Posamezna številka 40 vin. Štev. 12. V Ljubljani, v petek dne 30. jannarja 1920. Leto III. Oglasi: uinxUlnserataef* »tolpiča mali80viharjev, mtal 1-M K, poslaie, posmrtilM la reklame i K. Večkratne objav« pepist. Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih. Uprormlifro »Domovine" ▼ Ljnblja»l, Sodna mlloa, 0. Nova vlada SEJA NACELSTVA JDS. Včeraj popoldne se je vršila seja načelstva JDS., v kateri je prišla do razprave zadeva ljubljanske vlade. Potem, ko je bil dr. Žerjav v začetku novembra imenovan za deželnega predsednika, sta so obe stranki (JDS. in JSDS.) začeli pogajati glede poverjeništev. Pri tem je prišlo do razlike glede zahteve posameznih strank. Socialisti so zahtevali za svojo stranko, ali pred-sedništvo, ali pa notranje. JDS. je izjavila, da ni mogoče ločiti notrajnjega poverjeništva od predsedstva, ker bi lahko prišlo do neprestanih razlik v naziranju in bi iz tega nastali prepiri, ki bi vlado v njenem delu zavirali. Ker ni prišlo do sporazuma, so socialisti novembra meseca izstopili iz nadaljnjih pogajanj za sestavo vlade. Sedaj hočejo zopet vstopiti in zahtevajo*, da se vlada čim prej sestavi. Tako stojimo danes pred novim političnim položajem, ki omogočuje sestavo nove vlade; kajti socialisti so tudi izjavili, da so pripravljeni prepustiti JDS. nele predsedstvo, marveč tudi notranje poverjeništvo. Načelstvo JDS. je včeraj k stvari zavzelo svoje končno stališče. Imajoč pred očmi izključno Beograd, 30. jan. Minister za agrarno reformo, dr. Henrik Krizman izda v kratkem nared-bo s katero se ureja postopanje glede uprave agrarno-reformnih veleposestev. Ustanove se posebne agrarne direkcije v posameznih pokrajinah naše kraljevine in v področju teh županij-ski, odnosno okrajni agrarni uradi. Kakor izve naš poročevalec, se imajo v Sloveniji ustanoviti taki agrarni uradi v Ljubljani, v Mariboru ali Celju, v Borovljah in v Murski Soboti, po potrebi pa tudi še v drugih krajih, posebne ekspoziture. Kakor znano, določajo prehodne odredbe z dne 25. februarja 1019 o pripravah za agrarno reformo, da so veleposestva, ki presegajo gotovo izmero, v načelu razlaščena. V zmislu teh odredb se bo uredbenim potom načeloma odredilo, da prevzame upravo teh veleposestev država sama. Upravo do 500 ha gozda vrši agrarna direkcija, posestva nad 500 ha pa v Ljubljani. ozire na državni interes, je sklenilo, da se sestavi nova vlada eventualno tudi ■/. žrtvami posameznih oseb. Klerikalcem se radi tega srčna želja, da bi v kalnem ribarili, ni izpolnila. Krizo v ljub-1 jamski vladi se s stališča sporazuma strank lahko smatra za rešeno' in osebe, ki vstopijo v novo vlado, bodo skoro designirane. NOVO PREDSEDSTVO VLADE. Kakor se čuje bo imenovan za deželnega predsednika dosedanji trgovinski minister dr. Albert Kramer. V tem slučaju bo menda ministrski portfelj prevzel posl. dr. Dinko Puc. — Vest o demisiji dosedanjega predsednika dr. Žerjava je bila v naprednih krogih sprejeta z velikim obžalovanjem. Kako se bodo zasedla v ljubljanski vladi posamezna poverjeniška mesta, dosedaj še ni znano. Čim bo ministrski svet sprejel demisijo deželnega predsednika dr. Žerjava, se bo izvršilo celotno imenovanje nove vlade. S predlogom novih poverjenikov se bo bavilo načelstvo JDS še v posebni seji. gozdarski oddelek deželne vlade. Celokupno izkoriščanje veleposestniških gozdov oddaja na podlagi [javnega razjpisa posebna komisija. Z novo agrarno uredbo* se zajamči prebivalstvu zakupodajo vseh veleposestniških zemljišč, prejem lesa za hišno in gospodarsko potrebo kmetovalca; in domače lesne industrije, v kolikor lastni gozdovi ne krijejo potrebe. Z odredbo se tudi zajamči užitek stelje ter veleposestniških pašnikov in planin. — Naše ljudstvo bo gotovo z največjim veseljem pozdravilo novi korak ministra za agrarno reformo. Demokratska vlada, ki je edina bila v stanu izvajati agrarno reformo, bo z novo naredbo pokazala, da ljudstvu ne obeta samo, marveč, da mu z dejanji kaže svojo brigo. Minister Krizman je s svojo naiedbo zamašil usta vsem političnim kričačem, ki so hoteli ljudstvu ukoriniti mnenje, da se z agrarno reformo le vara. laroinlna: Za eslo ,,Domovino" (trikrat na tedes) mesečne 3 četrtletne 9 K, polletna 18 K, eelsletso 36 S, Petkova številka mesečno 1 K, četrtletne 3 »al-letno 6 K, celoletno 12 A. Izvrsten utisk naše note. Beograd, 30. jan. Nota Jugoslovanov, s katero je odgovorila naša vlada ententi, je bila njej dostavljena dne 28. t.m. Do danes ni še nobenega odgovora, pač pa se v diplomatskih krogih zatrjuje, da je jugoslovanska nota napravil* jako globok in izvrsten utisk. Zatrjuje se, da jo antanti na vprašanje, stavljeno od naše vlade s prepričevalno logiko, nemogoče odgovoriti, ako noče sebe popolnoma razgaliti. KAKŠNE SO NOVE KRONSKO-DINAR-SKE NOVCANICE? Štiri tisočaki so lepo izdelani v sivovijoli-časti barvi na tankem perganientnem papirju. V 'sredini je bel velik vodeni otisek z glavo Miloša Obilica. Oblika je večja kot prejšnji avstrijski tisočak. Štiri stotaki so zdelani v sivočoko-ladni barvi z vodenim odtiskom v sredi. Velikost je taka, kot bivše avstrijske 100 kronske novča-nice. Oba ta dva bankovca sta izdelana v Parizu. Novčanice, ki se porabijo za 40 kron, so izdelane v Pragi. Barve so plave in velike kot avstrijski desetkronski bankovci. Vse tri novčanice nosijo naslov: Ministarstvo Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v vseh treh narečjih in imajo podpis ministra financ, dr. Ninčiča. Kakor se čuje, se bodo 1000 dinarske, novčanice porabile za 4000 kronske in 100 dinarske novčanice za 400 kronske na ta način, da bo kronska vrednost na obeh straneh tiskana, dočim bo na manjših bankovcih označena kronska vrednost vsled tehniških in tiskarskih težkoč le z žigi. NASE MEJE PROTI MADŽARSKI. LDU. Ljubljana, 29. jan. Povodom časniških vesti, da pripada po mirovnih pogojih, vročenih v Parizu madžarski mirovni delegaciji, Prek-murje Madžarski, se uradno ugotavlja: po> mirovnih pogojih, ki so bili izročeni madžarski mirovni delegaciji, pripada državi SHS celo Prek-murje in Medjimurje ter ozemlje Gole in Ždale v Baranji. ITALIJANSKE REPRESALIJE V SPLITU. LDU. Split, 28. jan. Kot represalijo radi si-nočnjih demonstracij proti Italiji je italijanski pomorski častnik Marchetti davi prišel na trgovski parnik „Bosnia" in je v imenu poveljnika vojne ladje „Puglia" prepovedal nadaljnje iz-krcavanja živeža za Split ter zapovedal, da se mora izkrcani živež zopet vkrcati. KONEC ŽELEZNICARSKE STAVKE V ITALIJI. LDU. Bologna, 28. jan. „Agencia Štefani" poroča: Železničarji so danes na nekem zborovanju sklenili, da prično jutri od desetih zopet delati v popolnem obsegu. NAPAD NA ORIENT-EKSPRES. LDU. Berlin. 29. jan. (Dun. KU.) „Deutsche Allgemeine Zeitung" javlja iz Logana: Pri Ve-roni so stavkujoči železničarji izvršili z bombo, ki je bila napolnjena z nitroglicerinom, napad na orientni ekspresni vlak. Pri tem so bile poškodovane tračnice. Lokomotiva in pet vagonov je skočilo iz tira. K sreči ni bil nihče poškodovan'. Deželni predsednik za avstrijske preganjance, Sledovi stare avstrijske uprave in političnega sistema, ki so ga podpirali in vzdrževali klerikalci na škodo našega naroda, še danes niso izbrisani. Dasi je imela SLS. tudi v Jugoslaviji več kot leto dni vsa odgovorna mesta v deželni vladi v svojih rokah, vendar ie storila vse, da bi se stari in krivični avstrijski duh tudi še v naši novi državi naprej vzdržal. Ena največjih krivic, ki so se našemu ljudstvu od strani avstrijskih mogotcev godile, so bila preganjanja političnih okrajnih obiastev. Ta so morala na komando od vzgor ljudi hudo kaznovati, in to navadno za najmanjše pregreške. Takih kazni se je neznansko nabralo na rarneh našega ljudstva, zlasti na granici Slovenije in Hrvatske, kjer so se izrekale pri živinskem prometu naj- krutejše obsodbe. Na Štajerskem pa so naši rojaki neznanko trpeli od nemško-nacijonalnega rradništva. Priti je šele morala na krmilo demokratska vlada, da je bilo mogoče izbrisati •stare avstrijske madeže ter odpraviti ljudstvu krivice. Deželni predsednik dr. Gregor Žerjav je namreč naročil vsem političnim oblf stem, n a j se kazni, izrečene od njih še pod Avstrijo, začasno ne izvrše, temveč naj glavarstva tozadevne spise predlože deželni vladi zaradi pomilostitve. — Predsednik dr. Žerjav je s tem svojim blagodušnim činom marsikomu skrajšal neprijetne ure ter odstranil krivice, ki iih vlada SLS. ni mogla, ali ni hotela odpraviti. Napredek v reševanju agrarne reforme. (Nova naredba ministra za agrarno reformo.) Prve volitve v svobodi. Onim zgodovinsko važnim dnem v oktobru 1918, v katerih je padla politična in gospodarska moč Nemčije in Avstrije, pravijo ljudje: nekrvava revolucija. Nekrvava zato, ker so dotični dnovi minuli brez velikega prelivanja krvi in revolucija pa zato, ker se je v tistih dneh pre-kufcnilo na glavo vsegamočno gospodarstvo) Nemcev in Madžarov v blaženi avstro-ogrski monarhiji, in so narodi Avstrije in Ogrske postali takorekoč čez noč samostojni in svobodni. Misel samostojnosti in neodvisnosti, ta velika gonilna socialna sila v življenju naiodov je zmagala v onih oktoberskih dneh — revolucija pa nikakor ni bila in ni dovršena. Cilj takratnih dni še ni dosežen. Voda, katero je zgodovina kuhala, je v tistih dneh samo zavrela in še danes vre in kipi. Končna jed, ki naj pride v podobi srečne boljše bodočnosti na mizo narodov, še nikakor ni gotova. Napol surova, brez jasne oblike in gotovega okusa se še vali in premetava v tem kotlu revolucije. Le nerazsodni ljudje mislijo, da je ogenj pod kotlom že ugasnil in da se je razburkana vsebina v kotlu že polegla. Oni pa, ki čuti viharje živijenjai in tudi temno silo, ki deluje v tem življenju, ve, da razvojni proces še ni dovršen in vse, kar stori in opusti, je v skladu s to njegovo slutnjo. Prišel je veliki čas obračuna z vsem in v vsem, ne samo v narodnostnem oziru, ampak tudi v socialnem in demokratičnem. Narodi, človeška družba niso vzdihovali samo pod političnim in gospodarskim pritiskom tujih' narodov in držav, njih razvoj k popolnosti so ovirali tudi drugi grehi proti socializmu in demokratizmu. Na telesih narodov je rcvql ucijja - zdravnik o o sedaj samo šele odprla operativno rano>, treba pa je v rani še poiskati vse škodljive snovi in izrastke ter ji' izločiti in odrezati. Napol izvršena operacija bi pomenila počasno umiranje. Zato zavrtimo z vso večjo silo v oktobru 1918 razmajano kolo razvoja in napredka. Revolucija je včasih hrupna in divja. Ona razbija šipe in podira poslopja, včasih pa je tiha in mirna in takrat se zdi, da je žerjavica ugasnila. Toda ona tli in v gotovih trenutkih zaplapola plamen, da pokaže ljudstvu pot naprej. — Tak plamen v revolučnem razvoju naroda so volitve. Volitve so trobenta, .skozi katero govori narod svojo voljo in željo. V njih je izraženo narodovo maščevanje nad grehi, ki so jih storili dosedanji njegovi voditelji nacl njim, v njih je povedano, kako si hoče narod urediti svojo hišo, svoje gospodarstvo, svoje domače, družinsko življenje. Pri volitvah govori narod najboljše besede o svoji kulturi, vanjo položi celo svoje duševno bogastvo. — Pri volitvah narod izbere svoje pastirje, ki naj ga varno in previdno vodijo skozi solnčne in mračne dnove. Volitve so kazalec ob cesti, ki kaže, kam gre socialni, gospodarski in kulturni razvoj naroda. One so izraz revolučne smeri v narodu, Pri velikanski važnosti, ki jo imajo volitve, je razumljiv stvaren in brezobziren boj, ki se bije v dneh pred njimi. Dolga, krvava vojska, morje krvi, solza in gorja leži med zadnjimi in sedanjimi volitvami. Ljudstvo je šlo skozi ogenj vic — volitve bodo povedale, če je očiščeno in sposobno za boljše dni ali neočiščeno in nevredno lepše bodočnosti. Vse stranke v narodu, ki so nastale pred vojsko po volji in želji naroda, i ki so vodile narod, se boje velikega obračun:' ki ga jim bo on dal na dan volitev. Iz tega strahu hodijo danes okoli po deželi in govore sladke in lepe besede, obljubljajo zlate gradove — samo, da bi narod preslepili, da ne bi mogel trezno in resno pomisliti, koliko krivic, koliko gorja, bede in pomanjkanja jim je provzročila ta ali ona stranka. Vsakdo, ki je bil pred leti, pred mesecom, ja še včeraj največji zločinec na narodovi sreči, se danes oblači v belo obleko nedolžnosti in kaže na druge, ki so bili vedno in povsod dobrotniki naroda ter jih obmetava z gnojnico in blatom. Po deželi kar šumi in vrši, shod za hodom se vrsti, in kdor nima oči za gledanje in kogar ne bole več kosti od težkih udarcev, omahuje na svoji ravni poti in se pusti preslepiti in zapeljati ter se odloči v svojo — škodo. Drugi dan pa mu je že žal in pri živem Bogu prisega", da bo storil pri prihodnjih volitvah drugače. Tako se zgodi, da volitve niso izraz narodove volje in hotenja, da so popačen odmev pravih narodovih teženj. Ljudstvo, pomisli, da je prišel čas, da pospešiš v oktobru 1918 začeto revolucijo in da doma obračunaš z vsem in z vsemi, ki so bili toliko let tvoja nesreča, tvoj grob in tvoje trpljenje. Pomisli na gospodarstvo v občini, pomisli, kdo je bogatel in se smejal doma, ko si ti umiral v blatu in dežju! Vedi, da bodo hodili okoli tebe s sladkimi in zapeljivimi besedami tvoji včerajšnji tatovi, goljufi in morilci — ki bodo samo do končanih volitev kadili predi te najlepše kadilo — po volitvah pa bodo zopet padli po tebi in po tvojih ramah bodo hodili za svojimi oseb nimi cilji. Narod, slišal boš, da je vera v nevar-1 napredek. nosti, da bo padla vzgoja tvojih otrok. — pomisli pa pri tem takoj na one ljudi, ki so pred vojsko in vedno tudi tako govorili, a ker jim je tako kazalo, so vendar zakrivili vojsko, ki je najbolj omadeževala vero in ki je najhuje potlačila vzgojo tvojih otrok. Narod, tvoje sedanje trpljenje in tvoja želja po boljšem življenju pa ti bo vodnik pri volitvah. Dokazi, da si prišel iz vic trpljenja očiščen in — spoznanja poln. S prihodnjimi volitvami položi vogelni kamen k svojemu lepšemu domu, k veliki stavbi srečne bodočnosti. Prve volitve v svobodni državi naj svetu dokažejo, da si vreden svobode in sposoben za — Zahteve dobrovoljcev in političnih preganlancev. Organizacija jugoslovanskih dobrovoljcev v Sloveniji in organizacija slovenskih političnih preganjancev sta izročili deželni vladi za Slovenijo obširno spomenico, ki jo v naslednjem priobčujemo v izvlečku: Dobrovoljci so tekom vojne na vseli svetovnih bojiščih rešili čast avstro-ogrskih Jugoslovanov, politični preganjarici, ki so pred vojno in posebno še za časa vojne morali zaradi svojega jugoslovanskega mišljenja veliko pretrpeti. Eni in drugi so v najvišji meri prispevali k osvoboditvi našega naroda in vendar se od poklicanih strani še vedno ne uvažujejo njihove upravičene zahteve in želje. V arhivih bivših avstrijskih ministrstev, sodišč in drugih uradov, posebno iz medvojne dobe, se nahaja nešteto aktov, ki osvetljujejo postopanje avstro-ogrskih oblasti med vojno proti Jugoslovanom, fi spisi so zelo važni, ne samo za imenovani dve organizaciji, temveč tudi za jugoslovanske zgodovinarje in se morajo nemudoma spraviti v domovino. Gospod ministrski predsednik je nedavno razposlal vsem podrejenim oblastem v nekdanji Srbiji okrožnico, da se imajo vsi srbski uradniki, ki so se med vojno pregrešili proti interesom naroda, nemudoma odpustiti in kaznovati. Ta odredba naj se razširi na vse ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev v tem zmislu, da se imajo vsi oficirji in uradniki, ki so nastopali tekom vojne proti interesom naroda preko najpotrebnejše mere službene dolžnosti, takoj odpustiti in kaznovati. Deželna vlada naj izposluje naredbo ali zakon, da se pozove na odgovor vse ovaduhe, ki so posebno za časa vojne druge ovajali in jih spravljali v ječo, ali pa celo na vislice in da se iz njihovega premoženja odškoduje žrtve njihovega ovaduštva. Pri obeh organizacijah se oglašajo dan za dnevom člani s pritožbami, da se njih prošnje za kakšno javno' nameščenje sploh ne vpošte-vajo, ali se jim pa celo očita, da so malkontenti, revolucijonarji, boljševiki in da so sami krivi, če so se med vojno! izpostavljali. Veliko število dobrovoljcev in političnih preganjancev je bilo med vojno v avstro-ogrski armadi degradiranih ali pa niso mogli doseči častniške šarže, naša vojaška oblast pa, namesto da bi popravila škodo in preprečila imenovanje, sprejema in nastavlja Lujerodne, nam sovražne oficirje ir: uradnike, kateri imajo več priporočil. Deželna vlada za Slovenijo naj posreduje, da se takoj odpustijo vsi tuji in nezanesljivi častniki m da se pospeši sprejem zanesljivih Jugoslovanov, zlasti ako so ti trpeli pod avstrijskim režimom. Zlasti pa naj se v prvi vrsti vpoštevajo prošnje dobrovoljcev ali Jugoslovanov, ki so vsled jugoslovanskega prepričanja ali delovanja trpeli preganjanja. Deželna vlada za Slovenijo naj posreduje, da se dovoli vsem onim, ki so trpeli pod avstrijskim režimom zaradi svojega prepričanja ali delovanja, odškodnina iz reparacijskega fonda, ali pa naj se jim dovolijo iz državnih sredstev brezobrestni krediti in razne druge prednosti. Organizaciji protestirata najodločneje proti zahtevi onih ljudij, ki zahtevajo povračilo avstrijskih vojnih posojil. S tem, da so podpisovali avstrijska vojna posojila, so nastopali proti uje-dinjenju in osvobojenju Jugoslovanov in so podaljševali vojno v korist centralnim državam. Pod nikakršnim pogojem se ne sme dovoliti, da bi se tem ljudem iz jugoslovanskih državnih sredstev, iz naših davkov, piačevalo njih proti-domo\ i riSivO delo. Deželna vlada za Slovenijo se naproša, da pouči o navedenih zahtevah v primerni obliki vse podrejene oblasti in urade in da zastopa z vsem poudarkom te zahteve, tudi pri osrednji vladi v Beogiadu. Organizaciji izjavljata, da vztrajata brezpogojno na celotni izpolnitvi vseh gori označenih upravičenih zahtev in da nikakor ne bosta odnehali od svojega delovanja v njih zmislu, zlasti, ker s? to delovanje krije z interesi države. Dopisi. Z Dolenjskega se nam piše: V zadnjem času vznemirjajo farovški agitatorji ljudstvo, da je vlada zvišala uradnikom plače do pretiranosti in da razsiplje tako denar davkoplačevalcev. To naj bi bil v očigled predstoječim občinskim volitvam, zadnji „trumf", koj naj bi rešil potap-ljajočo se klerikalno ladjo. Mi se ne bomo nič potegovali — se nam piše — za uradniški sloj, o katerem vemo, da ga pri današnjih razmerah ne moremo prav nič zavidati za njegov položaj, kajti uradništvo je organizirano .in bo znalo sebe samo braniti. Ti agitatorji, vmes seveda pred vsem duhovniki, raztresajo okoli, da imajo uradniki kar cele tisočak ? na mesec! Kaj bi to pomenilo, tudi če bi bilo res? Kaj je danes par tisočakov za rodbino z več rodbinskimi člani, če se mora vsako stvar kupiti, plačevati stanovanje itd. Toda to ni niti res! Če vprašate takega človeka, kake so te plače, pa vam ne ve niti odgovora. Posebno se širokousti neki slabo znani dolenjski dekan, ki je med vojno razprodal birnega žita za visoke vsote, kar mu ga je pieostajalo, med tem, ko ga ie nam drugim manjkalo. Kakšno plačo pa ima mladi klerikalec dr. Jež, ki mu je minister Gostinčar preskrbel visok plačilni razred, ki ga je sicer dosegel tudi v naših razmerah le starejši uiadnik. Toda, bil je klerikalen agitator in žurnalist, in zato je visoka plača pri njem v redu. Minister Korošec je imel vendar tudi velikansko plačo, pa farovški agitatorji o tem nič ne omenjajo. Ce nimate boljših agitačnih sredstev, ti ne 'bodo držali. Dr. Korošec pride v kratkem na Dolenjsko, menda v žužemberški okraj — pa ga bomo vprašali, zakaj ni protestiral zoper nakazano mu plačo. Na Golem se je eden izmed boljših posestnikov spomnil, da bi bilo dobro dobiti za našo vas kaj koruze, da se od pomore pomanjkanju živeža, na katerem trpijo kajžarji in delavci, ki imajo premalo svoje zemlje. Zlasti letos smo na slabem v tem oziru, ker je bila lanska letina posebno pri nas v hribih tako pičla. Koruza je res prišla, toda namesto, da bi jo dobili reveži, ki imajo kaj dati v lonec, so je bili deležni le boljši posestniki, ki jim ničesar ne manjka. Obveščeni o razdeljevanju so bili samo ti. Prišli so v lnaku z vrečami pod suknjami ter jo od nesli, drugi dan pa koruze ni več bilo in oni, ki so bili v resnici potrebni odpomoči, so odšli praznih rok. Tako se ne dela v ljudsko korist. Merodajne činitelje pa prosimo, da v prihodnja ne dopuščajo več tako pristranskega razdeljevanja. Razširjajte Domovino! Kmetijstvo, trgovina in industrija. g. Maksimalne cene za živino. Zadnji »Domoljub" se zaganja v nas zaradi cen za živino. Čudimo se, da se upajo o takih stvareh govoriti in pisati ljudje, ki so vzeli kmetu iz hleva na milijone in milijone kron. Dokler so imeli v politiki besedo klerikalci, so bile cene živine sramotno nizke. Ali ni klerikalno ,,Deželno mesto za. vnovčevanje živine"' rekviriralo vole po 2 K in 2,40 K in to v čau, ko je bila na Hrvatskem ■cena živini že trikrat ali pa še večkrat višja. Danes se uradno svetuje cene za vole na 10 K. Svetuje se občinam, da naj priznajo kmetu petkrat toliko, kot je plačevala za vole prijateljica kmetov SLS., ko je imela določanje cen v svojih rokah. Ako bi hotel biti ..Domoljub" pošten, bi moral pisati, da je vlada sedaj začela uveljavljati maksimalne cene, in sicer pri stvareh, ki jih potrebuje kmet. Ustanovila je poseben urad proti vojnemu oderuštvu, ki je začel zlasti po mestih verižnike in navijalce cen neusmiljeno preganjati. »Domoljubu' seveda tudi to ni všeč. Koliko se je klerikalno časopisje zgražalo, ko je vlada zaprla največjega vojnega dobičkarja na Slovenskem, slavnega tovarnarja Pollaka. „Domoljub", »Slovenec" in ..Večerni list" sedaj res drugega ne delajo kot brezvestno hujskajo. Najbolj zanimivo je tO, da hujska en del klerikalnega časopisja kmeta proti meščanu, drugi del pa meščana proti kmetu. Pa naj le hujskajo! Izgubili so politično moč, izgubili so zaupanje ljudstva in tudi vpitje jih ne more rešiti pred popolnim propadom. g. Industrijsko banko mislijo ustanoviti v Beogradu, in sicer bi dala polovico kapitala država, polovico pa zasebniki. Namen banke bi bil v prvi vrsti skrbeti za povzdigo lesne, železne in kemične industrije. g. Trgovska zbornica za Banat. Področje tr-govsk'a-obrtne zbornice v Novem Sadu je razširjeno tudi na Banat, ki je spadal do? sedaj v področje začasne trgovsko-obrtne zbornice v Temešvaru. Kakor je znano, smo morali Te-mešvar prepustiti Rumunom. g. Železnica Užice-Vardište. Srbske in bosanske ozkotirne železnice se bodo zvezale s kratko progo med Užicami v južni Srbiji in Vardištem v Bosni. Tako bodo dobivale železnice v južni Srbiji bosanski premog naravnost iz Boisne, med tem ko se mora sedaj voziti premog skozi Brod, kjer se mora preložiti v vagone za nor-malnotirno železnico, potem pa zopet v vagone ozkotirnih železnic. Razen tega dobi na ta način velik del Srbije najbližjo železniško zvezo z z morjem v Gružu pri Dubrovniku. g. Za našo sladkorno industrijo. Pred par dnevi se je vršila v Beogradu v minitrstvu seja delegatov sladkornih tvornic v Jugoslaviji. Na seji se je sklenilo ustanoviti Udruženje sladkornih tvornic v državi SHS s sedežem v Osijeku. g. Centralizacija veleposestev. Vlada namerava izvesti centralizacijo vseh velikih posestev, posebno gozdov in rudnikov v Bosni. Ker se bo na ta način gozdarstvo in rudarstvo silno jx> vzdignilo, bo imela vlada od tega nov vir dohodkov. g. Tvornica za železo v Zenici je postavljena pod nadzorstvo ministrstva za prehrano in ob-movljenje države radi špekulacij, ki jih je tvornica uganjala s svojo železno industrijo. g. Uvoz dijamantov v Združene države. V vojnem času so se uvozile v severno-ameriške združene države velike množine dijamantov, tako, da se nahaja sedaj tam polovica vseh dijamantov, kar jih je na svetu. Misli se, da znaša njihova "vrednost dve milijardi dolarjev. Samo leta 1919. se je uvozilo dijamantov v vrednosti 100 milijonov dolarjev, in sicer največ iz ji žne Afrike. g. Nadomestilo za petrolej. V Nottinghamu so delali v začetku meseca oktobra m. 1. poizkus z novim motornim kurivom, ki ga je iznašel An-tlrad v Južni Ameriki, kamor se je bil pred leti preselil iz Portugalske. Kurivo je kemična prašna zmes. Iz kakšnih snovi pa ie sestavljena rečena zmes, ve samo Andrad. Ako se Andradov prah zmeša z vodo, je ravno tako poraben kot petrolej in je baje imenitno motorno kurivo. Zmes so vsestransko z uspehom preizkusili. Andrad trdi, da je gallon (4,54 litra) njegovega kuriva mogoče producirati za 65 vinarjev. g. Nemška navihanost. Nemci bi radi ustanovili na Dunaju nekako avstrijsko-slovansko trgovinsko zbornico, ki naj bi posredovala trgovinske odnošaje med novimi državami, nastalimi na Ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije. Ustano- vitelji te trgovinske zbornice so že povabili beo-gradsko trgovinsko zbornico, da bi poslala svoje delegate na ustanovni občni zbor na Dunaj, ampak iz Beograda so dobili edino primeren od-govr: ne. Na Dunaju sicer zagotavljajo, da bi imela zbornica slovansko vodstvo in slovansko značaj, ampak za nas je najbolje, da gremo čim dalje od Dunaja, kjer — hvala begu — nimamo nič več iskati. Pod firmo avstrijsko-slovanske zbornice bi se gotovo skrivale stare trgovinske težnje avstrijske, za katere pa mi nimano nobenih simpatij. Sicer pa, odkod mi pridemo do tega, da podpiramo avstrijsko trgovino s tem, da omogočemo ustanovitev avstrijsko-slovanske trgovinske zbornice s sedežem na Dunaju? Le naj Avstrijci sami za sebe skrbijo, mi bomo pa za sebe. Poprej Avstrijci niso hoteli nič slišati o Slovanstvu, sedaj pa mi ne maramo nič slišati o Avstriji! Politične vesti. p. Prazen strah. Avstrijski državni kancler je bil v Pragi, kjer se je pogajal s čehoslovaško vlado o raznih stvareh, največ pa o trgovskih odnošajih med obema državama. Tudi v Beograd pride dr. Renner, ker je v velikem interesu Avstrije, da živi z nami v urejenih sosedskih razmerah. Iz teh potovanj pa delajo ljudje, ki jim je samo do hujskanja, najrazličnejše kombinacije, ki pameten človek sicer ne bo verjel v njihovo možnost, ampak tem ljudem je le dO tega, da nahujskajo one, ki verujejo tudi največjo neumnot. Ena teh kombinacij je, da se pripravlja vojna konvencija med Jugoslavijo, Avstrijo in Čehoslovaško, da bomc zopet krvaveli, davke plačevali za armado itd. Menda ni treba posebej omenjati, da je to kombinacija »Večernega lista'', kj menda mislil, da so v Beogradu tako vneti za Avstrijo, kot so bili vedno vneti naši klerikalci, ti največji pristaši vojne — takrat, seveda, ko se je šlo za »reše-vanje" Avstrije od „predrznih" Srbov! Le brez skrbi! V Beogradu gotovo nihče ne misli na kako vojaško konvencijo z Avstrijo, ker tam na to niso navajeni, pač pa so navajeni gledati v Avstriji sovražnika. Mi bomo pač imeli armado — ali so klerikalci za odpravo armade? — ampak ta armada bo služila sr ugodnemu obrestovanju. Kupuje in predaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. DelnIAka glavnica* K 30,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana _ __.. « m mM a ss as _ A a____• * A__x!!_ O-lU CiknnSl Rezerve: okro? | K 10,000.000 1 Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovifi, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj Sprejemat Vloge as knjižice. Vloge na tekoti ia žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega. Kupuje In prodajat Devize, valute, vreiinoetue papirje itd. Eskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: Čeko, nakaznice in akreditive na vsa tu- in itio>.emeka mesta Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeie v javnih skladiščih. Daje trgovsko krp>iite pod najiii/odiieišiTiii oogoji. Prevzemal Borzna nnročila in jih izvršuje naj-kulantneje. - Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon it. 257. Odgovorni urednik: Milan Plut. Izdaja Konsorcij Domovine. Tiska Debuika tiskarna, d. d. v Ljubljani.