.
i

je zborov sfcupj
:
.....>?
PRILOGA ŠT. 9 III. LETNIK SEPTEMBER 1977
DELEGATSKA -n TRIBUNA
SKUPNOST
c^CAstCcr sxd£ {JuJ&^ojiaCl w\osie-']io€.Je I



GRADIVO

■!t r:
^ r *

r
ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE
<______________________________________J
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
ZAPISNIK
34. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bilo 26. julija 1977 s pričetkom ob 16,30 uri v sejni dvorani krajevne skupnosti Kodeljevo, Ob Ljubljanici 36 a.
Skupno zasedanje je o tvoril in vodil predsednik skupščine občine Marjan MOŠKRIČ v sodelovanju s predsednikom zbora združenega dela Ljubom ZABUKOVCEM in predsednico zbora krajevnih skupnosti Slavko JERMAN. Zapisnik skupnega zasedanja je vodil sekretar skupščine občine Zvone TUŠAK.
Predsednik dcupščine občine je predlagal delegatom, da se spremeni dnevni red skupnega zasedanja tako, da se 6. točka predlaganega dnevnega reda (Poročilo komisije za družbeno nadzorstvo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v zvezi s problematiko v lovski družini Laze) umakne z naročilom komisiji, da poročilo kompleksnejše obdela. Predlog dnevnega reda pa se razširi z dodatnima točkama:
—	predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in
—	predlog odločbe o ustanovitvi služnosti za postavitev in vzdrževanje 110 KV daljnovoda Ljubljana—Grosuplje—Kočevje na zemljišču parcele št. 589/3 k. o. Sostro
in se uvrstita na dnevni red kot 14. in 15. točka dnevnega reda.
Po takem sklepu je predsednik skupščine občine predlagal delegatom naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev verifikacijskih komisij in ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika 33. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 23. 6. 1977
3.	Poročilo izvršnega sveta o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1977
4.	Poročilo o realizaciji programa urejanja stavbnih zemljišč za leto 1976 in program urejanja stavbnih zemljišč v občini Ljubljana Moste-PoBe za leto 1977
5.	Poročilo o delovanju in o problematiki Uprave inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljana
6.	Predlog družbenega dogovora o sanaciji ljubljanskega gradu
7.	Predlog odlokov o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov
8.	Nadaljevanje obravnave predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/11—Stepanjsko naselje
9.	Predlog odloka o spremembi odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje
10.	Predlog odloka o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje
11.	Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976
12.	Predlog sklepa o potrditvi zaključnih računov za leto 1976:
-	prispevka za uporabo mestnega zemljišča
-	cestnega sklada
-	sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje
-	sklada za financiranje razvoja družbenega standarda
-	davkov in prispevkov občanov
13.	Predlog sklepa o potrditvi načrta odstrelov LD Laze in LD Pugled za leto 1977/78
14.	Potrditev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Pojje
15.	Predlog odločbe o ustanovitvi služnosti za postavitev in vzdrževanje 110 KV daljnovoda Ljubljana—Grosupjje-Kočevje na zemljišču parcele št. 589/3 k. o. Sostro
16.	Kadrovske zadeve
17.	Delegatska vprašanja
Predlagani dnevni red so delegati soglasno sprejeli.
KI
V	verifikacijsko komisijo so delegati zbora združenega dela soglasno
izvolili:
1.	Mihaelo MOHAR, delegatko XXV. konference delegacij
2.	Petra SITARJA, dlelegata XXI. konference delegacij
3.	Karla BARBARIČA, delegata III. konference delegacij
Po pregledu pooblastil delegatov za 34. sejo zbora združenega delaje verifikacijska komisija
ugotovila:
Zbor združenega dela ima 35 delegatskih mest in na seji je navzočih 21 delegatov. Odsotnih je 14 delegatov in sicer: delegat IV. konference delegacij, delegat V. konference delegacij, delegat VII. konference delegacij, delegat VIII. konference delegacij, delegat XI. konference delegacij, delegat XII. konference delegacij, delegat XIX konference delegacij, delegat XX konference delegacij, delegat XXIII. konference delegacij, delegat XXIV. konference delegacij, delegat XXVII. konference delegacij, dva delegata delegacije kmetov in delegat delegacije obrtnikov.
Seja zbora združenega dela je sklepčna.
V	verifikacijsko komisijo so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno
izvolili:
1.	Mateja BOŽIČA, delegata krajevne skupnosti Besnica,
2.	Edota MIHELČIČA, delegata krajevne skupnosti Dolsko in
3.	Zdravka TEKALCA, delegata krajevne skupnosti Klopce.
Po pregledu pooblastil delegatov za 34. sejo zbora krajevnih skupnosti je verifikacijska komisija
ugotovila:
Zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest in na seji je navzočih 20 delegatov.
Odsotnih je 5 delegatov in sicer:
en delegat krajevne skupnosti Kodeljevo,
delegat krajevne skupnosti Lipoglav,
delegat krajevne skupnosti Zadobrova-Snebeije,
delegat krajevne skupnosti Šmartno in
en delegat krajevne skupnosti Zadvor.
Seja zbora krajevnih skupnosti je ddepčna.
K 2
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 33. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 23. 6. 1977 in soglasno sprejel* naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nimata pripomb na zapisnik 33. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 23. 6. 1977 in ga v celoti potijujeta.
K 3
Uvodno poročilo izvršnega sveta o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1977 je obrazložil Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Vinko BOGATAJ, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše Franc POZARŠEK, delegat krajevne skupnosti Hrušica—Fužine ing. Vlado OVČAR, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje	\
ing. Janez GALE, delegat krajevne skupnosti Moste Franc REJC, sekretar OK ZKS Ljubljana Moste-Polje in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP.
1-	Sprejme se poročilo izvršnega sveta o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1977 v predloženem besedilu dtupaj z razpravo k poročilu.
2-	Zadolži se izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, da do prihodnje seje skupščine pripravi na podlagi poročila, razprave in sklepov Občinske konference ZK Ljubljana Moste-Polje predlog konkretnih sklepov in izhodišč za izvajanje družbenega plana občine v drugem polletju 1977 in začetku leta 1978.
K 4
Uvodno je poročilo realizaciji programa urejanja stavbnih zem-Pč za leto 1976 in program urejanja stavbnih zemljišč v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 obrazložil mgr. Emil ZALAR, direktor SOSESKE.
V razpravi so sodelovali:
Vinko BOGATAJ, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše, ing. Janez GALE, delegat krajevne skupnosti Moste, ing. Anton MARKUN, predstavnik SOSESKE,
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP
^^Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema^poročilo SO-
197 6 in program urejanja stavbnih zemljišč v občini Ljubljana Mo-ste"Polje za leto 1977 z naročilom, da do septembrske seje podrobni? seznanijo skupščino občine glede potrebnih sredstev za dogra-rhtev poslovne zgradbe in sredstev za stanovanja delavcev.
K 6
Uvodno je predlog družbenega dogovora o sanaciji ljubljanskega gradu obrazložil ing. Jože ERJAVEC, član izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Občina Ljubljana Moste-Pofle pristopa k družbenemu dogovoru o sanaciji ljubljanskega gradu.
2.	Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje pooblašča izvršni svet, da uskladi model financiranja sanacije ljubljanskega gradu z ostalimi podpisniki in ga predloži dogovoru kot dodatek, ki naj se sprejme tako kot družbeni dogovor.
3.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pooblaščata za podpis družbenega dogovora Slavko JERMAN, predsednico zbora krajevnih skupnosti.
K7
Uvodne obrazložitve predloga odlokov o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine,
Edo MIHELČIČ, delegat krajevne skupnosti Dolsko in ing. Jože ERJAVEC, član izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji:
SKLEP:
1.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nimata pripomb na predlog odlokov o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov.
2.	Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje naroča delegatom, ki bodo delegirani na sejo zbora združenega dela in zbora občin dcupščine mesta Ljubljana, da glasujejo za sprejem odloka v predloženem besedilu.
K 8
Uvodno je Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine seznanil delegate zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti s stališčem krajevne skupnosti Štepanjsko naselje, ki se nanaša na predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 - Štepanjsko naselje.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 - Štepanjsko nasede v predloženem besedilu.
IV J
Uvodno je poročilo o delovanju in o problematiki Uprave in-Tnu Jskih služb Skupščine mesta Ljubljana obrazložila Nives MC, predstavnica Uprave inšpekcijskih služb.
X razpravi sta sodelovala:
Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine in vlado SVETEK, delegat XIV. konference delegacij.
"o končani razpravi so delegati zbora združenega dela in dele-1 zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine i!?e Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo o delovanju in o ublematiki Uprave inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljana P3! s predlogi, ki so podani v poročilu.
K 9
Uvodne obrazložitve predloga odloka o spremembi odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o spremembi odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu.
K 10
Uvodno je predlog odloka o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje obrazložil Ciril Udovič, član izvršnega sveta skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu.
K 11 in 12
Predsednik skupščine občine Marjan MOŠKRIČ je predlagal delegatom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, da se
11.	in 12. točka dnevnega reda obravnavata skupaj.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 v predloženem besedilu.
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o potrditvi zaključnih računov za leto 1976:
-	prispevka za uporabo mestnega zemljišča
-	cestnega sklada
-	sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje
-	sklada za financiranje razvoja družbenega standarda v predloženem besedilu.
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu.
K 13
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o potrditvi načrta odstrelov lovske družine Laze in lovske družine Pugled za leto 1977/1978 ni bilo.
V razpravi je sodeloval Edo MIHELČIČ, delegat krajevne skupnosti Dolsko.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o potrditvi načrta odstrelov lovske družine Laze in lovske družine Ptigled za leto 1977/78 v predloženem besedilu.
Predsednik skupščine občine Marjan Moškrič je predlagal delegatom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, da pod to točko dnevnega reda obravnavajo tudi predlog za imenovanje komisije za ugotavljanje škode povzročene po divjadi.
Uvodne obrazložitve ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje imenuje komisijo za ugotavljanje škode povzročene po divjadi v naslednjem sestavu: predsednik: Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo upravnega organa skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
člana: Anton BIP.K, kmet, Vnajnarje S, Alojz TRTNIK, član LD Pugled
K 14
Uvodno je predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine.
V razpravi sta sodelovala:
Vlado SVETEK, delegat XIV. konference delegacij
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje potrjujeta samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu.
K 15
Uvodno je predlog odločbe o ustanovitvi služnosti za postavitev in vzdrževanje 110 KV daljnovoda Ljubljana—Grosuplje—Kočevje na zemljišču parcele št. 589/3 k. o. Sostro obrazložil Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine ^ občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odločbo o ustanovitvi služnosti za postavitev in vzdrževanje 110 KV daljnovoda Ljublja-na-Grosuplje-Kočeyje na zemljišču parcele št. 589/3 k. o. Sostro v predloženem besedilu.
K 16
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegatov družbenopolitične skupnosti v delavski svet Zdravstvenega doma Ljubljana—TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Moste-Polje ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje kot delegata družbenopolitične skupnosti v delavskem svetu Zdravstvenega doma Ljubljana—TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Moste-Polje
imenujeta:
RAČIČ Milovana, Polje C. VI/6 in FISTER Edvarda, Bavdkova 3
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegatov ustanovitelja pri upravljanju osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje kot delegate ustanovitelja pri upravljanju osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh
imenujeta:
ČERČE Aleksandra, Angele Ocepek 11,
BAMBIČ Nkota, Vlahovičeva 3,
LEPŠA Borisa, Vlahovičeva 18,
JEVŠNIK Nino, Vlahovičeva 21 in KORALT Edvarda, Vlahovičeva 23.
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegatov ustanovitelja pri upravljanju osnovne šole Ketteja in Murna ni bilo. Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednjji
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA, ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
ZAPISNIK
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje kot delegate ustanovitelja pri upravljanju osnovne šole Ketteja in Murna
imenujeta :
KUNST Ivana, Jana Husa 24,
STRAŠEK Miga, Goce Delčeva 10,
MAJDIČ Ferda, Gortanova 12,
NEŽMAH Janeza, Pugljeva 23 in VALIČ Dano, Klunova 9.
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi in imenovanju Članov komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skup-Sčine občine ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
L Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Ljubjjana Moste-Polje
razrešujeta dolžnosti
ARTNAK Magdo.
2i Zbor združenega dela in zbor krajevnih deupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
imenujeta:
POČIVAVŠEK Matijo, Ljubflana, Malikova 94,
■JURC Ljudmilo, Ljubljana-Polje, Polje, C. XXII/4 in KLEŠNIK Mihaela, Ljubljana, Kersnikova 11.
K 17
Delegatska vprašanja so postavili:
Edo MIHELČIČ, delegat krajevne skupnosti Dolsko,
Ferdo MAŠKE, delegat krajevne skupnosti Zelena jama,
•ng. Vlado OVČAR, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje in
delegacija Krajevne skupnosti Nove Jarše.
Ker je bil dnevni jed izčrpan in se nihče več ni prijavil za besedo, je predsednik skupščine občine ob 10,50 zaključil skupno Usedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
sekretar
^KUPšOine OBČINE 4v°ne TUŠAK
Bedsednik
fuORA ZDRUŽENEGA DELA Hubo ZABUKOVEC
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Marjan MOŠKRIČ
PREDSEDNIK
ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Slavka JERMAN
35. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti m družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, kije bilo dne 13. septembra 1977 s pričetkom ob 16.30 v dvorani Avto moto društva Moste.
Skupno zasedanje je otvoril in vodil predsednik skupščine Marjan MOŠKRIČ v sodelovanju s predsednikom zbora združenega dela Ljubom ZABUKOVCEM, predsednico zbora krajevnih skupnosti Slavko JERMAN in predsednikom družbenopolitičnega zbora Slavkom GERLICO.
Zapisnik skupnega zasedanja je vodil sekretar skupščine Zvone TUŠAK.
Po obravnavi predloga dnevnega reda so delegati za 35. skupno zasedarge zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev verifikacijskih komisij in ugotovitev sklepčnosti
2.	Razprava o osnutku sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Moste-Polje
3.	Razprava o osnutku sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljana
4.	Priprave na skupščinske volitve v letu 1978, program dela skupščine in naloge delegacij
5.	Kadrovske zadeve
& Delegatska vprašanja
KI
V	verifikacijsko komisijo so delegati zbora združenega dela soglasno
izvolili:
1.	SVETLIN Franca, delegat XXI. konference delegacij
2.	GOSLER Matjana, delegat XIII. konference delegacij
3.	MEDJA Olga, delegat XI. konference delegacij
PO pregledu pooblastil delegatov za 35. sejo zbora združenega delaje verifikacijska komisija
ugotovila:
Zbor združenega dela ima 35 delegatskih mest in na seji je navzočih 26 delegatov.
Odsotnih je 9 delegatov in sicer: delegat VII. konference delegacij delegat XI. konference delegacij delegat XIV. konference delegacij delegat XX. konference delegacij delegat XXII. konference delegacij delegat XXIII. konference delegacij delegat XXIV. konference delegacij dva delegata delegacije kmetov Seja zbora združenega dela je sklepčna.
V	verifikacijsko komisijo so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno
izvolili:
1.	FIRM Riharda, delegata krajevne skupnosti Moste
2.	JURČIČ Metoda, delegata krajevne skupnosti Nove Jarše
3.	BERCE Ivana, delegata krajevne skupnosti Polje
Po pregledu pooblastil delegatov za 35. sejo zbora krajevnih skupnosti je verifikacijska komisija
ugotovila:
Zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest in na seji je navzočih 17 delegatov.
Odsotnih je 8 delegatov in sicer: delegat krajevne dtupnosti Besnica delegat kra evne skupnosti Hrušica-Fužine delegat krajevne skupnosti Klopce
B
delegat krajevne dcupnosti Kodeljevo delegat krajevne skupnosti Šmartno delegat krajevne skupnosti Zalog delegat krajevne skupnosti Zelena jama delegat krajevne dcupnosti Zadvor Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna.
Komisija za mandatno-imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov na 35. seji po prezenčni listi in
ugotovila:
Od 25 delegatov družbenopolitičnega zbora je navzočih 14 delegatov.
Opravičeno odsotni: Peter Grum, Ivan Mažgon, Nika Modic, Miran Planinc, Ivanka Rahne in Feliks Zakrajšek.
Neopravičeno odsotni: Robi Delorenzo, Matija Ježek, Stane Meljo, Jože Petek in Barbka Strašek.
Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna.
K 2. in K 3.
Delegati vseh treh zborov skupščine občine so drugo in tretjo točko dnevnega reda obravnavali istočasno.
Uvodno obrazložitev osnutka sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Moste-Polje in osnutka sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljana je podal Marjan MOŠKRlC, predsednik skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Firm Rihard, delegat krajevne skupnosti Moste Jurca Danilo, delegat krajevne skupnosti Moste Kavčič Jože, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Jerman Slavka, predsednik zbora krajevnih skupnosti Kos Leopold, delegat družbenopolitičnega zbora Svetek Rezka, sekretar občinskega sveta sindikatov Gerlica Slavko, predsednik družbenopolitičnega zbora Moškrič Marjan, predsednik skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Moste-Polje in ga daje v javno razpravo, ki jo organizira občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Javna razprava bo potekala do 15. oktobra 1977.
K 4
Uvodno obrazložitev gradiva o pripravah na skupščinske volitve v letu 1978 programa dela skupščine in nalogah delegacij je podal Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Kavčič Jože, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Rozman Dušan, delegat družbenopolitičnega zbora Moškrič Marjan, predsednik skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema izhodišča za izdelavo programa dela skupščine občine do izteka mandatnega obdobja in zadolžuje predsedstvo in izvršni svet skupščine občine, da pripravita osnutek programa dela, ki ga predložita v obravnavo družbenopolitičnim organizacijam skupščinam občinskih SIS ter skupščini občine na eni prihodnjih sej.
2.	Delegati, delegacije in konference delegacij so se dolžni aktivno vključiti in sodelovati pri vsebindcih pripravah na skupščinske volitve v letu 1978.
K 5
Uvodno obrazložitev sklepa o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Ketteja in Murna je podal Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
BIZJAK Anton, stanujoč v Ljubljani, Na jami 1, se imenuje za vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Ketteja in Murna za dobo 6 mesecev.
Čas, za katerega se imenuje za vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole prične teči z dnem 1. september 1977.
Uvodno obrazložitev sklepa o razrešitvi profesionalnega člana izvršnega sveta in vodjo službe za družbene dejavnosti pri skupščini občine Ljubljana Moste-Polje je podal Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Razreši se:
Ciril UDOVIČ, dolžnosti profesionalnega člana izvršnega sveta in vodje službe za družbene dejavnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Imenuje se:
Ciril UDOVIČ, direktor finančno-gospodarskega sektorja Živilskega kombinata „ŽITO“ Ljubljana, za neprofesionalnega člana izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
K 6
Delegatska vprašanja so postavili:
Kos Leopold, delegat družbenopolitičnega zbora Lovšin ing. Nace, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo Jurca Danilo, delegat krajevne skupnosti Moste Biščak Marjan, delegat krajevne skupnosti Zalog Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni prijavil za besedo, je po obvestilu, da bo prihodnje zasedanje skupščine občine 13. oktobra 1977, predsednik skupščine občine ob 18,30 zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE Zvone TUŠAK
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Marjan MOŠKRIČ
PREDSEDNIK
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC
PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Slavka JERMAN
PREDSEDNIK
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Slavko GERLICA
\
Na podlagi..člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje
(Uradni list SRS, št..../77) in v zvezi z družbenim
dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji
družbenopolitičnega zbora dne... na seji zbora
združenega dela dne.in zbora krajevnih skupnosti dne...........sprejela
ODLOK
o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane
V______________________________________________J
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno v letih 1918-1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912-1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka.
2.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno v letih 1918-1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn i . 1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeli priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči, če jim ta ni zagotovljena P? drugih zakonitih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupraven sporazumih in imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Moste-Polje.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
• udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943, oz. 13. 10. 1943 in ki jim je po Fedpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status {meta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oz. 13.
^ ^®ne udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1.7. 1944 in jim je po predpisih o Pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni
3	boj do 15. 5.1945 dvojno štet v pokojninsko dobo; udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1.7. 1944 preden so dopolnili 18. leto sta-rosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet
4	vpokojninsko dobo;
udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boi po 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narod-jjoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko
^ k°£ci za severno mejo v letih 1918-1919, slovenski vojni dobro-vogci iz vojn 1912-1918.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 2 s* i Priznavalnina
3.	Dk* ^nžbena pomoč 4' p 6 ca sna priznavalnina 5 p Hkratna družbena pomoč
6.	7am°^ 23 zdravljenje 7' ^aravstveno varstvo i pbsedska pomoč
moč pri reševanju stanovanjskih vprašanj'
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2., in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke
3.	člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 % vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov d, pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Ža dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni kata-sterski dohodek iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka pa 80 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
. Pravico do stalne družbene pomoči pod pogoji, ki so določeni za priznavalnino iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi enkratna družbena pomoč.
8.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance-delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
9.	člen
Stalna priznavalnina se lahko izjemoma podeli udeležencem narodnoosvobodilnega vojne, če so bili najkasneje od 1. julija 1944 neprekinjeno do 15. maja 1945 v oboroženih enotah narodnoosvobodilne vojske, člani komitejev KP ali člani rajonskih odborov OF, če nimajo lastnih dohodkov.
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne iz prejšnjega odstavka tega člena se ne glede na skupni dohodek družine lahko podeli priznavalnina do višine vsakokratnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
10.	člen
Stalna priznavalnina se lahko podeli tudi aktivnim borcem-par-tizanom, ki so vstopili v NOV pred 9. 9. 1943 oz .13.10. 1943 in bili aktivni neprekinjeno do 15. 5. 1945, ne glede na skupni dohodek družine, če ne dosegajo polne varstvene borčevske pokojnine, do višine vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
11.	člen
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po dosedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega odstotka
mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
12.	člen
Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine ali stalne družbene pomoči iz 5„ 9., 10. in 11. člena tega odloka se stalna priznavalnina ali stalna družbena pomoč lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine ali stalne družbene pomoči, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine ali stalne družbene pomoči so dolžni med letom obvestiti pristojno službo za varstvo borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje priznavalnin ali družbenih pomoči. Spremenjeni pogoji učinkujejo od 1. dne naslednjega meseca, ko so nastali.
13.	člen
Najvišja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
14.	člen
Pdmoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko dodeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno.
Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko dodeli pomoč po naslednjih kriterijih:
—	udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino in
—	upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača celotni znesek računa za hotelske storitve;
—	vsem drugim upravičencem, ne glede na dohodek, v višini 1.000 din za hotelske storitve.
15.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo 1918-1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912-1918, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne se lahko dodeli denarna pomoč za 10-dnevno preventivno zdravljenje ali okrevanje.
16.	člen
Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč se po tem odloku lahko v izjemih primerih dodeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč znaša največ 120 % vsakoletnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč se lahko podeli na glede na pogoje iz 5. člena tega odloka.
V posebnih primerih upravičenca je občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč lahko tudi višja.
Enkratna družbena pomoč se izjemno lahko dodeli tudi drugim sodelavcem v narodnoosvobodilni vojni.
17.	člen
Če udeležencem iz 1., 2., 3. in 4. točke 3. člena tega odloka, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 50 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko dodeli priznavalnina za osebno rabo v višini razlike med 50 % mejnega zneska in ostankom dohodka.
18.	člen
Krajevnim organizacijam zveze borcev NOV in zveze vojaških invalidov se lahko dodeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce. Način dodelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru z občinsko organizacijo zveze borcev NOV in zveze vojaških invalidov.
19.	člen
Komisija za zadeve borcev NOV in vojaške invalide Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje skupno z občinskim odborom ZZB NOV in samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine rešuje stanovanjske probleme borcev NOV ter njihovih družinskih članov.
Komisija razpolaga s stanovanjskimi enotami v družbeni lastnini, ki jih izpraznijo borci NOV ali njihovi družinski člani.
20.	člen
Komisija za zadeve borcev NOV in vojaške invalide odloča v skladu z določili tega odloka po prosti presoji z večino glasov.
Komisija odloča po predlogih krajevnih organizacij ZZB NOV ter občinske organizacije ZZB NOV Ljubljana Moste-Polje kot tudi na lastno pobudo.
21.	člen
Zoper upravno odločbo, ki jo izda upravni organ Skupščine občin Ljubljana Moste-Polje pristojen za varstvo borcev NOV, na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV in vojaške invalide, podpiše pa predsednik komisije, je dovoljena pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
22.	člen
Strokovna in upravno-administrativna opravila za komisijo za zadeve borcev NOV in vojaške invalide opravlja pristojna služba za varstvo borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
23.	člen
Finančna sredstva za priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po tem odloku zagotavlja proračun občine Ljubljana Moste-Polje.
24.	člen
I
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok o, družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letu 1918/19 ter slovenske dobravo Ijce iz vojn 1912/18 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 14/74 z dne 10. 4. 1974 - in pravilnik o oblikah in višini družbene denarne pomoči za udeležence NOV ter njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918-1919 in slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912—1918 Komisije za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 5. 2.
25.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči dodeljene po dosedanjem odloku in pravilniku o oblikah in višini družbene denarne pomoči za udeležence NOV ter njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918-1919 ter slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912-1918 je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 1. 1. 1978.
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
OBRAZLOŽITEV
Z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne trt drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, so določeni osnovni elementi, ki naj poenotijo osnove in merila za podeljevanje priznavalnin in drugih oblik družbene pomoči udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn. Navedeni družbeni dogpvor je sprejela naša skupščina v januarju tega leta. V družbenem dogovoru je tudi določeno, da bodo udeleženci dogovora v svoje predpise o priznavalninah sprejeli določila, ki jih vsebuje ta dogovor glede priznanja in višine priznavalnin ter drugih
oblik družbene pomoči
Sedanji odlok o družbeni skrbi za udeležence NO V in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letu 1918/19 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912/18 je sprejela občinska skupščina marca 1974. Izhodišče za ta odlok je bilo ugotovljeno stanje in ocena potreb po družbeni skrbi za te upravičence kot tudi proračunske zmožnosti občine. Ker do sedaj prav ta izhodišča med občinami v Sloveniji niso bila usklajena, je prihajalo do dokajšnjih razlik, tako glede vrste upravičencev kot tudi višine priznavalnine, kar je seveda med udeleženci NOV in drugih vojn povzročalo dokaj kritične pripombe največkrat tudi upravičene.
Predloženi odlok v celoti povzema določila družbenega dogovora glede vrste upravičencev do občinskih priznavalnin (člen 3) kot tudi oblike in višine priznavalnin in drugih družbenih pomoči (člen 4., 5. in 6). V predloženem odloku so upoštevani tudi vsi cenzusi iz družbenega dogovora, ki določajo, kakšna višina priznavalnine gre posameznemu udeležencu glede na njegov dohodek. Osnova za priznanje pravice do stalne priznavalnine kot tudi za njeno višino je mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov v Pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sbveniji, ki za leto 1977 znaša 1.979 dinarjev, (cenzus po dosedanjem odloku znaša 1.400 dinarjev).
V predlogu so urejene tudi druge oblike družbene pomoči udeležencem NOV in drugih vojn, kijih je urejal dosedanji odlok in so lih občinske skupščine dolžne zagotavljati tudi vnaprej, katerih pa
družbeni dogovor ne zajema, določa pa, da so jih v svojih predpisih dolžne obdržati vsaj na sedanji ravni Tako se v odloku še naprej zagotavlja družbena materialna skrb aktivnim borcem, ki so stopili v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in so bili aktivni neprekinjeno do 15. 5. 1944, ne glede na skupni dohodek družine, če ne dosegajo polne varstvene borčevske pokojnine (4.066 din), nadalje udeležencem NOV, če so bili najpozneje od 1. 7. 1944 neprekinjeno do 15. 5. 1945 v oboroženih enotah NOV, člani komitejev KP ali člani rajonskih odborov OF, če nimajo lastnih dohodkov. V predlogu odloka je tudi vnaprej predvidena materialna družbena skrb za bolnike oz. osamele borce preko tako imenovane sosedske pomoči, ki jo izvajajo krajevne organizacije zveze borcev NOV kot tudi enkratne družbene pomoči udeležencev NOV v izjemnih socialnih oziroma materialnih razmerah.
Finančna sredstva za priznavalnine in druge oblike družbene pomoči zagotavlja občinska skupščina v proračunu občine in sicer tako za tiste oblike, ki jih poenotene in usklajene določa družbeni dogovor za vse občine v Sloveniji kot tudi za tiste oblike družbene materialne skrbi, ki jih posamezne občinske skupščine določajo oziroma razširjajo poleg oblik iz družbenega dogovora.
V proračunu občine za leto 1977 so zagotovljena sredstva za postopno uveljavitev predlaganega odloka oziroma družbenega dogovora, ki naj bi se po doseženem političnem dogovoru v republiki v celoti uveljavil najpozneje v treh letih.

PREDLOG
(	X
Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije ter 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76) sklenejo:
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije Gospodarska zbornica SR Slovenje Zveza sindikatov Slovenje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Skupščine občin v Slovenji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) naslednji
DRUŽBENI
DOGOVOR
0 oblikovanju cen v stanovanjski graditvi ,	v SR Sloveniji
1.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so sporazumni, da se cene anovanj oblikujejo po določilih tega dogovora. Udeleženci bodo v viru svojih pristojnosti vplivali na usklajevanje cen stanovanjske nadnje.
2.	člen
last*^ t*ru^)en' dogovor velja za graditev vseh stanovanj ne glede na djt mStvo, lokacijo ali velikost objektov ter način financiranja gra-Ve> razen za gradnjo stanovanjskih hiš občanov v tistem delu, ki bajajo občani v lastni režiji.
obrVem družbenim dogovorom se določajo merila in izhodišča za rkovanje cen v stanovanjski izgradnji ter postopek za sporazu-Vanje med dejavniki, ki sodelujejo pri stanovanjski izgradnji.
3. člen
^ V^e^eženci tega družbenega dogovora so sporazumni, da se užbena sredstva za graditev stanovanj ne smejo uporabljati, če p nis° oblikovane po določilih tega dogovora. sklad603 stanovanj se določi s samoupravnim sporazumom, ki ga v je- u s tem družbenim dogovorom sklenejo dejavniki, ki sodelu-J Pn njegovi izgradnji.
4.	člen
Pri sporazumevanju o cenah stanovanj je treba izhajati iz načela, da se doseže optimalna cena tako, da se bo to odrazilo v relativnem znižanju stroškov graditve stanovanj, ob upoštevanju uporabe vrednosti in čim manjših stroškov vzdrževanja.
5.	člen
Udeleženci so sporazumni, da za urejanje cen uporabljajo naslednja izhodišča:
-	racionalizacijo programiranja in projektiranja stanovanjske graditve, ob racionalni uporabi produkcijskih faktorjev
-	standardizacijo stanovanjske graditve
-	opredeljenost stanovanjske graditve v družbenih planih ter v drugih samoupravnih aktih, ki urejajo to področje
-	urejanje in oblikovanje cen v skladu z ekonomsko politiko in politiko cen, opredeljeno v planih družbenopolitičnih skupnosti oziroma resolucijah o uresničevanju plana v določenem letu,
in naslednja merila:
-	standardizirane opise in normative del za gradbeništvo, zaključna in inštalacijsko montažna dela in opremo ter metodologije za določanje cen projektiranja in nadzorstva
-	kazalce o rezultatih dela in poslovanja organizacij združenega dela v stanovanjski gradnji
-	kazalce rezultatov dela in poslovanja OZD gradbeništva v stanovanjski graditvi v primeijavi z dohodkovnim položajem industrije gradbenega materiala, panogami gradbeništva (projektiva, gradnja, montaža, zaključna dela itd.) gospodarstvom SR Slovenije, ob upoštevanju specifičnih pogojev, ki so pomembni za urejanje in oblikovanje cen v stanovanjski gradnji.
Navedena merila so osnova za sporazumevanje o izhodiščni ceni in razliki med izhodiščno in končno ceno stanovanj in se uporabljajo kot to določa metodologija za izračun izhodiščne in končne cene.
6.	člen
Upoštevajoč izhodišča in merila v prejšnjem členu je treba pri določanju cen stanovanj po 3. členu tega družbenega dogovora spremljati in usklajevati rezultate dela OZD, ki neposredno sodelujejo pri izgradnji stanovanj, in to z naslednjimi osnovnimi kazalci:
-	dohodek v primeijavi s poprečno uporabljenimi sredstvi
-	akumulacija v primeijavi s poprečno uporabljenimi sredstvi
-	akumulacija v primeijavi z dohodkom
-	akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom
-	osebni dohodki in sredstva skupne porabe na zaposlenega
-	dohodek na zaposlenega.
Dejavniki primerjajo rezultate osnovnih kazalcev rezultatov dela z rezultati dela iste dejavnosti in v gospodarstvu SR Slovenije.
sv
7.	člen
Sklepi, doseženi s sporazumevanjem o cenah stanovanj so javni. Za javnost podatkov in cen skrbi samoupravna stanovanjska skupnost tako, da omogoči zainteresiranim organizacijam in občanom, da pregledajo podatke. V ta namen hrani zapiske in dokumentacijo ter vodi evidenco.
Veljavno izhodiščno in končno ceno stanovanj samoupravna stanovanjska skupnost javno objavi.
8.	člen
Dejavniki v smislu tega dogovora so:
—	samoupravna stanovanjska skupnost
—	sindikalni svet v občini (mestu)
—	organizacija, ki opravi urbanistično planiranje
—	organizacije, ki opravljajo projektiranje
—	samoupravna interesna skupnost za distribucijo električne energije
—	samoupravna interesna skupnost za ptt promet
—	samoupravna komunalna skupnost
—	izvajalec gradbenih del
—	izvajalci zaključnih in inštalacijskih montažnih del
—	organizacija, ki kreditira izvedbo del oziroma nakup stanovanj
—	stavbna zemljiška skupnost
—	krajevna skupnost.
Za dejavnike se štejejo, poleg organov in organizacij iz prejšnjega odstavka, tudi druge organizacije, ki sodelujejo pri izgradnji stanovanj.
9.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost organizira postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma o ceni posameznega stanovanjskega objekta med dejavniki iz 8. člena po določilih tega dogovora.
Samoupravni sporazum iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati zlasti:
a)	nosilca investitorstva
b)	strukturo in višino gradbene cene iz 11. člena tega dogovora
c)	udeležbo na skupaj ustvarjenem prihodku
č) elemente sprejete metodologije za določanje cen stanovanj
d)	pričetek in dokončanje gradnje (gradbeni dnevnik)
e)	način reševanja sporov med dejavniki.
10.	člen
Dejavniki so po načelu sočasnega celovitega programiranja sporazumejo še o naslednjih zadevah:
a)	preizkus in sprejem zazidalnega načrta z investicijskim programom
b)	preizkus in sprejem načrtov za objekte in naprave
c)	določitev časovnih planov za izvedbo posameznih del in njihovo spremljanje, ob upoštevanju določil diagrama optimalnih rokov
č) določitev finančnega načrta, ki zajema financiranje izvedbe del in nakupa stanovanj ter spremljanje njegove realizacije
d)	določitev načina, kako naj se ugotavlja kvaliteta opravljenih del ter kako se opravljata primopredaja stanovanj in končni prevzem stanovanj
e)	ugotovitev oziroma določitev končnih cen za posamezna stanovanja glede na njihovo velikost in lego v objektu
0 določitev načina in roka odprave pomanjkljivosti po primopredaji stanovanj v garancijski dobi 11
11.	člen
Ceno stanovanja sestavljajo samo naslednji elementi:
a)	odškodnina za zemljišče ter za nasade, naprave in objekte na njem in nadomestne objekte in stanovanja
b)	delež stroškov zazidalnega načrta, ki odpade na stanovanjske objekte
c)	stroški za izdelavo in odobritev tehnične dokumentacije (gradbenega objekta) v odvisnosti o racionalnosti projekta in števila ponovitev
č) stroški za pripravljanje dela (odpiranje-in odstranitev gradbišča) na osnovi načrta organizacije gradbišča in gradnje
d)	stroški za posebna zemeljska dela in temeljenje
e)	stroški gradbenih del
0 stroški zaključnih inštalacijsko-montažnih del, ločeno po posameznih izvajalcih in vrstah del
g)	stroški opreme stanovanj
h)	stroški priključitve objekta na komunalne naprave ločeno po posameznih napravah
i)	stroški nadzorstva gradnje in stroški za pripravo in realizacijo
investicij
j)	stroški neposredne zunanje ureditve objekta
k)	stroški izgradnje skupnih zaklonišč
l)	stroški izgradnje kotlarn, internih razvodov in priključnih postaj
stanovanjskih objektov.
Za izračun izhodiščne in končne cene stanovanja se uporabljajo metodologije, ki so sestavni del tega dogovora.
Izhodiščne cene morajo biti dogovorjene najkasneje do pričetka gradnje (pred izdajo gradbenega dovoljenja), končne cene pa najkasneje dva meseca pred oddajo objekta po pogodbi.
12.	člen
Izhodiščna in končna cena, sprejeta na osnovi tega dogovora, se šteje za maksimalno.
Pri določanju izhodiščne in končne cene dejavniki upoštevajo sprejeto politiko cen, pri čemer razlika med izhodiščno in končno ceno ne more biti večja, kot jo izkazujejo uradni statistični podatki za materiale in storitve, ki se uporabljajo pri gradnji stanovanj.
13.	člen
Samoupravni sporazum o izhodiščni ceni konkretnega stanovanjskega objekta mora samoupravna stanovanjska skupnost dostaviti Zavodu SR Slovenije za cene v roku 8 dni po podpisu, da ga ta evidentira. Samoupravna stanovanjska skupnost dostavi Zavodu SR Slovenije za cene tudi končno ceno stanovanj, določeno po
3.	odstavku 11. člena tega dogovora.
14.	člen
Splošno problematiko v zvezi z izvajanjem tega dogovora ter drugo splošno problematiko oblikovanja cen novih stanovanj bo spremljal odbor udeležencev tega dogovora, ki se organizira pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije.
V odbor imenuje vsak izmed udeležencev po enega člana in enega namestnika. Skupščine občin se v okviru skupnosti slovenskih občin dogovorijo za svojega predstavnika.
15.	člen
Vsak udeleženec, ki ugotavlja, da se cene stanovanj ne oblikujejo po kriterijih tega dogovora po krivdi udeležencev tega dogovora, lahko sproži postopek pred arbitražo, ki jo imenuje odbor udeležencev iz 14. člena tega dogovora.
Arbitražo sestavljajo trije člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Sklepi in odločitve arbitraže so za vsakega udeleženca in dejavnike tega družbenega dogovora obvezni.
Arbitraža postopa in odloča po načelih zakona o pravdnem postopku.
16.	člen
Vsak udeleženec tega dogovora ima poleg predloga iz 15. člena pravico opozoriti na družbeno politično odgovornost, če ugotavlja, da kateri od udeležencev ne ukrene, kar je dolžan po tem dogovoru.
17.	člen
Ta družbeni dogovor se uporablja skupaj z družbenim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske gradnje.
18.	člen
Ko začne veljati ta dogovor, preneha veljati ..Družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen o stanovanjski graditvi v SR Sloveniji1' (Uradni list SRS, št. 6/75).
19.	člen
Cene stanovanj, ki so bile ob podpisu tega dogovora že določene po veljavnem načinu, ostanejo v veljavi. Stanovanja, ki so ob uveljavitvi tega dogovora še v gradnji, pa jim še niso določene cene, se te določijo po kriterijih tega dogovora.
20.	člen
Ta dogovor prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem lis*u SRS.

OBRAZLOŽITEV
V februarju 1975 je bil podpisan družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji Z uveljavitvijo tega dogovora se je prenehal uporabljati odlok IS SR Slovenije o neposredni družbeni kontroli cen v stanovanjski izgradnji za tista stanovanja, katerih cene so se oblikovale po določilih tega dogovora. Gibanje cen stanovanj, oblikovanih na osnovi navedenega družbenega dogovora pa je pokazalo na nekatere slabosti, izražene v nesorazmerni rasti cen m2 stanovanj v primerjavi s splošno rastjo cen. Predvsem je bilo opaziti, da družbeni dogovor ne zagotavlja pravilnih dohodkovnih odnosov med številnimi dejavniki, ki nastopajo v stanovanjski izgradnji in ki jih opredeljuje zakon o združenem delu Neugodna gibanja cen pa je pripisati tudi nezadostni družbeni kontroli teh cen.
Našteti razlogi in pojavi na področju cen stanovanj in možnosti, hi jih daje zakon o združenem delu, so terjali, da se to področje ponovno uredi na osnovi družbenega dogovarjanja in sporazumevanja med vsemi družbenimi dejavniki in dejavniki, ki neposredno nastopajo s svojim delom in sredstvi pri gradnji stanovanj. Družbeni interes za vzpostavitev čistih odnosov v sferi stanovanjske izgradnje je izredno velik. Zlasti je to čutiti v zadnjih nekaj letih, ko smo s široko solidarnostno akcijo zastavili obsežen program izgradnje stanovanj. Družbeni dogovor mora zato določeno urediti naslednja vprašanja:
1.	Jasno opredeliti obveznosti in pravice samih podpisnikov tega dogovora, kot tudi vseh ostalih dejavnikov, ki so neposredno udeleženi z delom in sredstvi pri stanovanjski izgradnji 2 Zagotoviti pogoje za vzpostavitev pravilnih dohodkovnih odnosov med vsemi neposrednimi udeleženci stanovanjske izgrad-nje.
3.	Vnesti v družbeni dogovor določilo o ukrepih, ki bodo dosledno zagotovili izvajanje dogovora.
Po določilih zakona o združenem delu zavezujejo samoupravni spbšni akti le tistega, ki ga podpiše oziroma k njemu pristopi Z ozirom na podpisnike tega dogovora, ki so navedeni v uvodu, se Pojavlja formalno pravno vprašanje usklajenosti in povezanosti med tem družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi, ki se bodo sklepali po 3. členu za posamezne stanovanjske objekte in katerih podpisniki bodo v glavnem neposredni izvajalci del pri izgradnji stanovanj. Zato je izrednega pomena, da med dejavnike, ki bodo sklenili samoupravni sporazum o cenah konkretnega stanovskega objekta vključimo tudi tiste, ki jih kot podpisnike zavezuje tudi ta družbeni dogovor in tako tvorijo člen med družbe-uim dogovorom in samoupravnim sporazumom. Tako bo samoupravni sporazum o ceni konkretnega stanovanjskega objekta v bistvu izvršilni predpis tega dogovora in bo s tem obenem sredstvo 20 ujegpvo izvršitev.
S	tem družbenim dogovorom želimo doseči odločilni in učinkovit družbeni vpliv tako na oblikovanje cen stanovanj kot na smotr-tf° uporabo sredstev, zbranih za stanovanjsko izgradnjo. Zato je izrednega pomena določba 3. člena, ki določa, da se družbena sredstva, namenjena za izgradnjo stanovanj, lahko uporabijo le, če sp cene oblikovane po določilih tega dogovora. Z istim namenom je v dogovor vnešena tudi bistvena vsebina samoupravnih spora-zumov, s katerimi bodo neposredni udeleženci v stanovanjski izgradnji določili ceno in medsebojne odnose glede udeležbe na skupaj ustvarjenem dohodku (9. člen). S tem je podano tudi zagotovilo za realizacijo določb 4. in 5. člena tega dogovora.
Za ugotovitev pogojev urejanja medsebojnih dohodkovnih odnosov je izrednega pomena osvojiti enotne normative za časovno in vrednostno določanje posameznih del v stanovanjski izgradnji Pri šepanju v medsebojne odnose pri udeležbi na ustvarjenem prihodku mora biti že v osnovi in pod enakimi kriteriji vsakemu priznana njegova udeležba pri skupnem ustvarjanju prihodka. Le pri toki izenačeni izhodiščni osnovi je možno zagotoviti eriakoprav-n°st vseh partnerjev sporazumevanja o udeležbi na skupaj ustvarje-nem prihodku. V ta namen naj služijo izhodišča in merita 8. člena tega dogovora. Medsebojno primerjanje in usklajevanje poslovnih rezultatov je določeno v 6. členu, kije v celoti povzeto po zakonu 0 združenem delu.
. Ugotavljamo, da na ceno stanovanj odločilno vplivajo že osnov-n' Pogoji za izgradnjo določenega stanovanjskega objekta. Zato je Potrebno zagotoviti možnost soodločanja vseh dejavnikov stano-vanjske izgradnje pri ugotavljanju osnov graditve, kot so našteti v členu dogovora. S tem pa je možno od sodelujočih dejavnikov tohtevati tudi odgovornost za tako ceno stanovanj, ki bo družbeno ^Prejemljiva in priznana. K temu pa bo bistveno pripomogla tudi a°točba 11. člena, ki v bistvu očiščuje ceno m? stanovanjske po-
vršine vseh tistih postavk, ki ne sodijo vanjo, obenem pa daje osnovo za javnost cene, ki je osnovno načelo vsakega družbenega dogovarjanja in sporazumevanja.
V 11. členu je obravnavan eden izmed bistvenih elementov družbenega dogovora, saj gre za opredelitev, kaj sploh sestavlja ceno stanovanja in omogoča vpogled in jasnost strukture cene.
Uvodoma je v členu izrecno poudarjeno, da ceno stanovanj sestavljajo samo (le) navedeni elementi, kar pomeni, da vsi drugi eventuelni stroški, ki bi pri gradnji stanovanj nastopali, morajo biti financirani iz drugih virov in dejavnosti
Ker v samem DD ni možno vil. členu podrobneje opisovati, kaj vsebuje posamezno določilo v navedenih elementih, ki sestavijo ceno stanovanj, je v naslednjem podan tak vsebinski opis posameznega elementa.
a)	Odškodnina za zemljišče, nasade, naprave in objekte na njem ter nadomestne objekte in stanovanja. Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, oddaja stavbnega zemljišča v družbeni lastnini v uporabo za gradnjo (Uradni list SRS, št. 7177) določa v 34. členu, da način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča predpiše z odlokom občinska skupščina. Pogoji za oddajo stavbnega zemljišča pa morajo biti v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini Iz navedenega zakona sledi, da bo upravljalec stavbnega zemljišča oddal investitorju stanovanjske graditve zemljišče za nadomestilo, ki bo v skladu z občinskim odlokom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (34. člen zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem).
b)	Stroški zazidalnega načrta po 22. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem nosi občina, če tega ne financira katera izmed drugih interesnih skupnosti ali drugih skupnosti ali skupine občanov. V primeru, da zazidalni načrt financira investitor stanovanjske gradnje, gre v ceno stanovanja le tisti del stroškov zazidalnega načrta, ki se nanaša neposredno na stanovanjsko gradnjo, ne pa tudi za vse ostale objekte in naprave v sklopu soseske ali zazidalnega območja.
c)	Stroški za izdelavo in odobritev tehnične dokumentacije (gradbenega objekta) morajo biti oblikovani v odvisnosti od kvalitete izdelanega načrta, pri čemer mora biti upoštevana racionalnost, funkcionalnost, smotrna uporaba materialov in elementov in oblikovno dognana arhitektura. Stroški se v primeru enkratne ali večkratne ponovitve istega projekta temu primerno zmanjšujmo ter se procent zmanjšanja določi v sporazumu za graditev soseske ali posameznega objekta.
č) Stroški za pripravljalna deta, ki so vezana na odpiranje gradbišča in po končani gradnji na odstranitev vseh objektov in naprav, ki niso z zazidalnim ali drugim načrtom predvidene za potrebe stanovanjskih in drugih objektov. Stroški morajo biti predračunsko ločeno prikazani pred pričetkom gradnje istočasno s predračunom odnosno izhodiščno ceno stanovanj, in sicer izven faktorja OZD kot izvajalca, odnosno mora biti faktor OZD tako razčlenjen, da so stroški za pripravo in odstranitev gradbišča posebej prikazani Stroški za pripravljalna deta se ugotavljajo na podlagi obveznega načrta organizacije gradbišča in gradnje, ki mora biti izdelan pred izdajo gradbenega do vodenja, ker je osnova za določitev izhodiščne cene prav tako kot načrti stanovanjskih objektov.
d)	Stroški za posebna zemeljska deta in temeljenje se določijo na podlagi izvedenih količin in materialov ter enotnih dogovorjenih cenah. Vsi stroški za normalna zameljska deta in običajno temeljenje pa se določijo na podlagi izvedbeno projektne dokumentacije in po predhodno dogovorjenih cenah.
e)	Stroški gradbenih del se določijo na podlagi projektne dokumentacije in sporazumno dogovorjenih enotnih cenah.
g)	Stroški opreme stanovanj, če je ta s samoupravnim sporazumom odnosno z občinskim odlokom o standardnem stanovanju določeno, se prikazujejo ločeno, in sicer ločeno kuhinjsko in drugo vgrajeno opremo. Sanitarna oprema pa mora biti zajeta v instalacijskih delih in materialu.
f)	Stroški zaključnih in montažno instalacijskih del morajo biti prikazani ločeno po organizacijah odnosno izvajalcih za posamezno vrsto del
h)	Stroški priključitve objekta na komunalne naprave ločeno po posameznih napravah so mišljeni kot neposredni stroški priključka konkretnega objekta na naprave, ki služijo izključno samo določenemu objektu. V stroške se ne upošteva izvedba komunalnega priključka do najbližjega priključnega mesta (jašek, ventil, kabelska ali druga omarica in podobno). Priključna in toplotna postaja toplovodnega omrežja spada h komunalnim napravam, ki se tam vključujejo v ceno in ne gredo v ceno
stanovanja v primerih, ko gre za centralne toplarne kot osnovno sredstvo komunalnih organizacij. V primeru, ko se gradijo hišne in druge manjše kotlarne, ki so v upravljanju hišnih svetov ali samoupravne stanovanjske skupnosti, pa gredo v ceno stanovanja.
i)	Stroški nadzorstva gradnje, priprave in realizacije se vključujejo v ceno stanovanja v višini sporazumno dogovorjenih stroškov, ki nastopajo v času priprav in odločanja za določeno gradnjo, v fazi realizacije (nadzor) in oddaje objekta v uporabo. Obseg pripravljalnih del za posamezno investicijo in investicijski program, je določen z Zakonom o investicijski dokumentaciji (Ur. list SRS, št. 7/76j. Nadzorstvo gradnje mora v skladu s sporazumom vključevati zlasti kontrolo uvajanja del po odobreni investicijski dokumentaciji, kvaliteto del, vgrajevanje kvalitete materialov, terminskih planov, odprave pomanjkljivosti v garancijskem roku in podobno.
j)	Pod stroški zunanje ureditve so glede na Dogovor o ukrepih za realizacijo politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1977, mišljeni le stroški neposredne ureditve ob objektu, ki je potrebno za zaščito in uporabo objekta.
k)	Stroški izgradnje skupnih zaklonišč bremenijo ceno stanovanj.
V	kolikor so zaklonišča grajena v stanovanjskih objektih in služijo le potrebam teh objektov, v celoti bremenijo ceno stanovanja odnosno stanovanjskega objekta. Ko se pa gradijo skupna zaklonišča za več različnih objektov (stanovanjski, družbeni, servisni in podobno), pa se stroški porazdelijo na vse koristnike, ki gravitirajo na določeno skupno zaklonišče.
l)	Stroški ugradnje kotlarn, internih razvodov, toplotnih in priključnih postaj stanovanjskih objektov, gredo v ceno stanovanj, kadar se gradijo v stanovanjskem objektu ali kot samostojne kotlarne, ki niso v upmvljanju komunalnih organizacij (glej obrazložitev čL 11, točka h).
V	končnih določilih 11. člena je predvideno, da se kot sestavni del DDC za izračun izhodiščne in končne cene stanovanja uporabljajo metodologije, ki so sestavni del tega dogovora. Tu gre za metodologije, ki so bile v praksi že dosedaj uporabljene in na podlagi dosedanjih izkušenj tudi dopolnjene, to pa ne pomeni, da so konstantne in da jih ni več možno dopolnjevati ter prilagajati vsakodnevni praksi.
Osvojeno je bilo določilo, da se morajo izhodiščne cene dogovoriti najkasneje do pričetka gradnje, to je pred izdajo gradbenega dovoljenja. To tudi pomeni, da se noben stanovanjski objekt ne bo mogel pričeti graditi, dokler ne bo dosežen sporazum o izhodiščni ceni po elementih, navedenih vil. členu dogovora.
Končna cena stanovanja pa se določi ob uporabi določil tega družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma za konkreten objekt in metodologiji za določanje razlik v ceni, najkasneje dva meseca pred oddajo objekta v uporabo po pogodbi o gradnji objekta.
Kot je uvodoma navedeno, so cene stanovanj pod neposredno družbeno kontrolo in v pristojnosti republike. V tej ugotovitvi je tudi osnova za določbo 14. člena, ki urejuje pristojnost Republiškega zavoda za cene SR Slovenije pri samoupravnem določanju
cen stanovanj. Namen te kontrole Zavoda SRS za cene je zagotoviti gibanje cen v skladu s sprejetimi plani družbeno ekonomskega razvoja in gibanja cen v določenem obdobju. Razumljivo je, da ta organ uprave ne bo imel nobenega vpliva na vzpostavitev drugih odnosov med udeleženci v stanovanjski gradnji, zato je bilo potrebno za izvajanje tega dogovora zagotoviti še druga sredstva, kot to določata 16. in 17. člen dogovora.
STALIŠČA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA
1.	Preambula izhaja le iz določil ustave in zakona o združenem delu, po našem mnenju pa jo je treba dopolniti še z navedbo vseh veljavnih pozitivnih predpisov.
2.	8. člen določa dejavnike družbenega dogovora, med katerimi ni organizacij združenega dela s področja urejanja zemljišč, našteva pa samoupravno komunalno skupnost in stavbno zemljiško skupnost. Glede na to, da še ni znano, ali bodo OZD s področja urejanja stavbnih zemljišč strokovne službe ene ali druge skupnosti, naj bi bil v obrazložitvi družbenega dogovora naveden bodoči status teh OZD.
3.	Člen 11, točka b) določa, da ceno stanovanj med ostalim sestavlja tudi delež stroškov zazidalnega načrta, ki odpade na stanovanjske objekte. Predlagamo, da se v ceno stanovanj vključijo tudi stroški zazidalnih načrtov za družbene objekte kot so: osnovna šola, VVZ in družbeni center.
4.	Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči v IV. poglavju čl. 28 omenja le način financiranja primarnih komunalnih vodov, ne pa sekundarnih, dočim predvideva osnutek modela financiranja IPK v Ljubljani, da bo sekundarno omrežje obremenjevalo m2 stanovanjske površine. Predlog obravnavanega družbenega dogovora v 11. členu točka h) navaja, da le priključki objekta na komunalno omrežje obremenjujejo m2 stanovanjske površine, sekundarija pa ne omenja. Zato bi v družbenem dogovoru bilo potrebno določiti tudi vire sredstev za financiranje izgradnje sekundarnih komunalnih naprav.
5.	Družbeni dogovor obravnava le ceno stanovanj, izvršni svet pa meni, da bi sočasno vendarle morali obravnavati tudi financiranje poslovne gradnje, gradnje spemljajočih objektov, model financiranja IPK in model financiranja kolektivne komunalne potrošnje.
Izvršni svet se za predlog družbenega dogovora pozitivno opredeljuje, vendar meni, aa je potrebno prej navedena stališča in predloge predhodno razčistiti oziroma rešiti, ker gre v bistvu za načelno vprašanje: ali vztrajati pri tako očiščeni ceni stanovanj in iskati sredstva za financiranje infrastrukture drugje, ali za celotne komunalne naprave obremeniti komunalne OZD.
______________________________________________________J
BELEŽKE:

PREDLOG
r
Na podlagi 5. in 20. člena Zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) so Skupščina občine Domžale, na podlagi 192. člena statuta (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) na sejah zborov dne ... i....
Skupščina občine Grosuplje na podlagi 182. člena statuta (uradni list SRS, št. 10/74) na seji družbenopolitičnega
zbora dne............in seji zbora združenega dela in zbora
Krajevnih skupnosti dne............. Skupščina občine
Kamnik na podlagi 176. člena statuta (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na seji vseh zborov dne...........
Skupščina občine Litija na podlagi 162. člena statuta (Uradni list SRS, št. 23/74) na seji zbora združenega dela in
zbora krajevnih skupnosti dne............... Skupščina
občine Kočevje na podlagi 125. člena statuta (Skupščinski
dolenjski list, št. 20/74) na sejah zborov dne.........
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na podlagi 153. člena statuta (Uradni list SRS, št. 9/74) na sejah zborov
doc............. Skupščina občine Ljubljana—Center na
podlagi 145. in 155. člena statuta (Uradni list SRS,
st- 10/74) na skupni seji zborov dne......... Skupščina
občine Ljubljana-Moste-Polje na podlagi 159. člena statuta (Uradni list SRS, št. 25/74) na seji družbenopolitičnega
zbora dne............in skupni seji zbora združenega dela
o) zbora krajevnih skupnosti dne..........Skupščina
občine Ljubljana—Šiška na podlagi 155. člena statuta (Urad-•J1 list SRS, št. 12/74) na skupni seji zborov
dne..........., Skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik
^ podlagi 148. člena statuta (Uradni list SRS, št. 12/74) na soji družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti
,ne........... in seji zbora združenega dela
..........., Skupščina občine Logatec na podlagi
»hT ^ena statuta (Uradni list SRS, št. 12/74) na sejah
oorov dne............. Skupščina občine Ribnica na pod-
agl 215. člena statuta (Skupščindti dolenjski list, št. 13/74)
„ zborov dne................... Skupščina občine Vrhnika
Podlagi 152. člena statuta (Uradni list SRS, št. 11/74) na
l* *"1 zborov dne......... Skupščina občine Hrastnik na
Podlagi 127. člena statuta (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/75)
T	''s®*1 zborov dne............ Skupščina občine
S(r .°vlje na podlagi 95. člena statuta (Uradni vestnik Za-
SiPa’ 1/75) na sejah vseh zborov dne..............in
/.jP^im občine Zagorje na podlagi 229. člena statuta ^radni vestnik Zasavja, št. 3/74) na sejah vseh zborov e.............sprejele
ODLOK
0 določitvi števila sodnikov pri Sodišču ^ združenega dela v Ljubljani
Za
1.	člen
v6*3 v L^k° °Pravljanje strokovnega dela pri Sodišču združenega Kov, ]y Jobljani, se določijo mesta predsednika sodišča in 4 sodni-
*2g »majo lastnost delavcev v združenem delu v sodišču ter ikov iz vrst delovnih ljudi in občanov.
^	2. člen
^Uženg ^dniška mesta sodnikov, ki imajo lastnost delavca v m delu v sodišču, se objavljajo v Uradnem listu SRS.
Kand'	3. člen
I'°v Pred'^^ 23 lzv°Htev sodnikov iz vrst delovnih ljudi in ob da-
lj LjubiiJ^0 skupščine občin:
,e> tjuhii^-^lgrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Po-V	^'Siška in Ljubljana-Vič-Rudnik po 12 kandidatov.
rhnil.	Grncilnlia Unmnth VA/tnifia I itiin T /Vfiafo/' RlKnictJ
w,J*va ui JLjUUijaiia—v iv—ivuvuiijv pv i 4. jvaiiv*tv*»vv/T.
hnii^ i,e’ Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, "astnik, Trbovlje in Zagorje po 6 kandidatov.
4.	člen
Postopek za volitve sodnikov izvedejo skupščine občin z območja sodišča skladno s svojim poslovnikom in ob sodelovanju občinskih konferenc SZDL ter občinskih svetov ZS v kandidacijskem postopku.
5.	člen
Predsednik sodišča in sodniki, ki imajo lastnost delavca v združenem delu v sodišču, so izvoljeni, ko jih izvolijo vse občinske skupščine na območju Sodišča združenega dela v Ljubljani.
Sodniki iz vrst delovnih ljudi in občanov so izvoljeni, ko jih izvolijo občinske skupščine z območja sodišča, na podlagi skupne kandidacijske liste.
6.	člen
Sodniki morajo izpolnjevati splošne in posebne pogoje, ki jih predpisuje Zakon o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74).
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 15/75) in odlok o spremembah odloka o določitvi sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni Ust SRS, št. 21/75).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Ustu SRS.
OBRAZLOŽITEV
V	razpravah o poročilu Sodišča združenega dela v Ljubljani je bilo med ostalim sprejeto tudi stališče, da je potrebno pri Sodišču združenega dela v Ljubljani razširiti število sodnikov, ki nimajo lastnosti delavca v združenem delu v sodišču.
Glede na obsežen in stalen porast pripada zadev, ki jih obravnava to sodišče in v želji, da ne bi povečevali sistematizacije oziroma zasedbe delovnih mest sodnikov, ki imajo lastnost delavca v združenem delu, bi bilo po sprejetem stališču potrebno razširiti število neprofesionalnih sodnikov za 100 %. Tako bi s spremenjenim odlokom dotočili skupno 126 neprofesionalnih sodniških mest pri Sodišču združenega dela v Ljubljani, kar bi omogočilo sestavo večjega števila senatov.
V	zadevi določitve števila sodnikov pri tem sodišču sta bita sprejeta že dva odloka in sicer:
a)	Odlok o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani ( Uradni list SRS, št. 15/ 75) in
b)	Odtok o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega deta v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 21/75).
Ker gre v tem primeru že za drugo spremembo in dopolnitev odloka, bi bilo najbrže primernejše sprejeti novelo odloka, ki bi v bistvu zadržal vsa določila prvega odtoka, razen števila sodniških mest neprofesionalnih sodnikov-sodnikov iz vrst delovnih ljudi in občanov.
Da bi pospešili postopek sprejema odloka in s tem čimprejšnjo dodatno izvolitev sodnikov iz vrst delovnih ljudi in občanov, smo pripravili predlog odloka, ki vam ga posredujemo. Kot je razvidno iz teksta predloga odtoka, se predlagajo spremembe le v prvem in tretjem členu, kjer je določeno število sodniških mest neprofesionalnih sodnikov.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje je na 114. seji dne 2. junija 1977 sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni svet sprejme predlog Odloka o določitvi števila sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani in ga daje skupščini občine v razpravo in sprejem z naslednjima dopolnitvama:
1.	Drugi odstavek 2. člena naj glasi: „Za objavo prostih sodniških mest poskrbi organ občinske skupščine, kjer je sedež sodišča.
2.	Drugi odstavek 4. člena naj glasi: »Usklajevalni postopek evidentiranih kandidatov opravi medobčinska konferenca SZDL Ljubljanske regije in oblikuje skupno kandidatno listo".
V________________________________________________________J
PREDLOG
„LIK“ Kočevje. Končal je industrijsko strokovno šolo. Je član ZK. Stanuje v Kočevju, Turjaška ul. 2.
r	^
SKLEP
o razrešitvi in izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani
v._____________________________/
SKUPNA LISTA
3/9. LINDIČ JOŽE — roj. 19. 6.1948 v Kočevju, po poklicu je kemijski tehnik, zaposlen kot tehnolog pri Industriji kovinske opreme Kočevje. Je član ZK. Stanuje v Kočevju, Šeškova ul. 6.
4.	Občina UTIJA
4/10. NEFAT BRANKA — roj. 15. 10. 1952, zaposlena kot sekretarka SO Litija. Po poklicu je pravnica. Stanuje v Litiji Rozmanov trg št. 18. Članica ZK od leta 1969.
4/11. BIZJAK VOJKO — roj. 27. 3.1935, zaposlen kot obrato-vodja v Predilnici Litija. Član ZK od leta 1959. Stanuje v Litiji, Prisojna 3.
za sodnike sodišča združenega dela Ljubljana.
Na osnovi novega Odloka o določitvi števila sodnikov sodišča združenega dela Ljubljana z dne 31.5.1977 leta in na osnovi
4.	člena tega Odloka, je sekretariat medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije v soglasju z medobčinskim svetom SZDL revirskih občin, na svoji seji dne 29. 6. 1977, razpravljal o možnih kandidatih za sodnike sodišča združenega dela v Ljubljani. Razpravljal je o možnih kandidatih, ki so jih predlagale občinske konference SZDL ter opravil usklajevalni postopek. Upošteval je sprejeta merila in kriterije kadrovske politike in ustrezno strukturo, ld je potrebna za uspešno delo sodišča združenega dela. Sprejel je sklep, da predlaga skupnosti občin ljubljanske regije in regije revirskih občin v nadaljnji postopek izvolitev sodnikov sodišča združenega dela tele možne kandidate, ki ne bodo imeli lastnosti delavca v združenem delu:
1. Občina DOMŽALE
1/1. ZUPANEK ADOLF - roj. 20. 11. 1939, stanujoč Kovičeva 27, Domžale, ima višjo upravno šolo, zaposlen v Oljarni kot vodja splošnega sektorja. Je član ZK.
1/2. GLOBEVNIK PAVLA — roj. 8. 3.1951, stanujoča Domžale, Ljubljanska c. 103, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, zaposlena v upravi SOb Domžale kot svetovalec za pravne in premoženjske zadeve. Je član ZK.
4/12. TREDIN IVAN — roj, 30. 5. 1940, zaposlen kot vodja ph' prave proizvodnje v IUV—TOZD Usnjarna Šmartno. Član ZK od leta 1960. Stanuje v Litiji, Rozmanov trg 12.
5.	Občina VRHNIKA
5/13. VERSTOVŠEK ZDENKO - roj. 2. 7. 1949, stanuje Ljubljana, Medvedova 14. Ima pravno fakulteto s pravosodni!11 izpitom, zaposlen kot občinski javni tožilec Vrhnika—Logatec. Je član volilne komisije O. K. SZDL, član ideološke komisije OO ZK, član ZK od leta 1969.
5/14. PRVINŠEK JOŽE — roj. 10. 3.1947, ima srednjo telvjj" ško šolo in prvi letnik višje upravne šole, po poklicu kentski tehnik, zaposlen kot pomočnik oddelkovodje strije usnja Vrhnika, stanuje Vrhnika, Klis B 1. Je član Zk od leta 1970 - funkcije: sekretar 00 ZK Usnjarna, pre°' sednik odbora za SLO Usnjarna, član kadrovske komi5*)6 OK ZKS Vrhnika.
5/15. PEČAR DRAGICA - roj. 29.12.1955, ima končan0 srednjo šolo za medicinske sestre, je absolventka v$e upravne šole v Ljubljani, zaposlena kot tajnik samoupravnih organov LIKO Vrhnika, stanuje Kurirska 1“’ Vrhnika, članica predsedstva OK SZDL in članica pre°’ sedstva OK ZSM Vrhnika. Je član ZK od leta 1973.
1/3. ANŽIN FRANC — roj. 27. 3. 1950, stanuje v Domžalah, Jelovškova 14. dipl. pravnik, dela kot vodja splošnega sektorja v Tosami Domžale. Je član ZK.
2.	Občina RIBNICA
2/4. DEBELJAK JOŽE - roj. 22. 8.1951 v Ljubljani, stanuje Šeškova 50, Ribnica, po poklicu elektrotehnik, zaposlen na OZD RIKO Ribnica v svojstvu konstruktorja II. Kot družbenopolitični delavec je aktiven, dela v združenem podjetju Strojegradnje, je podpredsednik ZSM in član ZK od leta 1976.
2/5. BAJDE DUŠAN - roj. 14. 5.1946 v Trbovljah, stanuje Šeškova 15, Ribnica. Ima končano gimnazijo in dva semestra medicinske fakultete v Ljubljani. Zaposlen je na OZD ITPP Ribnica kot kadrovik. Še kot študent je bil aktiven član občinske konference ZSM in dolgoletni neprofesionalni sekretar. Je član ZK od leta 1973.
PIRC BERNARDA - roj. 29. 5. 1948 v vasi Mala Sela, stanuje Vrtnarska ul. 1 A, Ribnica, po poklicu ekonomist, ima končano I. stopnjo ekonomske fakultete‘v Ljubljani. Zaposlena na ITPP (Ribniška industrija termičnih proizvodov in plastike) v svojstvu referenta za zunanjo trgovino. Je član ZK od leta 1977.
3.	Občina KOČEVJE
3/7. KOSTEN ANICA - roj. 12. 9.1943 v Novem mestu, zaposlena kot kadrovik pri „AVTO“ Kočevje. Obiskuje višjo upravno šolo. Je član ZK. Stanuje Breg n. h., 61332 Stara Cerkev.
3/8. KOSIČ VERNER - roj. 8. 12. 1940 v Nemčiji. Po poklicu je obratni električar, zaposlen pri »SLOVENIJALES11 —
6.	Občina LOGATEC
6/16. PETKOVŠEK PETER - roj. 18. 1. 1939 v Godovič0' stanuje na Vrhniki, Cesta 6. maja št. 10, varnostni inžen°' končal višjo Tehnično varstveno šolo v Ljubljani. Bilj predsednik DS v tovarni usnja na Vrhniki, vodja delega0^ za področje gospodarstva za občini Vrhnika in Ix>gatec ZZD skupščine SRS; sedaj je član odbora za finance Z/ ^ skupščine SRS, predsednik društva varnostnih inženir)® in tehnikov v Ljubljani in načelnik oddelka za gospodar51 vo in finance SO Logatec. Je član ZK.
6/17.
6/18.
6/19.
AJDIČ BOGOMIR - roj. 25.10.1937 v Skornem P Šmartnem ob Paki, stanuje v Logatcu, Tržaška 117, P°i litolog, končal I. stopnjo VŠPV v Ljubljani, član ZK 0 1961, bil je predsednik mladinskega komiteja v Velenj ' ravnatelj Vzgojnega zavoda v Gor. Logatcu, sedaj je Pre sednik ŠIS za zdravstvo občine Logatec in sekretar podj6 ja Konfekcija v Logatcu.
LAPAJNE MARJAN - roj. 23. 1. 1935 v Otočcu na Kri* stanuje v Logatcu, Nova vas 7, lesni tehnik, končal srednJ tehniško šolo v Ljubljani, je predsednik občinskega odbo ZRVS Logatec, član izvršnega odbora rep. sindikata lavcev lesne industrije in gozdarstva, je vodja delegaC^ ZZD in SO Logatec, je član ZK.
OŠTIR IVAN — roj. 20. 3. 1929 v Velenju, stanuje v . gatcu, Prešernova 2, po poklicu je socialni delavec, ab vent II. stopnje sociologije, član ZK od 1956. leta, p*Je namestnik sekretarja 00 ZK v Logatcu, je član občir^, konference ZK Logatec, predsednik komisije za id0)^. politično izobraževanje pri občinski konferenci ZKS gatec, predsednik skupščine enote SIS za za poslovaje član regijskega izvršnega odbora SIS za zaposlovanje LJ ljana.
Opomba: imenovani je predlagan namesto razrešenega sodnika tov. Zorana Mraka.
7.	Občina GROSUPLJE
7/20. DOLENC ing. SREČKO - roj. 1.10.1950, stanuje Ljubljana, Tomažičeva 40, ing. lesarstva, zaposlen kot vodja tehničnega sektorja v Štolami Dobrepolje. Je član ZK.
7/21. KIKELJ LOJZE - roj. 13.8.1927, stanuje Grosuplje, Adamičeva c. 8, višja šolska izobrazba, inženir organizacije dela, zaposlen kot ravnatelj Osnovne šole »Louis Adamič" Grosuplje. Je član ZK in udeleženec NOB.
7/22. SMOLIČ ANDREJA - roj. 27.11.1942, stanuje Grosuplje, Taborska c. 3, socialna delavka, zaposlena kot vodja splošne - kadrovske službe (1. mandat) v IMF Livarna Ivančna gorica.
8-	Občina KAMNIK
8/23. GRADIŠEK JANEZ - roj. 6. 5. 1945, stanujoč Sp. Stra-rrje 17 c, zaposlen kot direktor TOZD Maloprodaje Kočna, ima končano višjo ekonomsko komercialno šolo, je član ZK, sindikata in SZDL
g/24. VELKOVRH ALEŠA - roj. 2. 11.1950, stanuje Ljubljana, Martina Krpana 47, zaposlena v Menini Kamnik kot vodja splošnega sektorja, diplomirani pravnik, članica SZDL sindikata.
8/2s- LOGAR ALOJZ - roj. 26. 4.1925, stanujoč Kamnik, Ogrinčeva 5, zaposlen v Tovarni kov. izdelkov in liv. Titan Kamnik, je vodja komercialnega sektorja, ima končano Ekonomsko fakulteto, član ZK, SZDL in sindikata.
9-	Občina HRASTNIK
9/26- OBERČKAL NIKO - roj. 17. 6. 1944, stanuje Log 28 c, zaposlen pri Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Zasavje, TOZD rudnik Hrastnik, po poklicu rudarski nadzornik, na delovnem mestu oddelčni nadzornik v jami,
g /■}- član ZK.
KOSEM GVIDO - roj. 10.9.1930, stanuje Podkraj 91, zaposlen v Steklarni Hrastnik, TOZD IV, po poklicu ključavničar, na delovnem mestu varilec, član ZK.
9/28- ŠOSTER ANTONIJA - roj. 13.12. 1955, stanuje Log 18, zaposlena v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik, po poklicu pravnik, na delovnem mestu pravnik v kadrovski Favni službi.
JjJ 0bčina TRBOVLJE
/29- GUZEJ ANDA - roj. 11.7.1942, stanuje Trbovlje, Kebetovo 1, zaposlena v Splošni bolnici Trbovlje kot administratorka na kirurškem oddelku, končala je enoletno politično šolo v Dobrni.
10/3°. STRADAR RAJKO - roj. 19. 8.1944, stanuje Trbovce, Opekarna 2 a, zaposlen v Iskri Trbovlje kot samostojni vzdrževalec električnih naprav in je po poklicu kvalificirani električar.
l0/3l. DOLANC FRANC - roj. 17. ll. 1931, stanige Trbovlje, Gimnazijska 26, zaposlen v Cementarni Trbovlje kot vodja prodajnega sektorja in je po poklicu pravnik.
11|'/3®bčina ZAGORJE
JOŠT ANKA — roj. 5. 7.1950, zaposlena v Zdravstvenem nomu Zagone, ima višjo šolo za zdravstvene delavce, je banica ZK.
1/33- Razpotnik MARIJA - roj. 17.6.1947, stanuje Cesta . avgusta 23, zaposlena v tovarni Elektro porcelana Izla-Ke> po poklicu kemijski tehnik.
/34' ^°TAR MARIJA - roj. 12.11.1921, stanuje Cesta 7, zaposlena na Skupščini občine Zagorje, po po-lcu socialna delavka, je članica ZK.
LJUBLJANA MESTO:
12.	Občina LJUBLJANA BEŽIGRAD
12/35. USENIK GOJKO — roj. 1948, zaposlen pri Slovenija ceste, diplomirani pravnik, stanuje Ljubljana, Škerjančeva 4, je član ZK.
12/36. VERTOVŠEK MARIJA - roj. 1944, dipl. pravnik, zaposlena Soseska Ljubljana, stanuje Ljubljana—Šentvid, na Rojah 21.
12/37. BRATOŽ ANTON - roj. 1935, kvalificirani krojač, zaposlen v TIP-TOP Ljubljana, stanuje Ljubljana, Šer-kova 11, je član ZK.
12/38. SIMONIČ BOJAN - roj. 1948, dipl. ekonomist, zaposlen Gradbeno podjetje Bežigrad, stanuje Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 c, je član ZKod leta 1967.
12/39. VALETIČ MIRA - roj. 1949, višji upravni delavec — Avto hiša Ljubljana, stanuje Ljubljana, Abramova 17, je član ZK od leta 1972.
12/40. FERENC KRISTINA - roj. 1940, viSi upravni delavec, zaposlena Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, stanuje Ljubljana, Vožarski pot 8, je član ZK od leta 1976.
12/41. KRANJEC-VRHOVŠEK IRENA - roj. 17.4.1944, je dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, zaposlena pri Obnovi Ljubljana, stanuje Ljubljana, Bratovševa ploščad 5, je član ZKod leta 1974.
13.	Občina LJUBUANA-CENTER
13/42. KAMHI BOJANA — roj. 9. 8. 1944, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, zaposlena v Ljubljanski banki v Ljubljani, stanuje Ljubljana, Kidričeva 15, je član ZK.
13/43. PUHARIČ KREŠO — roj. 1938, dipl. pravnik, zaposlen pri Ekonomski fakulteti Ljubljana, stanuje Ljubljana, Stari trg 30, je član ZK.
13/44. ŠEST BOGO - roj. 1947, ima višjo upravno šolo, zaposlen na radio — Glas Ljubljana - Kopitarjeva 2, stanuje Ljubljana, Posavskega 20, je član ZK od leta 1966.
13/45. PREINFALK ANTON — dipl. pravnik, zaposlen pri Gospodarski zbornici Slovenije, stanuje Ljubljana, Streliška 3, je član ZK.
13/46. UDE ZORA - roj. 1938, dipl. pravnik, načelnik oddelka za splošne zadeve in član IS SOb Ljubljana—Center — Adamič Lundrovo nabrežje, stanuje Ljubljana, Slomškova 11, je član ZK.
13/47. KAVŠEK JUSTI — roj. 1928, vzgojiteljica, zaposlena v VVZ Vodmat, stanuje Ljubljana, Prijateljeva 32, je član
14.	Občina LJUBLJANA MOSTE-POUE
14/48. ŽEHELJ MAJDA - roj. 1937, stanuje Ljubljana, Menartova 6, komercialist skupne službe Blagovno transportni center - Javna skladišča, je članica ZK.
14/49. BAJT MARIJA — roj. 1922, stanuje Ljubljana, Jana Husa 52, dipl. pravnik, zaposlena pri RSNZ SRS, je član
14/50. ŠVARA SLAVKO — ekonomist, zaposlen pri Toplarni Ljubljana, stanuje Ljubljana, Zaloška 83, je član ZK.
14/51. NOVAK EDO - roj. 1940, inž. živilske industrije, zaposlen pri skupnih službah ŽITO, je član ZK.
14/52. JERIHA PAVLE — roj. 1922. dipl. pravnik, zaposlen pri O. K. ZKS Moste-Polje, stanuje Ljubljana, Pokopališka 8, je član ZK.
14/53. ZALETEL MILAN - roj. 1946, upravni delavec, zaposlen pri SOb Moste—Polje, stanuje Ljubljana, Prištinska 4 je član ZK.
15.	Občina LJUBLJANA ŠIŠKA
15/54. MISLEJ ALBERT - dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani, stanuje Ljubljana, Scopolijeva 15, je član ZK.
15/55. RAJER JOŽE — dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, v. d. direktorja splošnega sektorja v Avtotehni, Ljubljana, Titova 36, stanuje Ljubljana, Ul. Olge Mohorjeva 15.
15/56. PECE KATJA - dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, zaposlena v pravni službi v Kliničnem centru v Ljubljani, stanuje Ljubljana, Majde Vrhovnikove 20, je član ZK.
15/57. FRANTAR ANTON - dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, sodnik Občinskega sodišča I v Ljubljani, stanuje Ljubljana, Celovška 181, član ZK.
15/58. SVETE NADA - roj. 1933, zaposlena pri Društvu prijateljev mladine Ljubljana—Šiška, stanuje Ljubljana, Slomškova 11, je član ZK.
15/59. POTOČKI RUDI - roj. 13. 3. 1937, dipl. oec., zaposlen v Litostroju kot vodja tržišča SEV, stanuje Dakovičeva 31, je član ZK.
16.	Občina LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK
16/60. VERBIČ ELICA - roj. 3. 11. 1943, stanuje Vrhnika, Kopališka 50, zaposlena v Tobačni tovarni Ljubljana, na delovnem mestu samostojni referent za socialno delo. Imenovana je članica samoupravnih organov TTL, predsednica delegatske konference za SIS v občini Ljubljana Vič-Rudnik, članica štaba za civilno zaščito in narodno obrambo pri SOb Vrhnika.
16/61. GORUP MILAN — roj. 1928, dipl. ing. metalurgije, na delovnem mestu strokovni svetovalec pri slovenskih železarnah — stanuje v Ljubljani, Streliška 5.
16/62. METEŽ ALBIN - roj. 14. 1. 1943, po poklicu dipl. ing. gozdarstva, direktor TOZD Pohištvo, Polhov Gradec, stanuje Ljubljana, Na jami 2. Je član ZK.
16/63. VOUC LIDIJA - roj. 1. 5. 1945, stanujoča v Ljubljani, Viška 49/a, končala je pedagoško akademijo, zaposlena je na delovnem mestu referenta za izobraževanje v OZD Ilirija - Vedrog. Sedaj je delegat izobraževalne skupnosti za industrijo (kemijo, farmacijo, gumarstvo). Je član ZK.
16/64. BELIC MIROSLAVA - roj. 2.7. 1943, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, sodnica pri Občinskem sodišču I v Ljubljani, stanujoča Ljubljana, Rožna dolina C. XI. št. 14. Je članica ZK.
16/65. PAUK PETER — roj. 1951, dipl. pravnik, zaposlen pri Mestni konferenci ZKS Ljubljana, stanuje Ljubljana, Sat-tnerjeva S 9. Je član ZK.
PREDLOG ZA RAZREŠITEV:
Za razrešitev sodnil:a sodišča združenega dela v Ljubljani je zaprosil
Tov. ŽUŽEK IVAN - izvoljen v občini Ljubljana-Bežigrad.
Njegova sedanja funkcija pri sodišču združenega dela SR Slovenije ni združljiva s funkcijo neprofesionalnega sodnika pri sodišču združenega dela v Ljubljani (inkompatibilnost).
OBRAZLOŽITEV
Na skupni seji medobčinskega sveta SZDL in skupščine skupnosti občin ljubljanske regije ter ob prisotnosti delegatov medobčinskega sveta SZDL in skupnosti revirskih občin, ki je bila 5. aprila 1977. leta v Ljubljani, se je obravnavalo poročilo sodišča
združenega dela v Ljubljani in poročilo o delu družbenih pravobranilcev samoupravljanja. Na tej seji so se oblikovala stališča in predlogi za nadaljnjo usmeritev delovanja samoupravnih sodišč in družbenih pravobranilcev samoupravljanja (predlogi, stališča in priporočila te seje so bik podedovana vsem občinskim konferencam SZDL in občinskim skupščinam, dne 11. 4. 1977).
V	sprejetih stališčih je opredeljena tudi posebna skrb in odgovornost za kadrovsko izpopolnjevanje obeh samoupravnih institucij: sodišča združenega dela in družbenih pravobranilcev samoupravljanja.
Sklenjeno je bilo, da se zaradi povečanega obsega opravil pri sodišču združenega dela v Ljubljani enkratno poveča število neprofesionalnih sodnikov, t. j. od 63do 126 sodnikov.
V	predloženi skupni listi je od skupaj 65 predlaganih takale struktura:
40 moških in 25 žensk, 32 kandidatov z visoko, 20 z višjo in 13 kandidatov s srednjo šolsko izobrazbo.
Od skupnega števila sodnikov ima 9 kandidatov pravosodni izpit. 35 kandidatov je s področja združenega dela družbenih dejavnosti in uprave ter 40 kandidatov s področja materialne proizvodnje.
Predlagani kandidati aktivno delujejo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih in skupnostih in so aktivni tvorci za uveljavljanje in uresničevanje ustavnih hotenj in zakona o združenem delu v svojih sredinah, kjer delajo in živijo.
Pri obravnavi kandidatne liste za sodnike sodišča združenega dela pa je potrebno še posebej opozoriti na naša skupna družbene prizadevanja, da bi čimbolj odgovorno uresničevali sprejeta stališč in priporočila skupne seje medobčinskega sveta SZDL in skupščine skupnosti občin, v katerih se še posebej zavzemamo za uresničevanje nalog, ki bodo delovale v preventivni smeri kot so:
v vseh samoupravnih sredinah razviti večjo samoupravno aktivnost, razviti samoupravne in dohodkovne odnose, oblikovati samoupravno zakonodajo na osnovi ustave in zakona o združenem dehfj aktivirati organe družbene kontrole in nadzora ter znotraj sami11 organizacij združenega dela razvijati samoupravno sodstvo in tako razčiščevati vse tiste spore in odnose, ki se lahko najuspešneje urejajo v medsebojnem dogovarjanju in sporazumevanju. Le tak° usmeritev lahko prispeva, da bosta obe instituciji (sodišče zdrut? nega dela in družbeni pravobranilci samoupravljanja) usmerjeni m razčiščevanje tistih zadev, ki se znotraj organizacij združenega dem ne morejo zadovoljivo razreševati
BELEŽKE:
j
PREDLOG
r~~---------------------------------------n
Na podlagi 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. lbt SRS št. 16/67 in 27/72) ter 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji družbenopolitičnega zbora dne..., seji zbora krajevnih
»upnosti dne....... in zbora združenega dela
™e.........obravnavala predlog zazidalnega načrta za
MS 8/4 Zgornji Kašelj in sprejela
ODLOK
0 potrditvi zazidalnega načrta za MS 8/4 Zgornji Kašelj
1. člen
8/4 7^me 56 ^zidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS MS s/ ^aše*j’ ti leži na naravni terasi južno od zazidalnega otoka 8/3 in je na S omejeno s Kašeljsko cesto, z ostalih treh strani ** s strmino proti drugi terasi.
izd l	načrt je pod šifro projekta 2269-S-77 v juniju 1977
. Ljubljanski urbanistični zavod (projektanta: Mirko Mrva, P • mg. arh., Viktor Pust, dipl. ing. arh.)
2.	člen
loč^d’^3*™ načrt obsega programski in tehnični del v smislu do-Ijj . drugega odstavka 8. člena Zakona o urbanističnem planiranju °dIok l,rav'lnlkom o izvajanju zazidalnega načrta sestavni del tega
3. člen
zdru*g1(lalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam nostim^ ^e*a ter drugim samoupravnim organizacijam in skup-Pfistoi ^ri uPravnem organu občine Ljubljana-Moste-Polje, ki je nistič Cn 23 urbanizem in gradbene zadeve, pri Ljubljanskem urba-Ijana n6m zavodu in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljub-
4.	člen
smi^e odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v planj. ,°£il drugega odstavka 15. člena Zakona o urbanističnem anju Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
5.	člen
injoeir ZOrstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična c'ja pri Upravi za inšpekcijske službe SML.
6.	člen
SbvenVg^ za*ine veUat* osmi dan po objavi v Uradnem listu SR
OBRAZLOŽITEV
1977 je pogorelo barakarsko naselje v Tovarniški ulic P°litienirŽ*fsamcii° barakarskih naselij je skupno z družbeno ^stanitv ■'orum' m strokovnimi službami začasno rešil problen ^kovorJL ^korelcev v stanovanjske prikolice. Družba je prevzel stanovtlicem v prikolicah zagotovi do zime 77-71 n°Politi/,,ano,vania> Stab 20 odpravo barakarskih naselij in družbe khtfu s L.e skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje pa so v so lZX)t>leftinrlevn*mi skupnostmi sprejele sklep, da se istočasno rel Veno je .‘"f barak še na nekaterih kritičnih območjih. Ugotov °ior, Nosi’ ^ ie potrebno zgraditi najmanj 92 stanovanjska ska skupniruMj*	A*r<zf, investitor je Samoupravna stanovanj
vseh rnožnih lokacij za nadomestno gradnjo za sta ^Očju ju*ie bik izbrana kot najustreznejša lokacija na ob ^karskpoJ10 0(1 središča Zgornjega Kašlja, kjer je že zametek ba s" naselja.
-e potrebno spremeniti namembnost površin i st**niHain*ani*1 zelenih in obdelovalnih v površine za stanovanja ' Ce objekte in ostarele javne dejavnosti
Postopek za sprem ?mbo in dopolnitev GUP-a je v zaključni fazi SML je predlog obravnavala na svoji septembrski seji (15. 9. 1977) Predlog zazidalnega načrta za MS 8/4 je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v juliju 1977, projekt nosi številko 2269/77-S.
Območje bodoče zazidave meri 2,67 ha in leži na nasipani terasi ki je na S omejena s cesto in stanovanjsko sosesko MS 8/3 Zg. Kašelj, z ostalih strani pa s strmino proti spodnji, delno močvirni terasi Dostopi in dovozi so do obravnavanega območja predvideni po servisni cesti. Območje bo možno komunalno opremiti Sekundarni kanalski sistem je zgrajen, za meteorno vodo bo potrebno zgraditi ločeno kanalizacijo. Zgraditi bo potrebno novo transformatorsko postajo in ojačiti vodovodne profile. Cesto iz središča starega naselja do novih zazidalnih površin bo potrebno razširiti in utrditi
Ker gre za zazidavo izjemnega značaja, je standard naselja obdelan na podlagi posebnih načel, ki zagotavljajo human ambient in so v skladu z večino veljavnih norm.
-	stanovanjski objekti obkrožajo osrednji prostor, ki je namenjen medsebojnemu komuniciranju, počitku, igri
-	vsakemu stanovanju pripada zunanja zelena površina, vizualno ločena od javnih površin z leseno ograjo ali zeleno bariero;
-	smer zazidave omogoča maximalno osončenost vseh stanovanj;
-	motorni promet je izločen iz osrednjega prostora naselja (razen za urgentna vozila).
Naselje ima v osrednjem prostoru igrišče za otroke, za igre z žogo pa je predvidena takoimenovana rezervna površina na vzhodni strani naselja. Ogrevanje je predvideno individualno. Naselje bo opremljeno z javno razsvetljavo, telefonski priključki niso predvideni
Stanovanjske zgradbe so pritlični objekti brez kleti oblikovanje objektov je enotno (SGP Gorica, projektant Viktor Pust, dipl ing. arh.).
Zazidalni načrt vsebuje poleg tehničnega poročila in grafičnih predlog še pravilnik o izvajanju zazidalnega načrta za MS 8/4 Zgornji Kašelj in je obvezen za projektante nadaljnje urbanistične dokumentacije, komunalnih naprav, stanovanjskih objektov ter za družbenopolitične organe in organizacije.
IS Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na svoji 119. seji dne 15. 7. 1977 razpravljal o predlogu zazidalnega načrta za MS 8/4. Zgornji Kašelj, ter sprejel sklep o javni razgrnitvi Javna razgrnitev je potekala v času od 29. 7.1977 do 29. 8. 1977 v prostorih KS Vevče-Zg. Kašelj, v prostorih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in v prostorih Skupščine mesta Ljubljana. V času javne razgrnitve ni bila v knjigo pripomb v KS Vevče-Zg. Kašelj vpisana nobena pripomba, v knjigo pripomb na SOb Ljubljana Moste-Polje pa sta svoje mnenje oz. predlog izrazila občana Ivanka in Marko HRIBAR iz Zg. Kašlja 51. Odgovor na pripombo je pripravil projektant zazidalnega načrta Mirko Mrva, dipl ing. arh.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubjjana Moste-Polje je na 122. seji dne 6. septembra 1977 obravnaval predlog zgoraj navedenega odloka in sprejel naslednji
SKLEP
1.	Izvršni svet ugotavlja, da je bil zazidalni načrt za MS 8/4-Zg. Kašelj javno razgrnjen v prostorih skupščine občine, v KS Vevče-Zg. Kašelj in v prostorih Gasilskega doma Zg. Kašelj ter da je bila dana ena sama pripomba, ki pa bistveno ne vpliva na sprejem zazidalnega načrta.
2.	Izvršni svet sprejme na znanje informacijo SOSESKE, da bo zemljišče za stanovanjsko sosesko MS 8/4 Zg. Kašelj pridob^eno do 17/9-1977.
3.	Izvršni svet sprejme informacijo LUZ-a, da bodo do sprejema zazidalnega načrta na skupščini občine vzporedno pridobljena vsa potrebna soglasja k zazidalnemu načrtu stanovanjske soseske MS 8/4 Zg. Kašelj.
4.	Izvršni svet sprejme predlog Odloka o potrditvi zazidalnega načrta za MS 8/4 Zg. Kašelj in ga obenem z informacijo o komunalni ureditvi te soseske posreduje skupščini občine v obravnavo in sprejem.
5.	Izvršni svet zadolži SOSESKO, da komunalno uredi zemljišče in omogoči, da bodo do 15. oktobra 1977 vseljiva stanovanja, predvidena za prvo fazo preselitve stanovalcev iz naselja prikolic (24 stanovanj), pri čemer zagotavlja izvršni svet vso pomoč.
V.__________________________________________________________/
C
Na osnovi 8. člena Zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Ur. list SRS št. 28-181/72) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 25/74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.......... 1977 sprejela
SKLEP
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje potrjuje poslovni čas vzgojnovarstvenega zavoda Vevče, Vevče 45.
VVZ Vevče posluje:
a)	predšolski oddelek:
ob delavnikih od 5. do 16. ure ob sobotah od 5. do 15. ure
b)	šolski oddelek:
ob delavnikih od 5. do 17. ure ob sobotah od 5. do 15. ure
v__________________________________________________J
OBRAZLOŽITEV
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je v skladu z zakonom o vzgojnovarstveni dejavnosti ustanovitelj VVZ Vevče in zato tudi pristojna za potrditev njenega poslovnega časa.
r	>
Na osnovi 8. člena Zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Ur. list SRS št. 28-181/72) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 25/74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne........... 1977 sprejela
SKLEP
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje potrjuje poslovni čas vzgojnovarstvenega zavoda Jarše, Ljubljana, Roži-čeva 10. VVZ Jarše posluje ob delavnikih od 5,30 do 16. ure, ob sobotah in dnevi pred prazniki pa od 5,30 do 15. ure.
X__________________________________________________________)
OBRAZLOŽITEV
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je v skladu z zakonoUJ, o vzgojnovarstveni dejavnosti ustanovitelj VVZ Jarše in zato tud' pristojna za potrditev njenega poslovnega časa.
C	^
INFORMACIJA
izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje o izvrševanju sklepov skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij v zvezi z izvajanjem družbenega načrta občine
x________________________J
Informacija zajema le spremembe, ki so nastopile v času od zadnjega poročanja izvršnega sveta na 34. zasedanju zborov skupščine občine 26. julija 1977 o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1977, kot tudi realizacija sklepov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ki so izvršni svet zadolžile za izvedbo še nekaterih novih nalog.
1.	GOSPODARSTVO INDUSTRIJA
(Industrijska cona MP-3) (Glej skico na 19. strani!)
TOPLARNA načrtuje pričetek gradnje II. faze 50 MW turbo-agregata marca 1978.
Rok za dokončanje od tega datuma: 36 mesecev.
Nosilec investicije za razširitev kapacitet proizvodnje poliamidov JUGOTEKSTIL-TOZD VULON načrtuje pričetek gradnje navedenega objekta spomladi prihodnjega leta.
UNIS-ROG je podpisal pogodbo o dodelitvi zemljišča in plačila prispevka za komunalno urejanje. Pričetek gradbenih del predvidevajo spomladi 1978.
V zvezi z gradnjo kontejnerskega terminala Ljubljana Ljubljanski urbanistični zavod preučuje dolgoročno vlogo terminala v Ljubljani glede na izbrani policentrični razvoj Slovenije in glede na obstoječo in programirano dejavnost Javnih skladišč v Ljubljani.
LUZ analizira vprašanje smotrnosti oddaje celotnega rezervata železnici (20.000 m2), ki je namenjen za železniški kontejnerski terminal.
V zvezi s sklepom občinske skupščine, da se poživi delo R*' vojno gospodarske skupnosti v smeri povezovanja posameznih dustrijskih OZD v interesne skupnosti za zaokrožitev izgradnje * posameznih predelih cone, da bi dosegli čimbolj racionalno °Pre^* ljanje in izgradnjo cone, je v pripravi predlog za ustanovitev kooh*1' nacijskega odbora, ki bo pričel z delom novembra 1977. Med n*j togami koordinacijskega odbora in Razvojne gospodarske skupn^ bi bito analiziranje, načrtovanje in spremljanje smotrne izrabe 1 munalno opremljenega industrijskega zemljišča ter izdelava Pr°' grama, na podlagi katerega bi bilo možno najetje kreditov pri Lj0®' ljanski banki za kompleksno ureditev ITS cone. V pripravi so ko kretni predlogi za območja: MP-3, MP-4/1, MM 4 in EITS Dol* ’
TRGOVINA:
EMONA — TOZD Maloprodaja neupravičeno kasni z izgradnji potrošniškega centra v Stepanjskem naselju za dve leti. Prič6*6 gradnje lahko pričakujemo šele spomladi 1978. Predvideni rok d končanja: 29. november 1978.
MERCATOR — TOZD Golovec neupravičeno kasni za let° pol z izgradnjo nove samopostrežne trgovine v Zalogu. Septer*’ 1977 je Ljubljanska banka odobrila Mercatorju kredit za izgradi te trgovine in je predviden pričetek gradnje oktobra letos.
KOMUNALNO PODJETJE LJUBLJANA TOZD ŽlVH> TRGI načrtuje gradnjo nove tržnice v MS 1 Center Moste. jeni so interesi med vsemi dejavniki (investitor, izvajalec, kraje^ skupnost, stališča inšpekcijskih služb, urad za promet.) Pr°8*y, tržnice je usklajen s programom razširitve trgovine Mercatorja, f1 letarska 4.
Pod odprto ploščadjo tržnice bosta zgrajeni dve javni zaklon1 ^ Pričetek gradnje zaklonišč je možen novembra 1977, pr*^e gradnje tržnice pa spomladi 1978.	^
Izvršni svet ie sprejel program obiskov posameznih kraje^ skupnosti. Obiski so že v teku in na njih bo tudi dogovorjeno g*'^ ustanovitve gradbenih odborov povsod tam, kjer so po družben, planu občine načrtovane trgovine. S tem bo v celoti rea^p-sklep, ki ga je v zvezi z gradbenimi odbori sprejela občinska * ščina.
KMETIJSTVO
V zvezi z
občini je ustanovljena komisija iz predstavnikov Gozdnega l darstva in kmetijskih gozdnih posestnikov, ki pripravlja predi e ustanovitev TOZD.
J
ustanovitvijo TOZD kooperacija gozdarstvo v ^ movliena komisiia iz oredstavnikov Gozdnega g0
/	/NTERTRADE		VELETEKSTIL
/ L		
/	108.565 ni	PAPNtOORAFIKA	
TERMINAL ŽGL
/ ,	i.
	SATURNUS
/	55025 m1
L		
JUŽNA INDUSTRIJSKA CESTA
	IV.	JNA	
INDUSTRIJSKI TIR			
RADENSKA 1 H.60 ha)		V-	1L2	501 m
PLETENINA (319ha)	PLUTAL	Geološki zavod	Rog
133. U9 m’
Skupna površina 911.001 m1
2' ^BANIZEM
skleni zavodom 23 razvoj Ljubljane in SOSESKO Ljubljana je (reguL" ,P°8odba za izdelavo podrobnega urbanističnega načrta *k>lie ^skega načrta) mestnega območja občine Ljubljana Moste-fay ' • radi prekrivanja z deli iz nekaterih drugih pogodb, ki so v med i,’Pr^.Ve podpisovanja, je odprto vprašanje sklenitve pogodb trjskih VT§nim svetom SML in LUZ-om (Uskladitev predlogov kme-razpoi p[.os!orskih planov z urbanistično dokumentacijo, Analiza d°bju	23 investicijske akcije v srednjeročnem ob-
Ijtibijan	izt,or 2emljiš6 23 zasebno gradnjo na območju
nx)tiu občin in Pregled stanja nedovoljenih gradenj na ob-bebjL mesta Ljubljana in predlog ukrepov). Prekrivanje del je po-Ud
cijsi(e^0v*jena J® potreba, da se vzporedno z izdelavo regula-mestnoobaČrtča mestne8a območja občine obdeluje tudi izven-
°kvirlfr.'p[avUe predlog rešitev, ki bi bile sprejete na ravni občine v ^no vnrrlarlist.ične8a reda- Sc posebej bo v tem okviru obravna-P ašanje izgradnje stanovanjskih in počitniških objektov.
Mp-2/8
EMONA^inski cest* 50 pričeta dela na izgradnji poslovne stavbe A (zO.OOOm2 poslovnih površin).
^^Karstvo
tnot za mt* ^-8/4 Zg. Kašelj poteka gradnja 92 stanovanjskih tv^lju, S0”®!36 Pogorelcev in prebivalcev barakarskih naselij v Zg. HUlbljana	stanovanj je Samoupravna stanovanjska skupnost
i stann °Tkti bodo končani do 15. novembra 1977, en niz 0kt°bra 107$ P3 dograjen do pričetka kurilne sezone 15.
IzvrSnj ' a. Preselitev prebivalcev iz naselja prikolic. Nt°pnemsvet je skladno s 17. členom Družbenega dogovora o VB. katp-^ odstranjevanju barakarskih nasehj ter stanovanj VI. in opravi TPnje v Ljubljani naročil STANINVESTU Ljubljana, da ^licrn 'Potrebno v 2vez* 2 organizacijo preselitve, obrato-:®sno je nn*^ objektov in odstranitvijo obstoječih objektov. Isto-y atki o "ovno opravljen popis stanovalcev barakarskih naselij s ‘tanju ^Poslitvi, stalnem bivališču ter o splošnem socialnem
rir'Seli^eLSVet -*e bd seznanjen, da se v obstoječe barakarsko naselje k 86 njiho^V* Pr®bivalci. Sklenil je, da se novopriseljen obvesti, $ akarskeDa stanovanjskih vprašanj ne bo reševalo. Preselitev iz QVet j® tudf!v?aSe^a j® namreč vezana na odstranitev barak. Izvršni r®r'izari;n , .®nd> da o novopriseljenih prebivalcih obvesti delovne ®i]®, kjer so zaposleni.
MP-3
3.	STANOVANJSKO GOSPODARSTVO MS 4, 5 Fužine
Izvršni svet je obravnaval komplesno problematiko pričetka izgradnje družbeno organizirane gradnje v soseski MS 4, 5 Fužine spomladi 1978. Ugotovil je nejasnosti okrog nadaljnjega financiranja priprave in opremljanja stavbnega zemljišča, financiranja izgradnje spremljajočih objektov ter financiranja komunalnih naprav. Kljub temu je menil, da je potrebno s pripravo in opremljanjem stavbnega zemljišča nadaljevati.
Za nemoten potek izvajanja urejanja stavbnih zemljišč bo SOSESKA Ljubljana najela premostitveni kredit v znesku 26,000.000 dinarjev.
Izvršni svet je predlagal izvršnemu svetu SML in Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana, da zavzameta stališče do pričetka izgradnje soseske v letu 1978 in da izgradnjo soseske vključite v svoje srednjeročne in letne plane.	"	' Še posebej je
opozoril IS SML na naglo priseljevanje v občino (8.02 % v letu 1976 - poprečje za SRS 1,1%) in s tem v zvezi na občinski ravni nerešljiv problem gradnje spremljajočih objektov. Predlagal mu jer da vključi v Družbeni plan razvoja Ljubljane 1976-1980 izgradnjo trgovine v Fužinah.
Vzporedno je treba dopolniti tudi plane občinskih in mestnih SIS s področja vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in socialnega skrbstva.
Izvršni svet je naročil IPK, Podjetju za PTT in ELEKTRO Ljubljana, naj ga v čimprejšnjem možnem času obvestijo, kako je z zagotovitvijo sredstev za financiranje individualnih komunalnih naprav v soseski MS 4, 5 Fužine.
Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Moste-Polje je sklenila z IMOS Ljubljana Sporazum o zgraditvi stanovanjce soseske MS 4, 5 Fužine, za katerega pa izvršni svet ugotavlja, da ni v skladu z obstoječo zakonodajo (Zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči), niti ni v skladu z Družbenim dogovorom • o sodelovanju pri gradnji stanovanjskih sosesk na območju ljubljanskih občin.
4.	KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Ustanovna skupščina samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje je sklicana za 29. september 1977. Zaradi tega ustanovitev Zveza komunalnih skupnosti Ljubljana ni bila ovirana.
10-letni program izgradnje cest v mestu Ljubljani
Izvršni svet je v smislu sklepov, ki jih je sprejela konferenca delegacije občine Ljubljana Moste-Polje za 3. skupščino SIS za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani, ponovno postavil pred izvršni odbor te SIS in strokovne službe, da se ti sklepi uresničijo (prenos sredstev z Jarške na Šmart insko, točna opredelitev gradnje obvozne ceste, ki poteka na območju občine in opredelitev rekonstrukcije Zaloške ceste).
Komunalne investicije
S področja komunalnih investicij bo v letošnjem letu urejena semaforizacija Zaloška-Zadobrovška cesta.
5.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI Samoprispevek
Izvršni svet je predlagal izvršnemu odboru skupščine skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin naslednje končne roke dograditve in izročitve objektov uporabnikom:
VVZ Polje - Rjava cesta	avgust 1978
Prizidek k OŠ Zalog	1. september 1978
VVZ Sneberje, če bo objekt montažne izvedbe, 1. oktober 1978 za objekt v klasični izvedbi pa	31. december 1978
VVZ Novo Polje - Zadobrova	29. november 1978 in
Zdravstveni dom Moste — prizidek	marec 1979
Obstojajo možnosti za izgradnjo vzgojnovarstvenega zavoda v Štepanjskem naselju prej in z večjo zmogljivostjo, kot to predvideva program samoprispevka II. Potrebno je še usklajevanje med KS Štepanjsko naselje, SIS za otroško varstvo občine in mesta. Tako bi namesto leta 1980 lahko pričeli z gradnjo VVZ že leta 1978 z zmogljivostjo 200 otrok (po programu samoprispevka VVZ za 100 otrok).
Priprave za gradnjo družbenega in k uit urnega objekta v Centru Most
V razpravi v Krajevni skupnosti Moste je bil dan predlog, da bi družbeni center namenih tudi v spomin padlih borcev občine in to na primeren način obeležili.
Potrebno je pripraviti koncept nove organiziranosti Sklada za družbeni standard občine, ki bi približno 8 let moral dajati prioriteto izgradnji družbenega centra. Za letošnje leto pa je s strani Sklada za družbeni standard potrebno končati dela na drsališču Zalog.
•ee
Izvršni svet bo predložil občinski skupščini v obravnavo do konca
leta še naslednje:
oktobra:
-	Poročilo o realizaciji programa sanacije kompleksa Urh za leto
—	Predlog Odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne ter njihove družinske člane
novembra:
—	Poročilo o reševanju vprašanj nedovoljenih gradenj in odprav* barakarstva in ukrepi
—	Poročilo Davčne uprave
—	Poročilo službe za kadrovske in organizacijske zadeve o uresiu-čevanju Družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike e® območju ljubljan&ih občin
decembra:
—	Ocena izvajanja srednjeročnega plana 1976—1980 v letu 197^ ter smernice razvoja v letu 1978
-	Rebalans proračuna za leto 1977
-	Odlok o začasnem financiranju proračuna 1978
-	Srednjeročni plan urejanja stavbnih zemljišč ter program ureja' nja za leto 1978
-	Status sklada za družbeni standard občine

—\
ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ
Odgovor na delegatsko vprašanje z 32. skupnega zasedanja dne 14. 4. 1977
KRAJEVNA SKUPNOST POLJE Vprašanje:
Dne 25. 3.1977 smo prejeli od podjetja Sadje-Zelenjava dopis, s katerim nas obveščajo, da bodo ukinili prodajo sadja in zelenjave s
1.	aprilom 1977 zaradi nerentabilnosti, ker baje poslujejo z izgubo in izpolnjujejo plan le z 11,95 %. Pri preverjanju smo ugotovili, da ima prodajalka mesečno prometa ca. 6,000.000 SD.
V naši krajevni skupnosti je glede na veliko število prebivalcev (ca. 8.000 poseben problem glede oskrbe ljudi z živih zelo pereče. Z ukinitvijo prej navedene prodaja sadja in zelenjave pa bi se ta problem znatno povečal. Mnenja smo, da bi bil promet s prodajo sadja in zelenjave veliko večji, če bi prodajni kiosk spremenil delovni čas tako, da bi obratoval do 17. ure.
Zaradi navedenega vprašanja je med ljudmi precej razburjenja in zato vprašujemo, v kolikor bi do ukinitve prišlo, ali je možno, da na tem prostoru prodaja sadje in zelenjavo nekdo drugi, oziroma Marko DOVČ, kmet iz Zadobrove, ki bi južno sadje, ker ga ne pridela doma, kupoval pri podjetju Sadje-Zelenjava.
Oddelek za gospodarstvo je pripravil naslednji Odgovor:
Delegatsko vprašanje v zadevi ukinitve prodaje sadja in zelenjave v pokriti stojnici v Polju smo posredovali DO Sadje Zelenjava Ljubljana in Mercatorju TOZD Golovec. Odgovor smo iskali od obeh
delovnih organizacij, ker je Sadje Zelenjave sedaj v SOZD Mercat Vsebina odgovora je sledeča:	-7
Sadje zelenjava je po sklepu delavskega sveta dne 31.3,1^ prenehala s prodajo sadja in zelenjave v pokriti stojnici v zaradi nerentabilnosti poslovanja. Promet, kije bil ustvaijan v v pokritih stojnicah, ni pokrival niti osebnih dohodkov za poslej Mercator TOZD Golovec, ki je nosilec maloprodajne m* <jj Mercatorja na območju naše občine, bo v roku enega mesecar problem prodaje sadja in zelenjave tako, da bo pred obstojev, samopostrežno trgovino v Vevčah in prav tako nekje na zalo«4 področju v območju KS Polje postavil stojnico.
K me (je s statusom kmeta lahko prodajajo le svoje pridelk? določenih urejenih prostorih. Za urejanje takšne oblike prodaj pristojno Komunalno podjetje - TOZD Živilski trgi Ljubljana.
Odgovori na delegatska vprašanja s 33. skupnega zasedanj in ZKS dne 23. 6. 1977

Delegat IX. konference delegacij (EMONA-MIZ) Jože NIKAR
Vprašanje:
Ugotovili smo, da je nasip ob reki Savi v bližini Zao°c. prekopan in obstoja nevarnost vdora Save preko nasipa. Naflr baje prekopal nek kmet.
Območna vodna skupnost Ljubljani ca-Sava je pripravila 1,8 nji
Odgovor:	_ /
Nasip ob Savi v bližini Zadobrove je prekopal kmet v Janez, Smartinska c. 184/a.
Na poziv našega rečnega nadzornika je isti kmet dne 24. 6. 1977 ^sip popravil nazaj v prvotno stanje, s čimer je nevarnost poplave odstranjena.
Delegat VII. konference delegacij Ljubo ZABUKOVEC Vprašanje:
Meseca novembra 1975 je bila formirana pri podjetju Petrol v Ljubljani poslovna skupnost za realizacijo dezifikacije Slovenije.
K tej skupnosti je do danes pristopilo že preko 90 organizacij združenega dela. Iz naše občine so pristopili k navedeni Poslovni skupnosti Saturnus Zalog, Emona Zalog, Koteks-Tobus Zalog, Sa-urnus Moste in Papirnica Vevče. V letu 1976 je dogovorjeno, da je vsaka podpisnica sporazuma dolžna prispevati in pripraviti vse po-rebno, da bo do 30. 6. 1978 sposobna začeti prevzemati in upo-rab{jati zemeljski plin.
. Pripravili smo idejni projekt, navezali stike z dobavitelji opreme ‘J1.'zdelali projekt, ki je sedaj vložen pri Ljubljanskem urbani-icnem zavodu za pridobitev lokacijske dokumentacije. Na LUZ-u nam povedali, da utegne postopek za pridobitev lokacijske do-umentacije trajati šest mesecev, in če k temu prištejemo še 2-3 noseče za pridobitev gradbenega dovoljenja, glede na dosedanje •zkušnje in 6-mesečni dobavni rok za opremo, lahko ugotovimo, da e naloge do 30. 6. 1978 ne bomo opravili. Ob tem pa moramo še upoštevati približno 2 meseca za montažo opreme.
Navedeno narekuje v družbenem interesu, da se čimbolj skrajša Pravni postopek za pridobitev lokacijske dokumentacije in grad-Qenega dovoljenja in OZD omogoči, da bodo do 30. 6. 1978 r^H^jcne za uporabo novega goriva, ker v nasprotnem bodo mo-
Zato naša delegacija prosi, da se stori vse potrebno za realizacijo PreJ opredeljene naloge v dogovorjenem roku.
na bližino nove trase Zaloške ceste, pa je lokacija le-teh neprimerna, zato ostane to zemljišče prosto za postavitev želene in potrebne samopostrežne trgovine.
Ker pa niti zazidalni načrt MS 6 (Glasnik 7/65) niti modifikacija le-tega (Uradni list SRS št. 16/74) na navedenem zemljišču trgovine ne predvidevata, je potrebno sprovesti spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta za MS 6 Slape.
V izdelavi je dokumentacija za razgrnitev spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta. Na skupnem sestanku projektantov in ostalih zainteresiranih ter pristojnih inšpekcijskih služb, ki ga je sklical oddelek za gra/L—e in komunalne zadeve pri skupščini občine Ljubljana Moste-Polje zato, da bi pospešil postopek pridobivanja soglasij, inšpekcijske službe soglasij k spremembam in dopolnitvam zazidalnega načrta nisu podale, dokler se ne odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti.
Ko bo tehnična dokumentacija popolna in pridobljena potrebna soglasja inšpekcijskih služb, bomo uvedli postopek za potrditev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za MS 6 Slape. Po potrditvi le-tega pa bo možno naročiti lokacijsko dokumentacijo in tako pridobiti lokacijsko odločbo in gradbeno dovoljenje za gradnjo trgovine.
Zaloška cesta:
Gradnja Zaloške ceste do Polja ni vključena v desetletni program izgradnje cest v mestu Ljubljani, niti ni v občinskem srednjeročnem programu do leta 1980. Glede na to, da gre v letih 1980—1985 v izgradnjo soseska MS 4, 5 Fužine, predvidevamo, da bi se vzporedno gradila tudi Zaloška cesta, kot glavna povezovalna cesta med centrom Ljubljane in satelitskimi naselji. Glede na navedeno, bi se izgradnja Zaloške ceste vključila v drugi srednjeročni program občine Ljubljana Moste-Polje za leta 1980—1985.
ddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji Odgovor:
jek/ jzvajanja tov. Zabukovca je možno razumeti, da gre za pro-Pluiifikacije mesta Ljubljane. Pri tem je potrebno vedeti, daje ske sestavljena iz dveh delov in sicer gradnje primarnega plin-j^jOntrežja in gradnje sekundarnih plinovodov.
lokacijskega in gradbenega dovoljenja za realizacijo pri-eže Iter zdz
dajo °h Seda.j na naš oddelek ni bilo vložene nobene prošnje za iz-pro: , 0v°ljenja za gradnjo sekundarnih plinovodov iz omenjenega
‘nam lu|sacysKega m graanenega aovoijenja za realizacijo prizem 6 mre^e je v pristojnosti Republiškega sekretariata za urbani-nov’dmedtem ko ustrezna dovoljenja za gradnj Do°*V lzdaja pristojen občinski upravni organ.
pro^kta.
Prasniti'0 prav‘*no razumeli priporočilo tov. Zabukovca, moramo
postopek je z zakonom predpisan in ga ni moč skraj-st°pk lpom'njam° pa, da je zmotno mišljenje o dolgotrajnosti po-Prilože dne> k° Je namreč vloga popolna - to pomeni, da so icu Vsa potrebna soglasja organov in organizacij, ki v postop-ne miri e-j° ~ Pa do izdaje gradbenega ali lokacijskega dovoljenja frizad-t |VCČ k°t 10 dni, pa še pri tem gre večina časa za zaslišanje l°kaciisJ" stran*< *n obveznega 8-dnevnega roka vročitve vabil na dobiti1 0^ed pred dnevom ogleda. Na času je torej možno pri-e z oddajo popolnih oziroma popolne vloge.
ye*egat krajevne skupnosti Polje Drago ILIČ
L>ejr a š a nje:
kopica ®a^'ja naše krajevne skupnosti ugotavlja, da ni bilo izvršenih ponov,,03 ^ jih je delegacija sprožila v skupščini občine in zato jo gtadd Postavljamo vprašanje samopostrežne trgovine, ki naj bi n.e°bdel ^ercator> kako je z urbanistično obdelavo urbanistično tiranje anc8a področja Polja, ureditvijo komunalnih naprav (asfal-je z odk,CSt’ ureditev zelenic, otroških igrišč in kanalizacije), kako za n v p*P°m in prepotrebno adaptacijo bivšega doma TVD Parti-/eč kot Jo. za katero ni razpoložljivih sredstev v KS, o čemer se že ln °b ni; i i dogovarjamo in kako je z rekonstrucijo Zaloške ceste
Želj^ °dnika $kozi center Polja.
Seske d0 .’ da pristojni organ skupščine občine preveri odnos So-Slede gra .‘zijanja pogodbenih nalog in da dobimo odgovor tudi nJe VVZ na Rjavi cesti, ki se še ni pričela.
Oddeli
0 j K za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji
£	=° Vo r:
Po m5!^8!režna trgovina:
št , dhikaciji zazidalnega načrta za MS 6 Slape (Uradni list * 967/., ZJ4) 80 pred stolpiči ob Zaloški cesti na zemljišču pare.
k- o, Slape predvidene atrijske stanovanjske hiše. Glede
VVZ Polje — Rjava cesta - II. faza
Gradnja prizidka VVZ Polje - Rjava cesta je v fazi izdaje gradbenega dovoljenja. Do zakasnitve je prišlo predvsem zaradi problemov glede odkupa zemljišča, potrebnega za lokacijo vrtca, ki so jo izbrali občani in KS Polje.
Tov. Drago Ilič naj se obrne še na svojo KS, kjer mu bodo lahko obširneje in natančneje obrazložili vzroke za zakasnitev gradnje II, faze VVZ Polje - Rjava cesta.
Komunalno urejanje urbanistično neobdelanega severnega dela Polja
Odnos Soseske do pogodbenih nalog
Na zgoraj navedena vprašanja bomo lahko odgovorili, ko boste konkretno navedli, za kateri del Polja gre, ter za katere pogodbene naloge.
Na del vprašanja glede TVD Partizan vam ne moremo odgovoriti, ker v razgovorih nismo sodelovali.
Razgovori so se vodili preko predsednika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Delegat krajevne skupnosti Dolsko Franc HROVAT
Vprašanje:
V naši in drugih krajevnih skupnostih se pojavljajo interesenti za gradnjo stanovanjskih hiš v obstoječih strnjenih naseljih ali zaselkih (Senožeti, Kamnica, Petelinje, Osredki, Vinje, Laze, Dolsko itd.), ki bi pozidali vmesne prostore med zgrajenimi stanovanjskimi stavbami. Menimo, da to ne predstavlja nobene škode za okolje, temveč bo prispevalo k lepšemu izgledu naselij, izgradnji komunalnih objektov in zmanjšanju črnih gradenj.
Ugotavljamo pa, da se vsem interesentom za legalno gradnjo .v okviru polnitve strnjenih naselij ne daje gradbeno dovoljenje. Zato rastejo črne gradnje zoper katere nismo učinkoviti. Tako na primer za naselji Dolsko in Senožeti odklanjate gradbena dovoljenja zaradi odloka o prepovedi in parcelaciji zemljišč oziroma iz drugih včasih tudi neutemeljenih vzrokov oziroma neznanih vzrokov.
Zanima nas, zakaj prosilcem za gradnjo stanovanjskih hiš, s katerimi bi se polnila eksistenčna naselja, ne izdate gradbenega dovoljenja. Krajevna skupnost pa zato dobiva očitke, o naši neučinkovitosti in nezadostni zavzetosti za rešitev tega problema.
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji
Odgovor:
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je v začetku leta 1974 sprejela odlok o urbanističnem redu za naselja in območja v občini (Uradni Ust SRS št. 16/74) s katerim se urbanistično urejajo izven-
mestne občinske površine. Za graditev objektov in naprav so namenjene površine, katerih pozidava je smotrna glede na sedanje in bodoče prometne in funkcionalne povezave, komunalno opremljenost, nadaljnje možnosti razvoja ter glede na druge prostorske pogoje.
V smislu povedanega so bila kot ..zazidljiva" določena tudi obstoječa naselja Senožeti (MS 213, MS 201), Kamnica (MS 210), Osredki (MS 204), Vinje (MS 201), Laze (MS 212) itd. Da pa bi se zagotovila možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, je bila istočasno za nekatera območja (Dolsko — MS 211, Senožeti — MS 213 itd.) rdz*^.^;na splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, ter prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč.
Torej je po sedaj veljavnih predpisih možno graditi stanovanjske in ostale objekte v za to določenih conah in še to le, če so izpolnjeni tudi vsi pogoji, kijih predpisujeta zakona o urbanističnem planiranju in zakon o graditvi objektov. Ker pa urbanizacija ni nek statičen fenomen, ampak odraz spreminjajočih se možnosti, pogojev in potreb ljudi, je nujno, da se temu razvoju prilagajajo tudi predpisi.
Tako se je na pobudo oddelka za gradbene in komunalne zadeve, ter na pobudo nekaterih krajevnih skupnosti pristopilo k pripravi predlogov za spremembo in dopolnitev odloka o urbanističnem redu. Akcija je v začetni fazi zbiranja predlogov krajevnih skupnosti za razširitev zazidljivih površin. Zbrani podatki bodo služili kot osnova za pripravo gradiva, ki bo po obdelavi in razpravi na pristojnih organih in ob soglasju pristojnih organizacij javno razgrnjeno. Šele z upoštevanjem upravičenih pripomb v procesu javne razgrnitve bo predlog spremembe urbanističnega reda zrel za obravnavo in potrditev na skupščini občine. Predvidoma bo dokument predložen skupščini ob čine do konca leta 1978.
Delegat krajevne skupnosti Moste Danilo JURCA Vpraša nje:
Ugotavljamo, da v zvezi z večjo zmogljivostjo in boljšo organizacijo družbene prehrane na območju Most še ni nič konkretno storjeno. Zato želimo, da se nam odgovori na naslednja vprašanja:
1.	Kdaj lahko pričakujemo konkretne rešitve na področju družbene prehrane v naši občini?
2.	Kje bodo restavracijski in drugi objekti družbene prehrane zgrajeni?
3.	Ah so znani investitorji za objekte družbene prehrane, kakšno je zanimanje za to dejavnost in zanima nas, če so v ta namen že sprejeti kakšni dogovori?
Oddelek za gospodarstvo je pripravil naslednji Odgovor:
Po srednjeročnem programu družbenega razvoja občine Ljubljana Moste-Pblje so v naši občini načrtovani naslednji objekti družbene prehrane:
1.	V štepanjskem naselju in v Novih Jaršah samopostrežni restavraciji v sklopu potrošniških centrov. Znana še nista investitor in pričetek gradnje.
2.	Razširitev samopostrežne trgovine Mercator na Proletarski cesti in s tem povečanje kapacitet prodaje toplih obrokov. Investitor je Mercator, začetek gradnje v letu 1978.
3.	V MS-4, 5 Fužine je načrtovan obrat družbene prehrane. Investitor je Mercator, začetek gradnje 1979-1980.
4.	V sklopu izgradnje je rekonstrukcija trgovskih objektov, na območju naše občine pa so načrtovani manjši gostinski obratis prodajo toplih obrokov:
—	v Štepanjskem naselju, pričetek gradnje je oktober 1977, in-vestitor je Emona
—	v Novih Jaršah, pričetek gradnje v letu 1978, investitor jc Emona
—	v MS-1 Zalog, pričetek gradnje v letu 1977, investitor j6 Mercator
—	v Hrušici, pričetek gradnje v letu 1978, investitorje Mercator
—	v MS-6 Polje, pričetek gradnje v letu 1978, investitorje Met' cator.
V široko družbeno akcijo, katere cilj je bil zagotoviti vsem d®' lavcem toplo prehrano med delom, se je vključila tudi HP Kolin' ska, ki bo v začetku leta 1978 začela graditi tovarno za pro^' vodnjo gotove in pol pripravljene hrane. Z realizacijo te tovarne b° na območju mesta Ljubljane uveden centraliziran industrijski način proizvodnje hrane s kontinuiranim visoko avtomatiziranim delon1' Vzporedno s tem bo urejena tudi distribucija obrokov hrane d° obratov družbene prehrane. Z novo tovarno pa bodo ustvarjen6 tudi možnosti za zagotovitev organizirane preskrbe družbene pf6' hrane zaposlenih v ITS coni.
----------------------------------------------------------------
BELEŽKE: