Psitnina »lateaa t
NaroCnina
»■sia letno 30 Din, polletno 15 Ihn, — xa inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Stev. 1 Din
UREDNIŠTV~—IjPRAVA : pri g. Jos. 3enko t M. Soboti telefon številka 8.
fit», ni. poštne kran. 134(4*
likala vsako nodello
m mM AvAl In
Cena oglasov
Na oglasni strani ; cela stran 60« Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draiji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraialo

EV. LETO
Murska Sobota, 1. septembra 1935.


ŠTEV. 35
Pravilna zaščita
Ponovno smo že pisali na tem mestu o najtežji rani na našem narodnem gospodarstu — o kmečki zaščiti. Danes je to vprašanje središče, krog katerega se suče vsa naša politika, saj so važna gospodarska vprašanja od nje prav tako odvisna, kakor je odvisna politika od gospodarstva. Čas se hitro bliža, ko bo treba spregovoriti končno besedo o kmečkih dolgovih in jih urediti tako, da ne bo naš kmet še bolj prizadet in pahnjen v še večjo bedo in pomanjkanje. Gospodarsko-finančni odbor ministrov je že podal svoje mnenje o načelni rešitvi kmečkih dolgov in sicer:
1.	da se to vprašanje reši potom uredbe, toda definitivno, brez novih moratorijev in odlaganja.
2.	da se najde rešitev za individualno zaščito prezadolženih kmetov na temelju konkretnega položaja posameznih dolžnikov.
Ministrski svet je osvojil ta sklep in naročil ministrom za kmetijstvo, pravosodje ter trgovino in industrijo, da do 1. oktobra letošnjega leta pripravijo take uredbe.
Pot do konče rešitve je nakazana. Odlašanje in novi moratoriji bi le otežkočili in poslabšali položaj. Vsa teža in kočlji-vost pa je v naslednji točki o čigar izvršitvi vladajo Številna naziranja. Izbrati bo treba najboljše, najpravičnejše, upoštevajoč sleherno okolščino, v kateri živi naš kmet. Ureditev mora biti pravična in naloženo breme razdeljeno po obstoječih prilikah.
Upošteva naj se tudi sledeče : Z ozirom na naselitev lahko kmečki sloj delimo v več zaporednih plasti, ki se po svoji gospodarski strukturi bistveno ločijo med seboj. Kmetovalci, ki imajo svoja posestva in domove v bližini mest, trgov ali letovišč in zdravilišč, imajo ugodno priliko, da svoje pridelke spravijo brez posredovanj na tržišča, njihova prodajna možnost je večja, njih izkupiček odgovarja obstoječim tržnim cenam. Poleg tega ne trpijo toliko na zamudi časa, niti na potrošnji denarja pri opravljanju morebitnih poslov v mestu pa bodisi uradne ali privatne narave.
V znatno težjem položaju pa so že kmetje, ki stanujejo daleč
od mest, a še vedno ob ugodnih komunikacijskih sredstvih. Kmečke pridelke in živino lahko prodajajo le indirektno, prodajna možnost je mnogo manjša in gmotno stanje teh kmetovalcev v največjih primerih zadostuje komaj za življenski obstoj. Še na mnogo slabšem pa žive kmetje v svojih domovih, raztresenih po hribih, ki jih vežejo s svetom le slaba pota.
Pri individualni zaščiti naj se vse to upošteva. V obzir pa se naj vzame tudi kakovost zemlje, ki zna po nekod kljub žuljem in znojem biti skopa, a drugod pa radodarna.
Popolnoma pravilno je bilo stališče neke naše podeželske občine, ki je predlagala povišanje cen kmečkih pridelkov za 100%.
To bi bilo pravično ! S poviškom bi bila dana kmetu prilika, da poravna svoje dolgove iz časov, ko je cena njegovih pridelkov stala na zahtevani višini.
Ponovno pa je treba povdariti, da je treba vsako odločitev vlade v tem pogledu že slednjič smatrati za definitivno, da se odpravi negotovost in večno barantanje z usodo našega kmeta. Dolžnik in upnik naj se zavedata pravično naloženih dolžnosti in obveznosti in pristopili bodo k odplačilu svojih dolgov tudi oni kmetje, ki so danes tega zmožni, a ki to odlašajo v stalnem upanju, da se bodo tudi za njih našle olajšave na škodo onih, ki so tega res potreni. Rešitev mora biti pravična, upoštevajoč dejanski položaj posameznikov.
-V?"
PO LI č I K fl
Ministri dr. Auer, Preka in Ig njat Stefanovfč, ki so odklonili vstop v Jugoslov. radikalno zajednico, so podali svoje ostavke.
Kriza vlade, ki je trajala le kratek čas, je bila končana s spremembo vlade. Za zastopnika ministra za socialno politiko in narodno zdravje je bil imenovan Mirko Komnenovič, minister za telesno vzgojo naroda, za ministra za šume in rudnike Djuro Jankovfč in za ministra pravde dr. Mile Miškulin.
Velik shod združene opozicije je bil preteklo nedeljo v Kragujevcu, na katerem so govorili Ljuba Davi-dovič in Joca Jovanovič. Tudi dr. Maček je poslal pozdravno brzojavko. Shoda se je udeležilo okrog 50.000 ljudi.
Predsednik Vlade se je pred dnevi mudil v Bohinju, kjer je bil sprejet od Nj. Vis. kneza-namestnika s katerim sta razpravljala o bližnjem zasedanju stalnega sveta Male antan-te na Bledu.
O neslogi v združeni opoziciji ve poročati neki beograjski časopis, ki trdi, da so posamezne skupine zavzele popolnoma različna stališča glede delovanja opozicije pod sedanjo vlado. O dr. Mačku pravi, da mu je hrvaško gibanje že zraslo preko glave in da tudi njegovi pristaši niso sporazumni s postopanjem svojega vodje.
V drinski banovini se opaža živahno gibanje za organizacijo jugo-slovenske nacionalne fronte. Sestav-
ljen je že odbor v katerem so mnogi ugledni Srbi in Hrvati iz banovine.
Na Pohorju so se sestali voditelji jugoslovenskih nacionalistov, med njimi oba zamenika kr. namestnikov Banjanin in dr. Zec ter več senatorjev, poslancev in mnogo politikov iz drugih banovin. Sklenili so posebno resolucijo, v kateri poudarjajo, da je izhod iz sedanje krize samo v čisti jugoslovenski misli. Resolucija se končuje s pozivom, da je treba ustanoviti enotno jugoslovensko nacionai no fronto.
O zbližanju med Jugoslavijo in Italijo, bo po poročilih bukareških dnevnikov, razpravljala Mala antanta na Bledu.
Mussolinijeva želja je, da se čimprej sklene podonavski pakt in je italjanska vlada že pristala na to, da o tem razpravlja tudi z nemško vlado.
Poljaki in Nemci so skušali spraviti Fince v svojo protirusko fronto. To se jim ni posrečilo in Fin ci so pristopili v blok skandinavskih držav.
Na Holandskem je prišlo do velikih komunističnih nemirov. Prišlo je do streljanja med demonstranti in policijo.
Italjansko-abesinski spor se
vedno bolj razvija v angl.-italjanski konflikt.
Italija je dosedaj poslala v
Afriko i78.000 vojakov. Vsak mesec pošlje Italija v Afriko 30.000 vojakov.
Plebiscit v Grčiji, pri katerem bi ljudstvo glasovali ali je za ali proti monarhiji, bo najbrže odgoden.
—	Sovjetsko vojaško odposlanstvo je prišlo v Prago, da se dogovori glede sodelovanja češkoslovaške in sovjetske vojske.
—	4000 dobrovoljcev se je v Egiptu prijavilo odboru za pomoč Abesiniji. Slični odbori so se ustanovili v vseh večjih mestih.
—	V primeru vojne v Afriki bo Španija ostala nevtralna. Na važne obmejne točke je že poslala vojaštvo in topništvo, da na ta način zavaruje svoje meje.
—	450.000 vojakov šteje danes abesinska vojska. Italijani jo upajo s tanki in letali premagati v 3 mesecih.
—	Japonska je baje pripravljena, da da Abesiniji večje posojilo v slučaju vojne z "Italijo.
Italija je naročila v Indiji velike množine žita, taboriščnih potrebščin, čevljev, živila i. t. d.
Posledica slabe letine
V lanskem letu se je produkcija koruze na Madžarskem in Romunskem vsled slabe letine, silno znižala tako, da je Madžarska primorana uvažati iz naše države, a Romuniji tudi ne preostaja za izvoz. Obe državi sta bile naše konkurentinje tako pri izvozu koruze, kakor tudi pri izvozu mastnih svinj v Avstrijo in Češkoslovaško. Ta izvoz je sedaj izostal, kar je povzročilo, da je cena masti in mastnih svinj na avstrijskih in češkoslovaških tržiščih znatno poskočila.
Ker bo pridelek koruze v obeh državah vsled suše tudi v tem letu zelo majhen, )e pričakovati, da se bodo današnje cene masti in mastnih svinj na današnji višini držale ali morda celo povečale.
Letošnji jesenski velesejem
»Ljubljana v jeseni" bo prirejen od 5. do 16. septembra v znamenju našega pomorstva. Največja prireditev v okviru tega velesejma bo velika Jadranska razstava, ki bo pokazala vse, kar je v zvezi z našim morjem in obmorskim življem. Jadranska razstava bo zelo obsežna, saj bo zavzemala % velesejmskega prostora, ki meri 40.000 m2. Poleg Jadranske razstave bomo imeli še druge posebne razstave, Id bodo obsegale industrijo, obrt, arhitekturo, esperanto, perutnino, kunce, koze, ovce itd. Tako bo letošnji jesenski velesejem vsestransko bogat in in pester ter bo točna slika pridnega in tihega snovanja ter smotrenega dela naših ljudi.
A
•'.J3
a
Šolstvo in gospodarstvo
(Nadaljevanje.) Kakšnih šol torej rabi Prekmurje ? Predvsem gimnazijo. In če se bodo merodajni činiteiji složno borili za višjo gimnazijo, jo bomo kmalu tudi imeli.
Ali ne bo zaradi tega preveč absolventov nižje in višje gimnazije ? Hiperprodukcija ni tako nevarna, kot se zdi. Med rokodelce bodo polagoma prihajali izobraženejši vajenci, prav tako se bodo poprijemaii absolventi nižjih ;n višjih šol praktičnih poklicev deloma zato, ker si bodo morali vse povsod iskati dela, deloma ker bo prodrlo naziranje, da tudi praktični poklici zahtevajo celega moža, da so prav za prav pogosto zelo dobro plačani in da si more inteligenten in dobro plačan izobraženec ustvariti zelo dober socijalen položaj. Ponudba in povpraševanje po izobraženih uslužbencih se bosta sama od sebe uravnovesila, ker bo večja ponudba povzročila večje povpraševanje ; službo-dajalci namreč že spoznajo korist, ki jo imajo od inteligentnih nameščencev.
Da se dvigne naš kmet — nosilec narodove bitnosti — bo skrbela Kmet. šola v Rakičanu, obrtništvo pa ki je važen činitelj naprednosti, naj v zvezi z nižjo srednjo šolo dvigajo obrtne in trgovske nadaljevalne šole. Tem naj bi posvetile občine in obrtne ter trgovske organizacije večjo pozornost.
Boj za obstanek je trd in življenje je čedalje težje ; vzdržal bo tisti, ki več zna. Zato je treba za izobrazbo tudi kaj žrtvovati, saj izobrazba ni luksus temveč temelj napredka in gospodarske blaginje. (Konec)
Razstava in tehtne plemenske goveje živine v Murski Soboti
To razstavo priredi Zveza živinorejskih organizacij za ssetlolisasto govedo v Murski Soboti dne 8 septembra. Razstavljenih bo nad 200 glav najboljše rodovniške živine iz celega zveznega okoliša, ki obsega sreze Lendava, Sobota in Ljutomer.
Istočasno bo tudi tekma goveje živine na preizkušnjo delovne sposobnosti pri naši svetlolisasti govedi, ki je znana kot dobro vprežna živina.
Oficijelni začetek prireditve bo v nedeljo 8. septembra ob 1/2 10 uri na bivšem Szaparyjevem marcfu. Takoj nato se začnejo tekme in sicer tekma bikov ua uspešnost hoje, nato tekma krav na uspešnost vožnje, potem tekma krav pri oranju in slednjič poskušna vožnja na moč krav. Vmes bo pred vajanje razstavljene živine, ki bo dobila prve nagrade, po mestu.
Razstavljena bo samo rodovniška živina, to je živina, ki je vpisana pri selekcijskih društvih v rodovne knjige. Pa še od te živine bo razstavljen le mal procent. Živina za razstavo ježe določena po zvezni selekcijski komisiji, torej druga živina ne pride v poštev.
Živina mora biti v Soboti na marofu deloma že v petek 6. IX. zvečer, ostala pa v soboto 7. zjutraj, ker se že v soboto predpoidne začne ocenjevanje po komisiji, ki je sestavljena iz strokovnjakov iz drugih zveznih okolišev. Natančnejša navodila še dobijo včlanjene edinice pravočasno. Obeta se, da bo obisk velik, radi tega priporočamo razstavljalcem, da bo živina za razstavo dobro pripravljena, vajena hoje itd.
Hornyphon...
skemu domu. Pozval je vse nazoče, da vskliknejo Nj Vel. kralju in Kraljevskemu domu trikrat živijo. Godba je nato zaigrala državno himno.
S strumnim mimohodom so bile vaje, ki nam ostanejo v prav prijetnem spominu, zaključene.
Nato je g. Košir iz Celja pokazal kapaciteto njegove motorne brizgalne, tako v Puconcih kakor ob potoku pri Puconcih. Delovanje motorke je bilo odlično in je zadiviio vse sa-vzoče takö, da so nekatere čete sklenile, da si čimprej nabavijo siično motorko. G. Koširju smo hvaležni za njegovo prijaznost in naj bo uverjen, da ne bo ostal brez naročil iz naših krajev.
Na prijaznem dvorišču g. Kuhar Janeza se je potem razvila, ob veliki udeležbi naroda, med katerim je bilo tudi nekaj odličnih gostov iz Murske Sobota, neprisiljena zabava, ki je v najboljšem razpoloženju trajala dolgo v noč.
Sprejem učencev v Državno moško obrtno šolo za pletarstvo v Ptuju.
Ta zavod ima namen izvežbati praktično in teoretsko v pletarstvu in vrbogojstvu učence obojega spola in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pomaga po dovršeni učni dobi do 7aslužka, ako nebi mogli pletarstva izvrševati, kot domače obrti, na svojih domovih,
Vpisovanje traja do 1. septembra 1.1. in se lahko izvrši tudi pismeno. Prijava, kolekovana z Din 5.- mora vsebovati krstni list (dokaz, da je učenec star najmanje 12 let), doruov-nico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo (dokaz, o dovršenih najmanj 6 razrednih letih osnovne šole), izjavo stariše? ali varuha, s katero se zavezujejo, da bodo vzdrževalci gojenca in potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev.
Pouk prične v četrtek, 5. septembra ob 8. uri.
Okrožne vaje v Puconcih
V navzočnosti starešine župe in narodnega poslanca g. Benka so se vršile dne 25. 8. 1935 v Puconcih okrožne gasilske vaje, katerih se je udeležilo 9 bližnjih čet. Ža vaje, ki so« se vršile pod poveljstvom okrožnega gasilskega inšpektorja g. Titana, je vladalo veliko zanimanje pri prebi valstvu. Tako vojaške vežbe, kakor vežbe z brizgalnami in napad na fin-girani požar so gasilci v splošnem izvedli prav dobro in s tem pokazali, da so zmožni v slučaju nesreče, učinkovito priskočiti bližnjemu na pomoč.
Po končanih vajah, je starešina župe vsem gasilcem, zlasti pnseljni-kom in upravnim članom, temeljito razložil poedine pomankljivosti, ki jih je opazil z naročilom, da se jih mora z pogostimi vežbami čimprej odpraviti. V nadalnjem govoru je navduševal gasilce k složnemu, človekoljubnemu delu s povdarkom, da je naša dolžnost, da smo narodno zavedni, državotvorni in popolnoma vdani Kraljev-
Domače vešči
ÍTÜurska Sobota:
—	Vpisovanje na državni realni gimnaziji v Murski Soboti. V I. in
II. razred se bo vršilo vpisovanje dne
2.	septembra od 8. ure dalje. V III, in IV. razred se bo vršiio vpisovanje dne
3.	septembra od 8. ure dalje. Natančnejša navodila so nabita na črni deski v veži gimnazije. — Ravnateljstvo.
—	Uradni dnevi pri sodišču v M. Soboti se vršijo edinole ob sredah. Zato naj stranke ne hodijo na sodišče po tanače ob drugih dnevih, ker razven ob sredah ne opravijo na sodišu ničesar, če niso vabljene.
—	Vodnikove knjige. Vodnikova družba praznuje letos desetletnico obstoja. V tem jubilejnem letu prejmejo člani razen Pratike, 3 pripovedne knjige priznanih slovenskih pisateljev in mladinsko knjige. Kdor še ni poravnal naročnine, ki znaša 20 Din, naj se nemudoma oglasi pri poverjeniku g. Friedrichu, sodnemu uradniku v M. Soboti.
—	Vpisovanje v otroški vrtec bo v torek, dne 3. septembra po šolski maši, v pisarni upraviteijstva osn. šole.
TT7ITTÌO Tll\S
Pričetek šoiskega lefa. Na stežaj se bodo odprla vrata naših učilnic in mlade glave se bodo zopet nagnile nad knjigami, da se pripravijo za življenje Deset mesecev bodo priklenjene na šolske klopi, stisnjeni med zidovi, za katerimi bodo saajali o soncu in prostosti. Mladina je že takšna ! Pa so tudi letos vse lepo pripravili za naše šolarčke. Našo osnovno šolo so znotraj zopet lepo pobelili, tla očistili in namazali z oljem. Tako so zadovoljni vsi : oni, ki so pri tem zaslužili, učenci, ki bodo v pobeljenih prostorih in še starisi, ko bodo videli kako je njih deca dobro spravljena. Kaj bo pozimi, to nas danes nič ne briga. Otroci naj se že sedaj navadijo na zatohlost, na vlago in na smrad. Če kdo zboli, — njegova zadeva. Če izbruhnejo zopet nalezljive bolezni, nič zato. Imamo vendar bolnišnico, ki je za bolnike in stariše, ki naj plačujejo stroške. Mladino je pač treba v vseh ozirih že sedaj utrditi ! Novo šolo ne rabimo ! Kakšna potrata pa bi bila če bi potem v vsakem razredu sedelo le 40 učencev. Tisto o zdravih prostorih pa je nepotrebna novo-tarija. Če je že toliko in toliko rodov šlo skozi to šolsko poslopje, bo še za to mla-dež dobra, in še za prihodnjo, in prihodnjo .. . Nekdo je zadnjič sprožil idejo, da bi se šolsko poslopje odstopilo Muzejskemu društvu. To je nezaslišno in vsa poštena javnost se radi tega zgraža. Ko bo šola doslužila svojemu namenu, bo že sama razpadla, prej pa o novem šolskem poslopju ne sme in ne more biti govora!
j«, m. Razpotje 13
Med tem pa žena nepremično strmi v strop in se oklepa lastnih misli. V zadnjem času pa se vedno bolj pogosto trudno povesijo veki in svinčeno jih razklaplja če se Urh premakne
na stolu.
Ko je ura tri pa se Urh poslovi od žene. Več ga je v besedah kot ob prihodu in lažje ter zaneslivejše mu je korak preko povoščenega poda.
„Z Bogom Treza 1*
Žena je zbrala misli in težko in sunkovito vstaje iz nje:
„Urh ... Ce bi jutri prišel tudi
Laci ..
.Laci ?•
Besedo je zategnil v začudenju, kot bi bila tuja in nehote mu je postala bridkost, ki mu je zarezala težke gube v čelo, lahno razklenila usta in mu nepremično uprla pogled v uga-šujoč obraz. Saj res, njega še ni bilo
k materi, odkar tu trpi... In da mu danes to naročuje ni brez vzroka ... Slutnja ali kaj?. . . Urhu je težko in najraje bi zbežal, daleč, daleč, da bi se lahko vrnil še le takrat, ko bo vse to končano, ko ne bo več slišati teh mehkih in trpljenja polnih besed, ki režejo in pečejo.
Pa drži v dlani njeno roko. Se nikdar ni bila tako hladna in zdi se mu, kakor da njeni prsti silijo med njegove, da se skrijejo, oklenejo in iščejo toplote, če so že besede tako hladne in skopo odmerjene. Urh prestopa iz noge na nogo, počasi je izvlekel desnico iz njene dlani in jo potisnil v žep. Potem pa se je le nagnil k njej, le v oči se ji ni upal pogledati.
„Oba prideva jutri Trezal Oba...I" Samo prikimala je, obrnila glavo proti oknu in se nemo zazrla v zasnežene veje...
Urh je po prstih odšel iz sobe
Še po stopnicah je tako stopal. Še le ko mu je zahreščal sneg pod nogami, se je oddahnil. Potisnil si je klobuk na glavo, ki ga je ves čas nosil v rokah. Hitel je po cesti proti mestu in se ni upal ozreti. Za sabo je čutil drevo, ki se vspenja z zgornjimi vejami k njenemu oknu. Ve, da Treza še vedno strmi v pobeljene veje in čaka njega... in čaka Lacija... čaka toplih besed za samotno pot, a Urhova dlan je mrtva in besede so tako čudne, da se boji njenega slovesa ...
Ko je proti večeru Urh izpraznil že tretjo četrtinko, ko so se mu zameglile oči in misli in se začel prepirati z natakarjem, ko je Laci doma zapahnil duri in si šel iskat vina in deklet, je mrak iztrgal Lecovki iz zenic z mesečino oblite veje ... Okre-nila je glavo in čudno kliknila. Usmiljenka je prinesla križ, sreče in blagoslovljeno vodo... Plašno so se ozirali bolniki k njeni postelji in s

tresočim glasom odgovarjali sestri, ki je molila z visokim glasom. Lecovka je težko hropla, lovila z rokami odejo, jo vlekla in mečkala. Potem pa so se prsti počasi razklenili in umirili. Z široko razprtimi očmi je obležala, kakor da bi v zadnjem hipu zagledala nesluteno skrivnost, vsa presenečena nad rešeno uganko življenja... V osteklenelem očesu ji je trepetal plamen goreče sveče ... Lecovka ni več dočakala ne Urha, ne Lacija ...
Usmiljenka ji je sklenila roke na prsih in ji zaprla oči. Ko so jo odnesli v mrtvašnico je ugasnila sveče, vzela cunjo in izbrisala na tabli pri vzglavju : Terezija Lečo ... In nihče izmed bolnikov se ni upal pogledati na prazno ležišče kraj okna, ki se je belilo v medli svetlobi, kakor pravkar stesana rakev. Delavka, mati štirih otrok, ki so jo pred dnevi pripeljali z želodčnim rakom, je vso noč molila in jokala. Ležala je tik izpraznjene postelje.:. (Dalje.)
—	Zgubil sem evidenčno tablico od bicikla na poti Murska Sobota-Bodonci—G. Lendava. Pošten najditelj naj mi jo vrne. Bertalanič Karol, gostilničar Radovci,
—	Začetek pouka na osnovni Soli. Novo šolsko leto na tukajšnji csnovni šoli se začne v ponedeljek, dne 2. septembra, ko bo naknadno vpisovanje vseh še neprijavljenih učencev. V torek, dne 3. septembra, je ob 8. uri šolska maša, v sredo, dne 4. septembra pa se prične reden pouk.
PRISPELI SO r,SR,°0Npar222-
(tipa 1935 36) — dobite jih na 12 mesečne obroke po Din 200* pri Nemec J.
— Kriza, kriza . . . Beseda, ki se je pri nas v zadnjih ietih silno udomačila. Vzroki, so kaj jasni : Padec cen kmečkih pridelkov in pomanjkanje denarja. In če ti kdo danes nudi pomoč ali boš odtegnil roko in reke! : »Ne !" To bilo vendar smešno I Zato pač nihče ne bo ostal doma dne 6. oktobra, ko bo v Murski Soboti velika tombola, ki jo priredi So-kolsko društvo. Prvi dobitek znaša 2000 Din, drugi 1000 Din. Dobil pa boš lahko tudi moško kolo, kiafter drv, 15 kg sladkorja itd. itd. Tablice so po 2 Dm in se dobe pri vseh sokolskih četah in društvih v okrožju. Na prodaj pa bodo tudi v trgovinah in trafikah v Murski Soboti ter pri vseh članih uprave Sokolskega društva M. Sobota. Uverjeni, da boste segli po tablicah ter s tem pomogli sebi in našemu največjemu nacionalnemu in kulturnemu društvu, Vara želimo že sedaj : Mncgo sreče in prvi dobitki 1
—	AUTOmai za sukanje tuljav, izdelan doma in nebroj preciznih instrumentov, so pripomočki, s katerimi se popravljajo radioapsrati v prvi prekmurski strokovni radlodelavnlci Nemec J.
—	Mladinski koncert. Mladinski orkester glasbenega odseka Sokol-ikega društva M. Sobota, priredi v soboto, dne 31. avgusta 1935, ob 1930 uri svoj prvi javni nastop v Sokolskem domu. Vstopnine ni. Pobirali se bodo le prostovoljni prispevki. Uverjeni smo, da se bodo naši ljubitelji mladine udeležili koncerta polnoštevilno in s tem dali pobudo k ladaljnemu uspešnemu delu naši mladini, ki tokrat stopa prvič pred javnost I
—	Na hrano in stanovanje se sprejme dijak, ki obiskuje 2 ali 3 razred gimnazije. Naslov se izve v Prekmurski tiskarni v M. Soboti.
Hornyphon...
—	Černelavci. Dne 1. sept. 1935. priredi gostilničar g. Titan Janez v Cernelavcih plesno veselico, na katero fljudno vabi cenj. občinstvo. Cigan ska godba. Začetek ob 3. uri popoline. Vstopnine ni 1 Preskrbljeno je za dobra jedila in pijačo 1
—	Krajna. Prostovoljna gas. četa priredi v nedeljo, dne 1. sept. popoldne ob pol 3. uri na dvorišču tov. Aodrejča na Krajni gledališko predstavo, veseloigro v treh dejanjih : .Dva utopljenca", v kateri nastopijo člani
gasilske čete. Po igri bo prosta zabava na istem prostoru, v lastni režiji. Vabimo vse okoiiške gasilske čete in prijatelje gasilstva, da nas počastijo s svojo navzočnostjo, saj Vam je dobro znan današnji položaj gasilskih čet. Dohodki so namenjeni za izpopolnitev gasilske opreme. Pridite, nudili Vam bomo obilo zabave in smeha 1
—	Murski Petrovci. Po kratki mučni bolezni je nenadoma preminul Andrejč Janez, ki je bil daleč na okrog znan kot vzoren kmetovalec. Velika udeležba na njegovi zadnji poti je bila najlepši dokaz, kako ga je narod cenil in spoštoval. Pogreba so se udeležili tudi številne gasilske čete, k: so izkazali svojemu tovarišu poslednjo čast. Pokojni je bil tudi dolga leta zvest naročnik našega lista. Naj počiva v miru. Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje I
—	50% popust na železnicah je
dovoljen vsem posetnikom jesenskega velesejma v Ljubljani, ki se vrši od 5. do 16 septembra. Za polovično voznino zahtevajte na postajni blagajni železniško izkaznico, ki stane 5 — dinarjev.
—	Krajna. Grofica Ernestina Ba-thyany, lastnica polanske pristave, je že dalj časa opazovala, da ji nekdo krade raznovrstno perilo, jedilno orodje, orodje za rezljanje, kure i. t. d. V kratkem času ji je zmanjkalo nad 70 komadov različnih oblek in 40 kur. Sumila je neko osebo, ki jo je pogostokrat videla v družbi svojih uslužbencev. Slednjič se je posrečilo orož-niškemu naredniku Miloševiču iz Tišine, da je po vsestranski in temeljiti preiskavi izsledil tatu. Blago, katero je zločinec že prodal različnim osebam, je bilo tudi zaplenjeno.
—	Selo. Ob kriku in viku so otroci našli majhen balonček, bele barve na katerem je bila pritrjena rdeča zastavica z belim križem. Poleg je bila pritrjena dopisnica, tiskana v francoskem in nemškem jeziku z naslovom: Au Secretariat municipal de Montier (Suisse), z prošnjo, da najditelj balončka izpolni mesto, kje je bil balonček najden in kedaj. Vse to se naj pošlje na omenjeni naslov. Medtem, ko so otroci še nepoškodovani balonček ogledovali iz vseh strani, pa se jim je nenadoma zmuznil iz rok in odplul v višine. Dopisnico pa so od poslali na "pristojno mesto.
—	Fokovci. Dne 22. avgusta je nenadoma preminul Kološa Mihael, po domače Potočnjakov Miško, ki je bil dolga leta pri č. g. župniku Fafliku za „gazdo". Pokojni, ki je bil daleč na okrog silno priljubljen radi svojih šaljivih govorov in popevk, je bil svo-ječasno gostilničar* JVedno ustrežljiv, z vsakomur prijazen, mojster »oslic" in kozolcev, so bile njegove odlike. Bodi mu lahka zemlja in sladek sen v hladni zemlji 1
—	Ženavlje. Dne 18. avgusta 1935. smo imeli pri nas delno okrožno gasilsko vajo. Ob 14. uri popoldne se je zbralo 160 gasilcev iz domače in bližnje okolice pred šolo, kjer so pod poveljstvom tovariša štefanec Franca sprejeli okrožnega inšpektorja, tov.
Džuban Josipa. Po raportu, podanem po tov. Štefanec Francu, so vsi odkorakali na pripravljen prostor, kjer so se vršile gasilske vaje. S prostimi vajami so nastopile čete: Adrijanci, Čepinci, Lucova, Šulinci, Otovci in Neradnovci ; z brizgalno so pa nastopile čete: Ženavlje, Neradnovci, Šulinci in Lucova. Po napadu na fingi-rani požar, je tov. Džuban v navdušenih besedah vspodbujal vse prisotne, da delajo naprej neumorno in nesebično za napredek gasilstva in naj bodo vedno pripravljeni, da priskočijo na pomoč bližnjemu. Spomnil se je tudi obletnice, ko je Ženavlje sprejelo dva utrujena belgijska potnika v svojo sredo, ki sta prinesla Ženavljem slavo a tov. Skergetu pa visoku belgijsko odlikovanje, za nudeno pomoč. Spomnil se je tudi našega mladega kralja Nj. Vel. Petra II., kateremu so vsi navzoči navdušeno vsklikali. Po strumnem mimohodu 160 gasilcev, se je razvila na vrtu tov. Balleka prisrčna domača zabava ob veliki udeležbi občanov.
Gornja Lendava :
— Društveni dom. V naši državi ne najdemo zlepa podeželskega mesta, ki bi v zadnjem desetletju darovalo tako lepe vsote za dobrodelne name ne kakor Murska Sobota. Najlepši dokaz njihove darežljivosti so stavbe in ustanove kakor: lep sokolski dom, moderno mestno kopališče, športni stadion, akcija za pravoslavno cerkev i. dr. Sobočani so res dovzetni za vsako občekoristno stvar in ob taki priliki ne štedijo, ampak segajo globoko v žep. Soboške darežljivosti se je poslužil tudi „Društveni dom", ter nabral po svojih pooblaščencih v enem dobrem dnevu nepričakovano lep znesek: 2.765 Din. Da je ta nabiralna akcija tako lepo uspela, je zasluga g. Kovats Karola, evang. župnika v Gor. Slaveči, ki je kot Sobo-čanec osebno pobiral in so nekateri že njemi na ljubo darovali večje zneske. Darovali so : g. Benko Jožef nar. poslanec 200 Din. Po 50 Din: gg. Kolarš, uradnik v tovarni Benko, Hek-lič Štefan, veletrgovec, Dr. Šumenjak Slavko, starešina sodišča, Nadai Jožef, veletrgovec, Dr. Brandieu, upravnik bolnice, Brata Šiftar in Hahn, veletrg., Velnar Jožef, šol. nadzor., Šiftar, trg., Cör Ana, trgov, in Dr. Šerbec, živino-zdravnik ; po 100 Din : gg. Šiftar Ludvik, mlinar, Kreditna banka, Dr. Vádnál, odvetnik, Koder Fran, odvetnik in Dr. Gregore Albin, sres. sanit. referent ; 60 Din je daroval g. Hahn Izidor, tiskarnar; Po 40 Din g. Mr. Ph. Andersch Jožef, drogerija. Po 30 Din gg. Benkič Janez, gost. Čeh Franc, veletrg., Heimer Oskar, zobotehnik, .Neimenovani", Cvetič, tovarnar, Bac, hotelir, Dr. Valyi, odvetnik, Hirschl Kr. trgovec, Arvai, trgov., Dittrich G. trg., Rudolf Flisar in Vilma Dobray. Nadaljevanje sledi. Vsem plemenitim darovalcem iskrena hvala.
Grajska pešpot, ki veže zgornji in spodnji del, je že dokončana. Samo če ostane v takem stanju bo za pešce mnogo slabše kakor prej. Ob deževju je brez izgube pet ali podplatov
nemogoče pregaziti mehka ilovnata tla. Da ne bo od strani prebivalcev, na račun novo preurejene poti padlo toliko kletvic, prosimo, da veleposestvo s pomočjo občinske uprave navozi nekaj gramoza, ki je v neposredni bližini. Na ta način bi dobili res lepo in udobno pešpot.
— Streljačka družina. V nedeljo 8, sept. se vrši nagradno streljanje, katerega se naj po možnosti udeležijo vsi člani v polnem številu. Izstrelit mora vsakdo 20 metkov. Za najboljše strelce so pripravljene lepe nagrade. Streljalo se bo od 11. do 16. ure. Prijatelji družine dobrodošli.
Hornyphon .TT
Med tednom
DOTTÍfl
Po pet kilogramov sladkorja,
trošarine prosto in sicer iz državnih sladkornih tovarn v Čukarici in na Belju, se izda Čebelarjem za vsak panj.
Berači so se do krvavega stepli na Brezjah.
V	pol leta se je pokadilo v Mariboru za 11,062.653 Din tobaka in cigaret.
Bele Iastavice so se pojavile v nekaterih krajih v Sremu.
Proces proti marsejskim morilcem se začne v oktobru v Bouches du Rhone (Francija).
8 novih cerkva in 8 novih žup-nišč hočejo zgraditi v Zagrebu. Stroški so preračunjeni na 45 milijonov Din.
4800 vagonov pšenice bodo morali uvoziti v Zetsko banovino za prehrano prebivalstva.
Nj. Vel. kraljica bo na svoje stroške šolala 15 letnega slikarja Neu-hlizerja, ker ima izreden dar za slikarstvo.
17 bivSih bojevnikov iz Petrov-grada se je prijavilo za dobrovoljce v abesinsko vojsko, če pride do vojne z Italijo.
V	Novem Sadu bodo začeli graditi bansko palačo. Stroški bodo znašali 30 milijonov dinarjev.
Obrtniki iz vseh balkanskin držav se bodo zbrali letos v naši državi, da ustanove zvezo obrtnikov balkanskih držav.
DRUGOD
Znani svetovni letalec W. Post, ki je iz Amerike nameraval preleteti severni tečaj in pristati v Moskvi, se je s svojim spremljevalcem smrtno ponesrečil v Kanadi.
V	premogovniku Ribolu pri Rimu je počila vodovodna cev, nakar je vdrla voda v rov, da je 14 rudarjev utonilo.
Pri mestu Ovada v Italiji se
je zaradi silnih nalivov porušil jez. Voda je v širino 8 km in 40 km daleč vse porušila. Dve vasi sta čisto uničene. Nad 100 ljudi je našlo smrt v valovih.
Sovjetske oblasti so naročile na Japonskem 400.000 vreč moke.
Nezaposlenim židom ne bo berlinska občina dajala nobenih podpor, temveč bodo vsi izgnani iz Berlina.
Blizu Chicaga so postavili svetilnik, ki je največji na svetu, saj sveti z močjo 3 milijonov sveč in ga ie videti 1000 km daleč.
Romunski ministrski predsednik Tatarescu je organiziral akcijo za prostovoljno delo pri gradnji cest, ki jih je svetovna vojna uničila. Sam je kot prvi pričel z delom.
Okrog 160 ljudi so v zadnjih treh mesecih raztrgali trigri okrog Madrasa.
GASILSTVO:
Okrožne vaje V. okrožja gasilske župe.
V nedeljo 18. avgusta 1935 so se vršile okrožne gasilske vaje V. okrožja gasilske župe v Fokovci- Selo, katere je vodil okrožni inšpektor tov. Kuhar Štefan iz Tešanovec.
Vaje se je udeležilo 9 Set z 110 člani, od tega 7 čet z brizgainami.
Posameznim četam so poveljevali : Vučja Gomila — Antalič, Gornji Moravci — Lipič, Središče — Šanca, Prosenjakovci — Malačič, Čikečka ves — Maršik, Fokovci - Solar, Selo — Taljan, Ivanovci — Hari, Andrejci — Kukojca.
Najprej so se vršile redne vaje, nato šolske vaje, z brizgainami, strel v tarčo in kombinirani napad na požar. Pri strelu v tarčo je odnesla četa Selo rekord, ker je dobila vodo v 25 sek., dočim je izvršila strel v tarčo v 30 sek. Četa Vučja Gomila je dobila vodo in strel v tarčo v 35 sek., Čikečka ves vodo v 30, strel v 60, Ste-dišče vodo v 40, strel v 60, Gornji Moravci vodo v 40, strel v 80, Prosenjakovci vodo v 45, strel v 55, Fokovci vodo 50, dočim je strel radi pokvarjenosti odpadel.
Pri napadu na požar so se izkazale vse čete in dokazale, da pridno vadijo in da so dorasli svoji nalogi, le žal, da nimajo primernega orodja. Treba bo tu mnoge izpolnitve, posebno kar se tiče sesalnih cevi, sicer so pa brizgalne čeprav so majhne, v zadosti dobrem stanju.
Po izvršenem fingiranem napadu na požar je imel odposlanec župe, župni tajnik na vse zbrane gasilce nagovor ter kratko predavanje, ki ga je zaključil z vsklikom najvišjemu pokrovitelju gasilstva, kraljeviču To-mislavu in kraljevskemu domu, na kar je godba zaigrala državno himno.
Ob zaključku se je vršil pod poveljstvom namestnika inšpektorja Ban-kov iz Moravč mimohod. Nato se je vršila prosta zabava v prostorih bivše gostilne Koudila v Selu, ki jo je aranžiral gostilničar in predsednik občine Varga Kaiman.
Gasilska četa Selo bo obhajala leta 1936 25 letnico svojega obstoja, ter si namerava ob tej priliki po izjavah njenih funkcijonarjev, nabaviti novo motorno brizgalno, kar je vsekakor hvale vredno, saj bo taka bri-zgalna v dobrobit vsem okoliškim občinam.
Hornyphon...
SOKOL
Odbojka.
V nedeljo je priredila agilna četa i/ Martjancih izbirne tekme soboškega okrožja v odbojki. Tekmovanje se je fTŠtio po izločilnem sistemu. V finale aia ae plasirala M. Sobota 1. in Mart-janci I. Razvila se je lepa, do konca napeta borba, enakih nasprotnikov; ^magali so srečnejši Sobočani, ki so dobili pri žrebanju boljši prostor, ta-
ko, da so morali domačini igrati v odločilni igri proti solncu.
Rezultati so bili : M. Sobota I. — Martjanci II. 15:7,15:11, Martjanci I. — M. Sobota II. 15:5,15:7, M. Sobota L — Marjanci I. 15:10, 1:15 (II), 15:12.
Sobočani, ki si po nedeljski zmagi priborili pravico, da bodo pri žup-nih tekmah zastopali naše okrožje, se morajo še prav pridno vaditi, če hočejo doseči v Mariboru časten uspeh. Njihova glavna napaka je, da skušajo vsako žogo vrniti neposredno v nasprotnikovo polovico in pri tem ne izrabijo prednosti trikratnega odbijanja ter si vsled tega ne morejo ustvariti pozicije za zbijanje in tudi točnost udarcev trpi radi tega.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega so-žaija, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega sina.
Vratar» Ladislava
krolalkega pomoSnika,
ki ga je zavratna bolezen stria v 25 letu njegove starosti. Srčna hvala darovalcem krasnih šopkov in vencev, ter vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti, posebno pa mestni godbi za pre-tresujoče žalostinke in njenemu vodji g. Tušu.
Murska Sobota, 27. avg. 1935.
ŽaluJoZa rodbina Vratar».
ISSK Maribor - Mura 6:3 (2: 1).
Po zadnjem katastrofalnem porazu so Mariborčani uvideli, da v Soboto ne morejo več s kombiniranim moštvom po visoke zmage in vsled tega so poslali ekipo, ki je v zadnjem času beležila odlične rezultate.
Muraši so imeli slab dan, toda kljub temu so bili od časa do časa enakovredni svojim izvrstnim nasprotnikom, zaostajali so pa v štartu in kombinaciji. Pogrešali smo tudi njihovo glavno orožje: elan in požrtvovalnost.
Mariborčani so zasluženo zmagali, v vseh formacijah so bili odlični. Ugajali so zlasti : Domicelj, Kirbiš, Vodeb in Priveršek.
Pri domačinih je odpovedal napad, neodločnost pred golom in netočne kombinacije so napake, katere je treba še pred pričetkom prvenstvenih tekmovanj vsaj delno odpraviti. Niti krilska vrsta ni docela zadovoljila, udejstvovala se je namreč preveč ofenzivno in na obrambo je posvečala le malo pažnje. Ožja obramba je naredila nekaj usodnih napak, ki so odločilno vplivale na končni izid tekme.
Sodil je g. Türk.
V	predtekmi so Murini juniorji premagali rezervo s 5:0.
Teden sporta.
Lendava je dosegla v Ptuju proti tamkajšnjemu športnemu klubu časten neodločen rezultat 5:5. Izgle da, da bodo agilni Lendavčani igrali že prvo leto važno vlogo v prvenstvu mariborskega okrožja.
V	državnem prvenstvu so igrali BSK — Slavi ja (S) 1:0, Concordia — Jugoslavija 2:0, BASK—Gradjanski 5:0.
Ker sta glavna aspiranta na prvo mesto zgubila, si je BSK z enim golom zasigural državno prvenstvo, kar po svojem znanju brez dvoma tudi zasluži.	Nc.
Iz delovanja Združbe trgovcev
v lHurski S°boti.
Pravice in določbe za pose-čanje sejmov.
Vsem članom, ki posečajo sejme I
Priobčujemo ponovno v vednost in ravnanje naslednjo okrožnico Kraljevske banske uprave dravske banovine, odnosno sreskega načelstva v Murski Soboti:
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, je opozorila, da se sejmarji, ki se jim v smislu § 445 obrtnega zakona ne sme izdati pooblastilo, okoriščajo novega pravnega položaja tako, da posečajo na pod-stavi svojega sejmarskega pooblastila več sejmov hkrati po svojih pooblaš čencih, nastavljencih itd. Sejmarji imajo pri vsem tem tudi po več stojnic na istem sejmišču. Kontrola nad sejmarji je pri takem stanju otežkočena, ker lahko vsak pokaže takšno pooblastilo za posečanje sejmov, ki jih sejmarji dajejo nameščencem v prepisu kot izkazilo in se na ta način ta obrt kljub intenciji zakonodavca izraženi v že omenjenem § 445 ob. z. izkorišča še nadalje. Sejmarji namreč na ta način izdajajo sami pravice, ki jih zakon ukinja.
Da se temu nerednemu stanju napravi konec, je naročiti vsem občinam in ostalim sejmskim koncesijo-narjem, da ne smejo pripustiti na se jem nikogar drugega, razen takega sejmarja, ki se izkaže z izvirnim po oblastilom, ali pa z njegovim prepisom — unikat, če je izvirnik izgubil ali mu je pripadel. S prepisi torej se ne sme nihče pripustiti na sejem. Tudi nt posameznemu sejmarju dovoliti kar po več stojnic, razen če so druga poleg druge. Naročite sejmarskim nadzornim organom, da to odredbo, ki je izdana kot sestavni del tržnih redov, strogo nadzorujejo.
Neupravičeno trgovanje po sejmih
V Murski Soboti se je vršil dne 24. agvusta t. 1. redni veliki letni kra-marski in živinski sejem. Tržno nadzorstvo v Murski Soboti je z ozirom na objavljeno okrožnico Kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani pod VIIL No. 5450/2. z dne 24. oktobra 1933. naredilo revizijo po dokumentih, odnosno obrtnih pravicah vseh onih, ki so razstavili svoje blago za prodajo na sejmu in je ugotovilo, da je prišlo na sejem mnogo sejmarjev, posebno iz Savske banovine z nepravilnimi obrtnimi dovoljenji, ali pa z obrtnimi dovoljenji, ki so že zdavnaj zastarele.
Vse one, ki niso imeli pravilnih dokumentov, se je predvedlo Sreske-mu načelstvu, ki je vsakega posamez nega kaznovalo, vendar smo morali slišati po izrečeni kazni po M. Soboti od kaznovanih hvalisanje, da je kazen bila tako mila, da se jim splača še nato trgovati brez obrtne pravice, ker toliko še zmiraj zmore, da plača kazen, ki znaša le Din 25.— odnosno v nekaterih slučajih Din 50.—
Združenje trgovcev v Murski Soboti, opozarja radi tega vse svoje člane, da za zaščito naše domače trgovine, tako nelegalno trgovino prija vijo najbližji žandarmerijski stanici, istočasno pa tudi Združenju, da se zamore proti takim kršiteljem pravočasno postopati. To velja posebno tudi za krošnjarje. V prihodnji številki bomo objavili več slučajev nelegalne trgovine po sejmarjih in krošnjarjib.
KITI ETI JSP?0
Plemenski bik.
Priobčujemo razpravo o reji, to je krmljenju, oskrbi, ravnanju gibanju* in o pravilni vporabi pri plemenjenju plemenskih bikov, ker se ravno pri nas v tem oziru preveč greši, radi česar pri naši živinoreji nemoremo naprej.
Krmljenje.
Po zimi je za plemenskega bika glavna krma seno in oves s sečko. Otava in detelja se naj poklada rajši kravam molznicam, ker to pospešuje mlečnost. Važen del krme pri biku plemenjaku je oves, posebno, če še bik ni dorasel in če dosti plemeni. Takšen bik bi moral dobiti krog 3 kg in Še več ovsa na dan, če hočemo, da bo ostal pri primerni plemenski kondiciji in dober plemenjak. Del ovsa se lahko nadomesti z ječmenom. Oves se naj polaga zdrobljen (šrotan) ali zmečkan pomešan s sečko, takšen je lažje prebavljiv. Po eno žlico soli na dan napravi krmo bolj okusno» zboljša prebavo in poveča tek.
Poleti bi pač bilo za bika najboljša dobra sočna paša. Pri hlevskem krmljenju bi pa naj dobil travo in deteljo pomešano s senom. Pa tudi pri poletnem krmljenju bi naj dobit plemenjak, če mora dosti plemeniti, primerne množine ovsa dnevno.
Seveda pa za krmljenje ni mogoče sestaviti točnih receptov, odvisno je vse preveč od lokalnih prilik, pa katerih se mora ravnati.
Kot dodatek h krmi pa nujno priporočam klajno apno ali nekaj podobnega. Živalski organizem apno za svoj obstoj in rast neobhodno potrebuje, v tukajšni krni pa ga dobi premalo, ker ga tudi v tukajšni zemlji ni. Apno v mineralni obliki živalsko tel» slabo izrabi, dobro pa prebavi apno» ki je v rastlinah, zatorej se naj travnike in pašnike gnoji z apnom, da ga bo potem krma več imela.
Prezgodnjo odebelelost bikov in s tem nesposobnost za plemenjenje se lahko prepreči s pravilnim krmljenjem. Polagati se jim nesme krme, ki vplivajo na debelost, kakor otrobe, koruzo, krompir, peso (burgulo). Ravno-tako se nesme polagati biku plemenjaku preveč voluminozne in prazne krme. Taka krma napravi bika okornega, lenega, napravi mu napet viseč trebuh in vpognjen hrbet.
(Nadalj. sledi.)
Snmime ep na dobro hrano in stano-UprCJIlIC OB vanje 2—3 dijake oz dijakinje. Pogoji po dogovoru. Naslov v Prekmurski tiskarni.
kvalitetni proizvodi svetovne znamke. Vsi modeli dvojno kromirani (ne rjavi), poibalonski gumi obroči, orig. .Torpedo Freilauf" itd.
NOVOST: ttOpoUpodal" i olastlCnlm dvojnim okvirjem I
Krasno izdelano in jako trpežno kolo, priporočljivo tudi za najslabše ceste. Samoprodaja i
Ernest Vogler, Cankova
Telefon štev. 2.
Zastopstvo M" kolu In utniblln.