77ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
L u d w i g  S t e i n d o r f f
Glavno mesto kot simbol nacionalne dr‘ave v vzhodni
srednji Evropi*
Naslov prispevka ‘e vklju~uje tezo: glavno mesto je simbol nacionalne dr‘ave. Glavno
mesto utele{a idejo in prizadevanje za nacionalno dr‘avo v prvi vrsti s tem, da doprina{a k
oblikovanju in funkciji nacionalne dr‘ave, in nato s tem, da mu pripisujemo simbolno
funkcijo za nacionalno dr‘avo.
Pojem “glavnega mesta” tu uporabljamo v sodobnem smislu; medtem ko so v starej{i
jezikovni rabi kot glavno mesto dolo~enega prostora lahko ozna~evali katerikoli kraj z
izrazito sredi{~no funkcijo in “glavno mesto” ni bilo nikakr{na ustavno relevantna katego-
rija,1  pa je glavno mesto v sodobni jezikovni rabi jasno politi~no-pravno opredeljeno.
Praviloma je hkrati metropola; izjema je bil Bonn.2
Razmi{ljanja o glavnem mestu kot simbolu nacionalne dr‘ave bomo razvili v treh ko-
rakih: po uvodu, ki bo veljal primeru Budimpe{te, bom razvoj glavnega mesta prikazal kot
del procesa modernizacije; nato bom obravnaval simbolno funkcijo objektov glavnega
mesta in se nazadnje posvetil specifiki glavnih mest vzhodne srednje Evrope.
Izhajam iz zvezka “Budimpe{ta”, tretjega izmed zvezkov o Mad`arski iz serije “Die
österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild”, ki je izhajala na prehodu iz 19. v
20. stoletje, nastala na pobudo prestolonaslednika Rudolfa in v kateri so predstavljena
posamezna obmo~ja celotnega cesarstva. V nadaljevanju bom posegal tudi po drugih zvezkih
iz te serije; kajti vsi se bolj ali manj iz~rpno ukvarjajo s polo`ajem glavnega mesta znotraj
posameznega ozemlja.
Zvezek “Budimpe{ta” je iz{el leta 1893. V uvodu, ki ga je napisal romanopisec in libe-
ralni politik Maurus (Mór) Jókai (1825–1904),3  se med drugim glasi: “[e leta 1848 je velik
mad`arski dr`avnik dejal: ’Budimpe{ta ni Mad`arska na na~in, kakor je Pariz Francija.’
Odtlej pa je ~as tako napredoval, da danes vsakdo pravi: ’Budimpe{ta je srce Mad`arske.’
[...] Brez patriotske samohvale, brez zanosne arogance lahko re~emo, da je Budimpe{ta
dandanes resni~no glavno mesto Mad`arske, ki s svojo silovito rastjo po eni strani mo~no
privla~i celotno de`elo, po drugi strani pa predstavlja tisto gori{~e nacionalnega bitja,
kulture, trgovine in prometa, iz katerega se zdru`eno stremljenje zopet razliva na celotno
* ^lanek temelji na predavanju, ki ga je avtor imel februarja 1998 na Oddelku za zgodovino Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani.
1 Prim. leksikalna gesla, med drugim Johann Heinrich Zedler: Großes vollständiges Universal-Lexikon,
20. zv., Halle-Leipzig 1738 (ponatis 1961), stolpec 1231, geslo Metropolis, die Haupt-Stadt, die vorneh-
mste Stadt einer Provinz; Johann Christoph Adelung: Grammatisch-kritisches Wörterbuch der hochdeut-
schen Mundart, II. zv., Leipzig 1796 (ponatis 1990), zlasti 1018–101; Jacob Grimm in Wilhelm Grimm:
Deutsches Wörterbuch, IV. zv., 2, Leipzig 1877, zlasti 631–132.
2 Glede pojma glavnega mesta in njegovih politi~no-pravnih implikacij prim. Manfred Wochner:
“Hauptstadt” als Rechtsbegriff, v: Zeitschrift für Rechtspolitik 24 (1991), str. 207–212.
3 Das geistige Ungarn. Biographisches Lexikon, izd. Oskar von Krücken, Imre Parlagi, I. zv., Wien –
Leipzig 1918, str. 570–572; Magyar életrajzi Lexikon, I. zv., Budapest 1967, str. 815–817. – Jókai je bil
hkrati tudi urednik vzporedne mad‘arske izdaje te serije.
ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54  2000 • 1 (1 8) • 77–87
78 L. STEINDORFF: GLAVNO MESTO KOT SIMBOL NACIONALNE DR@AVE V VZHODNI SREDNJI EVROPI
de`elo. Kdor je `e tri desetletja pri~a razvoju tega glavnega mesta, se je gotovo prepri~al, da
to veliko preoblikovanje ni umetno izzvan pojav, temve~ kot naravni sad izhaja iz stikanja
splo{nega dr`avnega interesa z ustavnimi in gospodarskimi, trgovskimi in kulturnimi dejav-
niki.”4
Primerjava s Parizom je pomenljiva v dveh pogledih. Avtor gleda na Budimpe{to z
vidika razvoja, ki ga mora mesto nadoknaditi, izogiba pa se primerjavi z Dunajem, z drugo
metropolo dvojne monarhije.
Dobro je izra‘ena funkcija glavnega mesta, da predstavlja sredi{~e izmenjave in komu-
nikacije.5  Avtor poudarja, da razvoj, ki ga je do‘ivela Budimpe{ta, ni, denimo, vsiljen;
vloga naj bi odgovarjala naravnim danostim. V prenesenem pomenu implicitno namiguje,
da je ustavnopravni in politi~ni razvoj v smeri zahteve po mad‘arski nacionalni dr‘avi prav
tako naraven.
Jókai v nadaljevanju opisuje novosti preteklih desetletij. Kjer so se prej dvigovali le
oblaki prahu, se zdaj nahajajo ceste, vrtovi in gaji. Omenja zobato ‘eleznico in centralni
vodovod. Opozarja na nove mostove, predvsem na veri‘ni most. “Kade~i se dimniki dale~
naokrog oznanjajo, da ima glavno mesto razvito tovarni{ko industrijo, ‘ivahno tekanje
delavcev v pristanih pa daje sklepati na cveto~o trgovino.”
Treba bi bilo “... omeniti marsikaj: zavode, stavbe izbranega okusa, muzeje, umetnostne
dvorane, gledali{~a, slikarske galerije, dr`avne pala~e, institute za gospodarstvo in zdrav-
stvo, nekaj uglednih cerkva, med njimi ~udovito novo katedralo.”
Za sekularizacijo razmi{ljanja kot del procesa modernizacije je zna~ilna okoli{~ina, da
so sakralne stavbe v tem dolgem nizu omenjene na zadnjem mestu. “^e si tujec vzame ve~
~asa za spoznavanje Budimpe{te, bo zasledil dejavnike in stvaritve nacionalnega sobi-
vanja, kulturnega napredka brez prestanka in prepri~ljive dokaze resnega stremljenja na
vseh podro~jih.
Budimpe{ta je v tridesetih letih postala bogato in mad‘arsko mesto. [...] Medtem ko je
mesto razvijalo svoj nacionalni zna~aj, si je prizadevalo tudi, da bi temu ustrezno ostalo v
koraku z evropsko kulturo.”
Celotno besedilo je v prvi vrsti usmerjeno v sodobnost, v razmi{ljanje o napredku in
optimizem: izraz tega je pridobivanje “nacionalnega zna~aja” in “evropske kulture”, ki se
nikakor ne izklju~ujeta, temve~ se medsebojno dopolnjujeta.
Besedilo le na dveh mestih omenja zgodovinski zgradbi, ko opisuje ponosno lego Odpr-
tega kraljevega dvorca in prenovo Matejeve cerkve.
Mnogo ve~ prostora zavzema na{tevanje na~rtov za prihodnost: na Gellért Hegyju, ki ga
tu imenuje ’blokovski gri~’, je bil predviden – sicer nikdar uresni~eni – mad`arski Panteon;
ulice naj bi krasili spomeniki. Na~rtovana je nova mestna hi{a, blagovnice in elektri~na
razsvetljava po ulicah; javne zgradbe naj bi krasile “mojstrovine mad`arske umetnosti”.
Po zaslugi regulacije @eleznih vrat bo Budimpe{ta dostopna za pomorske ladje. Ta sko-
rajda utopi~ni na~rt je zna~ilen za visoko presti‘no vrednost, ki jo je pomorska plovba
u‘ivala v ~asu imperializma; pozitivna konotacija morja je v besedilu povzeta tudi v pri-
pombi, da se Budimpe{ta pono~i zdi kot mesto v morskem zalivu.
4 Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild [v nadaljevanju: ÖUM]. Ungarn (III. zve-
zek), Wien 1893, na str. 3–6 ta in naslednji citati.
5 Kot pomemben vidik navaja Ágnes Ságvari: Introduction, v: The capitals of Europe. Les capitales de
l’Europe. A guide to the sources for the history of their architecture and construction, München – New York
– London – Pariz 1980, str. 14–28, tu str. 17.
79ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Za~uda pa {e ni omenjena nameravana gradnja podzemne ‘eleznice, saj so na~rt uresni~ili
‘e leta 1896 ter tako tehni~no-urbane zahteve po modernizaciji povezali z nacionalnim
presti‘em. To je bila prva podzemna ‘eleznica v kontinentalni Evropi.
Avtor ponovno poudarja gospodarski razmah Mad‘arske, ki temelji na lastnih mo~eh, in
predpostavlja, da je splo{no ‘ivljenjsko kakovost v Budimpe{ti mogo~e primerjati s kako-
vostjo ‘ivljenja v Parizu. “Kon~no bo tudi Budimpe{ta za “male gospode” tako poceni in
primerna za bivanje kot Pariz. In ko bo vse to postalo dejstvo, bo prihodnji rod – v ne tako
daljni prihodnosti – lahko dejal: ’Budimpe{ta je Mad‘arska.’ “
Ali splo{neje re~eno: glavno mesto je simbol nacionalne dr‘ave.
Vsakomur je jasno, da je argumentiranje v primeru Budimpe{te mogo~e prenesti na
druga evropska glavna mesta in nacionalne metropole. Vsem je skupno spreminjanje
zna~ilnosti glavnega mesta kot del modernizacije v teku 19. stoletja.6
Glavno mesto je bilo v 18. stoletju {e v prvi vrsti monarhova rezidenca v teritorialni
dr‘avi in je bilo prav v vzhodni srednji Evropi stanovsko reprezentativno.7  Temu ustrezno
v tedanjem ~asu simbola dr`ave {e ni predstavljalo celotno mesto, temve~ so to nalogo
izpolnjevala le izstopajo~a politi~na in sakralna sredi{~a znotraj ali v bli`ini glavnega
mesta.
Glavno mesto 19. stoletja pa je nasprotno slu‘ilo moderni dr‘avi kot simbol v svojem
celotnem funkcijskem sestavu. Kolikor bolj je nacija presegala stanovske meje in je v poli-
tiki lahko sodelovalo tudi me{~anstvo, je njegov mestni ‘ivljenjski svet postal relevanten
za nacionalno ustvarjanje simbolov. Cela vrsta objektov, ki smo jih omenili v primeru
Budimpe{te, je bila presti‘nega pomena; dopolniti jo moramo predvsem s stavbami na
‘elezni{kih postajah, z novo urejenimi javnimi parki in zdaj tudi me{~anski javnosti do-
stopnimi starej{imi parki kot tudi parkovno urejenimi pokopali{~i. Besedilo o Budimpe{ti
omenja bli‘nje gozdove in zelenje na Margaretinem otoku.
Prav v reziden~nih mestih, torej v glavnih mestih, so v teku vzpostavljanja absolutisti~ne
dr‘ave mo~no omejili iz srednjega veka poznano ob~insko svobodo; v 19. stoletju so vse
bolj cenili komunalno samoupravo. Glavno mesto je lahko izpolnjevalo svoje naloge sredi{~a
celotne dr‘ave le, ~e je njen vsakdan organizirala u~inkovita in samostojno delujo~a ob~ina;
sem je tako v Budimpe{ti kot v Zagrebu sodilo, da so presegli pravosodno razcepljenost, ki
je izvirala iz porajanja mesta, ter oblikovali enotno mestno ob~ino na celotnem funkcional-
nem prostoru mesta. Simbolni izraz nove komunalne samozavesti je bila gradnja reprezenta-
tivnih mestnih hi{.8
Glavno mesto 18. stoletja je bilo {e v prvi vrsti konzumno sredi{~e;9  glavno mesto 19.
stoletja pa hkrati tudi proizvodno sredi{~e. Naj opozorimo na pozitivno konotacijo
tovarni{kih dimnikov v besedilu o Budimpe{ti. V zvezku “Hrva{ka – Slavonija” predstav-
ljene knji`ne serije o Avstro-Ogrski je glede Zagreba re~eno, da ~lovek vidi “obrate, ki s
6 Izvajanja v nadaljevanju slonijo na delu Agnes Ságváry: Stadien der europäischen Hauptstadtent-
wicklung und die Rolle der Hauptstädte als Nationalrepräsentanten, v: Hauptstädte in europäischen Natio-
nalstaaten, izd. Theodor Schieder, Gerhard Brunn, München – Wien 1983, str. 165–180.
7 Edith Ennen: Funktions- und Bedeutungwandel der “Hauptstadt” vom Mittelalter zur Moderne, v:
Hauptstädte in europäischen Nationalstaaten, str. 154–163.
8 Martin Damus: Das Rathaus. Architektur- und Sozialgeschichte von der Gründerzeit bis zur Postmo-
derne, Berlin 1988, str. 12–15 se ukvarja z mestno hi{o kot “simbolom mestne samouprave” in kot “ustav-
nim simbolom”, vendar hkrati dvomi o izpolnljivosti te zahteve, kadar se dr`ava kot celota nahaja v
nadrejenem polo`aju.
9 Ságvári: Introduction, str. 19.
80 L. STEINDORFF: GLAVNO MESTO KOT SIMBOL NACIONALNE DR@AVE V VZHODNI SREDNJI EVROPI
svojimi visokimi kade~imi se dimniki temu delu Zagreba podeljujejo videz industrijske
dr`ave”.10
Nosilci izgradnje glavnega mesta so bili v 18. stoletju krona, dr‘ava in plemstvo. V 19.
stoletju je izgradnja postala zadeva me{~anskih slojev in s tem naloga, ki so si jo zastavili
sami. To zelo lepo ponazarja zvezek iz serije o monarhiji, ki govori o Dunaju. Modernizacija
Dunaja napreduje “pod za{~ito cesarske hi{e, z blagoslovom napredujo~ega duhovnega in
gospodarskega ‘ivljenja, smisla za skupnost ter ustvarjalne mo~i svobodnega me{~ans-
tva”.11  Izgradnja naj bi postala mo‘na; kajti “na mesto birokratskega pokroviteljstva je
stopila prosta konkurenca”. Dunaj je pod novimi pogoji postal “z lepoto pre‘eta celostna
umetnina, ki od stolpov in kupol monumentalnih zgradb pa vse do kerami~nih plo{~ic in
preprog, ki pokrivajo tla na{ih bivalnih prostorov, pri~a o osvobojenem umetni{kem prebival-
stvu”.12
Mesto kot celota predstavlja simbol me{~anskega vzpenjanja; mestna hi{a mestne ob~ine
se popolnoma sklada z imperialnimi zgradbami ob Ringu.
V primerjavi z 18. stoletjem je 19. stoletje zaznamovala mnogo ve~ja socialna dinamika,
ki se ka‘e ‘e v hitrej{i rasti mest. K spreminjanju funkcijskega sklopa mesta je hkrati sodila
vse ve~ja muzealizacija posameznih delov mesta, ki so prav s tem dobili zna~aj spomenikov
nacionalne zgodovine. Primeri tega so gornje mesto v Budi, pra{ke uli~ice ali gornje mesto
v Zagrebu: “Spokojna ti{ina nas objame, kakor hitro iz poslovnega vrve‘a spodnjega mesta
z ‘i~nico prispemo na Strossmayerjevo sprehajali{~e”.13
Kar smo na tem mestu povedali o modernizaciji glavnih mest, sicer velja na splo{no za
razvoj evropskih mest v 19. stoletju, vendar se to v skladu s hierarhijo tipov mest14  {e
posebej jasno ka‘e na primeru glavnih mest.
Preoblikovanje glavnih mest je potekalo ambivalentno v teku samodejnega procesa
modernizacije in preobrazbe, ki jo je na~rtovala politika reform. Zadevalo je preslojitev
mestne dru‘be in se je v “notranji urbanizaciji” kazalo v prenovi mestne podobe in mestne
infrastrukture. Nadaljnja vidika modernizacije sta vzpostavitev komunalne samouprave in
spreminjanje dejavnikov, ki tvorijo mesto, predvsem na podlagi industrializacije.15
Glavno mesto, ki ustreza zahtevam sodobnosti, je izraz nacionalnega presti‘a; vendar pa
zgolj modernost {e ni zadostno pojasnilo, zakaj glavno mesto postaja simbolna vrednota
nacionalne dr‘ave. Vrh tega imajo {tevilni objekti glavnega mesta dvojno funkcijo; poleg
primarne funkcije jim, kakor bomo v nadaljevanju prikazali na primeru posameznih objek-
tov, dodatno pripisujemo simbolni pomen.
Muzej je v prvi vrsti kraj, kjer zbirajo in razstavljajo predmete kulturnega ustvarjanja.
10 ÖUM. Croatien-Slawonien, Dunaj 1902, str. 250 (avtor Hinko Hranilovi}). – Prepoznamo lahko
jasne poudarke: Pariz je bil v prvi vrsti upravno mesto, London trgovsko in Berlin industrijsko mesto; prim.
Jürgen Paul: Großstadtkultur und Lebensstil. London, Paris, Berlin, v: Funkkolleg Moderne Kunst. Studien-
begleitbrief 1, Weinheim – Basel 1989, str. 52–94, na tem mestu str. 61.
11 ÖUM. Wien und Niederösterreich, 1. Abt. Wien, Wien 1886, str. 50 (avtor prispevka: Karl Weiß).
12 ÖUM. Wien und Niederösterreich, str. 72 (Karl von Lützow).
13 ÖUM. Croatien-Slawonien, str. 256. – Izgradnja {e danes delujo~e talne ‘i~nice ni slu‘ila le re{evanju
prometno-tehni~nega problema, temve~ je hkrati izra‘ala ‘eljo po enakovrednosti Zagreba in Budimpe{te,
kjer talna ‘i~nica vodi z brega Donave v gornje mesto Bude.
14 Prim. Paul: Großstadtkultur und Lebensstil, str. 81.
15 Opiramo se na S. Gyimesi: Die ostmitteleuropäischen Städte und die Modernisierung im 19. Jahrhun-
dert, v: Études historiques hongroises 1985, publiées à l’occasion du XVIe Congrés International des
Sciences Historiques par le Comité National des Historiens Hongrois, Budapest 1985, 1. zv., str. 335–346, tu
str. 336–337.
81ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Dolo~eni muzeji so hkrati opredeljeni kot kraji nacionalne integracije;16  v smislu national
building postanejo “zidaki nacije”.
Gledali{~e je s svojim delovanjem vpeto v “literarno vrsto”;17 v svojem repertoarju in
uprizoritvah sledi mednarodnim trendom, in, kakor je bilo re~eno v besedilu o Budimpe{ti,
sodi k “evropski kulturi”.18  Isto~asno pa se nahaja v “zunajliterarni vrsti”, kadar gledali{ki
program sega po nacionalnih temah in je prostor lahko nacionalno konotiran, kakor je na
primer Vlaho Bukovac `elezni zastor leta 1895 dokon~anega zagreb{kega Narodnega
gledali{~a poslikal z motivom “hrva{kega nacionalnega preporoda”. Posamezna nacija svojo
te`njo po presti`u izra`a z `eljo po lastnem gledali{~u. “[Pra{ko narodno gledali{~e] je
zgovorna pri~a presenetljivega, silovitega razvoja celotnega naroda.”19
Izgradnja parlamentarne stavbe po eni strani zagotovlja proceduralnost civilne demo-
kracije s cenzusno volilno pravico, pa ~eprav je le-ta eventualno prisotna {e v omejeni meri.
Zgradba po drugi strani postaja simbol v parlamentu zastopane nacije. Simbolno vrednost
lahko {e pove~ajo dolo~ena znamenja, na primer parada oro‘ja ob mad‘arskem dr‘avnem
prazniku.
Pokopali{~a po svoji primarni funkciji slu‘ijo pokopavanju umrlih; novo osnovanje
pokopali{~ v 18. in 19. stoletju namesto starih znotraj mesta so narekovali razmisleki o
prostorskem na~rtovanju in higienske zahteve. Vendar so dolo~ena pokopali{~a ali posa-
mezna podro~ja znotraj njihovega okvira postala nacionalni spomeniki, pa naj bo, da so,
kakor pokopali{~e Père Lachaise v Parizu, do te vloge {ele zrasla, ali pa, da so bili ‘e
osnovana kot tak{na. Pokopali{~e postane simbol naroda, ker tu le‘ijo pokopani {tevilni, ki
jih pojmujemo kot pomembne za narod; pokop na pokopali{~u, ki ga pojmujemo kot sim-
bolno nacionalnega, postane odlikovanje.20  Vlogo pokopali{~a kot nacionalnega spome-
nika lahko posebej nazorno prika‘emo na primeru arkad pokopali{~a Mirogoj v Zagrebu ali
na podlagi pokopali{~a na Vy{ehradu v Pragi. O tem pri~a tudi ustrezni zvezek serije o
Avstro-Ogrski: “Nadaljnja znamenitost dana{njega Vy{ehrada je lepo le‘e~e in negovano
pokopali{~e, ki je v preteklih desetletjih postalo neke vrste slavno pokopali{~e à la Père
Lachaise.”21
Med nacionalne simbole v podobi glavnih mest sodijo tudi cerkve, pa naj bo, da gre za
novogradnje v historisti~nem slogu ali za obnovitve starej{ih zgradb v skladu s historisti~nim
okusom tedanjega ~asa. Besedilo o Budimpe{ti omenja restavracijo Matejeve cerkve; novo-
16 Podobno dvojno vlogo opravlja etnologija. Tudi tu nacionalno dedi{~ino {ele opredeljujejo; prim.
Tamás Hofer: Construction of the ’Folk Cultural Heritage’ in Hungary and Rival Versions of National
Identity, v: Hungarians between “East” and “West”. National Myths and Symbols, izd. Tamás Hofer, Buda-
pest 1993, str. 27–52.
17 Pojma “literarne” in “zunajliterarne vrste” uporablja ruski literarni teoretik Viktor [klovskij, predsta-
vnik formalisti~ne {ole. V posameznem besedilu se imanentne literarne smeri razvoja, “literarne vrste”
kri`ajo z vplivi zunajliterarnega sveta.
18 Prim. glede tega vidika Helmut Konrad: Urbane Indentität in Zentraleuropa. Überlegungen zu einer
vergleichenden Studie, v: Österreichische Osthefte 37 (1995), 1, str. 13–23. – [tudija se nana{a na Linz,
Leipzig, Bologno und Ljubljano.
19 ÖUM, Böhmen, I. del, Dunaj 1894, str. 191 (Avtor ~lanka “Die alte Königsstadt Prag” Joseph Freiherr
Alexander von Helfert). – Odseki o narodoslovju in literaturi v tem zvezku so strogo lo~eni na “Slovane” in
“Nemce”.
20 Zanimivo je, kako se obstoje~a simbolnost kraja ohrani ne glede na spreminjanje sistemov: tako
predrevolucionarni kot tudi sovjetski veljaki so pokopani na pokopali{~u ob Novem ‘enskem samostanu v
Moskvi.
21 ÖUM, Böhmen, str. 190.– V zvezku o Galiciji se glasi: “V skladu s splo{nim ob~utenjem je krakovska
katedrala `e dolgo, ~e `e ne poljska Westminsterska opatija, pa vsaj nacionalni “Campo santissimo”: ÖUM.
Galizien, Wien 1898, str. 24.
82 L. STEINDORFF: GLAVNO MESTO KOT SIMBOL NACIONALNE DR@AVE V VZHODNI SREDNJI EVROPI
gotska predelava Zagreb{ke stolnice, ki je bila po{kodovana ob potresu leta 1880, se je
vklju~ila v modernizacijo glavnega mesta. Toda, gledano v celoti, je sakralnim zgradbam v
izgradnji glavnega mesta v 19. in 20. stoletju pripadala {e bolj podrejena vloga; k izobliko-
vanju moderne nacije je v~asih sodilo, da je versko zavest kot prevladujo~a identifikacija
zamenjala nacionalna zavest.22
Premik vrednot v teku sekularizacije se ka‘e tudi v izraziti simbolni funkciji {olskih in
visoko{olskih zgradb kot izrazov nacionalnega presti‘a. Besedilo o Budimpe{ti se pona{a z
velikimi izdatki “za poglavitna sredstva nacionalne kulture, {ole”.
Postavljanje spomenikov gotovo slu‘i estetizaciji prostora; vendar je pri njih simbolna
funkcija celo primarna; kot primere naj navedemo Vaclavov spomenik v Pragi in Jela~i}ev
spomenik v Zagrebu. S pomo~jo spomenikov ter imen ulic in trgov je prostor glavnega
mesta mogo~e preoblikovati v topografijo nacionalne zgodovine.
Tako glavno mesto poleg pravno-politi~ne funkcije opredeljuje tudi velika gostota objek-
tov, ki so opredeljeni kot nacionalno relevantni; mesto v celoti privzema simbolno funkcijo.23
Obisk glavnega mesta je podoben romanju; glavno mesto postane obvezni cilj razrednih
potovanj.
Dosedanja izvajanja o glavnem mestu kot simbolu nacionalne dr‘ave je mogo~e na
splo{no prenesti na celotno Evropo in v veliki meri veljajo tudi za zunajevropska glavna
mesta. Zato se zastavlja vpra{anje, v ~em se ka‘ejo posebnosti glavnih mest v vzhodno-
srednjeevropskem prostoru.
Najprej naj navedemo dve negativno formulirani razmejitvi:
Vsa vzhodno-srednjeevropska glavna mesta le‘ijo zunaj obmo~ja, na katerem so se na-
cionalne dr‘ave oblikovale na podlagi integracije, kjer je obstoje~a dr‘ava nudila nespre-
menjen okvir za oblikovanje civilne nacije in s stabilnimi mejami dosegla novo identiteto
kot nacionalna dr‘ava; razvojni proces od reziden~nega mesta do sodobnega glavnega
mesta je bil tu neprekinjen. Oblikovanje nacionalne dr‘ave na podlagi integracije je naj~isteje
potekalo v Franciji; verjetno pot Poljske do tega cilja so prekinile delitve.
Na Mad‘arskem je vse do poznega 19. stoletja obstajala pobuda, da bi iz de‘el [tefanove
krone s pomo~jo integracije oblikovali nacionalno dr‘avo in neodvisno od etni~nega izvo-
ra prebivalstva ustvarili mad‘arsko dr‘avljansko nacijo. Vendar je ta koncept od samega
za~etka dalje ogro‘ala u~inkovito etni~no opredeljena mad‘arska narodna zavest; koncepta
nikdar niso sprejeli etni~ni ne-Mad‘ari in njihova konkuren~na gibanja, in v enaki meri, do
katere so se emancipirali drugi narodi, so tudi na mad‘arski strani postopoma pre{li na
dominantno etni~no-jezikovno nacionalno razmejevanje.24
Glavna mesta vzhodne srednje Evrope poleg tega le‘ijo izven mladih dr‘avnih tvorb na
obmo~ju nekdanjega Osmanskega cesarstva. Le tu – v Srbiji, Bolgariji, Gr~iji in Tur~iji – se je
zgodil izrazit prelom s ~asom pred nacionalno dr‘avo. Gradbena prenova in socialna prestruk-
turacija sta slu‘ili opu{~anju stare dedi{~ine, kar so najbolj dosledno izvedli v Beogradu.25  V
primeru Tur~ije je prelom s preteklostjo zaznamoval tudi prenos glavnega mesta v Ankaro.
22 Kar ne spremeni dejstva, da je Cerkev povsod tam, kjer je veroizpoved ostala kriterij nacionalne
razmejitve, postala pomemben nosilec nacionalnega gibanja. Primera iz vzhodne srednje Evrope sta poljski
in hrva{ki narod.
23 Podobno glede Londona, Pariza in Berlina Paul: Großstadt-Kultur, str. 52, 81.
24 Glede odnosa med izgradnjo glavnega mesta in mad‘arizacijo mesta z naseljevanjem in asimilacijo
prim. Horst Haselsteiner: Budapest als Hauptstadt des ungarischen Reichsteils der Habsburger Monarchie, v:
Hauptstädte in europäischen Nationalstaaten, str. 121–133.
25 Glede teh mest prim. prispevke v zborniku: Hauptstädte in Südosteuropa: Geschichte, Funktion,
nationale Symbolkraft, izd. Harald Heppner, Wien – Köln – Weimar 1994.
83ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Izjemo predstavlja glavno mesto Bosne in Hercegovine, Sarajevo. Z obstoje~o relativno
mo~no islamizacijo in “posebno potjo” razvoja spri~o strukture razli~nih narodnosti je
dr`ava deloma ohranila svoj orientalski zna~aj.26
Dana{nja glavna mesta vzhodne srednje Evrope so se v 19. stoletju {e vsa nahajala v
imperialnih dr‘avah. Funkcijo glavnih mest posamezne nacionalne dr‘ave so dobila bodisi
v skladu z novo ureditvijo po prvi svetovni vojni; ali pa so, ~e kakor v primeru Bratislave in
Zagreba ne upo{tevamo za~asne vloge glavnega mesta leta 1939 oz. od 1941 do 1945, {ele
z novo ureditvijo po letu 1991 postala glavna mesta samostojnih dr‘av. Ob tem so glavna
mesta dr‘av, ki so nastale v letih 1991–93, vendarle ‘e prej vsa izpolnjevala funkcijo glav-
nih mest posameznih federalnih enot znotraj nekdanjih dr‘av.
Vsa glavna mesta vzhodne srednje Evrope imajo dolgo tradicijo centralnosti in so se
prvi~ razmahnila v teku visokosrednjeve{kih kolonizacijskih gibanj in izoblikovanja me-
stnega tipa srednjeevropske pravne dr‘ave. V skladu s tradicijo je bila za vsa glavna mesta
vse do 19. stoletja zna~ilna multietni~na struktura in ve~jezi~nost. Zdaj pa je analogno z
uveljavitvijo principa nacionalne dr‘ave v veliki meri zaklju~ena tudi nacionalna homoge-
nizacija ali vsaj marginalizacija pripadnikov drugih narodnosti. Izjemo predstavljata glavni
mesti Estonije in Latvije s svojima mo~nima ruskima manj{inama, ki sta tja prispeli {ele v
teku sovjetske migracijske politike po drugi svetovni vojni.
Dunaj s svojo tradicionalno funkcijo prestolnice v vrsti glavnih mest vzhodne srednje
Evrope predstavlja poseben primer. Izgradnja glavnega mesta v teku modernizacije v 19.
stoletju je, kakor smo ‘e nakazali, potekala {e z namenom, da bo to cesarsko mesto; navede-
no besedilo ni vsebovalo nikakr{nih nacionalnih implikacij. Vendar se je ‘e pred letom
1918, v ~asu Karla Luegerja in prodora nem{konacionalne ideologije pokazala ambivalent-
nost med vlogama imperialnega in nacionalnega sredi{~a. – Po letu 1918 se je nato zgodila
preobrazba iz simbola imperialne dr‘ave v simbol nacionalne dr‘ave Republike Avstrije:
vendar ta preobrazba vse do danes ni bila dokon~no izpeljana. Dunaj pa~ ni Avstrija, ~e
parafraziramo uvodni citat o Budimpe{ti.
Druga mesta vzhodne srednje Evrope so ‘e v 19. stoletju vsa obstajala v okviru imperial-
nih dr‘av. Budimpe{ta, Praga in Var{ava so bile tudi same metropole in rezidence samostoj-
nih dr‘av.
Budimpe{ta in Praga sta bili tudi v okviru svoje vklju~enosti v imperialne dr‘ave v
celoti pojmovani kot glavni mesti. – Kakor v ~lanku o Budimpe{ti, tako tudi v prispevku o
Pragi v ustreznem zvezku serije “Österreich-Ungarn in Wort und Bild” zasledimo smelo
primerjavo z drugimi glavnimi mesti: za~etki Prage naj bi le‘ali v temi prav kakor za~etki
Rima, Pariza in Londona.27  Avtor se sklicuje na Alexandra von Humboldta in Prago poleg
Carigrada, Lizbone in Neaplja predstavlja kot eno izmed najlep{ih evropskih prestolnic.28
Praga naj bi bila v tej skupini edino mesto v osr~ju de‘ele. Obmorska lega se tudi tu pojavlja
kot estetska prednost. V Budimpe{ti lahko, kakor smo omenili zgoraj, pogled na no~no
mesto zbudi vtis, kakor da mesto le‘i ob morju; Praga lahko prednost drugih mest nadomesti
“tako s svojo neprimerljivo slikovito lego, kot tudi z mno‘ino zgodovinskih spominov in
izjemnih stavb.”
26 Dober pregled nudi Jusuf Muli}: Sarajewo: Hauptstadt Bosniens und der Herzegovina zwischen Ost
und West, v: Hauptstädte zwischen Save, Bosporus und Dnjepr: Geschichte – Funktion – nationale Sym-
bolkraft, izd. Harald Heppner, Wien – Köln – Weimar 1998, str. 145–170.
27 ÖUM. Böhmen, str. 165. – Humboldt Neapelj obravnava kot glavno mesto kraljevine obeh Sicilij.
28 ÖUM. Böhmen, str. 202.
84 L. STEINDORFF: GLAVNO MESTO KOT SIMBOL NACIONALNE DR@AVE V VZHODNI SREDNJI EVROPI
Na splo{no bode v o~i, kako mo~no je prispevek Nemca v primerjavi s prispevkom o
Budimpe{ti usmerjen v zgodovino. To morda lahko pojasnimo s tem, da je bila ob koncu 19.
stoletja konsenza zmo‘na predvsem zgodovinsko osnovana regionalna identiteta, nasprot-
no pa bi ob mo~nem poudarjanju sedanjosti neizbe‘no morali tematizirati spor med narod-
nostmi. Avtor se zato tudi dosledno izogiba oznaki “~e{ko”. Dobrovský je predstavljen kot
“avtohtoni u~enjak”.29
^ehizacije Prage ni mogo~e razbrati iz same podobe mesta, s spomenikov in napisov;
{ele funkcija in simbolna vrednost posameznih novogradenj ka‘ejo na preobrazbo: Narod-
no gledali{~e,30  Narodni muzej ter v notranjosti s ~e{ko-nacionalnimi motivi okra{ena
ob~inska zgradba so izrazi ~e{ke narodne zavesti.
Za razliko od Budimpe{te ali Prage je bilo v drugi polovici 19. stoletja vsekakor vpra{ljivo,
ali naj se zgodovinski prestolnici Poljske prizna vlogo nacionalne metropole. Var{ava je
‘ivela v napetosti med “organskim delom” poljskega nacionalnega gibanja, ki je hotelo z
dosledno modernizacijo okrepiti nacionalno identiteto, ter med namero ruske politike, da bi
iz poljske metropole naredili rusko upravno mesto.31  Vlogo stavb kot simbolov lahko do-
bro ponazorimo na primeru pravoslavne katedrale v Var{avi. Zgradili so jo v znamenju ne-
poljskosti in jo prav kmalu po osnovanju poljske nacionalne dr‘ave, ‘e leta 1919, podrli.
Krakov je sicer ‘e pred delitvijo Poljske igral vlogo najpomembnej{ega sredi{~a v cesar-
stvu in v 19. stoletju ni bil ve~ potencialna prestolnica poljske nacionalne dr‘ave, ki naj bi
jo na novo ustanovili. Toda mesto je posebej na avstrijskem obmo~ju in celo na celotnem
obmo~ju, ki so ga naseljevali Poljaki, igralo vlogo metropole kulturne nacije.
Prispevek o Krakovu v zvezku o “Galiciji” mesto ozna~uje kot “spomenik poljske kul-
ture” in nadaljuje: “Poleg tega se moramo zavedati, da si mora tisti, ki `eli pravilno ceniti
mesta, ki so bila nekdaj slavna in so danes propadla, in vsaj povr{no spoznati njihovo
preteklost, ta mesta ogledati brez predsodkov, skrbno in natan~no. Vedeti mora, da so spe~a
mesta podnevi banalna in brez `ivljenja; v ve~ernih urah pa se vanje vrne vzdu{je in iz
starih zidov veje ve~na lepota in poezija.”32
Odprto ostaja vpra{anje, ali naj bi podoba o spancu mest implicirala ponovno prebujenje
mesta v prihodnosti.
Dana{nja glavna mesta vzhodne srednje Evrope so postala sredi{~a nacionalnih gibanj
‘e dolgo pred ustanovitvijo nacionalne dr‘avnosti. Glede Zagreba se glasi: “Zagreb se je
kot glavno mesto Hrva{ke ‘e v 19. stoletju povzpel do posebne pomembnosti. Ilirsko gibanje
je iz Zagreba takoj naredilo osrednje mesto politi~nih in kulturnih interesov.”33
V istem smislu je ‘e leta 1863 slovenski avtor Fran Levstik Ljubljano ozna~il kot “na{e
znamenite Atene”.34
Notranja urbanizacija se je odvijala kot del procesa modernizacije, kot uveljavljanje
me{~anskih oblik ‘ivljenja in isto~asno kot vidik nacionalne emancipacije. Posedovanje
metropole je omogo~ilo razmah kulturnega naroda in uveljavitev nacionalnega jezika.35
29 ÖUM. Böhmen, str. 166.
30 Narodno gledali{~e se je razvilo iz de‘elnega gledali{~a, kar je bilo formalno izpeljano leta 1864. – V
zvezku: ÖUM. Böhmen II, Wien 1896, str. 189 avtor prispevka o gledali{kem ‘ivljenju, Oskar Teube,
uporablja izraz “~ehoslova{ko”.
31 Stefan Kieniewicz: Warschau als Hauptstadt der neuzeitlichen polnischen Nation, v: Hauptstädte in
europäischen Nationalstaaten, str. 87–102.
32 ÖUM. Galizien, str. 4–5, 30 (Constantin Maria Ritter von Górski).
33 ÖUM. Croatien-Slavonien, str. 304 (Robert Pinter).
34 Kakor citira: Peter Vodopivec: Laibach/Ljubljana: Die Hauptstadt der Republik Slowenien, v: Haup-
tstädte zwischen Save, Bosporus und Dnjepr, str. 9–30, tu str. 22.
35 Ságvári: Stadien der europäischen Hauptstadtentwicklung, str. 167.
85ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Kot primer vzemimo izgradnjo zagreb{kega spodnjega mesta v obliki “zelene podkve” v
2. polovici 19. stoletja. Podlago predstavlja botani~ni vrt; njegovi stranici tvorita osi parka. Na
eni osi le`i `elezni{ka postaja, umetnostni paviljon, Akademija in sodi{~a, na drugi strani pa
Narodna knji`nica, Etnografski muzej, telovadnica “Sokola”, Narodno gledali{~e in Univerza
ter v najbli`ji bli`ini {e gimnazija in Muzej umetnosti in obrti.36  Tako je na majhnem prostoru
nastalo to, kar je v zvezku o Dunaju ozna~eno kot “celostna umetnina”. Postavitev stavbe
De`elnega zbora zunaj tega prostora in namesto tega na Markovem trgu v Zagreb{kem gor-
njem mestu izhaja iz zgodovinske mogo~nosti tega kraja; zgradba znotraj stavbne substance,
ki jo obdaja, {e vse do danes predstavlja predimenzioniran tujek.
Podobno kot Budimpe{ta znotraj Mad‘arske, je tudi Zagreb v zvezku “Hrva{ka-Slavo-
nija” prikazan kot sredi{~e, ki je nastalo po naravni poti: “Na skrajni zahodni meji na{e
domovine se je zdaj razvil Zagreb kot vezni ~len med Vzhodom in Zahodom, kot trdnjava in
vrata zahodne kulture, ki je od tu po krvavi sledi stoletja dolgih bojev po~asi prodirala proti
Vzhodu, da bi se znova polastila odtujenih ji podro~ij. To te‘avno nalogo je Zagrebu na-
lo‘ila njegova geografska lega in s tem, ko je mesto kot sede‘ izobra‘evanja predstavljalo
duhovno sredi{~e na{e domovine, je tudi v politi~nem, etnografskem in ekonomskem pogle-
du zraslo v prvo mesto Hrva{ke.”37
S tem, da ima narod metropolo s simbolno funkcijo, je isto~asno povezana zahteva po
nacionalni dr‘avi; metropola je ustvarila predpogoje za njeno realizacijo.38  Skorajda
zna~ilnost vzhodne srednje Evrope je, da je bilo glavno mesto v trenutku oblikovanja
nacionalne dr‘ave ‘e izoblikovano kot metropola naroda.
Podobe mest vzhodne srednje Evrope je relativno malo zaznamoval ~as med obema
vojnama. Sposobnost funkcioniranja je po eni strani zagotavljala ‘e dana stavbna substan-
ca; po drugi strani se je pridajanje simbolov v najve~ji meri zgodilo ‘e v 19. stoletju in se
izkazalo za zadostno. Konec koncev so bili ~asi ekonomskega razcveta prekratki, da bi v
njih lahko izvedli velike projekte.
Vendar pa vseeno naletimo na zametke ustvarjanja novih sredi{~; tak{en primer predstavlja
Riga: od leta 1934 dalje, pribli‘no v ~asu Ulmanisovega dr‘avnega udara in uveljavitve
avtoritarne oblike oblasti se je pri~ela vse bolj kriti~na dr‘a do gradbene dedi{~ine starega
mesta Rige, ki so ga zdaj odklanjali kot “tuje” in nem{ko.39
Do leta 1939 so namesto poru{enih zgradb nastale sodna pala~a, vojni muzej, ministr-
stvo za finance in voja{ka veleblagovnica; na~rtovanih nadaljnjih gradenj niso realizirali.
Zahteva po modernosti in funkcionalne potrebe glavnega mesta so se dopolnjevale s postav-
ljanjem znamenj, ki so kljubovala staremu mestu; novogradnje so bile simbol letonske
nacionalne emancipacije. Ob tem eksplicitno niso izkoristili mo‘nosti, da bi sodobno sredi{~e
osnovali na dotlej nepozidani in simbolno nepomembni povr{ini; za kar bi bil na voljo
nasprotni breg Dvine. Realizirani in na~rtovani ukrepi iz ~asa od 1934 do 1939 so skupaj s
tem, kar je bilo uni~enega v vojni, za~rtali pot za na~rtovanje mesta v sovjetskem obdobju.
36 Zgodovino na~rtovanja in izgradnje “zelene podkve” zdaj bolj natan~no obravnava Snje`ka Kne`evi}:
Zagreba~ka zelena potkova, Zagreb 1996.
37 ÖUM. Croatien-Slawonien, str. 250 (avtor Hinko Hranilovi}).
38 Temu ustrezno so se federalne ustavne ureditve Sovjetske zveze in Jugoslavije izkazale za neodvisne
od izvornega namena in so v letih 1989–91 predstavljale koristen okvir za osamosvojitev posameznih
narodov.
39 Andreas Fülberth: Hauptstadtausbau im Zeichen nationaler Emanzipation. Das Beispiel Riga, v:
Nordost-Archiv N. F. 6 (1997), 1, str. 335–342. – Andreas Fülberth v okviru projekta, ki ga je sponzorirala
tovarna Volkswagen, vodil pa avtor pri~ujo~ega zapisa, obravnava temo “Hauptstadt-Plannung im autori-
tären Staat am Beispiel von Kaunas, Riga und Tallinn”.
86 L. STEINDORFF: GLAVNO MESTO KOT SIMBOL NACIONALNE DR@AVE V VZHODNI SREDNJI EVROPI
Prav Ljubljana je eden izmed primerov mest, ki jih je gradbeno mo~neje zaznamoval ~as
med obema vojnama. Cilj najpomembnej{ih arhitektov Ivana Vurnika in Jo‘eta Ple~nika je
bila “preobrazba mesta v slovensko nacionalno metropolo”.40
V ~asu socializma in – z izjemo Jugoslavije – isto~asne pripadnosti sami Sovjetski zvezi
ali sferi njene hegemonije vloga mesta kot simbola nacionalne dr‘ave na splo{no ni bila
postavljena pod vpra{aj. Odnos do gradbene dedi{~ine je bil razli~en; ureditev je deloma
narekovala vojna {koda. Nacionalno simboliko je ob tem predvsem v okviru novogradenj
prekrila socialisti~na simbolika. Glede na razse‘nosti preoblikovanja podobe glavnega mesta
so nekaj posebnega predstavljali le deloma uresni~eni na~rti v Ceausescujevi Romuniji.
Preobrati ob razpadu socialisti~nega sistema in delne preureditve dr‘avnega zemljevida
vzhodne srednje Evrope so nacionalni simboliki glavnih mest podelili novo te‘o. Po~akati
moramo, da bomo videli, do kolik{ne mere bo bodo~a gradbena politika tam na~rtno ustvarila
nacionalne simbole in predvsem, do kolik{ne mere bodo simbole socializma odpravili ali jim
pripisali nov pomen. Prav v ponovno zdru‘eni Nem~iji je tematika glavnega mesta, izbire
njegovega sede‘a in njegove ureditve zavzemala veliko prostora v politi~nem diskurzu.41
Vzhodna srednja Evropa je po eni strani vpeta v vseevropski proces preobrazbe in obliko-
vanja glavnega mesta v civilni dru‘bi in v trdno pravno-politi~no opredelitev pojma glav-
nega mesta; po drugi strani pa vzhodno srednjo Evropo na podlagi specifikuma dolge pripa-
dnosti imperialnim dr‘avam zaznamuje poseben razvoj: pridobitev vloge metropole nekega
naroda in znamenj nacionalnega glavnega mesta se ~asovno jasno nahaja pred obliko-
vanjem nacionalne dr‘ave.
Ob koncu naj pojasnimo, da glavno mesto ni najpomembnej{i, temve~ eden izmed
simbolov nacionalne dr‘ave. Drugi simboli so lahko: kot narodna dedi{~ina opredeljeni
literarni korpus, ustvarjanje glasbe, folklora,42  ki jo priznavamo za svojo, pa tudi pokrajina,
{e posebej pogorja in reke. Agrarno romanti~na ideologija kot struja nacionalizma je bila do
procesa urbanizacije celo skepti~no naravnana in je zato tudi v glavnem mestu mogla videti
le majhno simbolno vrednoto.43
Predhodna izvajanja smo si zamislili kot predstavitev rastra sistemati~nih vpra{anj, pa
tudi kot zametek obse‘nega komparativnega preu~evanja posameznih objektov in razvoj-
nih procesov v glavnih mestih vzhodne srednje Evrope.
Pri~el sem z Budimpe{to in bom s citatom o tem mestu tudi zaklju~il; v zborniku “Haup-
tstädte in Südosteuropa”, ki je iz{el leta 1994, Éva Somogyi pravi takole: “Budimpe{ta v
mad`arski zgodovini in sedanjosti ni zgolj veliko mesto, v katerem prebiva nezdravo velik
del prebivalstva de`ele, temve~ predstavlja tudi simbol”.
Prevedla A m a l i j a  M e r g o l e
40 Vodopivec: Laibach/Ljubljana, str. 26.
41 Paul: Großstadtkultur, str. 81 pravi, da sta bila v 19. stoletju “estetski pomen in reprezentativna
funkcija” mesta {e samoumevna. [ele v sedanjem ~asu – torej ob koncu osemdesetih let 20. stoletja – naj bi
“se splo{na zavest v kriti~ni reakciji na moderno ponovno mo~neje zavedla estetske funkcije oblikovanja
mesta”. – Prav diskusije o prestolnici v Berlinu ka`ejo, da se je ta te`nja {e okrepila.
42 Prim. omenjeno delo Hoferja: Construction of the “Folk Cultural Heritage”. – Sem sodi tudi ples,
prim. Peter Rustja: “Glasba svira Hej Slovani ...”. O plesnoj kulturi slovenskega me{~anstva v Trstu v letih
1852–1897, v: Zgodovina za vse. Vse za zgodovino 4 (1997), 2, str. 66–72.
43 Prim. Éva Somogyi: Budapest als Hauptstadt Ungarns, v: Hauptstädte in Südosteuropa, str. 29–36,
tukaj str. 35. – Tukaj tudi citat na koncu prispevka.
87ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
Z u s a m m e n f a s s u n g
Die Hauptstadt als Symbol des Nationalstaates in Ostmitteleuropa
Ludwig Steindorff
Die Hauptstadt verkörpert Idee und Anspruch des Nationalstaates einmal durch die Leistungen, die sie
für Ausbildung und Funktion des Nationalstaates erbringt, dann dadurch, daß ihr eine Symbolfunktion für
den Nationalstaat zugeschrieben wird.
Der Autor geht aus von Zitaten aus dem Band “Budapest” aus der halboffiziösen, um die Jahrhunder-
twende erschienen Reihe “Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild”, in der sich die
einzelnen Territorien des Gesamtreiches präsentieren. Der ganze Text ist vorrangig auf Modernität,
Fortschrittsdenken und Optimismus orientiert.
Die Argumentationsführung mit Bezug auf Budapest läßt sich leicht auf andere europäische Haupt-
städte und nationale Metropolen übertragen. Ihnen allen ist gemeinsam, dass sich die für die Hauptstadt
charakteristischen Merkmale im Zuge der gesellschaftlichen Modernisierung im 19. Jahrhundert deutlich
wandeln.
Die den Ansprüchen der Moderne entsprechende Hauptstadt ist Ausdruck von nationalem Prestige.
Doch die Modernität allein ist noch kein hinreichendes Erklärungsmuster dafür, warum die Hauptstadt
zum Symbolwert für den Nationalstaat wird. Hinzu tritt die Doppelfunktion vieler Objekte der Hauptstadt;
neben ihrer Primärfunktion wird ihnen, wie anhand von Museum, Theater, Friedhof, Parlamentsgebäude
und Denkmälern erläutert, zusätzlich eine symbolische Bedeutung zugewiesen.
Es stellt sich nun die Frage, worin die Spezifika für die Hauptstädte im Raum Ostmitteleuropas liegen.
– Die ostmitteleuropäischen Hauptstädte liegen alle außerhalb des Bereiches der Nationalstaatsbildung
durch Integration, wo ein bestehender Staat den unveränderten Rahmen für die Ausbildung der bürgerli-
chen Nation bot. Die Hauptstädte Ostmitteleuropas liegen zudem außerhalb der jungen Staatenbildungen
im Bereich des ehemaligen Osmanischen Reiches. Nur dort erfolgte ein expliziter Bruch mit der Zeit vor
dem Nationalstaat.
Die heutigen Hauptstädte Ostmitteleuropas waren im 19. Jahrhundert alle noch in Imperialstaaten
gelegen. Sie erlangten die Funktion von Hauptstädten eines Nationalstaates entweder in Folge der Neuor-
dnung nach dem Ersten Weltkrieg; oder sie wurden erst duch die Neuordnungen ab 1991 Hauptstädte von
selbständigen Staaten.
Alle Hauptstädte Ostmitteleuropas blicken auf eine alte Tradition der Ausübung von Zentralitäts-
funktionen zurück und erlebten ihre erste Entfaltung im Zuge der hochmittelalterlichen Kolonisa-
tionsbewegungen und der Ausbildung des Stadttyps der mitteleuropäischen Rechtsstadt. Sie wurden
lange vor Erreichung der Nationalstaatlichkeit bereits zu Zentren von Nationalbewegungen. Das Verfügen
über eine Metropole ermöglichte die Entfaltung der Kulturnation und die Durchsetzung der Nationalspra-
che. Im Verfügen über eine Metropole mit Symbolfunktion für die Nation lag zugleich der Anspruch auf
den Nationalstaat; die Metropole schuf die Voraussetzungen zu seiner Realisation.
Die Stadtbilder der Hauptstädte Ostmitteleuropas sind relativ wenig von der Zwischenkriegszeit
geprägt. Nur fallweise treffen wir durchaus auf Ansätze zur Schaffung neuer Zentren; Beispiele bieten
Riga und Ljubljana. Die nationale Symbolik wurde dabei vor allem im Umfeld von Neubauten durch
Symbolik des Sozialismus überlagert. Es bleibt abzuwarten, inwieweit jetzt nach Ablösung des sozialisti-
schen Systems zukünftige Baupolitik in den Hauptstädten planvoll neue nationale Symbole schafft.
Ostmitteleuropa ist einerseits eingebunden in den gesamteuropäischen Prozeß der Umformung und
Ausbildung der Hauptstadt in der bürgerlichen Gesellschaft und in die feste politisch-juristische Defini-
tion des Hauptstadtbegriffes; andererseits ist Ostmitteleuropa durch das Spezifikum der langen Zugehöri-
gkeit zu Imperialstaaten von einer Sonderentwicklung gekennzeichnet: Die Gewinnung der Rolle als
Metropole einer Nation und der Merkmale einer nationalen Hauptstadt geht der Nationalstaatsbildung
zeitlich deutlich voraus.
Die vorangegangenen Ausführungen sind gedacht als Vorstellung eines Rasters von systematischen
Fragestellungen wie auch als Ansatz für weitergehende komparative Untersuchungen zu einzelnen Ob-
jekten und Entwicklungsprozessen in den Hauptstädten Ostmitteleuropas.