jih poganjale energije. Po vsaki racionalizaciji so delavci zgubili svoja delovna mesta. Le če je prišlo istočasno do povečanega povpraševanja po proizvodih, torej če je bilo treba pro-izvesti več dobrin, so delavci lahko našli nova delovna mesta. Predpostavimo, da je neka »Berlinska tovarna strojev« izračunala, da je ceneje, če nadomesti dve tret-jini svojih delavcev z avtomati. Za uporabo avtomatov je potreben denar, surovine in energija. Ko so avtomati enkrat postavljeni, bosta dve tretjini delavcev odpušče-ni. Konkurenčne firme »Berlinske tovarne strojev« so ravno tako prisiljene racionalizirati, da ostanejo v posju. Tudi one avtomatizirajo in odpustijo dve tretjini svojih delavcev.
Večja poraba energije, manj delovnih mest
Po avtomatizaciji proizvodnje strojne tovarne dobi-mo naslednji rezultat:
1.  poraba energije je narasla in
2. delovnih mest je manj.
Po tem vzorcu potekajo skoraj vsi procesi racionali-zacije in racionalizacija se pač splača delodajalcem. Pri tem je moč ugotoviti: Tem več energije neka industrijska veja porabi, tem manj delovnih mest poniija. V ZDA je industrija jekla med leti 1959 do 1969 zmanjšala število delovnih mest od 450000 na 100000, medtem koje pro-dukcija narasla za 45 %, poraba energije pa celo za 120 %. Medtem ko industrija aluminija y severovzhodu ZDA porabi preko 25 % celotne energije, ne ustvarja niti celih 0,5 % delovnih mest. V petih največjih indust-rijskihvejah ZDA: kovine, rude, papir, kemija, prehra-na je proizvodnja rned leti 1950-1970 stalno naraščala, poraba energije se je podvojila in število delovnih mest se je zmanjšalo. V kmetijstvu je poraba energije v letih 1920 do 1970 štirikrat narasla in 94 % delovnih mest je bilo racionaliziranih. (5,6,7)
Po raziskavi Zveznega urada za delo je bilo.v letih .1970 do 19.75iskupno;l,5.miJ[ijqnov dQloynihm«st,ra-cionaliziranih. Le dve tretjini prizadetih se je lahko zo-
pet zaposlilo, tako da je 500000 ljudi samo y tem obdo-bju postalo brezposelnih zaradi racionalizacije. Celotna poraba električne energije v ZRN je s 86 milijard kWh v letu 1962 narasla za skoraj 2,5-krat, namreč na 217 rnilijard kWh v letu 1973. Proizvodnja je v istem obdo-bju narasla enako za 2,5-krat, se pravi za 150 %, število delojemalcev pa le za 9 %. Dokazljivo je, da se je v pa-nogah z višjo porabo energije število delovnih mest na proizvodno enoto odgovarjajoče zmanjšalo. V tobačni industriji je poraba električnega toka v letih 1963 do 1973 trikrat narasla in proizvodnja za 389 %, toda šte-vilo zaposlenih se je od 74.000 v letu 1963 zmanjšalo na 34.000 vletu 1973.(8) Koncern Siemens je imel od 1. 10. 1969 do 30. 9. 1975 večji promet za 9%. Čeprav je bilo za t.im. investicije, ki ustvarjajo delovna mesta, y tem letu izdanih 1,469 milijarde nemških mark, je število za-poslenih v istem obdobju padlo za 10.300. Celotni pro-ces racionalizacije jasno kaže, da se z več energije ne ust-vari več delovnih mest; ravno obratno. Če je na razpo-lago dosti električnega toka in še cenenega povrhu (in-dustrija plača le eno tretjino cene, ki jo plačujejo gospo-dinjstva), se zaradi interesov vodstev podjetij še več ra-cionalizira in s tem je še več brezposelnih.(9)
Jasno se pokaže, da se z več energije delovna mesta uničujejo. Z vsako veliko jedrsko elektramo se dolgoroč-no neposredno ali posredno zracionalizira 4.000 do 45.000 delovnih mest. (10, 11)
Kolegom iz sindikata pa se razlaga, da več atomske energije pomeni več delovnih mest, čeprav »zgodovina« in izjave mnogih pomembnih raziskovalnih institutov dokazujejo nasprotno.«
»Energija-politika-projekt« »Fordovega sklada« je npr. ugotovila, da manjša poraba enei^ije, povezana z bolj smiselno uporabo energije, ustvari več delovnih mest in istočasno stopnjuje zdravje prebivalstva in kva-liteto okolja.(12)
Enako zaključuje »Švicarski energetski sklad«:
»Manj energije zapravljati pomeni varovati delovna mesta, tehnologije, ki varčujejo z energijo, ustvarjajo celo nova delovna mesta, medtem ko energetsko razsip-ne tehnologije delovna mesta ogrožajo. Konstantna energetska poraba je v službi ohranjevanja in ponovne vspostavitve izenačenega položaja zaposlitve... S tem nasprotujemo trditvi, da bi število delovnih mest padalo in gospodarstvo prišlo v krizo, če se ponudbe energije ne
*'  irjidaljevanje na naslednji Steani
Ljubljana, 16. decembra 1985
tribunin listek stmn 10
TRIBUNA
Logika politike velikokrat nima zveze z logiko ljudi
Pogovor z Markom Hrenom, enim od aktivnih v Delovni skupini za mirovna gibanja pri RK ZSMS
TU ALI V INDIJI ALI V AFRIKI
SMO VSI PODOBNI DRUG DRUGEMU
TU ALI V INDIJI ALI V AFRIKI
ČUTIMO ENAKO LJUBEZEN DO SEMENA
VSI TREPETAMO PRED SMRTJO ...
(F.H. DAGLARCA)
TRIBUNA: Vaše gibanje je edino aktivno, ali bolje rečeno sploh obstoječe, gibanje te vrste v šišem jugoslo-vanskem prostoru. Slišati je, da je y drugih republikah čutiti zgolj neke zametke takšnih gibanj. Zakaj je temu tako in kje so vzroki za praznino v tem načinu sodelo-vanja v ostalih republikah?
HREN: »Vsako gibanje, ki na kakršenkoli način v družbi nastane, je odraz določene družbene klime. Šele na stopnji, ko klima dozori, lahko govorimo, da gre za gibanje. Ta klima je zaradi resnične kataklizmične ne-varnosti za konec sveta najprej dozorela v centralni Ev-ropi, ker so ljudje na tem teritoriju pač začeli razmišljati v tej smeri. Mirovna gibanja lahko v tem smislu tesno povežemo z duhovnimi gibanji oziroma z mentalnirn razvojem človeštva, ki živi v določenem okolju. Da se je mirovno gibanje pojavilo najprej v Sloveniji, obstaja po-polnoma preprosti razlog: Smo namreč čisto geografsko, kot tudi gospodarsko, kulturno in tradicionalno bližje centralno evropskemu prostoru.
Poleg tega se nam je v določenem trenutku ponudila možnost delovanja v okviru RK ZSMS in mi smo to pri-ložnost izkoristili.«
TRIBUNA: Ravno zaradi te pripadnosti centraino evropskemu prostoru, vam nekateri očitajo neizvimost in prozahodno kopiranje. Imaš mogoče argumente, s ka-terimi lahko ovržeš takšno mišljenje?
HREN: »Mislim, da nima pravega smisla dajati pro-tiargumente, pa vendarle. Z enako intenziteto mirovna, duhovna in ekološka gibanja nastopajo tudi na Vzhodu (CHARTA 77 iz MOSKVE, Skupina za zaupanje iz CEŠKOSLOVAŠKE, Skupina za dialog iz MADŽARSKE .. .)• Vendar v mirovniškem tisku, v de-lovanju Amnesty International in novinarskih krogih na Zahodu prihajajo informacije o mirovnih neodvisnih iniciativah predvsem preko »incidentov«, vezanih na nedemokratičnost vzhodnih sistemov, zapiranju in disi-dentskemu karakterju neodvisnih mirovnih aktivistov. Takšno poročanje vsekakor nosi v sebi senzacionalnost, ne spušča pa se v globlje analize, ker je med ostalim tudi premalo informacij.
Zadnje čase zahodna mirovna gibanja vendarle z vz-hodnimi vse bolj sodelujejo. S tem postaja vse bolj jasna univerzalna problematika mirovnih gibanj, ki joje naj-asneje podčrtala skupina CHARTA 77: ,ne moremo go-voriti o miru, dokler niso zagotovljene osnovne človeko-ve pravice'.«
TRIBUNA: Zaradi ideoloških, političnih in drugih dejavnikov vendarle obstajajo bistvene razlike med mi-rovnimi gibanji na Vzhodu in Zahodu. Lahko našteješ nekaj bistvenih razlik, ki se kažejo na tej polarizaciji?
HREN: »Lahko govorimo le o različnih načinih de-lovanja. Vzhodni sistemi so bolj totalitami irl za to so ideje neodvisnih avtonomnih gibanj bolj prežete s sr-cem. Kadar je težko delovati, je srčnost večja. Na Zaho-du je delovanje mirovnih skupin lažje, vendar tako na Zahodu kot tudi na Vzhodu preti nevarnost, da neka partija s svojo usmerjenostjo pogoltnedoločene mirovne iniciative in ji spelje po kanalu, ki ni mirovniški. Jako so pred kratkim v Zenevi neke proruske organizacije na svojih transparentih kategorično poudarjale zgolj ame-riško zasedbo Nikaragve in ameriško namestitev raket. Popolnoma pa so molčali o Afganistanu in sovjetskih raketah. Resnična avtonomna in neposredna gibanja vedno govorijo o apokalipsah z obeh strani.«
TRIBUNA: So mirovna gibanja na Vzhodu institu-cionalizirana?
HREN: »V vzhodnih državah imajo povsod uradne mirovne koncilije, ki skrbijo za mirovne manifestacije in podobne aktivnosti. Največkrat se na ta način zgolj pro-pagira »miroljubnost« sistemov. Vendar je obstoj teh koncilijev vseeno boljše kot ničesar. Povsod na Vzhodu obstajajo tudi avtonomna gibanja (že prej sem jih nekaj naštel), vendar so vsa izredno zatirana in preganjana.«
TRIBUNA: Kakšen vsebinski pomen ima beseda »družbeno« gibanje?
HREN: »Nobenega gibanja ne m^remo okarakteri-zirati kot družbeno, če iniciative prihajajo od zgoraj.
nadaljevanje s prejšnje strani
bi zvišale. Ta trditev je tendenciozna trditev proizvajal-cev in uvoznikov energije ter danes še posebej izdeloval-cev jedrskih elektrarn.«
Retrospektivno se da ugotoviti, da je industrija člo-veško delovno silo nadomestila z energetsko intenzivni-mi stroji in avtomati. Toda ukrepi racionalizacije v pre-teklosti še niso merilo za ogromni val avtomatizacije, ki jq lahko pričakujemo z kompjutersko vodeno proizvod-njo, kajti z elektronsko racionalizacijo dosega avtomati-ka novo stopnjo; naredi človeka odvečnega za proizvod-njo. To so kolegi iz sindikata »Tisk in papir« že malo ob-čutili, s tem, ko je mnogo desettisoč med njimi izgubilo delovna mesta, ker stavljenja opravlja kompjuter. In ta razvoj je šele na začetku. V končni meri bo zajel vse to-varne in področja, ki rnislijo, da so prisiljeni iti v to igro zaradi konkurenčnosti.
Po stavcih bodo zajeti trgovski poklici. Firma »Bell system«, velika telefonska družba v ZDA planira odpust celotnega osebja infbrmativnih služb ter nadomestitev s kompjutri. Izračuni so pokazali, da bi s to racionaliza-cijo 33.000 sodelavcev podjetje imelo 390 milijonov do-larjev dobička. »National City Bank« namerava osebje v obdelavi podatkov zmanjšati na 10%. (13)
Blagajniki, prijazne dame v sprejemnih pisarnah niso več potrebne. Bančni roboti preverijo v delčkih se-kunde osebno izkaznico stranke, njeno kodimo številko, stanje konta in knjižijo ali izplačujejo denar. Ti bančni roboti niso le cenejši, tudi goljufije bodo precej težje. Zato so se v Miinchnu krajevne hranilnice in »Bavarska združena banka« odločile za namestitev 14 takih robo-tov.
(se nadaljuje)
prevedel Sašo Danev
Drubženo gibanje moila sprejemati iniciative od ljudi, ki ob vsem tem, kar se dogaja, ne morejo več biti pasivni. Mislim, da gre naše gibanje de factum v to smer.«
TRIBUNA: Lahko rečemo, da Delovna skupina za mirovna gibanja nosi v sebi določene specifičnosti?
HREN: »Specifičnosti so v že omenjenem načinu delovanja, problem pa je povsod isti - vprašanje demo-kracije. Mi želimobiti zvesti določenim načelom, kot so: avtonomnost skupine glede na vplive posameznih orga-nizacij in institucij, neposrednost iniciativ in spontanost njihovega nastajanja. V Jugoslaviji je ravno tako speci-fičen paradoks, da po eni strani pripadamo gibanju ne-uvrščenih držav, po drugi strani pa se moramo nujno prilagajati ekonomskim zakonitostim ki nas prisiljujejo k dobičkonosnernu crgovanju z orožjem.«
TRIBUNA: Pomen in vsebina besede mir oziroma stanje miru je v vašem mišljenju širše obravnavana. Ver-jetno ne gre le za borbo proti orožju, temveč tudi za dru-ge oblike borb?
HREN: »Z besedo mir ne smatramo stanja brez voj-ne. Zato je nujno prizadevanje za negacijo predpostav-ke, da živimo med sovražniki. Ameriška in ruska propa-ganda sta npr. uspeli izredno dobro vplivati na ljudi s tem, da sta poudarjali nujnost oboroževanja, če hočeš ostati živ pred nasprotno velesilo. To je popolno mani-puliranje z (logiko »zdravo logiko normalnih«) ljudi, ki jim je zavestno vsiljena logika politike«
TRIBUNA: Zato je zelo pomembno, kako javnost reagira na vaše iniciative?
HREN: »Vse več je ljudi, ki se zavedajo, da je to, kar se trenutno dogaja po svetu, skregano z vsako logiko ob-stoja. To osveščenost je treba vzpodbujati. Na to je ve-zana tudi naša akcija na prvem nivoju - konverzija bo-jevitosti otroških igrač. Ljudje se namreč niti ne zaveda-mo, kaj pomeni dati otroku pištolco v roko in ga pustiti na tem nivoju. Namesto da bi z igračami vplivali na otrokovo kreativno ustvarjalnost, se z bojevitimi igrača-mi doseže ravno nasproten učinek. Otroka namreč sili-mo v destruktivno agresivnost. Tako te igrače pomenijo v tem svetu nekaj povsem normalnega, namesto da bi v otrocih in starših povzročile odpor, bolečino. Mi klime v javnosti ne moremo ustvariti. Lahko le z vsem srcem krčimo, dajemo impulze, odpiramo vprašanja in s tem ustvarjamo pogoje za klimo.«
TRIBUNA: To je veijetno že v zvezi z vašo vzgojo in izobrazbo z neagresivnim karakterjem?
HREN: »Ja. Stanja miru si na svetu ne moremo predstavljati brez miroljubnih posameznikov, torej je nujna konverzija na nivoju posameznika. Gre za to, da' se predstava ljudi, da živijo med sovražniki, začne spre-minjati. Treba je porušiti tisočletja staro tradicijo razre-ševanja stvari na vojaški način.«
TRIBUNA: Nadalje se v vaši skupini ukvarjate s proučevanjem možnosti alternativnih oblik služenja vo-jaškega roka. V tem primeru gre verjetno za posamezni-ke, ki bi zaradi nezmožnosti ali nesposobnosti imeli možnost opravljanja vojaške službe v različnih oblikah civilnih služb. Ali gre tukaj le za telesno nesposobne po-sameznike ali tudi za tiste, ki se duševno in mentalno ne čutijo sposobne?
HREN: »Te stvari proučujemo in razčlenjujemo z ugovorom vesti. To pomeni, da ima posameznik določe-ne etnične, filozofske, religiozne zadržke. Tako imamo pri nas na tisoče posameznikov, ki so diskriminirani tako s civilnega kot vojaškega vidika. Tem posamezni-kom se mora dati možnost, da živijo po svojih humanih principih. Tako bi za posameznike, ki imajo zadržke proti vsesplošni militarizaciji, obstajala možnost služe-nja vojaškega roka v civilni službi. Dejstvo je namreč, da imajo ti ljudje visoko razvito etnično vest in velike ka-pacitete za različna socialna in humanitama dela. Ven-dar nam mora biti jasno. Tukaj ne gre za nobeno spod-kopavanje JLA in sistema. Gre le za posameznike, ki jim ni dana nobena alternativna možnost.«
TRIBUNA: V zvezi s tem je zanimivo tudi vaše so-delovanje z jehovci?
HREN: »Temu bi za sedaj težko rekli sodelovanje. Gre za solidarnost. Radi bi, da se Ijudem, ki so tako do-bri, tako humani (vsaj kar se tiče njihove manifestacij navzven) pomaga in se jim v imenu svobode ali demo-kracije omogoči, da bi bili to, kar so, ne pa da so po šest, sedem let zaprti. Jehovce omenjamo pač zato, ker so na-jbolj evidenten primer (približno dvajset jih je zaprtih vsako leto). Poznamojih, ker smo stopili z njimi v kon-takt, da bi nam kaj povedali in to so tudi storili.«
TRIBUNA: Zadeve okoli civilnih služb služenja vo-jaškega roka se smatrajo kot občutljive in kočljive. S kakšno taktiko nastopiti s takšnimi idejami znotraj sis-tema?
HREN: »Govoriti o stvareh, ki obstajajo, da so ob-čutljive in kočljive ni smiselno. S tem se naredi samo še večja škoda. Torej to ne smejo biti nobene občutljive in kočljive zadeve. So posamezniki, ki imajo svojo vest, na-čin mišljenja in enostavno ne morejo biti s tem sistemom kompatibilni. Skupnost Jehovih prič je diskriminirana in to je dejstvo. Porivati ta dejstva ob stran je samo še to-liko slabše za dejstva sama.«
TRIBUNA: V javnosti si večkrat poudaril, da se naša vojska ne usposablja a priori le za borbo proti zu-nanjemu sovražniku. Torej je sovražnik tudi med nami?
HREN: »Vsaka vojska služi državi in to je jasno. Brani sistem in integriteto. Vendar, če ne pristajamo na to logiko v prvi vrsti predpostavljano, da so sovražniki na drugi strani meje (image of enemy). Če gremo še na-prej in pristajamo na to, da imamo okoli sebe prijatelje in se skupaj z njimi borimo proti militarizaciji, ostane samo še aspekt varnosti lastnega sistema.«
TRIBUNA: Zato dostikrat slišimo o mednarodnem sodelovanju mirovniške skupine?
HREN: »Tisti, ki delamo za mirovna gibanja v sred-njeevropskem prostoru, se med sabo večinoma pozna-mo. Preko osebnih stikov bolj angažiranih posamezni-kov se rojevajp tudi skupne akcije. Prejšnji teden smo bili recimo v Zenevi na mirovni manifestaciji ob sreča-nju Reagan-Gorbačov pod geslom - svet ni vajina pri-vatna lastnina. Tu smo bili kot predstavniki mirovnega gibanja treh dežel: Furlanije, Julijske krajine in Sloveni-je. Iniciativa za to sodelovanje je nastala že lansko leto v Perugii na konferenci END (Europian nuclear disar-mement), kjer smo se odločili za skupni komite. Zakaj?
Glas iz gospodarstva -predlog 85
BOMO REŠILIGOSPODARSTVO TAKO, DA MU BO POLITIKA ŠE VNAPREJ PREDPISOVALA DNEVNO OBNAŠANJE ALI PA MU BOMO KONČNO LE DOVOLILI MALCE VEČ PODJETNIŠKE SVOBODE?
Ne obstaja niti takšna ure-ditev niti takšna oblast, ki bi jo lahko stabilizirale ideološke ofenzive ob sočasnem siroma-šenju ljudstva. Na to je že zdav-naj opozoril Tito na svoj znani, direktni način: »Oblast, ki ne more rešiti takšnih (osnovnih materialnih) vprašanj, je slaba oblast, tako sklepa navaden de-loven kmet...« in takoj zatem: »Ljudstvu poveljevati se ne iz-plača, poveljuje se lahko voj-ski.«
Sicer pa, kdo predstavlja večjo nevamost za družbo: po-litični nezadovoljnež, ki gostil-niško teoretizira brez kakršnega koli vpliva, ali nesposobni funkcionar, krčevito prilepljen ob funkcijo, ki ji ni dorasel? Predlagalec sprememb ali oko-reli čuvar obstoječega stanja, nesposoben za argumentirani dialog, pa zato kakršen koli predlog o spremembi etiketira kot sovražnega? In ko govori-mo o stališčih delovnih ljudi, na katere se čestokrat sklicuje-mo, lahko z gotovostjo trdimo, da jih zelo malo vznemirjajo in skrbijo razni članki in knjige, zato pa toliko bolj visoke cene in nizke plače.
Je kdo zjutraj, ko odhaja na delo, že sploh kdaj rekel: »Grem v temeljno organizacijo združenega dela? In kar zadeva »svobodno menjavo dela«, je bilo že od začetka jasno, da je to samo precej nerazumljiva ter-minologija in komplicirana or-ganizacija za povsem normalne posle. Ali pa »samoupravna in-teresna skupnost materialne proizvodnje«, pa »skupščina družbenopolitične skupnosti«. IColiko ljudi sploh ve, kaj se skriva za temi enigmatičnimi nazivi?
In kako uravnavamo nagra-jevanje po delu in rezultatih dela? Takole:
Pravilnik o načinih ugotav-ljanja prihodka in dohodka in o osnovah in merilih za razpore-janje dohodka in čistega dohod-ka na sredstva za osebne do-hodke, skupno porabo in za reprpdukcijo ter o osnovah in merilih vrednotenja dela za razdelitev sredstev za osebne dohodke delavcev in o načinu prikazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohod-kov delavcev v temeljni organi-zaciji združenega dela... de-lovne organizacije... sestavlje-ne organizacije združenega dela...
Naj na začetku najprej uporabi-mo znano Marxoyo ugotovitev: »V družbeni produkciji svojega življe-nja vstopajo ljudje v določene nuj-ne, od svoje volje neodvisne odnose, ki ustrezajo stopnji razvoja njihovih materialnih produktivnih sil. Celot-nost teh produkcijskih odnosov tvo-ri ekonomsko strukturo družbe, stvarni temelj, nad katerim se dviga pravna in politična nadstavba in kateremu ustrezajo določene oblike družbene zavesti.«
Če malce poenostavljeno in bolj pregledno prikažemo: 1. produkcij-ski odnosi - 2. produktivne sile - 3. ekonomska baza -4. družbena nad-stavba.
Skratka: družbena bit - družbe-na zavest.
Pa poskusimo vse te stvari apli-cirati v sedanjosti in to v obratnem vrstnem redu.
4. Družbena nadstavba
V zavest nam je že zdavnaj kap-nilo, da takšen razvoj, kakršnemu smo bili priča pred desetletjem, v
današnjem času ni več mogoč, še manj pa y jutrišnjem. Geslo o lep-šem jutri je zamenjal strah in nego-tovost pred vsakim novim dnem. Pozivi na čim hitrejše reševanje kriznega položaja so se namnožili tudi y aktivnostih najodgovornejših političnih subjektov, podanih pa je bilo tudi veliko političnih progra-mov in receptov reševanja nastale krize, ki pa so si bili edini v svoji neenotnosti in pomanjkanju anali-tičnega razumevanja stvarnosti.
Vodilni politiki so izoblikovali kritično analizo delovanja politič-oega sistema scx;ialističnega samo-Upravljanja, ki pa je kritična samo v naslovu, v svoji vsebini pa brezgla-va. Vsepovsod lahko najdemo spod-budne, agitpropovsko uglašene be-sede, ki pa so s pajčevino pritrjene na nebesne zvezde. Niti gromoglas-ne besede z govorniških odrov, ka-kršne smo lahko slišali na 21. seji CK ZKS, nas ne bodo rešile iz glo-bokega brezna krize, saj tudi grom sam, sicer pospremljen z nekaj blis-ki, utone v svet vesoljne tišine in praznine. Pa četudi besede različnih gromovnikov zapisujemo na papir, vse to prispeva edinole k regulacij-ski hierprodukciji.
3. Ekonomska struktura družbe V bistvu določa in pogojuje ce-lotno dogajanje v družbeni nadgrad-nji, saj družbena zavest izhaja iz družbene biti. In če je v material-noekonomskem delovanju družbe nekaj navzkriž, potem se to najbolj očitno pokaže v politični, pravni in kulturni nadstavbi. Da pa je v eko-nomski strukturi naše družbe nekaj hudo navzkriž, nas prepričujejo na-slednji podatki: realni družbeni pro-izvod v združenem delu že nekaj let pada, obveznosti iz dohodka znaša-jo že več kot 40 %, za neto osebne dohodke ostane le četrtina dohod-ka, cene so se od 1.80 do 1.84 pove-čale za več kot štirikrat, letos bo in-flacija dosegla rekordnih 80 odstot-kov in še in še in še...
2. Produktivne sile postajajo iz dneva v dan vedno bolj neproduktivne, stopnja rasti pro-duktivnosti dela komaj leze iz mi-nusa proti ničli, brezposejnih iskal-cev zaposlitve y Jugoslaviji je 15 % aktivnega prebivalstva, slabi izko-rišČenosti delovnih sredstev pa se pridružuje še tehnološka zastare-lost.
1. Produkcijski odnosi
Prišli smo torej do temeljne ka-tegorije našega družbenoekonom-skega sistema, do samoupravnih proizvodnih odnosov. In če vsa nadgradnja ne deluje dobro, potem nekaj ni v redu predvsem z našimi osnovnimi kategorijami, pa čeprav bi nekateri želeli dokazati, da je pri nas vse v najlepšem redu. Spre-membe so torej nujne, tako rekoČ spremembe iz baze navzgor.
Takole dolg uvod je bil potreben zato, da bi se lahko spustili v malce globlje razumevanje misli in predlo-gov, zapisanih v knjigi Slavka Gold-steina PREDLOG 85, ki pa zagoto-vo niso podobni sklepom najvišjih partijskih in državnih organov ter bodo zaradi tega naleteli na trdovra-ten birokratsko-etatistični odpor, saj izražajo jasen dvom o ekonom-ski uspešnosti oziroma upraviče-nosti nekaterih zakonskih rešitev na podlagi Ustave in Zakona o združe-nem delu, pa tudi njih samih.
Knjiga je že po samem avtorstvu prava redkost, saj je Goldstein pred-vsem gospodarski praktik, knjiga pa v svojem podnaslovu nosi oznako Glas iz gospodarstva. Tu je strnil svoja razmišljanja o gospodarski krizi, o njenih vzrokih na mikroni-voju, to je na ravni temeljev gospo-darskega sistema. Avtor razkrinka politični normativizem in birokrati-zem, ki se tako trdno oklepa gospo-darstva brez kakršnegakoli zaupa-nja do delavcev. Ekonomskih sla-bosti ni možno ozdraviti s politični-mi resolucijami, ideološkimi ofenzi-
vami, poveljuje se lahko le y vojski, ne pa v gospodarskem življenju.
Današnje krizno stanje lahko primerjamo z letom 1950, ko je bil radikalno reformiran sistem centra-liziranega odločanja y gospodar-stvu, kajti kakršno koli omejevanje polja delovanja gospodarskih zako-nitosti neizbežno povzroča le eko-nomsko stagnacijo.
Goldstein razlikuje zunanje in notranje vzroke slabega ekonom-skega položaja samoupravnih pod-jetij. Med zunanjimi naj bi bili naj-važnejši: prevelike obveznosti do nadgospodarstva (oziroma negos-podarstva), nestalna ekonomska politika s pogostimi napakami, z obilico restrikcij, zakonska preobre-menitev in vmešavanje političnih forumov v volitve poslovodnega osebja. Notranji vzroki pa naj bi bili številčnejši in predvsem pogubnejši: nedelo in delovna nedisciplina, vse bolj zoženi prostor za podjetniško kreativnost in iniciativnosf, prepo-časni postopki odločanja, pretirana atomizacija podjetij, preobilnost in-ternih splošnih aktov, prezajeten administrativni aparat in mriogi drugi.
Za začetek sprememb in izbolj-šav predlaga samostojno notranje-tcvarniško urejevanje odnosov up-ravljanja in samoupravljanja, osvo-bojeno sedanjih regulativnih rest-rikcij in sicer. v nekaterih izbranih »eksperimentalnih« podjetjih. Kot možno osnovo za takšno eksperi-mentiranje navaja statut namišlje-nega tiskarskega podjetja, ki pa ne sme biti zavezujoč tudi za ostale, saj bi si delavci sami v okviru lastnih podjetij zasnovali organizacijsko shemo upravljanja, samoupravlja-nja in vodenja proizvodnega proce-sa.
Iz predlaganega statuta niamiš-ljenega podjetja veje njegova pobu-da po ponovni opredelitvi ciljev samoupravljanja, ki bodo temeljili na humanih odnosih in demokraciji ter učinkovitosti produciranja. Os-rednji organ samoupravljanija je zbor delavcev, ki se sestaja nai letni skupščini, kjer delavci odločajo o letnih zaključnih računih in prodaj-nih planih ter vsakoletno volijo di-rektoipe s tajnim glasovanjem z veČ možmmi kandidati. Direktor naj bi imel zaradi potrebnih podjetniških kreativnosti velika pooblastila. Tako bi delavski svet kot izvršni or-gan zbora delavcev nosil splošno odgovornost za uspešno poslovanje, direktor pa predvsem konkretno.
Sistem nagrajevanja naj bi se ob-likoval po štirih osnovah: sistemati-zacija delovnih mest, delovna doba in šolska izobrazba, uspešnost po-slovanja podjetja ter osebna priza-devnost oziroma inventivnost ali produktivnost dela. Poseben po-udarek je Goldstein dal identifikaci-ji delavca s podjetjem, kar naj bi se zlasti odražalo v materialnem inte-resu in stimulativnem nagrajeva-nju, občutku varnosti, samouprav-ljanju, osebni in prestižni ambiciji, urejenosti podjetja, opori na podjet-je ter informiranosti o poslovanju podjetja.
V predlaganem statutu namiš-ljenega podjetja ni ničesar sistemsko novega razen dveh predlogov: pra-vica do materialnega vlaganja zapo-slenih v podjetje in pa nekatere nove oblike pravic na osnovi minu-Iega dela. Precej besed je namenil delovni disciplini, ki v sedanjih ča-sih slabi proizvodno oi^anizacijo in seje razdor med ljudmi. Pravica do dela na družbenih sredstvih ne bi smela biti absolutna, zlasti v prime-rih ekonomske neodgovornosti za slabo poslovanje.
Zanimivo je, da Goldsten ne uporablja floskulativnih nazivov (npr. OZD, TOZD, osebni doho-dek, svobodna menjava dela), pač pa dosledno pojem podjetje, plača ipd. Pri tem se sprašuje, zakaj bi naš jezik  morali  osiromašiti  za  tako
nadaljevanje pri sosedi
Zato, da bi ne nekem teritoriju, ki mu pravimo Alpe-Adria, pokazali, kako lahko ne glede na meje iz-oblikujemo neke skupne interese in misli, kot so alter-nativni koncept varnosti, dialog Vzhod-Zahod, vpraša-nja razorožitve, manjšinska problematika itd...«
TRIBUNA: Se trenutno še kaj posebno zanimivega dogaja na mirovniškem področju?
HREN: »Tudi letos bomo organizirali akcijo, kjer bomo skušali vplivati na kupce in proizvajalce igrač. V času pred novoletnimi prazniki bomo organizirali za-menjavo igrač, ki v otroku vzpodbujajo destruktivno ag-resivnost, z igračami, ki usmerjajo otroka h konstruktiv-ni kreativnosti. Na ta način želimo seveda opozoriti pro-izvajalce, kaj je čut odgovornosti in starše, kaj je sestavni del humane vzgoje. To je le delček v našem delovanju,
strnjenem v misel »Dajmo otroku možnost«, možnost humane vzgoje. Prav neverjetno je, kako malo je storje-nega na tem področju kljub temu, da se trudi veliko po-sameznikov in skupin. V bodoče bomo poskušali sku-paj. Tu mislim na Skupnost otroškega varstva, Zvezo prijateljev mladine, Skupnost proizvajalcev igrač, Inšti-tut z psihologijo ... Z vsemi temi organizacijami pri-pravljamo tudi pogovor o skupnem delu, ki bo 12. de-cembra. Ideje so jasne vsem, težave tudi. Ob tej priliki še enkrat vabimo proizvajalce igrač, da nam pomagajo pri izbiri igrač, ki jih bomo otrokom ponudili v tednu od 17. do 19. decembra.«
Vojko ZUPANC
Ljubljana,16. decembra 1985
tribunin listek
stran 11
TRIBUNA
Postaviti ljudem tri nenavadna vprašanja je tvegan manever
Anketa meseca:
Neriavadne paralele
Udarna skupina najboljšega svetovnega časopisa je odšla na ulice. Hoteli smo izvedeti osnovne povezave med na prvi pogled zelo nasprotujočimi si zadevami. Naleteli smo na smeh, pa tudi na zelo resne izjave. Ab-sorbirajte mnenja in izkušnje sodelujočih. Postavili smo tri vprašanja:
1  - Razlika in povezava med POLITIKO in SEK-
SOM
2  - Razlika in povezava med STABILIZACIJO IN
SEKS VZDRŽNOSTJO
3  - Razlika in povezava med SAMOUPRAVLJA-
NJEM IN IMPOTENCO
Odgovori na prvo vprašanje:
xl Ja, to pa je zelo težko vprašanje. Ni nobene po-
vezave! x2 Ne se zajebavat. Edino kar je, da politiki prav
tako seksajo kot vsi ostali ljudje. Verjetno imajo
višji večje probleme pri zasebnem življenju. x3 Da, oboje je blizu prostitucije. x4 S kadrovskega vidika bi rekel, daje pri novačenju
primernih kadrov zelo pomembno, kako se ljudje
obnašajo v zasebnem dziroma spolnem življenju.
Sicer pa nam Slovencem to tak' dol visi. x5 Ne, ne bom odgovaijala... x6 Jaz mislim, da bistvene razlike ni, da je vse ena in
ista... (avtocenzura)
x7 Moja mati me je vedno učila, da je politika lahka
ženska. Povsod so užitki na delu. So pa politiki na
splošno bolj perverzni. Politika občasno vkalku-
lira seks v svoje načrte.
x8 Ja, seveda! Ponavadi politiki koga... (avtocenzu-
ra) v glavo.
x9 Ne, nisem srečala še nobenega politika. Moj fant je »fuzbaler«.
xlO Berite Foucalta...
xl 1 Pri seksu lahko uživata dva ali več,*J!fri politiki pa samo eden. Seks je primer ene utopične egalitar-nosti. Tu je princip izkoriščanja nekoga za nek namen. Sicer pa je vsem rado toplo in radi uživa-jo.
xl2 Najbolj pogosta izjava v ulični politiki je »pejt u ...! To pa ni način.
xl3 Pri politiki se pogosteje rojevajo razne frustracije. Zato imajo doma težave s svojimi ženami. Dru-gače pa ne vidim česa bistvenega, kar bi združe-valo ti stvari. Mogoče pa je, pa mi to ne poznamo.
Odgovori na drugo vprašanje:
xl Seksualna vzdržnost je lep primer prakse, kot je to rekel ... nevemkdo. Rekel bom takole, v dveh pomenih. Prvi je, da če si seks vzdržen, imaš pre-cej energije in se lahko ukvarjaš z gospodarsko stabilizacijo, drugi pa je, če si dejaven, mislim, da nisi vzdržen, prav tako pomagaš stabilizaciji, ker sprožaš energijo. V tem smo prišli že daleč, ni pa še realizirano.
x2 Treba je »šparat«, oboje pa je enako.
x3 Ljudem preostaja v teh težkih časih samo seks. Pri tem pa se seveda zelo skrbno uporablja kon-tracepcija. Če bomo izpluli iz teh težkih vod, se nam bo dvignila tudi nataliteta.
x3 Problemi s seksualno vzdržnostjo sprožajo na pri-mer takšne težave, kot jih vidite pri vseh sloven-skioh pesnikih, saj veste: nesrečno zaljubljen itd. Kaj pa stabilizacija? Ja, hudo je, hudo.
x4 Cel svet se vrti okrog ženske. Če bi bila spolnost neomejena, se ne bi nobeden pehal za denarjem. Tako pa se peha za d'narjem samo zaradi tega, ker mora žensko plačat.
x5 Oboje je z'lo za ... (avtocenzura).
sosedino nadaljevanje
razumljivo, smiselno besedo, kot je na primer podjetje, ki že kot sama beseda deluje neposredno, in jo za-menjati z odtujojočo »organizacijo združenega dela, ki se ukvarja z gos-podarsko dejavnostjo«.              N
V svojem razmišljanju opredeli tri bistvene metodološke napake ekonomske politike:
1.  Gospodarstvu se neprestano skušajo ustvarjati boljši pogoji, v katerih bo moglo in moralo boljše zaplavati, pozablja pa se, da ne more dobro plavati niti v idealnih pogojih, če ima zvezane roke.
2.  Na ekonomsko zaostali teh-nologiji  se neprestano poskušajo premakniti vsi vzvodi naenkrat, na-mesto da bi sprostili en sam vzvod (ali največ dva, tri), ki bi spodbudili celoten proces oživitve naše gospo-darske mašinerije. Ta, prvi vzvod pa je lahko edinole reforma v samih podjetjih.
3.  Ekonomska politika se še na-prej skuša določati in ohranjati sko-zi iste postopke in z istimi ljudmi kljub očitnim neuspehom in napa-kam.
In ideja o načinu reševanja naše gospodarske krize?
Goldstein se ponorčuje iz vseh možnih teoretikov in predlaga v ne-kaj točkah naslednji proces ozdra-vitve našega gospodarstva, ki ga v celoti povzemamo:
PREDLOG 85
1. OSVOBODITI PODJETJA! Z zakonsko reformo omogočiti reorganizacijo upravljanja s ciljem, da se poveča učinkovitost gospodar-jenja in prične izboljšanje vsega gos-podarstva. V ta namen se podjetjem dopušča, da v novih statutih:
a) samostojno volijo in zame-njujejo svoje najodgovorneiše po-
slovodne organe s tajnim glasova-njem vsega kolektiva,
b)  bolj čvrsto definirajo pristoj-nosti v odločanju, poenostavijo po-stopek  odločanja   in   vzpostavijo učinkovitejše odnose med upravlja-njem in samoupravljanjem,
c)  iščejo boljše načme nagraje-vanja brez obveznosti, da se merijo nemerljivi rezultati individualnega prispevka v skupnem proizvodu in brez javnih razprav o vsaki posa-mezni plači,
d)  uvedejo učinkovitejše discip-linske mere s ciljem povečevanja delovne discipline.
2.  Z isto zakonsko reformo SE PODJETJA OBVEZUJEJO:
a)  da definirajo zbor delavcev (oziroma delegate zborov delavcev v velikih sistemih) kot vrhovno oblast v podjetju,
b)  da o osredniih  kadrovskih vprašanjih odločajo z demokratič-nim tajnim glasovanjem,
c)  da zaostrijo odgovornost po-slovodnih organov za izpolnjevanje planov z obveznim vprašanjem za-upanja in tajnim glasovanjem o za-upanju  v primeru  neizpolnjenih planov.
3.  Dokler se pripravlja takšna zakonska reforma, se po hitrem po-stopku  omogoči  večjemu  številu podjetij eksperimentiranje v smislu teh reform. Določena telesa zvezne vlade  bodo  kontrolirala  eksperi-ment in zagotovila široko obvešča-nje o njegovih uspehih in neuspe-hih.
4.  Z osamosvojitvijo podjetij in njihovo večjo odgovornostjo bo iz-ginila potreba, da se o podjetjih in gošpodarstvu tako veliko razpravlja in odloča v negospodarstvu. Neka-te^e ustanove bcxio zmanjšale svoj
t
krog delovanja, nekatere pa bodo morda postale celo odvečne. Po-trebno bo imenovati komisijo, ki bo predlagala zmanjšanje negospodar-skega aparata s ciljem, da postane učinkovitejši, brez multipliciranja razprav in paralize odločanja o gos-podarstvu. Z razvojem podjetij se bodo postopoma ustvarjali pogoji za zaposlovanje viška ljudi iz stra-hotnega negospodarskega aparata in se lahko obveže podjetja, da te ljudi postopoma zaposlujejo na od-govarjajočih delovnih mestih, kar je za podjetje vsekakor Tentabilnejše, kot da plačujejo za njihovo vzdrže-vanje v ustanovah izven podjetij.
5. Naložiti negospodarstvu, da pri določanju gospodarske politike vedno vključi vsaj polovico ljudi iz gospodarske prakse in da maksi-malno zreducira splošne razprave ob koncentraciji na praktične ukre-pe, ki bodo izboljšali učinkovitost gospodarjenja.
In kot bistveno: KONCNO VENDARLE ZAČETI! Apatija in stagnacija sta najbolj pogubni stanji za gospodarstvo, kajti le-to je po svoji definiciji aktivnost. Zato je predvsem najvažnejši psihološki efekt: občutek, da se je nekaj ven-darle premaknilo. Ta občutek bodo delovni ljudje dobili, ko se nekaj za-čne dogajati v njihovih podjetjih, ne pa samo v časopisnih naslovih in na televiziji. DEBLOKIRAJMO NJI-HOVE PREPLAŠENE INICIATI-VE!
Dobro izbran vzvod verjetno lahko oživi ves inertni stroj, kar se je že večkrat dogajalo v poslovnih podvigih in gospodarskih reformah. Ce kjerkoli pri nas takšen vzvod ob-staja, potem so to podjetja, tam, kjer se neposredno producira. OSVO-BODIMO PODJETJA!
Marko Povše
x6 Ni ga čez dober kavs, pa naj bo še takšna stabili-zacija.
x7 Ne, ni nobene povezave.
x8 Mislim, da fant in punca lahko uživata še pri tako zaostrenem gospodarskem položaju. Ljubiti ne-koga preseže vse obstranske zadeve in postane drugotnega pomena. Če se meni godi podobno? Da, mislim, da ni nič bolj važno.
x9 Ne pizdit t'le po ulicah, pojdite delat, pa boste vi-deli še drugo stran kolajne.
Odgovori na tretje vprašanje:
x 1 Saj si študent, kajne? Poglej, če bi vi rešili proble-me v svojem spolnem življenju, bi tudi nastali bojkot dobil neke artikulirane barve. Tako pa se je vaša impotenca izrodila tudi v bojkotu.
x2 Ja, Ijudje so pogosto impotentni, ker samouprav-ljanje ne fiinkcionira. Moj frajer se že ne ukvarja z drugim kot z mano.
x3 Zdaj ste me pa dobili. Zdi se mi, da potenca. ne-kako predpostavlja samoupravljanje, ker se v im-potentni družbi lahko rodi... (avtocenzura)
x4 Ja, bili so boljši časi, pretekle napake in požrtije bomo morali zdaj vmiti tistim, kateritn smo dol-žni. Glede impotence še nisem imela težav.
x5 Če je kakšna povezava? Ne vem, mislim da ni. Mudi se mi. Kam? Zmenjena sem. S kom? S fan-tom.
x6 Če jo že moram najti... impotenca je nekaj nev-zdržnega, samoupravljanje pa je vsaj v osnovi ne-kaj boljšega. Oboje povzroča težave, le da neka-teri samoupravljanje izrabljajo za svoje namene.
x7 Impotenca je zelo zapletena zadeva.Prav tako samoupravljanje.
x8 Če vse lepo fiankcionira, ni nobenfti tezav in ga ne serjemo z raznimi prividnimi zadevami. Impo-tenca pač pride, ko si star, samoupravljanje pa, zdi se, starosti veijetno ne bo dočakalo.
x9 Ni nobenih paralel, mogoče samo besede. xlO Treba je... (avtocenzura), potem se tudi bolje sa-moupravlja.
Navedeni odgovori so citati. Nekje je opolzkosti stopila na prste avtocenzura. Povzeli smo samo naj-vidnejše izjave. Iz spremljajočih fotografij je razvidna potrebnost, da se nam v prihodnje pridruži stomato-log. •
Udarna skupina
Ljubljana, 16. decembra 1985
tribunin listek stnin 12
TRIBUNA
Make-up feminizma
In poleg tega želim govoriti. Brez konca in kraja govoriti o tem, kako je zdaj z menoj. Kaj delam narobe? Ali pa so moja pričakovanja napačna? (Anja Meulenbelt)
I.
Klub Lilit, rezerviran samo za ženske, je bolj zanimiv zaradi tega, kaj vse se okoli njega dogaja, kot pa zato, kaj ženske počnejo y njem. To je najbolje pokazal zadnji »žur«, ki naj bi obravnaval podobo ženske v reklami in se je odigraval v prosto-rih ŠKUC 14. novembra letos.
Sam projekt je delovna skupina dobro zastavila, čeprav se je že izva-janje sprevrglo v jadikovanje žensk nad ubogimi izkoriščanimi ženska-mi, in ni imelo veliko zveze z dešif-riranjem z ideološkega, polit-eko-nomskega in spihološkega vidika. Malce naivno razlaganje simbolov, ki so transformirani v ženski iz rek-lam, je povzročilo, da se je debata obrnila čisto y drugo smer m da se je govorilo zgolj o pojavni obliki neke-ga problema, in sicer fenomena pod-rejene ženske. Fenomen podrejene ženske zato, ker navsezadnje živimo v 20. stoletju in imamo celo pravno zaščiteno žensko, ki pa je še vedno predmet izkoriščanja in je v praksi še vedno podrejena moškemu.
Najhuje, ker se je sodobni ženski (dekletu) zgodilo, pa je, da ne rnore (oziroma noče) prebiti zidu, ki ji je kot ženski postavljen, kajti stopnja manipulacije z njenim mišljenjem je že tako velika, da se ženska kot taka samo verbalno lahko upira, pa še to upiranje je obsojeno na neus-peh, praktični upor pa se uniči, ko dekle postane »ženska« in mora sk-rbeti za dom in družino. Tudi to se je pokazalo v Lilitu, kajti po moji oceni sta dva glavna pola sestavljale ženske, ki so že »oddane« in so bile v svoji oceni obsojanja moških šovi-nistov bolj zadržane, in deklice, se-veda veliko bolj udarne in svobodb-miselne, ki pa so se ravno tako kot prve kot mačke okoli vrele kaše vr-tele okoli preprostega dejstva, da je govorjenje o podobi ženske y rekla-mi in obsodba te podobe bistveno povezana tudi s stanjem ženske da-nes in z obsodbo tega stanja v druž-bi.
"• Moja ocenaje, dase v Lilitu vul-garizira s feminizmom, kajti to, kar se s strani nekaterih hoče prikazati kot feminizem, je že preživelo ozi-roma nima s tem pojmom veliko skupnega. Očitno je prišlo do ne-kakšne blokade gibanja, kajti vztra-janje na že oguljenih stavkih o izko-riščani ženski in naivno, površinsko in ne kompleksno prikazovanje sta-nja danes in vzrokov za to stanje, ne more pritegniti ne več novih žensk v Lilit in ne že stalnim članicam po-nuditi morebitnih altemativ. Kajti dokler bodo »vodilne« ženske videle žensko, kot jo je videla Aleksandra M. Kollontaj, ne more priti do na-predka. Osebno nimam nič proti Kollontajevi in jo spoštujem kot iz-rcdno napredno žensko, venda pa je
čas, v katerem je živela, povzročil, da je v imenu Velike ideje še večjega Oktobra enostransko gledala na žensko, in to gledanje se je preneslo tudi na del ženskega gibanja in ga najdemo tudi v Lilitu.
Enostransko je namreč gledanje na delo v gospcxlinjstvu in pri vzgoji otrok. Dokler se bo na ženske, ki »imajo zastarele nazore« in ki na-mesto, da bi odšle v fabriko delat, še vedno vztrajajo doma, gledalo kot na legalne metrese, se bo z ženskami še bolj manipuliralo, kot se je doslej. Vprašanje, ki se namreč postavlja, je, zakaj naj bi bilo delo pri vzgoji otrok ali delo y kuhinji manj pro-duktivno, kot je tisto v neposredni produkciji. Pri vseh teh delih gre za bolj ali manj nekreativno delo, ven-dar pa se delo za tekočim trakom šteje kot družbeno koristno, kuha-nje pa je stvar »zasužnjevanja žen-sic«. Kakšna laž! Že sama Kollonta-jeva je v svojem delu Ženska v so-cializmu lepo povedala, v čem tiči štos osvobajanja žensk: »Zdravje ženske je potrebno še posebno varo-vati, ker se samo tako lahko zagoto-vi pozitivna rast prebivalstva.«1 To-rej je potrebno žensko »osvoboditi« in paziti na njeno zdravje že zgolj zato, da bo družba dobila nove vo-jake in delavce. Še večje s.... pa se izkaže, kadar govorimo o ženski in revoluciji. Ženska je lahko uporab-ljena zgolj kot Charlotta, ki ubije Marata. Klara Zetkin ie v svojih Po-govorih z Leninom zapisala, da je mobilizacija žensk za revolucijo vi-talnega pomena za komunistično stranko in njeno zmago. Žensko je bilo treba pridobiti za revolucijo, pa ne zaradi ženske, temveč zaradi re-volucije. Da bi revolucija uspela, je bilo treba žensko prepričati, da je v i\jenem interesu. Kot njen interes je bila pripoznana stara zahteva žen-skega gibanja po ejnakopravnosti spolov, po osvoboditvi izpod moške-ga jarma.2 Pokaže pa se še nekaj. Kako to, da se kot simbol moderne, emancipirane ženske pojavlja žen-ska, ki kuha z argo gotovimi jedmi in daje otroke v vrtec? Verjetno vzrok vsega ne tiči samo v težnji družbe po čimbolj racionalnem tro-šenju moči ženske, ki se zaradi go-spodinjstva ne more posvetiti bolj pametnemu delu, npr tayloristič-nemu tekočemu traku. Resje, da je gospodinjsko delo poniževalno, ker se v njem ženska prepozna zgolj kot v troedinost združena dobra mati, žena in ljubica (čeprav jo drugi ne pepoznajo tako), vendar pa je še bolj res, da se simbol moderne žen-ske, kakršno smo opisali prej, ni po-javil zaradi olajšanja položaja žen-ske, pač pa zato, da se po eni strani žensko delo maksimalno izkoristi, po drugi strani pa se tisto, kar je ti-sočletja veljalo bolj ali manj za žen-sko delo t.j. vzgoja otrok, prenaša na družbo. Današnja generacija, ki ras-te, ima mater na voljo štiri ure, os-
tali čas pa preživi v Šoli, vrtcu itd.... Torej se otroci vzgajajo tako, kot jih vzgajajo vzgojitelji in ne starši. Seveda ne trdim, da so vzgojitelji slabi ljudje, vendar pa je vsakomur jahko jasno, kaj se zgodi, če so otroci vzgajani tako, kot to po merilih neke družbe morajo biti. Hkrati pa otroci nimajo nobene možnosti za emancipacijo (ker je niti ne smejo imeti). Otroci v odno-su moškij-ženska-otok še vedno vle-čejo krajsi konec in ostajajo najbolj podrejen člen v medčloveških med-sebojnih odnosih in tudi zaradi tega prenašajo y prihodnost s seboj bre-me prejšnjih generacij, ravno tako, kot so ga nosili njihovi starši. Veriga je sicer lahko malo daljša, vendar pa ostaja dejstvo, da je ščene še vedno priklenjeno nanjo. Ženska, ki funk-cionira na eni strani kot tlačena, na drugi strani funkcionira kot potlači-telj do otroka. Tudi o tem med dru-gim v Lilitu ni bilo slišati bešede. III.
Hkrati pa obstaja še neka druga platforma, ki jo ženske v svojem ob-sojanju lastne podrejenosti rade po-zabljajo. Če namreč ne bi obstajala sproducirana podoba ženske kot mehkc, nežne, vpojne, urejene itd.... ženske, ne bi mogla eksisti-rati tudi podoba moškega kot fejst dedca, ki je racionalno, močno bitje in ki vedno ve, kaj hoče (ravno tako ne bi obstajal kalup otroka). Izkaže se, da je ravno tako, kot je sprodu-cirana podoba ženske, sproducirana tudi podoba moškega in vprašanje podrejenosti dobi nejasno podobo, kajti ravno tako kot so podrejene ženske, so podrejeni tudi moški. In ko iščemo vzroke podrejenosti (iz-koriščanosti), se lahko šele zavemo, da osvoboditev in emancipacija žen-sk ni zgolj stvar žensk, pač pa cele družbe, kajti ženske se ne morejo emancipirati, ne da bi se hrakti emancipirala cela družba. Če je na-mreč res, da si družba neuspešno skuša podrediti naravo in je ta neus-peh pri podrejanju vzrok perma-nentne fašistoidnosti v družbi, po-tem se družba mora podrejati znot-raj same sebe, da bi primanjkljaj, ki nastane z neuspehom, prikrila. Go-vorim seveda o družbi, ne pa o de-lavskem razredu, ki je ena izmed sestavin družbe, kajti govorjenje o delavskem razredu, ki naj bi v svoj boj za osvoboditev vključil tudi tež-nje žensk po emancipaciji, je doslej pokazalo samo novo platformo iz-koriščanja žensk, kajti ženske so šle v revolucijo, pa ne zase, ampak za »splošne, družbene interese«. Osta-le so priklenjene za štedilnik in otro-ke, čeprav samo delo okoli tega ni neproduktivno, pač pa je družbeno vrednoteno kot tako in odvzema vsakomur, ki se z njim ukvarja, možnost, da bi lahko delal še kaj drugega. Šele sedaj postane ne-produktivno, ker deluje kot faktor zasužnjevanja in se hkrati vključuje
v drobec del, ki se jih opravlja v družbi po specifični delitvi del na ukazovalno in izvrševalno in tako izgubi svojo kvaliteto. Gledano s tega stališča, ni nobene alternative več v že desetletja starih pozivih ženskam, naj se pridružijo svojim tovarišem v skupnem boju. Dokler se namreč ne spevidi, da ne pomaga imeti diktaturo proletariata (celo samoupravljanje) skupaj s podat-kom, da so leta 1980 delavci v SRS odločali samo o 21 % novoustvarje-ne vrednosti,3 ampak da je edina re-šitev ustaviti kvantitativno mašenje lukenj v našem življenju, ki bi jih morali mašiti kvalitativno, torej spremeniti način in cilj življenja, je torej neumestno govoriti o kakršni koli emancipaciji delavskega razre-da in tudi žensk. Utopija je sanjati o svobodnih delavcih in ženskah. Be-seda feminizem v takšni situaciji postane psovka za kakršnokoli obli-ko ženske dejavnosti, pa naj bo to Lilit ali Una, čeprav so si te dejav-nosti med seboj zelo različne. IV.                        *¦¦
Feminizem ni zgolj boj za eman-cipacijo žensk, pač pa spada skupaj z raznimi socialnimi gibanji (eko-loškimi, mirovnimi...), ki si priza-devajo spremeniti današnje stanje y družbi. Feminizem ne gre omejevati niti na debate o podobi žensk v rek-lami, čeprav so ti še kako koristni, kajti brez njih v Ljubljani niti 9 taki vrsti feminizma ni moč govoriti.
Zaradi vseh premikov v družbi, ki so nastali po letu 1900, ko so prve ženske socialistke pisale vznesene besede o vlogi ženske,4 zaradi speci-fičnega dmžbenoekonomskega po-ložaja Jugoslavije, ne moremo pri nas pristajati na že utečeno gibanje za osvoboditev žensk na Zahodu, čeprav se od njih lahko marsikaj na-učimo, niti ne moremo pristajati na institucionalizirano varstvo žena in otrok na Vzhodu, pač pa moramo začeti misliti s svojo glavo in nehati s posiljevanjem ljudi z že oguljenimi frazami. In to je tisto, v čemer naj bi bil Lilit napreden. Izobraževal naj bi ženske in jim omogočal medse-bojne kontakte. In tudi, če ne bo po-segel tako visoko, ostaja Lilit kot Li-lit ženskam potreben, ker že takrat, ko ženska pogleda drugo žensko in se z njo začne pogovarjati še o čem drugem kot o gospodinjstvu in možu, se spremeni Lilit in (ne)ubog-ljive Adamove žene v demonsko nočno pošast, ki prinaša nesrečo in ogroža mirno spanje prebivalcev.
Ruža BARIČ
1 A.M. Kollontaj, ŽENSKA V SO-CIALIZMU,     KRT,     Ljubljana 1982, str. 129
2 Mojca Dobnikar, Predgovor k isti knjigi, str. 9
3 Dokumenti 11. kongresa ZSMS?, RK ZSMS 1983, str. 16
4 Proletarka, najrevnejša med revni-mi,   najbrezpravnejša   med   brez-pravnimi, pohiti v boj za osvobodi-tev ženskega spola in vsega človešt-va iz grozot gospostva kapitala. So-cialdemokracija ti je namenila čast-no mesto. Pohiti na čelo, na okope! R. Luxemburg, Proletarka, v Izbra-no delo, str. 536
NAGRADNA PREDVOLILNA KRIŽANKA
VODORAVNO
1. Priimek ene vodilih teoretičark bojkota v naši družbi (Dragica).
6. Prebivalec najbolj ortodoksne slovenske pokrajine (po doma-če), ustreza tudi 1 navpično.
8. Izraz za napeto situacijo (tudi predvolilno na Univerzi), vzet iz gledališke terminologije.
10.  Kratica radijske postaje, ki sis-tematsko obračunava z stalinis-ti.
11.  Prebivalec Libanona, bojevnik ene od muslimanskih frakcij.
12.  Pripadnik večinskega naroda v ZSSR, tudi psovka na zahodu.
14. Avtomobilska oznaka zelo de-mokratične evropske države.
16.  Največja reka na indijski pod-celini.
17.  EVIVARUSIJA
18.  Nadav; to kar vedno dobijo naši politiki v neomejeni količini.
20.  Lepa rastlina; ime kandidatke za podpredsednico UK ZSMS, ki ga sigurno ne veste.
21.  Eden od izrazov za našo druž-benoekonomsko situacijo.      <.
22.  Oblika političnega boja, štu-dentski ... (Priimek angleške-ga politika, ki se sigurno obrača v grobu)
24. Prva in zadnja črka angleške
abecede. 26. Imenovanje, politična kandida-
cija (lahko tudi samega sebe) -
angleška verzija latinske bese-
de.
31.  Etika; v naši družbi precej defi-citaren pojem.
32.  Vsi smo vedno ..., nihče ni proti, vzdržanih pa ni, ker je to revolucija.
34. Povratno osebni zaimek, del gesla te križanke.
Prva nagrada: fotografija A. RUSA Druga nagrada: Enoletna brezplač-na naročnina
Pošljite na naslov uredništva do No-vega leta.
NAVPIČNO
1.  Ime mladinskega šefa na uni-verzi (še nekaj časa!).
2.  Druženoekonomska formacija, v kateri so Albanci že, Rusi bodo v eni od naslednjih pet-letk, nam se pa ne mudi več.
3.  Razredna elita.
4.  Lepo  slovensko  moško   ime (ustreza vodoravno 12).
5.  Letala slovenske (samo sloven-ske) Inex Adrie z zelo lepim slo-venskim imenom.
7. Simpatična živalca, ki dobro
prenaša tudi socializem. 9. Razredna diferenciacija. 10. Razredna solidarnost.
13.  Časomer; nekaterim se že izte-ka.
14.  Časopis, ki rešuje vse probleme, čeprav nekateri mislijo, da je sprt z logiko teorije in prakse.
15.  Zgodaj; takrat si je treba začeti ustvarjati pogoje za kariero, to pa naši mladinski funkcionaiji vedo.
18.  Latinsko: dopoldne.
19.  Imena dveh študentov-politkov (riva$ov), eden je kandidat za bodoCega šefa mladine na Uni-verzi, drugi pa se trudi priidobiti mladince, ki so izstopili iz oiga-nizacije (sam se je že uspel vmi-ti).
23.  Motto križanke in izraz fataliz-ma, zelo uporabna panjugoslo-vanska beseda.
24.  Oče.
25.  Zavod za izgradnjo Ljubljane, za katerega se ne ve ali krade ali ne.
27.  Sašo je ... novemu glavnemu uredniku Tribune.
28.  Politika je nora, tisti ni...., ki' gre po stolčkih gor.
29.  Samospev; komunikacijski na-čin, ki ga vse več uporabljamo.
30.  Dejstvo: zelenica v puščavi, pq-božne želje: Slovenija v Evropi.
KNJIZEVNI LIST
SVEŽ VETER
Posebna komisija gospodarske zbornice je zaradt vse bolj onesnaženega zraka sprejela na včerajšnji seji v Beogradu že dolgo časa pričakovan sklep. Gre za in-terventni uvoz 970.000 kubičnih metrov svežega zra-ka iz Zakarpatja. Zaradi velikega povpraševanja je šte-vilo pločevink v prodaji na drobno za sedaj še omeje-no, vendar je komisija proučila tudi ta problem in že začela prve pogovore z gospodarstveniki ZSSR. Ker so v laboratorijskih preiskavah pločevink z Zahoda našli določene nedovoljene in škodljive primesi, je na tržiš-ču ostal samo še proizvajalec iz Moskve. Tako lahko že kmalu pričakujemo nove količine, govori pa se celo
0  možnosti direktnega priključka na vzhodnosibirski zrakovod, kar bi omogočilo enostavno in hkrati poceni oskrbo prebivalstva s tem danes že skpraj življenjsko pomembnim artiklom v ustreznem obsegu. Hladen in osvežujoč bo zrak na voljo v pločevinkah od 0,33 do
1  litra, y rdeči ali zlati embalaži, za sladokusce pa bo poskrbljeno še s kompletom pločevink iz stratosfere in ionosfere, z umetelnimi portreti psičke Lajke in Jurija Gagarina.
Mac
NOVI NOSILCI
Predstavnik sovjetskih prijateljskih enot na začas-no kontroliranem območju v Afganistanu, polkovnik Dobroljubov, je na tiskovni konferenci v Kabulu no-vinarjem posredoval informacijo o uporabi posebnih bojnih sredstev proti upornikom. Po njegovih besedah dosedanja uporaba težkega pehotnega orožja ni pri-nesla zadovoljivega učinka, zato so se odločili demon-tirati stare raketne nosilce in jih nadomestiti z novimi. Gre za najsodobnejše, 7,5 metrov dolge nosilce idejnih težen;. katerih ognjena moč presega udarno silo celot-nega polka. Nosilci so povezani v četverčke, vsak pa je sposoben izstreliti 650 kilogramov visoko brizantnih idejnih teženj na sekundo. Za najbolj zagrizene upor-nike pa imajo na voljo še komplet prodornih izstrel-kov, polnjenih z ideologitom in s kaljenimi ortodok-snimi konicami. Delovanje tega orožja je baje še pose-
bej zanesljivo v gorskih pokrajinah in odročnih pre-delih države, kamor še ni posijal žarek razsvetljenja. Že po prvih težitvah so sovražniki delovali nenavadno - s klici so izdajali svoj položaj, pisali ode v čast brat-skim deželam, trumoma zapuščali položaje in plesali ritualne plese v cvetočih dolinah. Toda že kmalu po prvi fazi sledi zlom - ob neprestanem ponavljanju 11. teze 0 Feuerbachu padejo posamezniki celo na pod-normalni nivo duševne razvitosti, ki mu ustrezajo po-polna, otroško prisrčna harmonija s svetom in*brezpri-zivno spoštovanje volje vseh na objektivno višji ravni zavesti. Tako pacifizirani odhajajo dobri državljani v velikih transportih y notranjost dežele, kjer v tovarnah igračk družno gradijo narodno gospodarstvo.
O izvozu in uporabi tega orožja v drugih deželah polkovnik Dobroljudov ni želel povedati nič zaneslji-vega.
Mac
NOVA POPESTRITEV
(Kritika romana Apokalipsa zdaj)
Andrevv COLERIDGE se nam je tokrat predstavil s svojim najnovejšim, petinscdemdesetim romanom. Ta priznani, ugledni avtor, ki je doslej izdal že ničko-liko knjižnih zbirk, novel, esejev, romanov, črtic, tri-logij in malih oglasov, nas je tokrat znova presenetil z umetniško dognanim romanom, v katerem popisuje stisko in bedo modernega človeka v novih dimenzijah. Kot oporno točko si je vzel banalen dogodek našega vsakdana: slab televizijski spored in motnje y zvezi. Vendar pa Coleridge ne ostaja samo na površini. Z ost-rino svojega peresa nam oriše glavne junake: svojo ba-bico, ki kljub kaosu ostaja svetla podoba človeka, sebe, ki se čuti notranje razklanega (»kakor odprto okno«), in frigidno napovedovalko, simbol razčlovečenja naše civilizacije. Pretresene zaradi slabega televizijskega sporeda, delujejo osebe kakor v afektu. Resnica in predstave stopajo z roko v roki. Čas je izgubil svoj po-men, prostor postaja ničen, s Coleridgevimi besedami: »Gubali in raztezali smo še...«, v začetku nepo-membna akcija dosega gigantske razsežnosti. Projekci-
ja programa TV Ljubljana se vse bolj spreobrača v vi-zijo svetovne katastrofe. Coleridgev roman torej deluje kot zaključena celota, ki iz sivega vsakdana črpa vedno nove in nove resnice, neusmiljeno pa biča naše napa-ke. S svojo družbeno kritično besedo je avtor gotovo zadel žebelj na glavo. Njegov roman »Apokalipsa zdaj« pomeni novo obogatitev naših knjižniapolic in pomemben prispevek k razvoju naše literature.
MAC
ANDREW COLERIDGE: APO-KALIPSA ZDAJ
(Odlomek iz romana)
Nebo je bilo kakor odprto okno, zvezde so bile kot hladen veter, kot slutnja iz nedosegljivih daljav. Stopil sem iz hiše na vrt. Tam je stala babica. Vrtnicam ob poti je noč ukradla barvo.
»Glej, babica, zvezda se je utrnila!«
Čez vse nebo je padala zvezda z mojim pogledom.
»Glej! Še ena! In še ena!«
Bil je še en zvezdni padec in še en in tri zvezde, ki sedijo na kratki ravni črti, sq zdrsnile. Druga za drugo so izginile za obzorjem. To je bil začetek. Kot uročen sem spremljal nedoumljivo predstavo neba. Zvezde so se neurejeno odpenjale in padale v majhnih-slapovih. Kot da so se potrgale niti, na katerih so visele. Do tega trenutka.
Nebo se je praznilo. Svetleče zvezdne drobtinice so frčale z okrogle nebesne mize. Mrtvaški prt je postajal vse bolj čist in črn. Stekel sem v hišo in prižgal televi-zijo. Prikazala se je napovedovalka in poročala, da bq tudi Zemlja kmalu padla iz orbite in da so vzroki, ki so pripel... Slika se je pričela pačiti. Začutil sem hit-rost gibanja. Padamo. Predmeti so izgubili svojo obli-ko. Gubali in raztezovali smo se kot iz premehkega testa. To je dokončni konec. Bil sem srečen, srečen, da je vsega konec, da sem tukaj in bom videl. Vse je po-stalo tako blizu.
Zemlja je drsela v varen pristan.
ANDREW-MAC
VELIK NAPREDEK
V zadnjem času je bilo veliko povedanega o poseb-nem mestu pisatelja y naši skupnosti. Kljub nekaterim črnogledim napovedim danes pisatelji ustvarjajo svo-bodno in ne da bi podlegali tržnim zakonitostim. Kajti že od Prešernovega časa sem lahko ugotavljamo po-časno, toda zanesljivo izgubljanje »aure« pridiha sve-tosti umetniškega pokJica in dela samega. Nekateri pi-satelji so v takem položaju seveda neustrezno ravnali - poskusili so s svojimi deli šokirati občinstvo, kar je skrajno nedopustno. Tržne zakonitosti seveda ne mo-rejo biti kriterij vrednosti umetniškega dela, zato je še prav posebnega pomena opredelitev umetnika kot družbenega delavca, ki je tako samo člen v bratski na-vezi enakih.
Zavedati se seveda moramo, da je vsako umetniško delo tudi apel na zavest, da torej bralca prisiljuje v po-polnoma določeno spoznavanje sveta. Tako bi se ka-kršna koli nedoslednost seveda takoj pokazala na za-vesti širokih kulturnih mas, če bi namreč dopuščali ka-kršno koli pisanje. Toje vedel že Platon, kq je v svojem spisu Država zaukazal strogo nadzorovanje pesnikov. Tudi Homer mu ni bil povšeči, saj je žaljivo opisoval bogove. Preprečiti takšne tendence danes, to je težko in odgovorno delo. Obstajajo pa metode, s katerimi se da na takšen ali drugačen način rešiti tudi ta problem. V zadnjem času se je pokazala kot uporabna predvsem obdavčitev, sredstva pridobljena na tak način pa upo-rabljamo za krepitev državnih organov. Po najnovej-šem zakonu, ki bo stopil v veljavo s prvim januaijem 1986. leta pa na splošno ukinjamo status samostojne-ga umetnika, kar je bilo v praksi storjeno že nekoliko prej. Umetniki spadajo torej v skupino ljudi, ki ljud-stvo samo zabavajo (estradni umetniki, artisti itd.). Še posebej dobrodošla pa je ukinitev družbene subvencije za socialno varstvo in pokojnine, kar je pomemben ko-rak k izenačevanju tako proizvodnih kot vseh ostalih delavcev s pisatelji in ostalimi »ustvarjalci«. Razen tega takšen način omogoča tudi učinkovito zapiranje ust - kar ne zmore beseda, zmoreta ugled in revmati-zem...
MAC
TRIBUNA
str. 13
Univerza kot sestavni del združenega dela
DR. ANDREJ ULE
Nekaj tez:
1.   Pri obravnavanju teme posvetovanja: »Univerza v združenem delu« se je treba že od vsega začetka zave-dati, da Univerza že od vsega začetka je sestavina »zdru-ženega dela« in da ji ni treba šele naknadno iskati pove-zave z njim. Univerza in »združeno« delo sami po sebi nista dve ločeni realiteti, ki bi šele stopali v medsebojno zvezo in bi bil problem, kako to storiti. Res je, da naslov posvetovanja obljublja pravilen pristop k problemu po-vezanosti Univerze z (ostalim) »združenim delom«, ven-dar y konkretnih razpravah in v načinu pristopa k tej te-matiki še vedno naletimo dostikrat na mnenje, da je Univerza nekaj dolžna »združenemu delu« oz. da jo »združeno delo« vzdržuje in da se mu mora zato ustrez-no »prilagajati« s tem, da npr. producira ustrezne stro-kovnjake in da svoje raziskovalno delo podredi intere-som gospodarstva. Vendar je takšno gledanje v osnovi nesprejemljivo. Po eni strani neupravičeno zožuje po-jem »združenega dela« zgolj na gospodarstv.o in pozablja na vse druge sestavine in procese, ki dejansko omogoča-jo kontinuiteto same produkcije v gospodarstvu in višjo produktivnost (med te sestavine spada med drugim rav-no delo Univerze in znanstveno-raziskovalnih institu-cij), po drugi strani pa pozablja na to, da lahko Univerza le na osnovi svoje lastne, sebi svojske »produkcije« ob-stane kot sestavina združenega dela. Ta Univerzi svoj-ska »produkcija« obstane kot sestavina združenega dela. Ta Univerzi svojska »produkcija« pa zajema formiranje bodočih diplomantov in specialistov različnih strok ter enako pomembno lastno raziskovalno delo, ki je usmer-jeno v veliki meri k temeljnim raziskavam in k teorij-skim raziskavam, toda tudi k aplikativnim raziskavam, posebno če so pomembne za razvoj posameznih strok. Le na osnovi te »bazične« produkcije lahko Univerza sodeluje tudi v izmenjavi in integraciji del z drugimi deli »združenega dela«, npr. z gospodarstvom. Če se jo skuša enostransko podrediti interesom gospodarstva ali krčiti možnosti za bazične raziskave, bo Univerza prenehala usposabljati resnično strokovno usposobljene kadre, ki bi bili sposobni tudi sami razvijati novo znanje in ne zgolj »aplicirati že aplicirano« (npr. nabavljanje tujih !i-cenc).
Toda po drugi strani odnosi Univerze in organizacij združenega dela ter družbenih institucij, ki podpirajo, usmerjajo, kontrolirajo proces družbene proizvodnje, niso povezani ali istosmerni. Zato prihaja do konfliktov in različnih pobud za razreševa^nje odnosov med Uni-verzo in posameznimi družbenimi institucijami ali med Univerzo in določenimi pričakovanji v okviru drugih vej »združenega dela«. Vprašanje je, ali so konflikti le na ravni institucije, posebno političnih in upravnih institu-cij, ki se javljajo kot artikulatorji interesov »združenega dela ali »družbe«, pa je resničen konflikt interesov in pričakovanj med Univerzo in določenimi deli združene-ga dela!
2.  Kot ne moremo naivno sprejemati zunanjega od-nosa univerze in združenega dela, ne smemrftudi naivno sprejemati običajnih razumevanj »Univerze« in »zdru-ženega dela«, t. j. iz oficialne legitimitete in samorazu-mevanja obeh napraviti »stvar samo«. Tudi v tem pri-meru zgrešimo položaj univerze v združenem delu.
»Združeno delo« najpoprej ni nobena »stvar«, da-nost, institucija, niti ne zaključena celota. Ona je lahko le družben »subjekt«, kajti pomemben je vseskozi »sub-jekt« dela in so le njegova dejavnost in produkti. Če tega ne pojmujemo kot »združene delavce«, torej kot »kdo« in ne kot »kaj«, tedaj pademo v tehnokratske in ekono-mistične projekcije, ki nimajo nič skupnega s socializ-mom in ki razkrivajo tehnokratsko-birokratsko jedro pojmovanj in ukrepov, ki se nam obetajo v zvezi z regu-lacijo odnosov univerze in ostale družbene skupnosti. Ce torej »združeno delo« pomeni družbeno združene in or-ganizirane delavce in šele v tem okviru tudi sam objek-tivni delovni proces in njegove produkte, potem tudi go-vor o tem, da je npr. »nekaj« del združenega dela, le pri-kriva dejstvo konkretnih družbenih odnosov med ljud-mi, način njihove medsebojne povezanosti in odvisnos-ti. Institucije (naj bodo gospodarske ali družbenopolitič-ne)leobjektivizirajo in legitimirajo temeljne značilnosti teh odnosov med delujočimi ljudmi, toda niso one same vsebina in pogoj teh odnosov. Konkretni ljudje s s v o -j i m d e I o m vzpostavljajo produkcijske zveze in dru-ge medosebne ter nadosebne zveze. Ce neka povezava torej ne sloni že v značaju, smotru, načinu produkcije delujočih, potem je ne moremo instalirati, realizirati mimo njih, torej tudi nobena institucija ali politična vo-lja tega ne more. Če npr. ni že v samem značaju, smot-rih, načinih in organizaciji produkcije delavcev tako v univerzi kot v gospodarstvu omogočena ali vzpostavlje-na zveza »znanje - delo« oz. »znanstveno-duhovno delo-materialno cieio«, tedaj tudi nobena politična za-hteva, ekonomski pritisk, institucionalne povezave idr. ne more vzpostaviti in realizirati te zveze oz. bolje, dia-lektične enotnosti obeh poslov odnosa »znanje-delo«.
3.  Podobno je z »Univerzo«. Dokler nanje gledamo le kot institucijo, kot sestav fakultet, oddelkov, inštitu-tov, »delovnih nalog«, »učnih programov« idr. formal-nih značilnosti, izgubitrio izpred oči bistveno, delovni proces na univerzi, oz. bolje, delovni proces, ki ga sku-šamo obmejiti in kanalizirati v okviru Univerze kot in-stitucije in »delovne asociacije«. Če ima ta proces sam v sebi neko notranjo integriteto, koherence in objektiv-nosti, potem je dejansko on sam nosilec institucije in univerza predstavlja nekaj živega, ustvarjalnega, skratka mesto»proizvodnje«. Če pa institucija krni ali pa bolj na silo krpa v celoto različne segmente delovnih procesov, potem je nevarnost, da »Univerze ni«, oz. da obstaja vedno bolj le kot forma, realno pa kot »potrošnja«, oz. institucija, ki reproducira le samo sebe.
4.  O tem, kaj univerza realno predstavlja, odloča značaj dela v okviru »Univerze«. Kaj tako specifičnega je v njem, da terja tako razmeroma veliko in vsekakor zapleteno organizacijsko formo? Običajno pojmovanje Univerze je, da je to družbeno mesto »produkcija znanja in strokovnjakov«, ki znajo uporabljati ter predajati to znanje drugim ljudem. Je najvišja stopnja pedagoške in znanstvene dejavnosti. Torej bi se morala v nji tesno združiti delo in znanje oz. bolje, samo delo naj tu zaživi kot »asociacija znanja«, kot »združeno znanje« in zna-nje naj zaživi kot delo, kot družbeno organizirana pro-dukcija znanj in »glav«, ki ga znajo uporabljati in raz-vijati dalje. To so nedvomno idealni normativi glede družbene funkcije Univerze. Kolikor bolj postaja zna-nost »neposredna produkcijska sila«, toliko bolj narašča tudi prej navedena funkcija univerze. Vendar je vpraša-nje, ali naša univerza v resnici omogoča tak proces
PLATFORMA ZA 12. KONGRES ZSMJ
Pred kratkim se je v javnosti, s tem pa tudi v javni razpravi znašla »PLATFORMA ZA 12. KONGRES ZSMJ«. S knjižico, ki ima 60 strani, se bomo podrobneje spopadali vse tja do kongresa prihodnje leto, tokrat bomo iz nje vzeli le en citat. V poglavju z naslovom TA-KOJ SO POTREBNE SPREMEMBE V IZOBRAŽE-VANJU zasledimo tale stavek:
»Poslabšanemu materialnemu položaju učencev in študentov je sledil tudi njihov samoupravni položaj -glavna značilnost tega je potisnjenost iz samoupravnih procesov.« - konec citata. Prebrani citat je dosledna po-novitev formule slehernega zastopnika samoupravljanja
- da ne bo nesporazuma: vodilni delavci družbenopoli-tičnih organizacij so zastopniki samoupravljanja vobče
- ta formula pa gradi na naslednji podmeni: z ekonom-sko krizo smo zabredli tudi v politično krizo, to pa se prepozna v samoupravnih procesih, kjer so ključna mesta zasedli etatistični elementi in s tem objektivno os-labilj samoupravljanje. Seveda se šablona izteče opti-mistično: ravno kriza je čas, ko mora »ideja samouprav-ljanja« zdržati, čas, ko moramo biti toliko bolj zagreti za dosledno    uvedbo   »praktičnega    samoupravljanja«. Ozadje formule pa je iracionalno: nekje v preteklosti smo že zgradili ideal samoupravljanja, potem pa je pri-šla kriza, etatizem, različni sovražniki, razmere v svetu etc..., nam porušili idealno stanje, ki ga zdaj zopet lo-vimo v praksi, zakaj »ideja« je ostala nedotaknjena.
Vrnimo se na študente. Iz citata smo dobili informa-cijo, da je njihovemu poslabšanemu materialnemu po-ložaju sledil izgon iz samoupravnih procesov. To pome-ni, da so nekje v preteklosti bili v teh procesih. Ali to sklepanje drži?
Odgovor bi seveda morali poiskati v empirični pri-merjavi. Študent samoupravljanja na univerzi, seveda po določenih samoupravnih kanalih - od občnih zbo-rov, prek fakultetnih svetov, univerzitetnega sveta in njegovih komisij - skratka, kanali samoupravljanja so številni in znotraj njih je delež »študentov« ves čas nesp-remenjen. Na tem nivoju pa nas empirija zašije: študent-ski delegati se ne udeležujejo sej - spomnimo se prelo-žene seje univerzitetnega sveta zaradi neudeležbe št. de-legacije, ali pa najbolj svež primer: danes se seje komisije za socialno ekonomska vprašanja študentov Univerze Edvarda Kardelja ni udeležil niti en študent - če odšte-jetno predstavnika UK-ja, zato je bila seja preložena.
Enako se dogaja na fakultetnih svetih in obcnih zbo-rih, kjer je udeležba zagotovljena le, če se napovedujejo akcije - kot na primer včeraj na Filozofski fakulteti. Dla-kocepec pa bi se lahko zapičil tudi na včerajšnji zbor in ugotovil, da prisotnost na zboru pač ni zagotovilo samo-upravljanja, študentove participacije v teh procesih.
Ubrati bi bilo potrebno drugo pot in zapisati hipo-tezo: študentje niso bili nikdar subjekti samoupravnrh procesov, oziroma so formalno zagotavljali nemoteno funkcioniranje procesov brez lastne participacije. In re-šitev?
To seveda niso izvensistemske in izvenkanalne akci-ie, ampak sprememba le-teh. In kako? Z izvenkanalno akcijo spremembe vzgojno-izobraževalnega procesa.
LEON MAGDALENC (agcncija RŠ)
BOLJSEVIŠKO
NACRTOVANJE
KADROV
V  torek, 19. 11. 85, so na valu 202 že navsezgodaj »malo v šali in malo zares« prebrali tekst o premoščanju razkoraka med proizvodnjo in potrošnjo.
V  ironičnem tekstu je bil za primer proizvodnega dela naveden delavec y tovarni čevljev, ki iz usnja in s pomočjo strojev naredi konkreten čevelj. To je proiz-vodni delavec.
Za primer potrošnje pa sta bila navedena šolstvo in zdravstvo. Ustavimo se ob primeru šolstva: ironija kot negativna utopija je predlagala naslednjo rešitev: občina naloži organizirani mreži šol v njenem okrožju nalogo, da proizvedejo 1000 kakovostnih osnovnošolcev, sred-nješolcev in študentov. Na ta zahtevek z določenimi normativi, bi šolstvo odgovorilo, da lahko proizvede le 800 kakovostnih izdelkov s takšnimi in drugačnimi po-sebnostmi, dogovorili bi se q dnevu predaje pošiljke, ga-rancijskem roku. Sklenjen bi bil dogovor, šolstvo bi se iz potrošnika prelevilo v proizvajalca. Ne glede na podob-nosti s Huxleyevim »Krasnim novim svetom«, je ironič-ni komentar na koncu zapisal, da je to pravilen in edino primeren razredni pristop k izničenju razlike med po-trošnjo in proizvodnjo. Ta razkorak je v očeh vladajoče ideologije vzrok za krizo.
Negativna utopija, ki se prepozna v ironičnem tek-stu, tu ni zato, da se nasmehnemo državni birokraciji, ki bi kar tako, na nivoju političnega diskurza končno ulo-vila razviti svet, ki ne deli proizvodnje in potrošnje, am-pak zato, da jo vzamemo zares. Namreč, če podrobneje pogledamo srž reforme srednjega šolstva in visokošolske reforme, potem se nam negativna utopija prikaže v dru-gačni luči. Srž, cilj ali pa smoter ref^rm in vseh zagovor-nikov, je v zbliževanju dela in učenja, dela in znanja. Po eni strani gre za povsem rokodelsko obvladovanje del -npr. zahteva: živinorejski inženir naj bo najprej mesar -čeprav bi moralo biti ravno obratno, po drugi strani pa gre za povezavo z združenim delom, konkretneje, pro-izvodnim delom. Kaj se skriva za to željo, zahtevo? Na-črtovanje kadrov. To je pristna boljševiška zahteva: pra-vilno načrtovanje kadrov, komunistov, je pogoj, da bo družba normalno funkcionirala. Gre za regresivno figu-ro: pravilno načrtovanje kadrov bo usmerilo razvoj.
V našem primeru gre za načrtovanje delovne sile kot gline. Združeno delo postavi načrt: potrebujemo toliko in toliko čevljarjev, toliko inženirjev živilstva, toliko elektrotehnikov itd..., na osnovi teh zahtev pa naj šol-stvo regulira svoj izobraževalni program: zapre nekatere smeri, številčno določi mesta na drugih smereh, vmesni tampon pa predstavlja preusmerjanje.
Skratka, že speljani reformi sta y realnost vpeljali ne-gativno utopijo na prav nič ironičen način, ampak s konkretnodružbenoakcijo v imenu družbenega napred-ka. Razlika je le v poimenovanju: šole-srednje in visoke - niso proizvodne cnote, ampak servisi.
LEON MAGDALENC (agencija RŠ)
»združenega znanja« in enotnosti »znanje - delo« kot se predpostavlja in ali se ne dogajajo procesi te vrste tudi drugod v družbi, ne le v okviru Univerz.
5.  Gledano splošno torej lahko označimo »odnos« Univerze do (ostalega) združenega dela kot odnos »zdru-ževanja in produkcije znanja« do tistih oblik »združene-ga dela«, ki to znanje uporabljajo, prevzemajo in morda dalje razvijejo. Tpda tudi to pojmovanje je še abstraktno in lahko le fasada za tehno-birokratske posege. Dejan-sko pa gre za družbeno posredovane odnose med delav-cem, ki se ukvarja pretežno z umskim, znanstvenim in pedagoškim delom in delavcem, ki to znanje uporablja, ali še to ne. Če so: značaj, smoter, način, organizacija dela takšni, da bistveno terjajo od delavca akumulacijo znanja oz. aktivno prevzemanje znanstvenih in tehno-loških dosežkov ob lastnem razvijanju novih dosežkov, potem bo ta delavec že po značaju svojega dela zainte-resiran za znanje, imel bo potrebo po njem, upošteval ga bo in podpiral. V tem primeru bo njegov odnos do znan-stvenega delavca, naprimer do delavca na Univerzi od-nos potencialne ali aktualne »asociacije«, to je zametek »združevanja dela in znanja«. Podobno velja za znan-stvenika na Univerzi. Če je njegov delovni položaj smotr, način in organizacija dela takšna, da to delo ni sa-mozadostno, temveč vidi v družbeni uporabi njegovih znanstvenih dosežkov izraz samopotrditve, resnične ve-rifikacije in objektivizacije dosežkov, potem bo tako ali drugače stopil v asociacijo delo - znanje. V nasprotnem ni mogoče pričakovati notranje »povezave« med njima. Če torej pri večini delavcev na Univerzi in tudi nasploh v družbi ni objektivnih in subjektivnih pogojev za obli-kovanje zavestne asociacije »združenega dela« - »zdru-ženega znanja«, potem te asociacije ne more realizirati noben poseben ukrep, reforma institucij, programov itd.
6.  Vendar se zdi očitno, da »združeno znanje« pred-stavlja tudi »združeno delo« in obratno, da »združeno delo« vsebuje tudi »združeno znanje«, tako, da je oboje vedno na nek način že v enotnosti in ga ni treba še zu-nanje povezovati oz. posebej povezovati. To pa težko uskladimo z prej navedeno možnostjo »ne - odnosa« med družbenimi poli »dela« in »znanja«.
Kako to dvoje uskladiti tako, da se izognemu mani-pulativni izrabi teh pojavov?
Predvsem se moramo zavedati, da gre za različne vi-dike te »zveze«, objektivne in subjektivne: za vidike, ki so »opredmeteni« v sami splošni strukturi delovnega procesa in proizvodov in one, ki so dane v konkretnem delu. Nedvomno je res, da je danes v vsakem produktu in tudi v načinu produkcije, naj bo še tako nerazvit, vse-bovano »združeno znanje«, namreč v samih strojih, or-ganizacij dela, v produktu itd. Prav tako mora delavec posedovati nek minimum tega znanja, da lahko dela. S tega stališča sta »združeno delo« in »združeno znanje« (Univerza-znanost) dve plati iste produkcijske celote. Vendar je drug problem; ali in kako akterji v materialni produkciji sami zavestno potrebujejo, uporabljajo in razvijajo novo znanje in ga prelivajo v svoje delo in ali subjekti »združenega znanja« (med temi so tudi delavci Univerze) zaznavajo bistveno povezanost z ostalimi deli »združenega dela« in si prizadevajo, da se »združeno znanje« tudi družbeno »opredmeti« v »produkcijskih procesih«.
Tu lahko nastopajo prelomi ali »prekinitve« v sicer »naravni« povezanosti dela in znanja. V tem primeru morajo seveda ostali deli »združenega dela« drugod na-bavljati potrebno znanje oz. še bolje, že opredmeteno znanje in izkušnje, npr. v tujini, s kupovanjem licenc itd.
Podobno se tudi proizvedeno znanje ne uporablja in opredmetuje v družbi oz. se »predaja« in »prodaja« v druga okolja, kjer ga nemara znajo ceniti (npr. v tujino).
7.  Sedaj se moramo spet vrniti na začetek, na našo ugotovitev, da je od konkretnega položaja delavca, od smotrov dela organiziranosti, značaja dela odvisno, ali se bo sicer objektivno prisotna in opredmetena zveza delo - znanje pojavila zanj samega tudi kot subjektivna potreba, t.j. da si bo delavec sam prizadeval za novo znanje in za uporabo dosežkov »združenega znanja« v
svoji praksi. Podobno velja za delavce v okviru »združe-nega znanja«. Toda vmes stopajo drugi pomembni druž-beni dejavniki. Na prvem mestu »razredna delitev dela«, t. j. delitev dela na ukazovalno, upravljalsko in ne izvr-ševalno delo. Ta delitev, ki je prisotna v vseh razrednih družbah in tudi v naši družbi, saj je vkorporirana y osno-ve organizacije dela, preprečuje, da bi se tisti, ki je na polu »izvrševanja« lahko dvignil do stopnje kreativne uporabe in razvijanja znanja. On ga kvečjemu le pasiv-no izrablja skozi delo na delovnih sredstvih. Podobno pa se »združeno znanje« preliva in neposredno povezuje predvsem z polom »upravljalskega dela« in njegovimi institucijami in šele posredno tudi z polom »izvrševalne-ga dela«.
V razvitih družbah že čutijo krize te delitve, saj vse bolj potrebujejo inovacijsko dejavnost delavcev samih in jo tudi podpirajo. Toda to so večinoma zunanje eko-nomske spodbude, ne sistemske. Res pa je, da so tam »upravljalske strukture«, tesneje povezane z »združe-nim znanjem« kot pri nas, tako da je zveza »znanje -delo« tesnejša kot pri nas. Pri nas pa imamo vsaj dva bistvena pogoja, ki ovira to zvezo:
Prvi je ta, da ne poznamo niti sistema ekonomskih spodbud za inovativno raziskovalno dejavnost delavcev samih in še manj imamo sistemsko vgraieno to dejav-nost kot izraz organizacije dela. Neposredni producent razen redkih individualnih slučajev torej nima interesa, da bi zaradi svojega dela iskal znanje, se izobraževal oz. vlagal znanje v delo.
Drugi razlog je v tem, da so upravljalske strukture is-kale doslej »združeno znanje« predvsem v obliki kuplje-nih licenc in podobnih »paketov« opredmetenega zna-nja. V tem primeru jim ni bilo treba veliko delati na last-nem razvoju, na lastni znanstveni produkciji in se tudi niso ozirali na delo naših znanstvenih in raziskovalnih institucij. Od Univerze so pričakovali predvsem »kad-re«, od katerih pa velikokrat niso terjali nadaljnjega raz-voja, temveč kvečjemu »prilagoditev« obstoječemu, ve-likokrat nizkemu standardu proizvodnje in organizacije dela. To pomeni, da ni bilo povezave med »domačim« združenim znanjem in ostalimi deli »združenega dela«, povezava se je iskala drugod, na videz ceneje in hitreje izvedljiva.
3. Tako lahko pridem do nekih zaključkov. Sedanje prizadevanje za »povezavo« Univerze in združenega dela odkriva v sebi vmes dejanskih infiktivnih potreb. Dejanske potrebe so nedvomno tiste, ki jih izziva težko ekonomsko stanje, od tod večje oziranje po »domačem« znanju in tudi večje odpiranje znanja v (ostalo) delo, za-radi omogočanja nadaljnje znanstveno-raziskovalne de-javnosti. Fiktivne potrebe pa so tiste, ki jih razglašajo in-stitucije, ki se proglašajo za reprementantne »združene-ga dela« in »združenega znanja«. Predvsem to po mojem mnenju velja za različne tim. »samoupravne skupnosti« na področju materialne ali duhovne proizvodnje kot tudi za druge družbenopolitične institucije. Toda tudi odnosi med raziskovalnimi in znanstvenimi organizaci-jami in OZD so obremenjeni s to fikt|vnostjo, ker se omejujejo na »izmenjavo dela in sredstev«, ne pa znan-stvenega dela in dela teh organizacij. Pozivanje na tes-nejše povezovanje »Univerze« z »združenim delom«, taico lahko ostaja le paravan za birokratsko tehnokrat-sko izigravanje obeh. S pomočjo različnih birokratskih posegov v organizacijo produkcij&znanja in produkcije nasploh različne politične in upravne institucije šele ustvarjajo razlike in raznotirnosti, na kar jih sku-šajo (prav tako birokratsko) odpravljati. Posledica tega je seveda le v krepitvi tega birokratsko-tehnokratskega »vedenja« v »družbi«, ne glede na fraze o samoupravlja-nju. Mislim, da je tipičen primer tega nedavna organi-zacija oz. reorganizacija Raziskovalnih skupnosti in nji-hova vloga v družbi. Dejanskodelujejo le kot birokratski in zunanji arbiter »povezav« med delom »in« znanjem, omejujejo pa se na enostavne povezave menjave >>dela in sredstev« ne pa dela in dela. Dejanski producenti v »združenem znanju« in v drueih delih »združenega
nadaljevanje na str. 14
STUDENTJE V MRE2I SAMOUPRAVUANJA
Muzika 10« RŠYU77
V zadnji številki Mladosti pa Mirjana Kasapovič analizira os-novne predpostavke ustroja mla-dinske organizacije. Ugotavlja, da je mladinska organizacija pojmovana in postavljena kot sredstvo sociali-zacije in politične rekrutacije za po-trebe izvomega političnega subjek-ta, to je komunistične partije. Delo-vanja mladinske organizacije na predpostavki, da obstajajo skupni cilji in interesi celotne mladine. Ti skupni cilji in interesi naj bi bili »iz-gradnja samoupravnega socializ-ma«. Posledica te definicije je bila tudi združitev Zveze študentov z Zvezo mladine v eno organizacijo. Cilji ene in druge organizacije naj bi bili v bistvu isti, zato bi bilo nesmi-selno podvajati organizacijo. Po mnenju Mirjane Ksapovič pa so ti cilji vse bolj oddaljeni in nejasni ab-solutni večini mladine. S tem se po-stavlja vprašanje o legitimnosti ideološko-političnega koncepta or-ganizacije. Avtorica konča članek z ugotovitvijo, da bi celovito ideološ-ko, politično in organizacijsko spoš-tovanje pluralizma dmžbenih inte-resov v organizaciji omogočilo pro-gramsko in akcijsko rekonstrukcijo le-te. Šele kot taka bi lahko postala dejaven družbenopolitični subjekt držaie.
Vse pogostejše kritike mladinske organizacije navadno ugotavljajo, da le-ta ni sposobna mobilizirati političnih, kulturnih in ekonom-skih potencialov mlade generacije. Vrhovi družbene hierarhije ocenju-jejo uspešnost organizacije s števi-lom mobiliziranih brigadirjev, s pri-hranjenimi milijoni in kilometri iz-grajenih vodovodov. Logično je, da je bila mladinska organizacija zara-
di padca števila brigadirjev kritizira-na od zgoraj. Vendar pa se tovrstne kritike navadno ne sprašujejo, zakaj mladinska organizacija nima moči mobilizirati tistega, kar v običajnem političnem žargonu imenujemo baza. Mladinski funkcionarji na-vadno ugotavljajo, da je baza »ne-zainteresirana« in »pasivna«. Ven-dar floskula o nezainteresiranosti deluje bolj kot priznanje nemoči or-ganizacije kot pa resna kritika. Na-jbrž se med mladino ni še nikoli to-liko dogajalo, kot se dogaja v za-dnjih letih. Če analiziramo nivo ko-lektivne zavesti med mladino, brez težav opazimo, da so z razvojem mladinskih subkultur nastale velike spremembe, ki zanikajo nalepko o nezainteresiranosti. Še bolj očitna postane zainteresiranost mladine, če analiziramo nivo socialne akcije med mladino. Ideologi, ki pridigajo, da je mladina pasivna in naj bo bolj »zainteresirana«, so ob vsakem po-javu med mladino presenečeni in iš-čejo vsemogoče subverzivne vzroke za dogajanje.
Le redkokdaj se kdo vpraša, ka-tera so izhodišča, na katerih sloni delovanje mladinske organizacije. Iii bognedaj, da bi kdo podvomil v pravilnost izhodišč delovanja. Pro-duktivna kritika bi morala ugotovi-ti, katere so konstrukcijske napake znotraj sistema.
Kot vsaka resna kritika, bi mo-rala biti tudi ta koristna. Vprašanje je, če so tovrstne reforme ob obsto-ječem razmerju političnih sil mož-ne, so pa prav gotovo nujne. Kriza mladinske organizacije ni toliko v tem, da stari koncept ne ustreza po-trebam čianstva, ampak y tem, da nove zamisli ne morejo biti artiku-lirane. Krizna situacija je na ta na-
čin stabilizirana. Stabilizirana kriza ni le specifična hiba mladinske or-ganizacije, ampak celega politične-ga sistema. Jugoslavija je y krizi že šesto leto, to pa je dalj kot je trajala velika gospodarska kriza ob koncu dvajsetih let tega stoletja.
Vrnimo se spet k mladinski or-ganizaciji in tistemu njenemu delu, ki nas najbolj zanima: to je k mla-dinski organizaciji na univerzi. Ljubljanska študirajoča mladina je v šestih mesecih doživela dva huda poraza. Prisilna uprava in ukinitev samoupravljanja v študentskih do-movih je bil prvi udarec, drugi uda-rec pa je mladina dobila, ko so zapr-li klubski prostor na Kersnikovi. Pri obeh porazih so bila protislovja med notranjim načinom delovanja univerzitetne konference in zahte-vami »baze« prevelike, zato so sile reda brez težav obvladale situacijo. Organizacija, katere tradicionalno poslanstvo je po besedah Mirjane Kasapovič y politični socializaciji in rekrutaciji mladine za potrebe iz-vomega političnega subjekta, y svo-je vrste ni znala vključiti novih gi-banj in zahtev.
Potrebna je skratka drugačna or-ganizacija. Rekonstruirana organi-zacija ne bi smela biti okrasni in-ventar političnih manifestacij, kot so npr. kongresi, proslave, brigade in štafete. Organizacija bi morala vase zajeti nova gibanja in subkul-ture in biti institucionalni nivo gi-banj. Rekonstruirana organizacija bi morala biti dobesedno samoup-ravna in dobesedno avtonomna. Mehanizmi za odpoklic in sklic iz-rednih konferencbi morali biti jasni in enostavni
Od konkretnih razmerij politič-ne moči v prihodnosti pa je odvisno, ali bo mogoče organizacijo spreme-niti, ali pa bo še naprej obsojena na Životaricnip
Ali Žerdtn , agenc^a RŠ i
str. 14
TRIBUNA
Prispevek k politični kulturi štaba v delegatski konferenci
Za opazovanje politične kulture študentov je naj-bolje pogledati njihovo politično dejavnost. Pogledali si bomo ustanovitev OO ZSMS v SC.
Po številnih iniciativah za oživitev dela aktiva ZSMS v SC je v. d. predsednika sklical prvo sejo aktiva 14. 11. 1985. Dnevnired:
1.  Izvolitev predsednika
2.  Ustanovitev aktiva ZSMS v ŠC
3.  Razno
Vabljeni so bili predsedniki aktivov po domovih ali njihovi namestniki. Vabilo je bilo poslano 31. 11, torej dan pred ustanovnim sestankom. Od 23 domov je bilo prisotnih na ustanovnem sestanku 13 predsednikov aktivov oziroma namestnikpv. Pod prvo točko je bil za predsednika predlagan B. Ž., predlog je bil soglasno sprejet.
Ogledati si to pobliže je zanimivo zato, ker gre za študente, za vodje bojkota, vodje opozicije do P UK ZSMS. Videli bomo, kaj ponujajo v zamenjavo z do-sedanjim PUK.
Najprej so izvolili predsednika, nato so ustanovili aktiv in ustanovili OO. Ustanovili so organizacijo, ki ne ve, kaj bo delala niti kako bo delala - nima ne pro-grama ne pravil delovanja. Nima niti celotnega vod-stva. Ima le predsednika, ki je zunaj vprašljivosti - za druge člane vodstva je demokratičen postopek od evi-dentiranja po domovih. Organizacijo ustanovi 13 štu-dentov, ki predstavljajo 5000 študentov. In od teh tri-najstih večina ne ye, za kaj se organizirajo, kaj in kako bodo delali, niti nima mandata od stanovalcev o čem naj bo reč. Navidez bi sodili, da se celotna igrica odvija v posmeh vsem nakopičenim izkušnjam pri organizi-ranju študentov. Vse skupaj izgleda kot velika zmeda brezjasnega koncepta. Hkrati pa preseneča stroj zbor-naje komande, ki meče iz predelave nedvoumne poli-tične produkte.
Miran Kalin je bil iniciator ustanovitve aktiva prav tedaj in ne kdaj prej (kot je znano se aktiva ni bilo treba spomniti na novo, saj ne za tiste, ki so doslej v njem delovali. Aktiv v ŠC je že vrsto let oblika dela UK ZSMS, skozi katero je dana možnost; da se oblikuje specifična volja študentov kot stanovalcev v ŠC in se prek predsednika aktiva, ki je po funkciji član P UK, neposredno prenese na P UK). Na ustanovnem sestan-ku je predlagal Branka Znuderla za predsednika, torej za najpomembnejšo funkcijo, ki prinaša tudi mesto v P UK. Naslednja zahteva je bila sklic izredne seje UK ZSMS, na kateri naj se obravnava odgovornost P UK. Jasno, da se je ob tem postavilo tudi vprašanje izstopa
iz ZSMS, saj so vodilni zbiralci predpisov za izstop se-daj ustanavljali svojo OO ZSMS. Mirana Kaliria ni motilo, da je za predsednika predlagal Branka Žnuder-la, ki je pred tem podpisal izstopno izjavo. Seveda to ni motilo niti Branka, saj je ugotovil, da bo problem re-šen, ko se bo doma z liste prečrtal. Od tu je jasna na-videzna napaka v Delu: »Glede nameravanih izstopov iz ZSMS pa seje na zadnji seji predsedstva OO ZSMS V SC Branko Žnuderl povedal... »povedal je sebe ali drugače, izdal se je, koje predstavil svojo nakano, ki jo tu navajam. Delu gre zahvala, da je ohranilo vsaj na-mig in s tem ubranilo svoj .sloves »objektivnega poro-čevalca«. Torej bodo na hsti ostali samb tisti, ki je ni-majo doma, da bi se v ugodnem trenutku lahko prečr-tali ali si vsaj zagotovili, da se bodo prečrtali (kajti ni-koli se ne ve, morda pa bo podpis na listi ponovno pri-šel prav). Na sestanku je bila tudi razkrinkana druga tajna metoda dela vodilne grupe v DK: Vladimir Ku-kavica je povedal. »da sta k njemu prišla Boris Rado-savljevič in Miran Kalin in ga nagovarjala, da na zbo-ru študentov EF sproži zahtevo po sklicu izredne seje UK ZSMS.« Vlado je zahtevo sprožil in pogorel.
Daigi sestanek OO je bil sklican že čez 5 dni. Tudi tu ni govora o programu ali pravilih. Šlo je predvsem za akcije usmerjene v volitve na UK ZSMS.
Rezultati ustanovljene OO ZSMS y ŠC so tu. Vprašanje, ki se na tej točki zastavlja, pa je - ali je bila OO ustanovljena samo zato kot »odraz trenutnih po-treb« politbiroja DK pq prodoru v P UK ali tudi zato, da bo reševala in se vključevala v reševanje nakopiče-nih problemov v ŠC? Vsi postopki in metode, večina obravnavanih tem kaže na to, da so problemi porinje-ni na zapeček dogajanja, v ospredju pa je neposredna akcija, katere edini cilj je zamenjati sedanje P UK brez vsakršnega programa reševanja problemov. Glede me-tod, kakobisepovzpetnikilotiliodprtih vpršanj,pa sq že pokazali obsežen repertoar. Vprašanje je seveda ali bodo že na vrsti problemi - kot je znano se bo v krat-kem začel postopek za izvolitve vodstev RK ZSMS. Pridobljene izkušnje bodo gotovo koristile, vsaj neka-terim!
l«or LukSč
Prav na koncu se zastavlja še eno vprašanje: bo imela univerzitetna organizacija ZSMS takšno vodstvo, kot si ga zasluži ali takšno, kot ji ga bodo dali? Gotovo je, da bo v vsakem primeru vodstvo takšno, kot si ga or-ganizacija zasluži, tudi v primeru, če ji ga bodo dali.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE
»Sem starejša občanka, ki je tradicionalno navezana na pravo, domačo, slovensko jed. Pri tem pa moram povedati, da me prav nič ne motijo jedi, ki se dajo na hitro pripraviti in še hitreje pojesti. Moti me to, da za takšne stvari, kot je na primer sendvič ali hot-dog, ni-mamo pravih, klenih, slovenskih besedi«, piše bralka G. D. iz Ho-tedrščice.
Bralki seveda dajemo prav zaradi njene zaskrbljenosti, obenem pa jo obveščamo, da imamo dovolj bogat besedni zaklad v našem lepem jeziku, da bi tudi te probleme zlahka premagali, le malce do-bre volje je treba. Malokdo v tej deželi se spomni, da imamo za sen-dvič, se pravi za »žemljo, v kateri je šunka«, prav lep slovenski izraz, in sicer razpočnica z gnjatjo. Tudi o problemu hotdoga smo v tej rubriki že razpravljali, le starejše izvode časopisa je potrebno pre-listati. Tam boste zasledili, da prevod hot doga pomeni vroči pes, kar sicer ni primemo za uporabo, je pa veliko bolje kot popolnoma prevzeti tujko, ki nam kvari jezik in mladež. (v.s.)
V tem mesecu
23. 12. 1969 - Sprejet je bil Akt o ustanovitvi Zveze skupnosti študentov Sloveni-je-
12.12. 1970 - V Ljubljani so se odvijale protestne manifes-tacije študentov, srednješol-cev in drugih občanov, naper-jenih proti italijanski politiki do narodnih manjšin. 13. 12. 1981 - Poljske na-predne in demokratične sile so z vojaškim udarom prišle na oblast.
nadaljevanje   s str. 13
dela« ne pridejo ao besede oz. praviloma sploh ne vzpostavijo medsebojnih stikov. Vse se odvija preko po-srednikov.
Tudi organizacija Univerze je zmes realno nujne de-litve dela in birokratskega arbitriranja, tako da se prav-zaprav resnično šele administrativne prisile ekonomsko »povezuje« z drugimi deli »združenega dela<<, pa še to le naprej omenjen manipulativno posredniški način. Za-htevati sedaj od nje večjo prilagoditev združenemu delu pomeni še večje pristajanje na tako obliko izmenjav, kar realno pomeni zniževanje nivoja študija, znanstvenega dela in drugih primarnih dejavnosti univerze.
Do resnične enotnosti »delo - znanje« oz. »združeno delo - združeno znanje« bq prišlo šele tedaj, ko bo ne-posredni proizvajalec sam imel objektivno potrebo po (novem) znanju, ki ne bo le »izvrševalec« delovnih opravil, temveč bo dejansko postajal tudi »upravljalec« in ko se produkcija »združenega znanja« ne bo koncen-trirala več zgolj y okviru nekaj institucij, npr. Univerze in posebnih inštitutov, temveč bo potekala povsod, kjer bo potekalo kako družbeno organizirano in asociirano delo. V tem primeru bosta tako proces »dela« kot »pro-dukcija znanja« potekala hkrati in neposredno poveza-no. Univerza bi bila tedaj na nek način »razdeljena« v vsej družbeni proizvodnji, saj bi se moral vsakdo sam izobraževati na lastnem delovnem mestu in iz tega mes-ta.
Dokler ne bomo začeli uresničevati tulp idealno za-mišljeni proces, bo preostalo le z u n a n j e povezova-nje dela in znanja s posredovanjem različnih institucij in ekonomskih medsebojnih odvisnosti Univerze in orga-nizacije združenega dela. Tu imamo na voljo v glavnem tri modele:
-  Zahodni: zvezi vzpostavljajo interesi kapitala, ki se realizirajo v obliki vnašanja kapitala v Univerze in raziskovalna središča, zato da se razvija družben potreb-no znanje.
-  Vzhodni: zvezo vzpostavlja birokratski mehani-zem posredniških institucij. Čist primer tega je v deželah »realnega socializma«.
Mešanico obeh gornjih načinov, t. j. državnih, teh-nokratskih, birokratskih a tudi neposredno ekonomskih načinov povezav »znanja« in dela (oz. produkcije zna-nja in produkcije stvari).
Tak sistem je precej pogost po svetu in tudi mi ures-ničujemo eno od variant te možnosti, le da jo olepšamo z samoupravljalskim žargonom.
Iz pc /edanega sledi, da se moramo resno odločiti, ali bomcf nadaljevali povezovanje »združenega znanja« in »združenega dela« tako kot do (sedaj) ali pa bomo to na-vezali na resničen revolucionaren proces spreminjanja delitve dela in samoupravne asociacije proizvajalcev, kot smo to na kratko navedli v zgornjem opisu »idealnega procesa«.
VDUHU OSSIMA
Nasmejana konkurenta za gl. urednika TRIBUNE' S. Danev in A. Rus
VRTIMO GLOBUS
TAKO ITALIJANI, KAKO PA MI?
Svojevrstne (najverjetneje pa brez prave zveze s športom) nagrade so ustanovili samo-zvani očetje italijanskega nogometa. Takoje ig-ralec Verone ELKJAER, ki ja zabil prvi gol v I. italijanski nogometni ligi, postal lastnik 700 buteljk vrhunskega vina. 300 buteljk so oblju-bili tudi vratarju, ki bo prvi ubranil enajstmet-rovko. (TASS)
Mladi Uzbekistanski dreser B. Madšidov je pripravil originalno cirkuško točko. Njego'ra kamela zna plesati. Z andišansko polko kamela odpira nov program Taškentskega cirkusa. Če kamela noče sodelovati, dreser pripelje njena kolega konja Eltai in Timurja v pomoč. Konja začneta poplesavati v ritmu glasbe, kamela pa ju opazuje, dokler tudi puščavska ladja ne za-pleše.
RADIKALNI   AME-RIŠKI ŠTUDENTJE
Vodstvo Državne univerze ZDA je povabi-
10 R. Reagana na praznovanje 350-letnice uni-verze, ki bo prihodnje leto. Preden so iz Bele hiše odgovorili na vabilo, je šef protokola pred-
• lagal, da bi predsedniku podelili častno diplo-mo. Ko se je to razvedelo, sq študentje in pro-fesorji odločno nastopili proti temu in se zavze-
11  za to, da se vodstvu odvzamejo pravice, da podeljuje častne diplome. Reaganova politika, je dejal predsednik univerze, je usmerjena v to, da bi naredila visokošolski študij nedostopen za Amaričane iz revnejših slojev. Da bi onemogo-čili podelitev častne diplome, je univerzitetni svet sklenil, da prekine tradicijo podeljevanja Vf«tnih diplom in doktoratov. (TASS)
SOLSKA REFORMA
TAKO
ALI DRUGAČE
V Minsku v tovarni Mir proizvajajo igrače, ki so primerne za prvošolčke. Fantje imajo naj-raje gradbene kocke, dekleta pa se gredo najraje šiviljein šivajosvojim punčkam obleke. Vsebe-loruske tovarne igrač računajo na šolsko refor-mo, ki predvideva, da bodo otroci morali v šolo že s šestimi leti. (TASS)
NAREDI SI SAM
Da boste uspešno reševali probleme v naj-bolj zahtevnih klimatskih in naravnih pogojih, vam je v pomoč helikopter MI 17. Služi ža:
-  prevoz tovora do 4 ton s hitrostjo 240 km/h v razdalji do 460 km na višini 500 m.
-  pomoč pri gradnji; transport na zuna-njem nosilcu ali žici do 3 ton teže.
-  prevoz oseb; v kabini z ogrevanjdtm in kli-matizacijo je 24 sedežev.
-  prevoz bolnikov; možnost prevoza 12 no-sil in medicinske opreme.
-  reševalne akcije, reševanje ljudi in tovora.
KARAKTERISTIKE
Maksimalna vzletna teža 13.000 kg. Maksimalna hitrost 250 km/h. Maksimalna hitrost dvigovanja 8,9 m/s. Maksimalna višina leta 5000 m. Vzletna moč 2 x 1900 konjskih moči. Dodatna moč 2200 konjskih moči. Dimenzije tovome kabine 5,3 x 2,3 x 1,8 m.
Vsi interesenti se lahko obrnejo na naslov: V/O »Avioeksport« SSSR 121817 GSP Mosk-va, G - 69 Trubnikovska 19. TELEFON 290-01-71 TELEX 411257 AVEX SU
(Reklama iz ruske revije Novoje vremja)
Mala nočna kronika VRNITEV ODPISANIH
Pravni nasveti
VPRAŠANJE: Tovariš A. R. iz Ljubljane je obtožen po 228. členu KZ SR Slovenije. Na sodišču mu niso hoteli dati nobenih in-formacij, zato ga zanima, česa je pravzaprav obtožen.
ODGOVOR: 228. člen govori o širjenju lažnih vesti. V KZ SR Slovenije piše:
(1) Kdor izreka ali raznaša lažne vesti ali trditve, s katerimi po-vzroči ali bi lahko povzročil hujše nerazpoloženje ali vznemirjanje občanov ali ogrozi ali bi lahko ogrozil javni red in mir ali kdor izreka ali raznaša takšne trditve z nameno, da se onemogočijo odločitve ali ukrepi državnih ali samoupravnih organov, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) V posebno hudem primeru dejanja iz prvega odstavka tega člena se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev od petih let. Obtožencu svetujemo, naj pred obiskom Sodišča pusti svoje prepri-čanje doma, pravico pa naj pusti pri vratarju sodišča. Obnaša naj se čim bolj naivno in nedolžno. Na vse, kar mu bodo podtikali, naj odgovarja, da on ni tako mislil in da se ni zavedal morebitnih po-sledic. Tako jo bo odnesel samo s pogojno kaznijo ali pa bo celo op-roščen. V vsakem primeru pa je koristno, če ima na sodišču kake zveze (ali pa jih ima pri kakih dmgih, še višjih centrih moči).
dr. ius. JUSTINOAN KRIVIČNIK
Tu smo, vaši smo
je bilo geslo, s katerim so mestni veljaki pred leti propagirali sa-moprispevke. Parola se je sklice-vala na mladino, šolarčke in cici-bane. Postavili so jim šole in vrt-ce, institucije, kjer se malčki učijo misliti, tako kot je treba, kjer se. naučijo pravil in spretnosti. Mal-čki pa so imeli od samoprispev-kov bolj malo koristi. In ti malčki so postali pionirčki, potem mla-dinci in so odgovorili: Tu smo, vaši nismo
To je odgovor najmlajše gene-racije ljubljanskega podzemlja: harc corovcev. To je bil tudi na-slov razstav v ŠKUC. Najmlajša pozabljena generacija, na katero so se sklicevali organizatorji sa-moprispevkov, je pokazala, kaj je počela med tem, ko sq mediji iz-gubljali čas z ugotavljanjem, ali so se pri Konjskem repu punkeiji maščevali šminkam, ali se se šminke izživljale nad punkerji. Z razstavo so hardcorovci preklnili daljši molk. Med »eksponati« smo lahko videli desetine »sa-mizdatskih« fanzinov, fotokopi-ranih plakatov, časopisne izrez-ke, korespondenco s svetom, fo-tografije, pretresljiva in razočara-na besedila, lepljenke, transpa-rente, manifeste... Količina raz-stavljenega gradiva je bila res pre-senetljiva. V kreativnosti sodelu-jejo praktično vsi hardcorovci, pa najsi gre za igranje v bendu, izde-lovanju plakatov, navezovanje stikov s tujino, soustvarjanje imi-dža kolektiva ... Delovanje ko-lektiva je praktično ilegalno in napol gverilsko. V vsem tem spo-' minjajo na zgodnje panskovsko obdobje v beli Ljubljani. In ko-nec koncev, tudi parola »Tu smo, vaši nismo« je legitimna na-slednica mladopankrtovske pa-role »ne računajte ...«
Iskanje izgubljenega časa
je zadnji produkt jedra ljubljan-skega hardcora. Gre za video ka-seto, na kateri sodelujejo bendi UBR, 3. kategorija, Epidemija, Odpadki civilizacije in ne naza-dnje »steber ljubljanskega hord-cora« Tožibabe. Vizualna plat izdelka se postavlja ob bok prve-mu ŠKUC-ovemu tržnemu vi-deo pridelku: Borghesijini kaseti Tako mladi (mimogrede, tudi hardcore video je mogoče kupiti). Nekateri kadri po svoji izraznosti celo presegajo ŠKUC-ov prve-nec. Ce je bil Borghesijin izdelek do neke mere artističen (v do-brem pomenu besede) in je težil k tehnični perfekciji, pa hardco-rovci niso imeli teh ambicij. Pri-zori so večkrat grobe ekspresije hardcorovskega vsakdana, njiho-vih iskanj, strahu, besa, drugje pa so cinično posmehljivi, norcavi, samoironični. Kaseti je odlično uspelo ujeti resnično življenje, ne da bi pn tem ostala dokumenta-rec. Del projekta je bil posnet v kleteh, po katerih so živeli in de-lovali hardcorovci, del je posnet v Leninovem parku in ljubljanskih brezobličnih predmestjih, vmes pa so domiselno in včasih ironič-no montirani prizori z letošnje »parade miru«, politični govori, bombardiranja, juriši vojakov, st-rmoglavljenja avionov ...
Glasba je bila posneta y zasil-nem ŠKUC-ovem studiju na Kersnikovi. Množicam (tistim, ki si ne morejo privoščiti videa)je že dostopna navadna kaseta s po-snetki 37 rafalov (neverjetno! ena pesmica stane komaj kaj več kot jurja), kmalu pa bo natisnjena tudi plošča.
Glasba in video se presene-netljivo dobro dopolnjujeta, predvsem zaradi učinkovite montaže in prizorov. »Nežna in
razvajena« ušesa najbrž ne bodo prenesla hitrosti in hrušča nove glasbe. Gre za giasbo šoka, deluje gverilsko-teroristično. Kljub ne-milo-zvočnosti pa vsaj nekaj skladb nosi ogromen emociona-len in pomenski naboj. Kdor bo slišal novo muziko ljubljanskega podzemlja zanesljivo ne bo dobil sladkorne.
Mladinski center Zgornja Šiška
je novi azil »odpisanih«. Gesta-po, SS in četniška policija ni mogla uničiti junakov »TV revo-lucije« Prleta in Tihega. Ravno tako nihče ne more uničiti hard-corovske drhali. Celo več! Drhal je sama obnovila prostore in dom vsaj za silo usposobila ža dogaja-nja. Slavnostna otvoritev se je pripetila en dan po rojstnem dne-vu republike, na otvoritvi pa niso bili prisotni števiJni družbenopo-litični delavci. Številno občani, delavci in pionirji niso toplo za-ploskali uglednemu povojnemu komunistu, ko ni prerezal traku Mladinskega doma. Drug druge-mu si niso sledili govori predstav-nikov SZDL, ZZB, ZSMS in avantgarde.
Namesto njih so govorniški oder zavzeli nemški Nikoteens in ljubljanska 3. kategorija. Cen-tralnega ozvočenja ni bilo, ker je prišlo do nesporazuma med orga-nizatorji (ob obisku uglednih tu-jih gostov bi morali biti malo bolj složni). Čeprav se je slišalo bolj slabo, sem bi zelo vesel. Zato, ker sem videl, da je na otvoritev pri-šlo veliko mularije, stare med 11 in 17 let. Vesel sem bil, ker je še rojstni dan republike za mano in vesel sem bil, ker je ljubljanska mularija prišla do zanikrne pred-mestne kleti, iz katere jo bodo kmalu nagnali.      Mi 2ERDiN;
TRIBUNA
str 15
Vsa čustva ljudi so plod objektivne situacije in
nacionalizem ni nikakršna izjema
Najpogostejši izvor nacionalističnih izpadov naj bi bili predsodki in alkohol ter delovanje nevidnega sovražnika (političnega) - Šport kot nacionalizem -Tehnologija ko nacionalizem - Poučen primer Brazilije
Kaj se dogaja z bratstvom in enotnostjo delovnih ljudi in občanov, ki ima-jo vsi iste in skupne interese, ne glede na mesto, ki ga zasedajo v re-produkciji? Odgovorni odgovarjajo, da nič posebnega, da se vse skupaj pre-več napihuje, da problem sploh ni tak, kot ga hočejo prikazati »nekateri«. Očitno je, da se ne zavedamo resnosti položaja, ki je vse prej kot rožnat. Iz-padj nestrpnosti do delavcev iz drugih republik, ki po pravilu zasedajo na-jnižje vrednotena mesta (častne izjeme bodo potrdile mojo trditev), za katere velja mneqje, dajih opravljajo le »nižji«, niso slučajna. Ti izpadi izhajajo iz-ključno iz različnih položajev tako v tehnološki kot družbeni produkciji na-sploh. Kot je medsebojni odnos Yu in ZDA opredeljen z i^juno pozicijo v teh-nološki produkdji, tako je tudi medsebojni odnos posameznikov pogoje z potožajem v družbeno tehnološki reprodukciji.
Ko je prišlo do tragičnih dogod-kov med nogometno evforijo v Brusliu, so se začeli doma in po sve-tu oglašati misleci in tisti, ki so po-ldicani, da sodijo drugim. Spomni-mo se samo izjave železne Marga-rcth, ki je za vse obtožila mlade hu-ligane in njihova neobrzdana div-jaška čustva ter alkohol, ki je med mladimi Britanci preveč priljub-ljen. Istočasno je napovedala stroge ukrepe proti nekultivirani mladini. Cisto nasprotnapa je izjava london-skega taksista, ki ga je v oddaji Ted-nik interpretiral Miloš Mikeln pri-bližno takole: »Tu, v Angliji paČ moraš početi take stvari, če želiš biti nekdo, dokler si mlad, saj enostavpo nimaš možnosti drugačnega izraza-nja.« Ne morem se znebiti občutka, da tpv. Mikeln ni interpretiral tega taksista zato, da bi opisal razmere le na britanskem otočju. Kot vidimo, se je »mladinsko divjaštvo« v Ang-liji ob izstopajočem problemu od-večnosti »obarvane« delovne sile preselilo na ulice predmestij in do-bilo rasistifcne razsežnosti relativno kmalu po »agoniji frustracije« v Bruslju.
Nekaj misli ob uspeli propagandi za »SJowenien, my country«
.....naša kultura je srediye-
evropska-----kot klin je vpeta med
Dunaj in Trst___včasih, ko je pi-
satelj James Joyce prebival v Trstu, je bilo zfdedje Trsta slovensko... slovenski jezik, ki ga ljudje malo po-znajo, je eden izmed evropskih jezi-kov, ki še vedno pozna dvojino....
arhitektura je v glavnem srediye-evropska .... v Ljubljani - glavnem mestu Slovenije - previaditfe vpliv Dunaja, ki ga je seveda oplemenitil Jože Plečnik, Slovenec, ki pa je bil seveda tudi kozmopolit.... evrop-ski duh ... od sredqje Evrope smo dobili trge in smisel za črni humor (pa tudi občutek maitfvrednosti in ponižnosti ter malosiovensko za-frustriranost - oponiba avtorja), od Beneške republike, naše jugovzhod-ne (verjetno jugozahodne - op. av-torja) sosede pa plemenito arhitek-turo Sredozemlja ... posebej dobri vojaki nismo nikoli bili, zato pa smo vsi vneti za petje in pitje... (izvleč-ki iz besedila turistične propagande)
FRANC ŠETINC, predsednik SZDL Slovenije: »Premalo govori-mo o tem, da smo ogroženi tudi sami pred seboj, in to v tisti smeri, v kateri se zdimo sami sebi zadostni.« (koncec citata) Menim, da se slo-venska samozadostnost kaže le v svoji nesamozadostnosti, saj smo (so) Slovenci sami sebi dovolj le, če jih nas (jih) boža skrbna roka matere Srednje Evrope. Takrat res ne po-trebujemo nikogar in ni nas (jih) sram priznati, da smo odvisni ter da hočemo (hočejo) biti odvisni od za-hodne matere. Toda, da bi Slovenci bili odvisni od južnega brata, to pa nikoli. Sploh ga ne potrebujemo, saj že imamo tutorja, južni brat pa le hoče odškrtniti tisto, kar nam je draga Missis (Frau) mati dala.
Citiram tov. Šetinca: »V Slove-niji imamo 150.000 delavcev iz dru-gih republik. Zakaj ne bi kdaj vlak bratstva in enotnosti peljal v njiho-
ve kraje? (mišljen je vlak, ki obuja spomine na srbsko pomoč izgnanim Slovenvem med NOB - op. avtorja) Zakaj se ne bi z vlakom bratstva in enotnosti v Slovenijo pripeljale nji-hove družine? Zakaj ne bi bila ,to priložnost za predstavitev njihove kulture, saj se potem mogoče ne bi čutili tako izolirane, ob robu doga-janja, kot se marsikje še počutijo?« (konec citata) Menim, da so odgo-vori, ki so vsebovani v vprašanjih, čudoviti, vendar povsem nezadost-ni in da še zdaleč ne bi rešili proble-ma. Kolikor vem, je Marx nekje na-pisal, da dokler ne bo rešeno razred-no vprašanje, ne bo rešeno niti na-cionalno vprašanje. Noben vlak, nobena enkratna predstavitev kul-ture ne rešuje razrednega vprašanja, ki je globoko zasajeno v blagovno produkcijo in iyeno tehnologijo. Nobeno čustveno srečanje ljudi raz-ličnih jezikov ne odpravi njihovega poiožaja v tehnološki produkcgi, ki ne producira le mrtvi izdelek za tnj, temveč producira tudi delavca v vsej njegovi determiniranosti, tako slo-jevski, kot tudi razredni. Delovni dan vsakemu opredeljuje tudi nede-lovni dan. To, kar počnemo na de-5ovnem mestu, nam določa, kar bomo počeli tudi y prostem času. Opredeljuje nam miselnost, čustva, kulturo, ali kot pravi Marx: družbe-na bit določa družbeno zavest. No-beno emocionalno razglašanje ne izpremeni dejstva družbene biti 150.000 delavcev iz drugih krajev Jugoslavije.
Slovenci se zavzemamo za slo-venske kulturne klube po celem sve-tu. Hočemo, da v tujini slovenska beseda ze zamre, da se goji še na-prej. Vendar, kolikor mi je znano, nimamo v Sloveniji niti enega take-ga kluba, kjer bi se lahko delavci iz drugih republik organizirano sesta-jali ter gojili svojo kulturo in s tem bogatili slovenski prostor. Ker ni-majo drugih možnosti, se pač zate-čejo na ulice in v gostilne. Ne damo (dajo) jim možnosti lastnega kultur-nega izražanja in istočasno pravimo
(pravijo), da so nekulturni. Nekul-turne imenujemo (jo) tiste delavce, ki so s svojimi žulji in potnimi kap-Ijami zgradili slovenski kulturni hram, tako imenovani Cankarjev dom.
VKomunistuzdne27. 11.1985 lahko beremo med podnaslovi izja-vo Rexhepa Zogaja, da je »glavni vir nacionalizma krepitev državne plati naših družbenopolitičnih skupnosti« (konec citata). V besedi-lu lstega tovariša pa ne najdemo neke poglobljene misli ali analize, kaj je vzrok krepitvi države oziroma državne plati. Niti malo ni nakazan vzrok krepitve etatistične iniciative.
Tudi Robert Botteri nam v svo^ jem članku v prejšnji (2.) številki Tribune ob obravnavi »športnega nacionalizma« ne da dokončnega odgovora. Pokaže le na staro ugoto-vitev, da so vsi izpadi le igra na odru in da resnična režija in scenarij tlita za kulisami. Tudi sam v tem spisu §e zdaleč ne mislim razrešiti tega pe-rečega problema, poizkusil bi le nadaljevati Botterijeve misli, ko omenja naglo industrializacijo ter močne migracije v zvezi z le-to.
TEHNOLOGUA KOT     ' NACIONALIZEM
Pravimo, da je Slovenija začela svojo pot kot najbolj razvita repub-lika v Jugoslaviji. To drži, vendar drži tudi to, da je to le površinski del resnice. Slovenija ima namreč 9 % višji delež DELOVNO INTEN-ZIVNE proizvodnje kot ostali deli Jugoslavije in približno za isti ods-totek manjši delež KAPITALNO INTENZIVNE proizvodnje. (Glej raziskavo, ki jo je za Inštitut za eko-nomska raziskovanja naredil dr. Lojze Sočan leta 1978). Zaostanek Slovenije za razvitim svetom y od-stotku Kapitalne industrije (visoko razvite tehnologije) glede na celotno industrijo je še večji. Ta razkorak je povzročil ogromen odliv slovenske kvalificirane delovne sile v tujino ter primanjklaj le-te v sami Slbveni-ji, ki pa je v določenem obdobju bolj potrebovala nekvalificirano delov-no silo v »velikih količinah«. Tako pride do tiste famozne številke 150.000 delavcev z »juga«. Vsi ti delavci pa zasedajo podrejena mes-ta, ki so, kot sam razumem politič-no ekonomijo, sinonim za eksploa-tacijo v Marxovem terminu »vec delajo, bolj so revni in bedni; z de-lom povečujejo svojo revščino«. Slovenci smo (so) jih strpali v mišje luknje, barake, jih ločili od njihove življenjske in kultume sredine, jim dali »kramp« v roke in jim rekli: »Delajte!« In oni so delali, saj jim drugo ni preostalo, če so hoteli pre-živeti sebe in svoje. Objektivne oko-liščine jim niso dajale drugih alter-nativ. Vendar bi bilo napačno, ko bi Slovence proglasili za režiserje teh okoliščin. Pripišimo raje scenarij tehnologiji in določenemu način produkcije, pa bomo veliko bliže resnici. Tehnologija, oziroma geog-rafsko lociranje tehnologije in njeno
posedovanje pa je opredelilo, kdo bo v tej tehnologiji zasedal določena mesta. In kot sem prej opredelil, da delovni proces opredeljuje tudi »prostočasni« proces (kultura, šport, zdravstvo, stanovanje itd), je logično, da je delavcem na »DNU« tehnološke hierarhije pripadlo tudo »DNO« vseh ostalih dejavnosti. Vzemimo za primer stanovanja. Ker je tem delavcem pripadla pra-vica do stanovanj v družbeni režiji, so kar naenkrat oni postali tisti, ki so krivi, da morajo Slovenci čakati na dodelitev stanovanj. To je le eden od primerov, ko nedolžne pro-glasimo (proglasijo) za dežurne krivce. Zanimivo pa je, da tako mis-li tudi naša takoimenovana inteli-genca (ne vsa, da se razumemo). In sedaj naj bi po logiki Zahodne Nemčije, zdaj, ko so nam zgradili ceste, stanovanja, šole, bolnice, kul-turne domove itd. (tu sta sodelovala slovenski um in »bosanske« roke), sedaj ko se bomo baje avtomatizira-li, robotiziraliTtehnološko inovirali, sedaj pač naj bi jih »pometali« pre-ko Kolpe v rodni kraj.
Te vrstice so rezervirane za Bo-jana Štiha, Josipa Vidmarja in nji-ma podobne Slovence: •
Pod dvoriščem neke tovarne se je zamašila kanalizacija. Poklicali so komunalno podjetje, ki je poslalo »Bosanca«. Medtem ko je on pod zemljo ril in čistil scavnico in drek, so se na dvorišču nabrali firbci in firbcali, kako ta »Bosanec« to dela. In ko je končal ter prišel ven iz ka-nalizacije, se oglasi pisarniški Slo-venec: »Fuj, kako ta Bosanec smr-di.« »Bosanec« se najprej strese, nato pa reče: »Res je, smrdim. Ven-dar smrdim po slovenskem dreku.«
Da, tovariš Štih, res je tovariš Vidmar. Tudi drek v zamašeni ka-nalizaciji je slovenska kultura. Tudi vaše scanje in sranje mora nekdo čistiti in prenašati.
POUČEN PRIMER BRAZILIJE
Pred nekaj tedni smo na televizi-ji lahko gledali angl^ko nadalje-vanko »Desetletje uničenja«. Tu je lepo prikazano, kako je tuji kapital primoral Brazilijo na gospodarske nesmotrnosti. Tam, kjer uspevajo gozdovi, je prisiljena »kmetovati«, tam, kjer bi lahko bogato vzgajala mnoge poljščine, pa mora pogozdo-vati. Namesto lastnega poceni gori-va mora kupovati nafto, ki se kot gorivo v njeni tehnologiji kaj malo obnese. Tako kapital ne le uničuje neko državo in ljudstvo, temveč tudi »svetovna pljuča« - pragozdo-ve ob Amazonki. S tem svet žaga vejo, na kateri sedi.
Z uničevanjem pragozdov pa se uničuje in iztreblja zadnje ali eno od zadnjih še »necivilizarih« ljudstev. To uničevanje pa poteka tako pa-metno in premišljeno, kot to lahko premišljeno vodi le IMF. Ni IMF tisti, ki strelja, ni IMF tisti, ki ubija. Ubijajo tisti kmetje, ki krčijo gozdc>-ve in tam, kjer so gozdovi, delajo kmetije. Če jih vprašate, zakaj rav-
Nemam para nemam druga, rakija je moja tuga
Kako bomo študirali, če na razpolago ni sredstev za uvoz tuje literature?
Če je knjiga človekova najboljša prijateljica in če smo v zadiyi »TRIBU-M« priporočali študentom, naj knjige kradejo, bomo danes poizkušali do-kazati, da tak anarholiberalistični pristop že zdavnaj ne zadostuje več za učinkovito revolucionarno akcijo. Kot vedno, se bo tudi tukaj potrebno na-sloniti na bogate revolucionarne izkušiye proletariata in njegove avantgarde. Ze tov. Lenin je dokazal, kako se da metode individualnega proletarskega boja, ne glede na iyegov anarhistični karakter, izkoristiti za akcyo, ki služi objektivnim zgodovinskim težnjam delavskega razreda. Tako se tudi prole-tariatu, oz. njegovi avantgardi ni treba sramovati ne kraje ne ropa, kadar je to v službi revolucije. Ker pa danes za revolucijo ne zadostujeta ne radika-lizem ne voluntarizem, temveč postaja znanje tista baza, ki osmisli tako vo-Ijo do akcije kot tudi pogum za akcijo, in ker ena izmed poti do revolucio-narnega znanja vodi tudi prek knjige, je dolžnost avantgarde delavskega raz-reda, da knjige tudi krade, če je treba. Ali pa da oropa buržoazijo in s tem denarjem potem pošteno kupi knjige, ki bodo služile boju proletarskih mno-žic, oboroženemu Ijudstvu delavcev in kmetov, kot najmočnejše orožje. Toda, naj govorijo empirična dejstva!
]
Leta 1979 je bilo na voljo za na-
kup inozemske strokovne literature
4xlO6   ameriških   dolarjev,   leta
1986, torej sedem let kasneje pa bo
!e še 2,5 x 106 ameriškh dolarjev. V
petih letih pa se je cena npr. neka-
terih tujih medicinskih revij pove-
čala za 18 x (seveda v dinarjih in ne
v dolarjih). Knjižnica Instituta za
sociologijo in filozofijo pa je imela
1 :stega leta 1984 na voljo nič več in
manj kot 500 $. Republiška iz-
aževalna skupščina namreč deli
stva za nakup tuje strokovne li-
uure po istih kriterijih, po kate-
se delijo tudi sredstva posamez-
, fakultetam - to je - po številu
šanih študentov. Vse kaže, da bo
-ihodnosti prej slabše kot bolje,
uvoz  vsake literature  poteka
k kompenzacijskih poslov. Naše
ečje založbe pa, kot je znano,
ko raje uvažajo Kneipove pri-
:iiket sto in en recept za dober
. zdravo prehrano in lepo stano-
ije. Konsalika... kot pa strokov-
literaturo, katere uporabnosti ne
trejo oceniti niti same, kaj šele da
di jih o tem poučil trg. Lepo tovariši
stabilizacijoljubci, da se gremo eko-nomske zakonitosti - toda, zakaj za-čenjamo pri strokovni literaturi. In zakaj se gremo taiste zakonitosti tudi pri domačih visokošolskih uč-benikih, od katerih je le malokateri deležen že itak piškave subvencije? Seveda je potrebno na istem mestu povedati, da smo študentje ostro proti temu, da bi študirali po vse-mogočih učbenikih, ki jih v želji za zaslužkom producirajo nekateri profesorji po receptu, da iz istega fonda preštudiranih knjig napišejo vec različnih učbenikov. Hočemo študirati in to če se le da po original-ni literaturi-tudi tuji. Zatoje skraj-ni čas, da subjektivne sile od UK ZSMS, UK ZKS, Univerze pa vse do ZKJ kot take sprožijo odločno akcijo in denar za to tudi ukradejo, če bo potrebno (predvsem naj ga uk-radejo od vseh že sprejetih neuspeš-nih investicij). Kot dokaz, da so po-nekod subjektivne sile že stopile v akcijo in kot strokovno argumenta-cijo naše teze, da je do knjige treba priti z organizirano družbeno akci-jo, ne pa z upoštevanjem buržoaz-
no-tržnih principov, prilagamo STALIŠČE DELEGACIJE DE-LAVCEV FSPN GLEDE MOŽ-NOSTl NAKUPA TUJE STRO-KOVNE IN ZNANSTVENE LI-TERATURE ZA RAZISKOVAL-NO IN VZGOJNOIZOBRAŽE-VALNO DELO.
1.
Ugotavljamo, da že nekaj let znanstvenoraziskovalno in vzgoj-noizobraževalno delo v visokem šolstvu trpi zaradi tega, ker se je skrajno omejil dostop do tuje znan-stvene in strokovne literature. Takšno stanje je y popolnem na-sprotju z razglašenimi načeli o po-menu znanosti in znanja v naši družbi.
2.
Takšno stanje se ni bistveno iz-boljšalo v tekočem letu, čeprav so v njem opazni nekateri pozitivni pre-miki. Vendardevizna sredstva, ki so v tekočem letu namenjena za nakup tuje znanstvene in raziskovalne lite-rature, ne pokrivajo niti najmanjših potreb, ne omogočajo, da se zanje naročajo temeljna teoretična dela iz tujine, preprečujejo, da bi lahko te-koče spremljali najpomembnejše tuje dosežke na področju metodolo-gije, znanosti o znanosti. problema-tike inovacij in sploh nove znan-stveno-tehnološke revolucije in da bi sploh imeli dostop do tuje litera-ture na področju disciplin, ki jih goji
3.
Fakulteta za sociologijo, politič-ne vede in novinarstvo raziskuje problematiko, ki je na mnogo nači-nov vezana na tuje znanstvene vire.
V njen raziskovalni in pedagoški program sodijo problematike so-dobnih mednarodnih odnosov, pri-merjalno raziskovanje političnih sistemov sodobnega sveta, tokovi sodobnega socializma, komunika-cijski procesi y sodobnem svetu, nova informacijska revolucija in in-formatika, vojaško-strateški proble-mi sodobnega sveta, problematika dela in delovnih procesov v svetu, novi tokovi y sodobnih upravljal-skih in organizacijskih vedah, idejni tokovi v sodobnem svetu, novejša politična zgodovina, makrostruk-turni procesi v sodobnem svetu, nove oblike povezovanja med eko-nomijo in politiko, vloga religije v komparativni perspektivi itd. Poleg tega so tudi temeljne teoretične so-ciološke, politološke, komunikacij-ske in obramboslovne discipline ve-zane na tuje knjige« kar velja tudi za razvijanje novih metodologij razis-kovanja.
4.
Ugotavljamo, da so v republiški resoluciji predvidena sredstva za nabavo tuje strokovne in znanstve-ne literature (2,5 mil. USA dolarjev) v letu 1986 izrazito prenizka. Ne gre samo za to, da je treba omogočiti, da se čimprej lahko nabavi vsaj mini-malni del literature, ki ga ni bilo mogoče nabaviti v zadnjih letih (za to bi bila potrebna posebna enkrat-na sredstva), marveč predvsem takš-na višina deviznih sredstev ponov-no ne omogoča, da raziskovalno in vzgojnopedagoško delo normalno poteka, da se torej nabavi vsaj mini-malna tuja strokovna in znanstvena literature. Gre za dve slovenski uni-verzi in za številne družboslovne, naravoslovne, tehniške, medicin-ske, humanistične, biotehnične dis-cipline in znanstvena področja, ki lahko normalno delujejo le tedaj, če so v stalnem stiku tudi s tujim zna-njem in raziskovanjem. V prihod-njem letu se bodo - naj to posebej opozorimo - povečale potrebe po tuji literaturi tudi zaradi tega, ker začenjamo izpolnjevati program za vzgojo dokajšnjega števila mladih znanstvenih (obnovitvenih in pre-tocnih) kadrov in tudi sicer se pred
znanstvenoraziskovalne organizaci-je postavljajo nove naloge v zvezi z začetkom izpolnjevanja novega pet-letnega plana, ki predvideva večje naložbe v znanstvenoraziskovalno delo. Povsem je tudi jasno, da bodo napori za uvajanje rezultatov nove znanstvenotehnološke revolucije v našo družbo zahtevali tudi dodatna viaganja v pridobivanju znanja iz tujine, poleg, razume se, razvijanja, v možnih okvirih, izvirnih znan-stvenih dosežkov (to pa je mogoče le na podlagi poznavanja znanstvenih rezultatov v sodobnem svetu). Če bi tudi v prihodnjem letu - ne glede na predvideno delno povečanje sred-stev - še naprej podcenjevali mož-nosti nabave tuje Jiterature, bomo še bolj podcenjevali možnosti naba-ve tuje literature, bomo še bolj zaos-tajali za razvojem v sodobnem sve-tu, razen tega pa bo to vplivalo tudi na mesto in vlogo znanosti na SIch venskem v njenem povezovanju, ki je še kako potrebno, z vsem jugoslo-vanskim prostorom. 5.
Zato delegacija delavcev FSPN predlaga Svetu FSPN, da
1. ugotovi, da so predvidena de-vizna sredstva v republiški resoluciji za 1986 (2,5 mil. USA dolarjev) za nabavo tuje strokovne in znanstve-ne literature prenizka;
2.  da je v resoluciji za leto 1986 potrebno ta sredstva povečati na 10 mil. USA dolarjev;
3.  da takšno ugotovitev in pred-log posreduje Univerzitetnemu sve-tu Univerze Edvarda  ICardelja s predlogom, da Jih obravnava in da jih kot stališče univerze posreduje pristojnrm organom;
4.  da takšno ugotovitev in pred-log posreduje neposredno pristoj-nim organom, ki odločajo o višini deviznih sredstev za nabavo tuje li-terature.
V Ljubljani, 25. 11. 1985
no tam kmetujejo, vem bodo odgo-vorili, .da drugje nimajo možnosti. Vlada jih organizirano pošilja (jim prodaji zemljo - gozdove - Indijan-cev) in ostaja čista. Tako se Indijan-ci in priseljenci najdejo v položaju, ki ga niso sami izbrali, vendar eni in drugi - eni drugim izpadejo kot edi-ni in resnični sovražniki. Zato se med seboj sovražijo, gojijo agrcsivne odnose, kapital pa preko vlade opravlja svoje in črpa, črpa, črpa... črpa!
Brazilija ima možnosti za preus-meritev na alternativne tehnologije, vendar je vprašanje, ali bo ob vseh teh dolgovih, ki ji vežejo roke, lahko začela to tehnologijo razvijati, še preden bo prepozno.
Se zadiqe sporočilo zafrustrira-nim drobnoslovencem:
Vojaški rok sem služil v Make-doniji. Ko smo šli na »teren«, smo se locirali v eni vasi ob bolgarski meji. V tej vasi so živeli: Romi, Ma-kedonci, Muslimani, Boigari io Turki. Ne boste verjeli, arapak do-bro so se razumeli. Vsi so imeti ne-kako isti položaj v vasi. Nihče ni bil več, nihče ni bil manj. Nobene druž-beno-tehnološke hierarhqe nisera opazil. Z nekimi mladind, ki so bili čisto slučajno Turki, sem se še pose-bej spopryateljiI.Tako so me kot gosta odvedli na svoj dom. Tam sem se precej dolgo časa pogovaijal V SLOVENSCINI z njihovim oče-tom. Gpvoril je polomljeno SLO-VENSCINO; pa veste zakaj poiom-ljeno? Zato, ker je bil nazadiye v Sloveniji leta 1945, ko je kot diver-zant inženirec reševal Zidani most pred porušenjem ter med prvimi vkorakal v Klag..., pardon, Celo-vec. Bil je in je še sedaj »nepismen«.
Ko pa nisem bil na terenu, sem zahajal v mestno kqjižnico, kjer me je kqjižničar učil makedooščino. Učil me je pa labko zato, ker je go-voril čisto, slovnično slovenščino. Bolj je poznal stvarhve slovenskih kutturnih velikanov kot jaz in upam si trditi, da jo je poznal in spoštoval bolj kot mnogokateri zafrusturirani drobnoslovenec.
Naj zaključim. Ljubim Sloveni-jo, mojo deželo. Ljubim in cenim jo in se zavedam, da je takšna lahko le zato, ker so nam jo ponjagali graditi »Bosanci« in vem, da brez »Bosan-cev« Slovenija ne more biti Sloveni-ja. Sem proti etnično čisti Sloveniji, kajti etnično čista Slovenija več ne bi bila etnično čista Slovenija moja dežela, temveč bi bila »Slowenien, their country.«
Boris KONONENKO
JAZ
TRIBUNA
DNEVNE NOVICE
str. 17
UNIVERZA EDVARDA KARDEUA V LJUBLJANI   Marks.stični center
str. 18
TRIBUNA
STEINAR KVALE
IZPITI IN GOSPODARSTVO
FRIDERICH ENGELS
PROTI ZAROTI MOLKA
MICHAEL MAUKE
MARXOVA IN ENGELSOVA TEORIJA RAZREDOV
SKUPINA AVTORJEV
ŠTUDENTSKO GIBANJE
H. M. ENZENSBERGER
RAZGOVORI Z MARXOM IN ENGELSOM
TOMAŽ MASTNAK
H KRITIKI STALINIZMA
ALEKSANDRA KOLLONTAJ
ŽENSKA V SOCIALIZMU
JOHANN MOST
KAPITAL IN DELO
CIRIL BASKOVIC
CSSR 1968
L. ŠEŠERKO, A. SOHN-RETHEL
DUŠEVNO IN TELESNO DELO IN NARAVOSLOVJE IN BLAGOVNA FORMA
ENGELS IN MARX
KRITIKA MALOMEŠČANSKEGA SOCIALIZMA
JASNA FISCHER
ČAS VESOLJNEGA SOCIALNEGA PUNTA SE BLIŽA
IZBOR TEXTOV
DELAVSKA OPOZICIJA
WILHELM REICH
SEKSPOL
BAVČAR, KIRN, KORSIKA
KAPITAL IN DELO V SFRJ
HUBERT POŽARNIK
ALTERNATIVE
LESLEY DOYAL
politicna ekonomija zdravja
ANTONIO NEGRI
GOSPOSTVO IN SABOTAŽA. MARX ONKRAJ MARXA
GEOFFREY KAY
RAZVITOST IN NERAZVITOST
MANFREDO TAFURI
PROJEKT IN UTOPIJA
TRIBUNA
str. 19
TELEVIZUA
RAIUNO
16.00 JACKSON FIVE. (carto-
ni animati) 16.25 PER    FAVORE    NON
MANGIATE             LE
MARGHERITE     (tele-
film) 17.55 BUGD BUNNY (cartoni
animati) 18;3O AUBREY   (cartoni   ani-
mati) 20.30 L'ESPLORATORE
SCOMPARSO         (film
Avv., 1939. Regia di H.
King, con S. Tracy, C.
Hardwicke) 21.50 L'ESPLORATORE
SCOMPARSO (2° tempo:
film)
0.05 DSE-STORIE FAMILIA-RI SEGRETO: UNA STRANA           STORIA
D'AMORE
RAI DUE
16.55 IL   SEGNO   DEL   CO-
MANDO (sceneggiato) 17.35 DAL PARLAMENTO 17.40 DOMBEY & FIGLIO (te-
lefilm) 18.05 VICTOR E MARIA (car-
toni animati)
18.20 TG « - SPORTSERA 18.30 UISPETTORE      DER-
RICK (telefilm) 20.20 TG 2 - LO SPORT 20.30 ABOCCAPERTA     (con
Gianfranco Funari) 21.50 HILL  STREET  GIOR-
NO E NOTTE (telefilm) 22.50 YOU        AUSTRALIA:
1'ISOLA  SENZA  STO-
RIA (1° puntata) 23.45 TUTTOCAVALLI    (te-
lecronaca della corsa tris
della settimana)
C5
15.25 UNAVITADAVIVERE
(sceneggiato) 16.25 IL    MONDO    DEGLI
ANIMALl   (documenta-
rio)
17.00 GALAČTICA (telefilm) 18.00 TARZAN (telefilm) 19.00 I JEFFERSON (telefilm) 19.30 ZIG ZAG (gioc^ a quiz
condotto da Rainmondo
Vianello) 20.25 W LE DONNE (spettaco-
lo condotto da  Andrea
Giordana    e    Amanda
Lear) 22.25 SUPER RECORD (pro-
gramma sportivo condot-
to da Giacomo Crosa.
RETE 4
17.30 MASTERS 1 DOMINA-TORI DELL'UNIVER-SO (cartoni animati)
19.30 M'AMA NON M'AMA (gioco)
20.30 QUO VADIZ? (spettaco-lo di varieta)
21.45 AMORE E GUERRA (film -Comm., 1975. Re-gia di W. Allen, con W. Allen, D. Keaton)
23 30 INFEDELMENTE TUA (film-Comm., 1976. Re-gia di G. Launter, con Miou Miou, P. Richard)
2. PROGRAMM
10.30 ZDF-MATINEE
12.45 FREIZEIT
13.15 CHRONIK DER WOC-
HE-FRAGEN         ZUR
ZEIT 13.40 GLUCK     HABEN    (2.
Mein Korper, das bin ich) 14.10 ANDERLAND 14.40 HEUTE 14.45 DANKE SCHON 14.55 DER SALZPRINZ (Ein
slovvakisches Marchen, 1.
15.45 EMILY         ERDBEER
UND     DER     BACK-WETTBEWERB
16.10 HEUTE
16.15 HOFFAMNNS ERZAH-LUNGEN (Englischer Spifelfilm von 1951
18.00 TAGEBUCH (Aus der Katholischen Kirche)
18.15 UNA DONNA - GE-SCHISCHTE EINER FRAU (3. Eine Affare)
19.00 HEUTE
19.10 BONNER PERSPEKTI-l VEN
19.30 HEINZ  RUHMAN.  ES GIBT   NOCH   HASEL-I NU6SRAUCHER« (Nach einem Roman von| Georges Simeon)
20.30 MARTIN LUTHER] (Femsehfilm 2. Teil)
22.10 HEUTE
22.15 DIE MARS-CHRONI-KEN(1. Die Expedition)
23.45 HEUTE
MALI OGLASI
TEL
RADIO
I. PROGRAM
FOTOAPARAT z canon ab precej obtolčen prodatn. Ponudbe pod »Foto«
t-2387-96
TV igre prodam, ponudbe »qualiteta«
3676-86
SAMOKOLNICO - Zavrnjen izvoz ugodno prodam. Tel • 067/306-664
304077-02
SEDEŽE - 2 sprednja, zadnja klop, volan prodam. Ponudbe pod Z 101.
20030-50
4.30 Jutranji program - glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 00.05 Nočni program;
II. PROGRAM
2 kg razne zlatnine ugodno pro-dam. Bing, Grunfova 13, Ljubljana. zvečer
795633-88
PRODAM RADIATOR, 2 levi kljuki, šipo 23x37, predpražnik, 1 kg oljnate barve, 1 zavoro za pony, grablje in sekiro. Ponudbe pod »FRKA«
NOVEČRNEženskeškornješt. -44. zamenjam za 2 zimski gumi. Po-nudbe: »Vse zimsko«
B-6753-22
MALO RABLJEN indeks za-menjam za mesečno vozovnico, tel.: 061/103-302
A 57689-3
PARCELO 1000 m2 uporabno za manjši kamnolom odstopim pro-ti uslugi. Tel.: 063/732-866
prodam
IŠČEM MOČNEGA samca, psa za mojo psičko. Ponudbe pod Miško!
67856-76
RAŠČENO dogo dam v najem
do 10 dni. Ponudbe pod »Varnost«.
370354-80
ORHIDEJO, en teden staro podarim najugodnejšemu ponudni-ku.
ŽB-16557-85
LEGLO, kalifornijski deževnik - samca in sannico dam v najem, po-nudbe v dvoje je lepše
328656-855
PSA, kosmatega, brez rodov-nikka, lepo ohranjenega, zamenjam za ustrojen mačji kožuh. Ponudbe pod: »Oh, ledvica«
6.00 Jutro na drugem programu;! 15.30 Dogodki in odmevi; 23.09 j Misel in pesem;
III. PROGRAM
16.00 Dober dan; 22.50 Nočnij akordi;
RADIO ŠTUDENT
13.00 Vklop; 13.30 Viže; 15.30' Dogodki in odmevi;  19.00  Iz-klop;
MIKE BRAKE
SOCIOIOGIJA ROCKA
SILVA MEŽNARIČ
BOSANCI PADAJO Z NEBA
MILHARČIČ-HLADNIK IN ŠUŠTERŠIČ
ŠOLSKA REFORMA JE PAPIRNATI TIGER
JOŽE VOGRINC
OD UTOPIJE DO ČLOVEŠKEGA RAZUMA
ERNEST MANDELL
DESETLETJE KRIZE 1974-1984
IGOR OMERZA
RECARDOVA TEORIJA VREDNOSTI
ENGELS IN MARX
SVOBODA TISKA IN CENZURA
TRIBUNA
IZ POSLOVNEGA SVETA
• LE DA JUTRI SLABŠE NE BI BILO
Zvezni sekretariat za zapravljanje časa in izgube je izdelal naslednjo projekcijo družbenega razvoja v smeri lepše prihodnosti, s katero želi vzpodbuditi investicijska vlaganja na tem področju družbenega življenja. Na ta način bo vera v lepši jutri postala gibalna sila vsesploš-nega napredka in blagostanja.
LEPŠI JUTRI
_ 7
65            70            75            80            85            86
ČAS
V LETIH
GRAF ŠT. 1 - KAZALGI RASTI BOLJŠEGA JUTRI
•  NEKATERI PODATKI PRAVIJO, DA:
-  obveznosti iz dohodka naraščajo, v letu 84 so predstavljale 40,4 % dohodka, največji delež pa zavze-majo sredstva iz dohodka za plačilo obresti (kar 16,5 %), za neto osebne dohodke pa ostane 27,5 % sredstev do-hodka organizacij združenega dela,
-  stopnja rasti fizičnega obsega kmetijske proizvod-nje naj bi bila v letošnjem letu za 1,7 % manjša od lan-skoletne,
-  sredstva, namenjena raziskovalni dejavnosti, so v letu 1984 znašala 1,59 % družbenega proizvoda Slove-nije,
-  na 1.000 prebivalcev je v letu 81 prišlo 7,1, v letu 84 pa 6,7 bolniških postelj.
•  NAJŠTEVILNEJŠI SO DELAVCI
Zveza komunistov Jugoslavije je v zadnjem desetlet-ju podvojila svoje članstvo. Ob koncu leta 1984 je štela
2.167.860 članov, organiziranih v 70.196 osnovnih or-ganizacijah ZK, tako da znaša delež članov ZKJ med prebivalstvom nad 18 let 13,8 odstotkov, med zaposle-nimi pa 28,6 odstotkov. Vendar kar 74,1 odstotka os-novnih organizacij ni lansko leto sprejelo nobenega no-vega člana.
Čeprav je med novo sprejetimi člani ZK vsako leto okrog 75 odstotkov mladih, njihov delež v strukturi članstva od leta 1981 nenehoma upada, tako da danes sestavljajo okrog 25 odstotkov članstva ZKJ. Opazno pa se povečuje tudi odhajanje iz ZK - samo lani je iz raz-ličnih vzrokov odšlo iz ZKJ skoraj 75.000. Pa vendar:
Najštevilnejša družbena skupina v strukturi članstva ZK so delavci, ki jih je 30,2 odstotka, čeprav seje njihov relativni delež v zadnjem desetletju povečal le za 1,8 od-stotka. V gibanju članstva je opaziti tudi nekatere no-vosti, med katerimi sta najneugodnejši, da delež delav-cev v strukturi novo sprejetih članov upada - od 27,6 odstotka v letu 81 na 21,4 odstotka v prvem polletju leta 85, in da se število delavcev, ki zapuščajo ZK, povečuje - med tistimi, ki so iz različnih vzrokov odšli iz ZK, je čez 50 odstotkov delavcev.
Glede na slednje pa se upravičeno lahko vprašamo tole: Ali je ZK sploh še vedno resnična avantgarda de-lavskega razreda (pomislimo: delavci predstavljajo manj kot tretjino članstva) ali pa je postala orodje v rokah ne-koga drugega, ki stoji za njo in se skriva1 pod njenim sa-moupravnopolitičnim plaščem?
Sklepamo torej, da so se imperialističnohegemonis-tične in druge reakcionarne sile, sovražna emigracija in sile notranjega sovražnika zopet vtihotapile v življenje naše družbe, vendar tokrat v strukture najpomembnej-šega dejavnika in usmerjevalca jugoslovanskega samo-upravnega razvoja.
•  LE VKUP, TATOVI!
V letošnjem letu je bilo v proračunu SR Slovenije za sofinanciranje »ZOI Sarajevo 84« namenjeno 8.300.000 dinarjev (830 starih milijonov), za sofinanciranje »SPENS 81« pa 5.000.000 dinarjev (500 starih milijo-nov), prav toliko pa naj bi v obeh primerih prispevali tudi naslednje leto.
Mar to pomeni, da bomo za organizacijo prihodnjih velikih športnih »srečanj« (univerziada v Zagrebu, ev-ropsko atletsko prvenstvo v Splitu, poletne olimpijske igre v Beogradu) plačevali tudi še po 10 letih??? Bodo ne-kateri še kar naprej kradli denar družbi, gospodarstvu, delavcem, meni, tebi, nam, vsem?? DOKLEJ???
•  DOSEGLI NOV EVROPSKI REKORD!
S športnih prizorišč v Beogradu nam poročajo, da je padel še en evropski rekord, ki ga je doseglo naše plavo jugoslovansko moštvo. Točnega izida še nismo prejeli, pesimisti trdijo, da je stopnja rasti inflacije v letošnjem letu znašala 80 %, optimisti pa napovedujejo celo večjo zmago, se pravi nad 80 %. Kakor koli že, evropski re-kord je naš, pa tudi v svetovnem merilu smo uvrščeni na zelo visoko mesto in še vedno napredujemo po lestvici navzgor - tudi v naslednjem letu.
• SPOŠTOVANE ŠTUDENTKE IN ŠTUDENTJE!
- Težave, ki se občasno pojavljajo v našem družbe-nem razvoju, so iziv vašim sposobnostim. Zato ne obupajte nad življenjem že v rani mladosti, kajti nikoli ne pozabite: perspektiva mlade generacijeje v visoki sta-rosti.
Za agencijo Mare Bacchi je novice zbral in uredil
vPM.
Plačajte da boste lahko delali
Jugoslavija, december 1985 - V južnejših republikah se pojavlja ten-denca, po kateri bodo Ijudje, ki so brez dela, imeli možnost investirati v svoje delo, se pravi, postali bodo nekakšni jugodelničarji in si bodo pri dovoljšni akumulaciji sredstev omogočili zaposlitev. Zadeva je na prvi pogled karseda obetavna, saj se nam ob vsaki osmislitvi tega rodi naslediya ugotovitev: delavci bodo »res« delali, ker bodo njihovi inves-tirani denarci propadli, če bodo le-narili, poležavali in eskivirali. Je to potrdilo današnje prakse v nekate-rih kolektivih?
Torej bo dobil delc vsak, ki bo imel denar. Vprašajmo se od kod? Pri nas živijo bivši delavci, ki so bili na začasnem delu v tujini. Ti so pri-garali svoje prihranke. So pa še dru-gi ljudje, katerih familiarne in iz-venfamiliarne povezave povzročijo vprašanje upravičenosti, da doseže-jo tisto, kar imajo za zaposlitev. Možno je, in nasploh zelo verjetno, da se bo denar, priborjen na nepoš-ten način, transformiral v obliko nakupa delovnega mesta za nadob-udnega sinčka ali hčerko. S takšnim načinom bodo prilivigirani tisti »premožni«, na drugi strani pa os-tajajo brez posla tisti iz najnižjih družbenih skupin. V takšnih ma-nevrih niso važni izviri denarja, niti način razslojevanja družbe.
Seveda je ob tem razumljiv od-por jugoslovanskih sindikatov v borbi za pravice delavcev.
Prav zdaj se vodijo razgovori in bi bila vsaka preuranjena izjava ne-gotova. Med delavci vlada nezaupa-nje do takšnega načina pridobivanja delovnih mest. Konkretnejšo anali-zo te ideje bomo podali v naslednji številki našega zloglasnega časopisa, ki se bori tudi za delavske pravice. Več torej prihodnjič.
Mladen Petretič-Gido
OGLEDALO
Skupina za
spontano
podaljšanje
vojaškega roka
y prizadevanju za uresničevanje idej vam z žalostjo v srcu sporočamo vest, da nam ni uspelo uresničiti enega od temeljnih ciljev naše politike, to je zadržati sedanje-ga trajanja vojaškega roka. Celo več, neznani sovraž-niki so vplivali na nenavadne odločitve naših vodstve-nih organov, da zmanjšajo vojaški rok s 15 na 12 me-secev. Sovražnik je prisoten povsod. Vpija se v naš fo-rumski sistem in posreduje dvomljive odločitve o brezbrižni prihodnosti naše revolucionarne skupnosti bratskih narodov in narodnosti.
Principi našega boja so nam narekovali neumorni boj proti oportunističnim skupinam, ki se krepijo z zgoraj omenjenimi odločitvami dvomljivega karakter-ja. Iz zaupnih virov smo i/vedeli, da bodo zdai orien-
tirali svoja prizadevanja v dosego ponovnega skrajša-nja vojaškega roka na devet mesecev. Zato pozivamo, da se skupaj upremo takšni težnji in si s tem zagoto-vimo družbenopolitično treznost. V programu naše organizacije so tudi prizadevanja za razširitev možnos-ti služenja roka deklet in žen, ter poglabljanje načinov, ki na realen način zmanjšujejo brezposelnost aktivne-ga prebivalstva, to je možnosti podaljšanja službe vseh služečih vojakov, oz. t. im. aktivizacijo.
Povežite se z nami in stopite v boj proti sovražniku.
za SSPVR
Kristjan Pedersen 1. r.
PA ŠE TO
Brzojavka
Ljubljana, 12. december Ob četrti obletnici uvedbe iz-rednega stanja na Poljskem je uredništvo študentskega časo-pisa »TRIBUNA« poslalo pozdravno brzojavko pred-sedniku državnega sveta Ljudske republike Poljske, generalu Wojciehu Jaruzel-skemu. V njej je med drugim zapisano: »Ob četrti obletnici dokončne zmage naprednih sil na Poljskem Vam in vse-mu prebivalstvu prijateljske Poljske pošiljamo izraze naše-ga občudovanja neizprosnega boja poljskega ljudstva za so-cializem.«
Izgube
našega elektro-gospo-darstva
JUGOSLAVIJA, celo leto - V šes-tih  mesecih letos znašajo IZGUBE ELEKTROGOSPODARSTVA URADNO 19,6 mlrd din, po mnenju
poznavalcev pa so še veliko večje. Do leta 1990 nam bo primanjkovalo 5,5 mio kWh, kar pomeni, da bo cela drža-va, glede na predvidene. potrebe po cel mesec in tudi več, v mraku. V 15 letih moramo zgraditi prav toliko kapacitet, kot smo jih od osvoboditve do danes. Za takšen razvoj bomo po sedanjih cenah potrebovali 10.150 mlrd din. Takšnih stroškov pa elektrogospodarstvo samo ne bo moglo prenesti.
UJETA
V BELI OAZI
V kuloarskih krogih, ki so blizu Kersnikove 4 v Ljubljani, se je že dalj časa šušljalo o izjemno tesnem povezovanju med kandidatom za predsednika UK ZSMS BRANETOM ŠUŠTERŠIČEM in kandidatko za podpredsednico UK ZSMS YASMIN DRŽANIČ. Oba sta govorila, da je take govorice sprožil sovražnik, ki ju hoče ovirati na karieristični poti. Skoraj bi že ver-jeli, da je njuno sodelovanje omejeno na profesionalno raven, nekako tako kot sta sodelovala VVALTER MONDALE in GERALDINE FERRARO, ko ju je naš reporter zalotil v romantični okolici belega Pohor-ja, kamor sta se zatekla v zgodnjih dnevih predvolilne kampanje.
(foto: Agencija Tresoglav Ltd.)