METODOLOGIJA IZDELAVE TEZAVRA BibLiuT^ieeartu 1 Jože Urbanija METODOLOGIJA IZDELAVE TEZAVRA UNIVERZA V LJUBLJANI LILOZOLSKAFAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO Knjižna zbirka BiblioThecaria 1 Jože Urbanija Metodologija izdelave tezavra Ovitek je oblikoval Jure Kocbek Recenzent: redni prof. dr. Jože Spanring Za tiskovno komisijo Filozofske fakultete: izr. prof dr. Miran Hladnik Izdala Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Oddelek za bibliotekarstvo Natisnila tiskarna Požgaj, Kranj Naklada 300 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 025.43:006.72(100) URBANIJA, Jože Metodologija izdelave tezavra / Jože Urbanija. - Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, 1996. - (Knjižna zbirka BiblioThecaria ; št. 1) ISBN 961-6200-06-2 57670144 Po mnenju Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije, št. 415-35/96, z dne 26. 2. 1996, šteje publikacija med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov (po 13. t. tar. št. 3 Zakona o prometnem davku). OB NOVI KNJIŽNI ZBIRKI BIBLIOTHECARIA Pričujoča publikacija je prva v novi knjižni zbirki “BiblioThecaria”, ki jo pričenja izdajati Oddelek za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti. V zbirki želimo izdajati besedila, kijih bodo študentje lahko uporabljali kot literaturo pri študiju, pa tudi taka, ki bodo prispevala k poglabljanju bibliotekarskega znanja. Želimo, da bi po zbirki posegali tudi bibliotekarji, ki se bodo v njenih knjigah lahko seznanjali z aktualnimi temami in tako poglabljali svoje strokovno znanje. Namen zbirke pa je tudi, da bodo v njej učitelji Oddelka za bibliotekarstvo objavljali svoja dognanja in raziskave iz različnih področij bibliotekarske vede. Že poimenovanje zbirke BiblioThecaria nakazuje njeno bodočo usmeritev: Besedo ‘Biblio” lahko razumemo tako, da pomeni področje vsestranske obravnave knjige v najširšem pomenu, “Theca”pa pomeni področje organizacije knjižnic in njihovih zbirk, spet v najširšem pomenu, torej tudi k odnosu do uporabnika in njegovih potreb in zahtev tako po knjižnih zakladih in skladih, shranjenih v knjižnicah, kot tudi po sodobnih informacijah. To pa že predpostavlja tudi vpetost knjižnične organizacije v nacionalno in globalno informacijsko mrežo. Spremenjena vloga sodobnega knjižničarja in knjižnice naj bi tudi našla mesto v zbirki. Zbirka BiblioThecaria bo torej odprta vsemu znanju o bib/iotekarstvu in knjigi, v vseh različicah, kijih skupaj označujemo kot znanost o knjigi. V letu 1997 bo študij bibliotekarstva na Filozofski fakulteti praznoval svojo desetletnico. To je hkrati tudi desetletnica univerzitetnega študija bibliotekarstva v Sloveniji, ki se je razvil na tradiciji dvajsetletnega študija knjižničarstva na Pedagoški akademiji. V tem času je Oddelek prebrodil svoje začetne težave in v študijskem letu 1996/97pričenja z novim programom samostojnega študija. V novem študijskem letu bodo razpisani tudi prvi programi magistrskega študija. Tako lahko rečemo, da bo ob desetletnici program študija bibliotekarstva zaokrožen in bodo kandidati na Oddelku za bibliotekarstvo lahko študirali na dveh dodiplomskih programih, poleg tega pa tudi magistrirali in doktorirali iz bibliotekarstva. Naj končno opozorimo tudi na to, da v Sloveniji doslej še nismo imeli redne knjižne zbirke, ki bi objavljala strokovna in znanstvena dela s področja bibliotekarstva. Zbirka BiblioThecaria torej tu orje ledino. Menim, da prvi zvezek zbirke, delo dr. Jožeta Urbanije Metodologija izdelave tezavra že zapolnjuje eno od vrzeli v slovenski bibliotekarski literaturi. V novi zbirki bodo knjige izhajale občasno. Vse bo odvisno od razpoložljivosti in primernosti rokopisov, ne nazadnje pa tudi od tega, kako jo bodo tisti, ki jim je namenjena, sprejeli. V marcu 1996 Predstojnik Oddelka za bibliotekarstvo red. prof. dr. Martin Žnideršič ■ - ■ ' KAZALO 1 UVOD.6 2 OPREDELITVE OSNOVNIH POJMOV...9 2.1 Definicije.10 2.2 Vrste tezavrov.12 2.3 Metode.12 2.3.1 Zbiranj e izrazov.13 2.3.2 Preverjanje.17 2.3.3 Ocena.17 3 DESKRIPTORJI.19 3.1. Osnovne opredelitve.19 3.1.1 Formalna določila.20 3.1.2 Predstavljanje pojmov z več deskriptorji.20 3.1.3 Oblika besed in pravopis.22 3.1.4 Transliteracija.22 3.1.5 Samostalniška oblika besede.22 3.1.6. Število in pridevniki.22 3.1.7 Okrajšave in akronimi.23 3.1.8 Raba črk in ločil.23 3.1.9 Posebni znaki in številke.24 3.2 Izbor deskriptorjev.24 3.2.1 Kriterij i za izbor deskriptorj ev.24 3.2.2 Postopki pri zbiranju izrazov.25 3.3 Struktura deskriptorja.26 3.4 Odnosi med deskriptorji.28 3.4.1 Odnos ekvivalence.29 3.4. 2 Hierarhični odnosi. 31 3.4. 3 Generični odnosi.31 3.4. 4 Partitivni odnos.32 3.4. 5 Asociativni odnosi (odnosi sorodnosti).34 3.4. 6 Simboli za napotila.35 4 METODE ZA ZAGOTAVLJANJE NEDVOUMNOSTI. 37 4.1 Homonimi.37 4.2 Pojasnila ali opombe o uporabi.37 4.3 Definicije.38 6 4.4 Prevodi.38 4.5 Podatki o virih.38 5 LAŽNA KOORDINACIJA.40 5.1 Primeri lažnih koordinacij.40 5.2 Odpravljanje lažne koordinacije.41 5.2.1 Indikatorji vloge.41 5.2.2 Indikatorji smeri.42 5.3 Ekonomičnost odpravljanja lažne koordinacije.43 6 TEMEINFASETE.44 6.1 Tematski tezaver.45 6.2 Fasetni tezaver.46 7 POSKUSNA UPORABA TEZAVRA.48 8 VZDRŽEVANJE TEZAVRA.50 8.1 Periodično preverjanje.51 v 8.2 Črtanje deskriptorja.51 8.3 Izbor novih deskriptorjev.51 9 OBLIKOVANJE TEZAVRA.52 9.1 Naslovna stran.52 9.2 Uvod v tezaver.53 9.3 Abecedni register terminov.53 9.4 Sistematski register.55 9.5 Permutacijski register.57 9.6 Hierarhični register.57 10 SEZNAM TEZAVROV IN STROKOVNE LITERATURE V NUK IN NA ODDELKU ZA BIBLIOTEKARSTVO.60 7 1 UVOD Eden od temeljev vsake znanstvene discipline je termino¬ loški slovar, ki vsebuje sistematično urejene termine določenega znanstvenega področja. Uporabnost takšnega slovarja pri znanstvenem delu zmanj¬ šujejo neopredeljeni odnosi med posameznimi termini. Problem je še posebno pereč pri uvajanju računalniško podprtih dokumen¬ tacijskih sistemov, kjer se pojavljajo težave zaradi neopredelje¬ nih paradigmatskih odnosov in ekvivalence. Problematiko rešuje¬ mo z izdelavo referenčnega slovarja - tezavra, ki po eni strani nudi pregled terminov za posamezno znanstveno disciplino, po drugi strani pa predstavlja neobhodno sredstvo za uspešno infor¬ macijsko in dokumentacijsko delo. Sodobni sistemi za urejanje, shranjevanje in obdelavo in¬ formacij so zasnovani na deskriptorskih sistemih. Iz povedanega sledi, da imajo deskriptorji v teh sistemih ključno vlogo. Podani morajo biti v standardizirani in pregledni obliki. Takšno urejeno zbirko deskriptorjev z vsemi njihovimi pomenskimi odnosi pred¬ stavljajo tezavri. Običajno se tezavri izdelujejo za določena po¬ dročja. Danes v svetu nimamo tezavra, ki bi bil tako univerzalen kot je npr. decimalna klasifikacija (UDK). Ker pa mora biti med tezavri kompatibilnost, je UNISIST izdelal Smernice za obliko¬ vanje in razvoj znanstvenih in tehničnih tezavrov a , ki so upošte¬ vana v mednarodnih standardih: ISO 2788 - Documentation - Guidelines for the establishment and development of monolin- gual thesauri, 1986; ISO 5964 - Documentation - Guidelines for the establishment and development of multilingual thesauri, 1985; ISO 5963 - Documentation - Methods for examining docu- ments, determining their subjects, and selecting indexing terms, 1985. Sheme v tem učbeniku so oblikovane po predlogah v ISO standardih. a Guidelines for the Establishment and Development of Scientific and Techni- cal Thesauri for Information Retrieval", Pariš, 1971. 8 Ko se lotevamo izdelave tezavra za določeno področje, moramo v enem od dveh centrov, ki zbirata podatke o obstoječih tezavrih, preveriti, če tezaver, ki ga nameravamo napraviti ali pa vsaj podoben, ni že narejen. Za tezavre v angleškem jeziku in za večjezične tezavre, ki vključujejo tudi angleški prevod, je to: Thesaurus Clearinghouse The Library Faculty of Library Science University of Toronto, Canada Za tezavre v drugih jezikih zbira podatke: Instytut informacji Naukowej, Technicznej i Economicznej Clearinghouse ul. Zurawia 3/5 00-9268 Warszawa, Polska Smiselno je, da pristojno ustanovo obvestimo o nameravani izde¬ lavi tezavra in ji po opravljenem delu pošljemo en izvod tezavra. 9 Slika 1: Shematski prikaz faze načrtovanja tezavra 10 2 OPREDELITVE OSNOVNIH POJMOV Etimološko izvira beseda tezaver iz grške besede thesau- ros. Starim Grkom je ta beseda pomenila shrambo, zakladnico, zaklad, dragocenost. Od srednjega veka naprej seje izraz uporab¬ ljal v prenesenem pomenu za "besedni zaklad" in za slovar, ka¬ sneje pa tudi za enciklopedijo. Zdi se, da je to besedo v današ¬ njem pomenu prvi uporabil Florentinec Brunetti Latini (1220- 1294) v svoji enciklopediji "Li Livres dou Tresor". Tudi Leibniz je uporabljal izraz tezaver. Prizadeval si je namreč za "thesaurus omnis humanae cognitionis" (za zaklad vsega človeškega znanja). Izraz "tezaver" v pomenu, ki je še bližji današnji rabi v do¬ kumentaciji, je uporabil tudi angleški zdravnik Roget, kije sredi 19. stoletja pod naslovom "Thesaurus" izdal slovar sinonimov. Rogetov tezaver ima z današnjim skupno to, da odgovarja na vprašanje "kako najti pravi izraz?"; bistveno pa se razlikuje od današnjega po tem. da je njegov smoter povsem nasproten smo¬ tru, za katerim danes stremi tezaver v dokumentaciji. Slovar si¬ nonimov namreč skuša vključiti celotno bogastvo jezika z name¬ nom, da bi omogočil čim bolj različno izražanje. Dokumentacij¬ ski tezaver pa ima ravno nasprotni cilj: omejil naj bi mnogovrst¬ nost živega jezika - za enak ali podoben pojem naj bi vedno upo¬ rabljali isto oznako (deskriptor). 2.1 Definicije Bibliotekarski leksikon b definira tezaver kot slovar ključ¬ nih besed izraženih v jeziku za indeksiranje. Njegova izdelava je namenjena določeni stroki, določenemu tehničnemu področju in podobno. Vsebovati mora vse deskriptorje, ki se uporabljajo v je¬ ziku določenega sistema skupaj z njihovimi zvezami, sopomen¬ kami ter potrebna pojasnila. Prav tako mora imeti abecedni sez¬ nam deskriptorjev in ključnih besed, ki jih imamo v danem siste¬ mu za njihove sopomenke; pregled razredov, v katerih so zbrani vsi deskriptorji določenega jezika ter pravila za prevajanje ključ¬ nih besed naravnega jezika v deskriptorski jezik. b Bibliotekarski leksikon. Nolit, Beograd 1984, str. 186 11 Zelo kratko in jasno je tezaver definiralo Nemško društvo za dokumentacijo (DGD): Tezaver kot pomoč za dokumentacijo je zbirka besed naravnega jezika (splošnega in strokovnega jezi¬ ka) s predstavitvijo njihovih pojmovnih odnosov. 0 Tezaver je torej standardizirani referenčni slovar, ki omogoča dokumentalistu oziroma bibliotekarju globoko in na¬ tančno indeksiranje dokumentov. Uporabnik pa s pomočjo teza- vra lahko izčrpno izrazi zahtevo za informacijo. Zato je zelo po¬ membno, da tezaver vsebuje vse deskriptorje, ki jih uporablja je¬ zik določenega znanstvenega ali strokovnega področja ter tudi ključne besede, ki predstavljajo sopomenke posameznim deskrip- torjem. Po svoji funkciji je tezaver sredstvo za terminološko kon¬ trolo, ki se uporablja pri prevajanju naravnega jezika dokumen¬ tov, ključnih besed in govorice uporabnikov v ožji "sistemski je¬ zik" (dokumentacijski jezik, informacijski jezik). Tezaver j e refe¬ renčni slovar, ki pomaga uporabniku izraziti zahtevo za informa¬ cijo s termini deskriptorskega jezika in omogoča globoko in po¬ drobno indeksiranje dokumentov in poizvedb s temi termini. Vsebovati mora vse deskriptorje, kijih uporablja jezik določene¬ ga sistema. Jasno mora nakazati njihovo pojmovno sorodnost, kakor tudi ključne besede znotraj sistema, ki se štejejo za sopo¬ menke s sprejetimi deskriptorji. Tako izločimo s pomočjo teza- vra sinonimnost in polisemijo ključnih besed ter pomanjkanje pomenskih odnosov med njimi, kar je povzročalo težave pri koordinatnem indeksiranju Po strukturi je tezaver kontroliran in dinamičen slovar oziroma izbor semantično in generično povezanih izrazov, ki po¬ krivajo določeno področje znanosti. S poudarkom na funkciji in strukturi je tezaver kot po¬ možno sredstvo dokumentacije zbirka besed naravnega jezika (celotnega ali specialnega) z označenimi pomenskimi povezava¬ mi. Tezaver je lahko izdelan po sistematskem načelu ali po for¬ malnem (abecednem) načelu. Za razliko od drugih klasifikacij¬ skih sistemov so v tezavru vse besede iz istega področja razvrš¬ čene skupaj z navedbo določenih klasifikacijskih simbolov (bese¬ de ali šifre). c Klaus Laisiepen: Grundlagen der praktischen Information und Dokumenta- tion. Munchen 1972, str. 274 12 2.2 Vrste tezavrov * enojezični tezaver: vsebuje deskriptorje in običajno tudi nedeskriptorje vzete iz naravnega jezika * večjezični tezaver: vsebuje deskriptorje in nedeskrip¬ torje iz raznih naravnih jezikov ter predstavlja ekviva¬ lentne izraze v vsakem od obravnavanih jezikov * izvorni tezaver: tezaver, ki je izhodišče za oblikovanje novih tezavrov * ciljni tezaver: tezaver, ki smo ga razvili iz izvornega te- zavra * makrotezaver: tezaver, ki vsebuje zelo splošne pojme in pokriva široko področje znanja * mikrotezaver: del večjega tezavra, včasih je dopolnjen z dodatnimi izrazi * specializirani tezaver: tezaver je omejen le na ožje po¬ dročje znanja * tematski tezaver: tezaver, v katerem so odnosi med izra¬ zi opredeljeni, potem ko so bili izrazi zbrani v tematska področja * fasetni tezaver: tezaver, v katerem so odnosi med pojmi opredeljeni, potem ko so bili izrazi zbrani v fasetah * tezaver s prednostnimi izrazi: tezaver, v katerem je sa¬ mo eden od izrazov, ki izražajo določen pojem, dovo¬ ljen za indeksiranje * tezaver brez prednostnih izrazov: tezaver, v katerem so vsi izrazi deskriptorji 2.3 Metode Za sestavljanje tezavra imamo dve metodi. Izbor metode je odvisen od tipa in področja literature, ki naj bi jo tezaver pokri¬ val. Ti dve metodi sta analitična (tudi pragmatična) in globalna (sintetična, sistematska). Analitična metoda izhaja iz vsebine ob¬ stoječe literature ter izbora izrazov iz te literature. Globalna me¬ toda vključuje izvedence, ki analizirajo terminologijo sekundar¬ nih virov (registri in drugi priročniki). Izvedenci izbirajo izraze 13 in določajo njihove medsebojne odnose. Ta metoda se večinoma uporablja za širša področja, ki obsegajo več disciplin. V praksi se pogosto uporablja kombinacija obeh metod. Pri analitični metodi analiziramo dokumente, ki vsebinsko pokrivajo področje tezavra. Na podlagi takšnega eksperimental¬ nega indeksiranja določimo odnose med posameznimi izrazi. Ta¬ ko zasnovan tezaver izpopolnimo s ponovnim indeksiranjem pr¬ vih dokumentov ter s stalnim vključevanjem novih dokumentov v postopek izdelave tezavra. Pri globalni metodi naredimo najprej pregled terminološke strukture obravnavanega področja. To je običajno sistematika ali klasifikacija vsebine področja. Strokovnjaki za določeno področ¬ je potem kritično obdelajo odnose med eksperimentalno izbrani¬ mi izrazi, ki bi jih lahko uporabili za označevanje vsebine (de- skriptorji). V tem primeru tezaver v nasprotju z analitično meto¬ do ne nastaja na podlagi dejanskega indeksiranja, ampak na pod¬ lagi izkušenj strokovnjakov za določeno področje. Glede na miselno zvezo imajo besede v naravnem jeziku pogosto različne pomene. Tezaver odpravlja to večpomenskost s tem, da med besedami naravnega jezika strogo izbira besede, ki čimbolj točno opisujejo vsebino dokumenta - deskriptorje. Ta iz¬ bor deskriptorjev poteka v štirih stopnjah: zbiranje, preverjanje, ocena in izbor. 2.3.1 Zbiranj e izrazov Za zbiranje izrazov ni sistematične metode, ki bi bila za¬ snovana na strogi jezikovni analizi, vendar pa obstajata dve raz¬ lični empirični metodi: • analitična metoda • globalna ali sintetična metoda Po analitični metodi izberemo pomembnejše besede iz na¬ ravnega jezika za področje, ki ga obravnavamo. Uporabljamo na¬ slednje vire: • novejšo strokovno literaturo 14 • vprašanja uporabnikov, strokovnjakov iz obravnavanega področja • eksperimentalna indeksiranja dokumentov (narejena brez tezavra) Pri tem je bistveno, da izberemo reprezentativne tekste in vprašanja oziroma poizvedbe uporabnikov s področja, ki ga obravnavamo. Pomembno je tudi, da se omeji čas zbiranja, da bi hitro oblikovali jedro specifičnih izrazov za določeno področje. Mejo določa pogostost pojavljanja novih izrazov in če ta pogo¬ stost močno pade, ni analitična metoda nič več zanimiva. Po globalni ali sintetični metodi ne iščemo relevantnih izrazov za določeno področje v tekstih, ampak v sekundarnih vi¬ rih. Ti pa so: • katalogi • internacionalni in nacionalni strokovni slovarji • referatne službe, registri strokovnih časopisov • registri del • klasifikacijske sheme in terminološke razprave (standar¬ di in podobno) • kazala vsebin • priročniki in učbeniki • nomenklature • obstoječi tezavri Uporaba te metode pogosto vodi k oblikovanju hierarhič¬ nega seznama izrazov. Seveda pa nimamo nobenega zagotovila, da bo seznam popoln. Vsekakor moramo obvezno uporabiti spe¬ cializirane nomenklature, standardizirane strokovne slovarje in mednarodno sprejete nomenklature. Obsežno uvajanje specifičnih izrazov (na primer lastna imena) bi tezaver spremenilo v navaden seznam identifikatorjev. Zato navajamo lastna imena posebej, ločeno od glavnega dela te¬ zavra. Poleg opisanih dveh metod uporabljamo tudi kombinacijo obeh in to na dva načina: a) z eksperimentalnim indeksiranjem manjšega števila do¬ kumentov, ki pokrivajo obravnavano področje, sestavimo prvi seznam izrazov (uporaba analitične metode). Ta predstavlja okvir 15 fundamentalnih izrazov, ki so večinoma dobro razporejeni po po¬ dročju. Seznam potem dopolnimo z globalno metodo. Razdelimo ga na potrebno število sektorjev ter skupino izrazov vsakega sektorja obogatimo s pomočjo izrazov iz sekundarnih virov; b) druga kombinacija začenja z globalno metodo. Iz sekun¬ darnih virov najprej izberemo seznam izrazov, ki predstavljajo okvir tezavra. Z analitično metodo potem prilagodimo ta seznam dejanski vsebini dokumentov, kijih moramo indeksirati. 16 - uporabnost Slika 2: Shematski prikaz faze zbiranja izrazov 17 2.3.2 Preverjanje Ne glede na metodo, ki smo jo uporabili pri zbiranju, mora¬ mo preveriti znanstveno vrednost izbranih deskriptorjev. Za to uporabljamo slovarje standardizirane terminologije drugih doku¬ mentacijskih jezikov, rabo v aktualni literaturi, posebno pa mne¬ nje strokovnjakov za obravnavani predmet. Zastarele izraze izlo¬ čiti; lahko jih navedemo le kot nepriporočljive izraze. Pri prever¬ janju moramo posebej paziti na izraze, katerih pomen seje sčaso¬ ma spremenil in na tiste, katerih pomen je v različnih krajih razli¬ čen. Primer: BILION(10 9 v ZDA) BILION(10 12 v Sloveniji) 2.3.3 Ocena Pri oceni gre za ugotavljanje uporabnosti deskriptorjev, za¬ to moramo za vsakega raziskati: • pogostost pojavljanja v strokovni literaturi ali v obstoje¬ čih informacijah • verjetnost pojavljanja v poizvedbah • odnos do že sprejetih deskriptorjev • ustreznost in avtentičnost v aktualni terminologiji za do¬ ločeno disciplino • učinkovitost in prikladnost za izražanje določenega poj¬ ma 18 Slika 3: Shematski prikaz izdelave tezavra 19 3 DESKRIPTORJI Struktura tezavra je konfiguracija vsakega člena in razvrš¬ čanje različnih členov tezavra v odnosu enega do drugega. Napo¬ tila v tezavru razkrivajo odnose, ki člene povezujejo med seboj znotraj mreže pojmov. 3.1. Osnovne opredelitve Deskriptorji so odobreni izrazi ali simboli v tezavru, kijih nedvoumno uporabljamo za predstavljanje pojmov, vsebovanih v dokumentih in v dokumentacijskih poizvedbah. Razlikujemo dva nivoja deskriptorjev: • najbolj splošni deskriptorji, za katere bi lahko dosegli multinacionalni sporazum o uporabi po predhodnem prevodu v več jezikov • specifični deskriptorji, za katere bi lahko sprejeli spo¬ razume za več specializiranih področij Deskriptorji so lahko: • izrazi za pojme ali kombinacije pojmov • izrazi individualnih enot (lastna imena ali identifikatorji) Med lastna imena štejemo: • nazive projektov • nomenklature • identifikacijske številke ali simbole • geografska ali geopolitična imena • zaščitne znake • imena oseb in organizacij • okrajšave in akronime • druge lastne in osvojene izraze (na primer računalniške programe) 20 Priporoča se, da lastna imena obravnavamo enako kot dru- - ge deskriptorje, torej, da določimo odnose med njimi ter med nji¬ mi in drugimi deskriptorji. Prav tako ravnamo tudi z mednarodno sprejetimi nomenklaturami, če jih vključimo v tezaver. Nomen¬ klature, ki predstavljajo neko celoto, lahko v tezavru navedemo tudi posebej, poleg drugih deskriptorjev v glavnem delu tezavra. Izraze, ki predstavljajo pojme, niso pa primerni za indeksi¬ ranje, imenujemo nedeskriptorje. V tiskanih izdajah tezavrov ločimo deskriptorje od nede- skriptorjev z drugačnim tipom črk ali s posebnimi simboli na za¬ četku in na koncu vsakega deskriptorja. 3.1.1 Formalna določila Deskriptor je lahko ena beseda ali pa je sestavljen iz več besed. Odražati mora strokovno terminologijo. Načelno naj bi deskriptor sestavljalo čim manj besed; najbolje je, če je samo ena. Vedno moramo zagotoviti jasnost izraza. Vrstni red besed naj bo v sestavljenih deskriptorjih takšen, kakršen jev strokovni rabi (brez umetnega invertiranja). Invertirane oblike lahko vklju¬ čimo v tezaver kot nedeskriptorje in jih obravnavamo kot sopo¬ menke neinvertiranih oblik deskriptorjev. 3.1.2 Predstavljanje pojmov z več deskriptorji Pojme in kombinacije pojmov predstavljamo s kombinaci¬ jami deskriptorjev zato, da bi zmanjšali število deskriptorjev. Razstavljanje pojmov ali kombinacij besed izvedemo praviloma na dva načina: morfološko in semantično. Skupino besed, ki predstavlja nek pojem, pogosto lahko razstavimo na njene sestav¬ ne dele. Takšne besede predstavljajo prvotni pojem le v primeru, da se morfološko razstavljanje sklada s semantičnim. Morfološko (leksikološko) razstavljanje je samo v tem primeru korektno. Primer: KIBERNETSKI SISTEMI = SISTEMI + KIBERNETIKA 21 V semantičnem razstavljanju delimo pojem na sestavljene dele tako, da ponovno kombinirani deli dajo prvotni pojem. Ni nujno, da bi bili uporabljeni deskriptorji identični z izrazi za po¬ jem. Primer: OSLOVSKI KAŠELJ = OTROK + BOLEZEN Nepravilno OSLOVSKI KAŠELJ = OSEL + KAŠELJ Izraze lahko kombiniramo s predhodno ali z naknadno koordinacijo. a) Predhodna koordinacija Predhodno koordinirane deskriptorje uporabljamo v na¬ slednjih primerih: • kadar enostavni (nesestavljeni) deskriptorji pomenijo sami zase nekaj drugega, kot če so vključeni v pred¬ hodno kombinirani deskriptor • kadar se enostavni deskriptorji uporabljajo v drugih hierarhičnih zvezah kot predhodno kombinirani de¬ skriptorji • kadar je predhodno kombiniran deskriptor lastno ime • kadar dvomimo, da kombinacija enostavnih deskriptor- jev točno in popolno odraža vsebino pojma Če predstavljamo pojem s kombinacijo enostavnih deskrip- torjev moramo na to opozoriti z napotilom "RABI". Kombinacijo enostavnih deskriptorjev moramo vključiti v sistematske dele tezavra, neuporabljeni predhodno kombinirani deskriptor pa v abecedne dele kot nedeskriptor. b) Naknadna koordinacija Naknadno koordinacijo moramo omejiti na primere, ko enostavne deskriptorje ne uporabljamo preveč pogosto 22 in/ali se predhodno kombinirani deskriptor uporablja zelo redko. Zagotoviti moramo, da kombinacija enostavnih de- skriptorjev stvarno in brez dvoumnosti predstavlja isti pojem kot predhodno kombinirani deskriptor. 3.1.3 Oblika besed in pravopis Izraz, ki smo ga vključili v tezaver, mora čim točneje izra¬ žati zahtevani pomen. Deskriptorji morajo biti pisani v skladu s pravopisom knjižnega jezika. Pri imenih za druge dežele, mesta in podobno, za katera so se pri nas uveljavila drugačna imena od izvirnih, uporabljamo naša imena, izvirna pa navajamo kot sopomenke. Primer: DUNAJ RABI ZA WIEN WIEN RABI DUNAJ Kadar je kak strokovni izraz vključen v specializirani slo¬ var za določeno predmetno področje v izvirnem jeziku, ga v tak¬ šni obliki uporabimo tudi v tezavru. Če torej tuj izraz in njegov prevod koeksistirata z istim pomenom, moramo v tezaver vklju¬ čiti oba ter ju označiti z opombami. Primer: KOMPUTER (glej tudi računalnik) RAČUNALNIK (glej tudi komputer) 3.1.4 Transliteracija Če se enakopravno uporabljata dve pisavi (na primer latini¬ ca in cirilica) potem se odločimo za eno od pisav. Ker pa de- skriptorje večinoma uporabljamo v avtomatiziranih informacij¬ skih sistemih, jih pišemo v latinici. Izraze, ki niso pisani v latini¬ ci, transliteriramo po standardih ISO za transliteracijo. 3.1.5 Samostalniška oblika besede Deskriptorji morajo imeti obliko samostalnika ali ekviva¬ lentnega imena; glagole preoblikujemo v glagolnike. 23 3.1.6. Število in pridevniki Deskriptorje moramo v skladu z leksikografsko prakso na¬ vajati v ednini. V množini se deskriptor izjemoma navaja v na¬ slednjih primerih: • če se beseda uporablja samo ali pa pretežno v množini • če imajo oblike v ednini in množini različne pomene Kadar se deskriptorji nanašajo na generične izraze (pred¬ stavljajo razrede predmetov), uporabljamo množino. V določenih primerih moremo uporabiti samo pridevnike ali nesamostalniške oblike. Izraze v pridevniški obliki moremo koristno uporabiti kot modifikatorje samostalniških deskriptor- jev. 3.1.7 Okrajšave in akronimi Okrajšave načelno ne uporabljamo, ker niso splošno pozna¬ ne in ker je njihov pomen pogosto odvisen od konteksta. Okrajšave in normalne oblike določenega izraza so sopo¬ menke in jih v tezavru povežemo z navzkrižnimi napotili. Okraj¬ šave z več pomeni so homonimi (homografi). Kadar skrajšamo dolžino deskriptorjev, moramo dodati pojasnilo. Nekatere zelo znane akronime sprejemamo kot deskriptorje (RADAR, LASER). 3.1.8 Raba črk in ločil Uporaba elektronske obdelave lahko pogojuje: • za deskriptorje samo verzalke • neuporabljanje diakritičnih znakov • omejevanje števila črk, ki jih sme imeti deskriptor Pri deskriptorjih naj bo uporaba ločil čim manjša. Potrebni so le oklepaji in vezaji. Pika se uporablja le v primerih, ko mora¬ mo okrajšati dolžino deskriptorja. Vezaj uporabljamo v primerih, 24 ko bi njegova odsotnost spremenila smisel, ki ga hočemo dati de- skriptorju. Vejic, podpičij, dvopičij in apostrofov ne uporablja¬ mo, če to ni nujno za izražanje smisla izraza. Vejica je dovoljena pri inverzijah. Če so izključeni vsi pravopisni znaki, se priporo¬ ča, da to obrazložimo v pojasnilih. 3.1.9 Posebni znaki in številke Če menimo, daje v deskriptorjih potrebno poleg oklepajev in vezajev uporabljati še druge znake, moramo njihovo vlogo na¬ tančno obrazložiti. Kadar deskriptorji vsebujejo samo numerične elemente, uporabljamo le arabske številke. Upoštevati pa moramo, da se sodobni informacijski sistemi usmerjajo k večji elastičnosti pri obdelavi informacij ter težijo k sprejemanju raznih oblik istega deskriptorja. Pravila za pisanje izgubljajo s tem svoj pomen. 3.2 Izbor deskriptorjev Osnovno gradivo za realizacijo tezavra so seznami izrazov. Vsak izrazje potrebno posebej proučiti in se odločiti ali bo v bo¬ dočem tezavru "deskriptor" ali "nedeskriptor". Da bi se izognili tako ponavljanju kot izpuščanju potrebnih deskriptorjev, mora biti v tezavru samo toliko deskriptorjev, kolikor jih je potrebno, da pokrijejo obravnavano področje. Vsak pojem mora biti pred¬ stavljen z enim deskriptorjem. Če je semantična vsebina kombi¬ nacija pojmov, jo izražamo s skupino deskriptorjev, ki ustreza določenemu pojmu. 3.2.1 Kriteriji za izbor deskriptorjev 1. Za deskriptorje moramo izbirati izraze, ki predstavljajo samo en pojem. Pri tem ni strogega pravila koliko be¬ sed smemo za to uporabiti. To pomeni, da lahko ena beseda vsebuje več pojmov, prav tako pa lahko tudi skupina besed vsebuje en sam pojem. 2. V tezavru ne smeta biti dva sinonimna deskriptorja. Preden sprejmemo v tezaver nov deskriptor, moramo 25 torej preveriti če se v tezavru že ne nahaja njegova so¬ pomenka. 3. Tezaver ne sme vsebovati deskriptorjev, ki sta kvazisi- nonima. Če ju uporabljamo, moramo točno določiti njuni vsebini, sicer moramo enega od obeh izločiti iz seznama deskriptorjev. Primer: NANOŠENJE (rezervirano za proces) OBLOGA (rezervirano za rezultat nanošenja) 4. V skladu s pravilom o kompatibilnosti tezavrov mora¬ mo v okviru možnosti zagotoviti, da v tezaver ne bomo sprejeli izraza, čigar sopomenka je že v nekem drugem tezavru. 5. Tezaver naj ne vključuje preveč specifičnih deskriptor¬ jev, za katere menimo, da jih v praksi ne bi uporabljali. V takšnem primeru se odločimo za manj specifičen izraz, ki pa bi ga zaradi tega lahko pogosteje uporablja¬ li. 6. Izogibati se moramo uporabi polisemnih besed. Te be¬ sede imajo zelo določene pomene, vendar so ti pomeni različni v raznih sektorjih znanja. Če se zanje odloči¬ mo, moramo s kvalifikatorji določiti ustrezen sektor ali pa deskriptor opredelimo z opombo o uporabi. 7. Pisanje in oblika deskriptorjev mora ustrezati formal¬ nim zahtevam mednarodnega standarda (ISO 2788). 3.2.2 Postopki pri zbiranju izrazov Postopki pri zbiranju izrazov v procesu sestavljanja tezavra se razlikujejo glede na specifične potrebe vsakega sistema. Zaradi procesa izbora deskriptorjev in določanja odnosov med njimi moramo podatke o vsakem posameznem izrazu zapi¬ sati v organizirani obliki. V delovnem procesu razvijemo in upo¬ rabljamo shemo, ki specificira tiste elemente informacije, ki se uporabljajo pri sestavljanju tezavra. Ta shema je lahko tiskan obrazec ali dokument, ki je primeren za vnos v računalnik. Za¬ beležiti moramo vsak izraz, za katerega menimo, da bi mogel biti 26 deskriptor ali nedeskriptor. Registriramo tudi odnose med pojmi iz izvirnih tekstov ter preverjamo ali ti odnosi veljajo samo v specifičnem kontekstu ali na splošno. Pri izboru deskriptorjev izbrane izraze razvrščamo po fase- tah ali temah. Razjasnimo pojme, ki jih deskriptorji predstavlja¬ jo. Vsak deskriptor je potrebno raziskati glede na odnose med pojmi. Pri tem delu se posvetujemo s strokovnjaki in s potencial¬ nimi uporabniki. 3.3 Struktura deskriptorja Predstavitev strukture odnosov določenega deskriptorja z drugimi deskriptorji v tezavru nam daje element tezavra. Za vsak deskriptor določimo njegov širši izraz, ožje izraze in sorodne izraze ter sopomenke. Primer: Klasifikacijsko drevo za deskriptor "proizvod¬ nja" PROIZVODNJA - deskriptor Iz tega drevesa je možno izdelati drevo za vsak posamezni deskriptor, s tem da določeni deskriptorji nastopijo v obratnem hierarhičnem odnosu, dodajo se sopomenke ter drugi ožji in so¬ rodni izrazi. Primer: PODJETJE - deskriptor RZ TOVARNA OI PROIZVODNJA OI TEKOČI TRAK SI OBRTNA DELAVNICA 27 Predpostavimo, da gre v našem primeru za tezaver, ki ob¬ sega področje BIBLIOTEKARSTVA. V tem sistemu deskriptor BIBLIOTEKARSTVO nima širšega pojma. Priporoča se, da se nadrejeni pojmi podajajo le do enega nižjega hierarhičnega nivo¬ ja in podrejeni tudi le do enega višjega hierarhičnega nivoja. Primer: KNJIŽNICA deskriptor RZ KNJIŽNIČNE STORITVE RZ KNJIŽNIČNE USLUGE ŠI BIBLIOTEKARSTVO SI DOKUMENTACIJSKI CENTER Primer: TEZAVER deskriptor RZ THESAURUS ŠI DESKRIPTORSKI SISTEM ŠI KOORDINATNO INDEKSIRANJE OI DESKRIPTOR 01 PARADIGMATSKI ODNOS SI KLASIFIKACIJA SI GESLOVNIK SI UDK Primer: THESAURUS nedeskriptor RABI TEZAVER Oblikovanje klasifikacijskih dreves zahteva obsežno inte¬ lektualno delo, ki ga lahko opravijo strokovnjaki za posamezna specialna področja. Ker je možno tvoriti med deskriptorji s per¬ mutacijo določene odnose, se pri oblikovanju dreves deskriptor- jev lahko uporabi kot pripomoček tudi računalnik. To velja za odnose med ožjimi in širšimi izrazi ter sinonimi in deskriptorji, ki so direktno recipročni. 28 DESKRIPTOR A Permutacija: a) nedeskriptor B RABI deskriptor A Permutacija RZ v RABI b) deskriptor C 01 deskriptor A 1. nižji nivo 01 deskriptor D 01 deskriptor E 2. nižji nivo Permutacija ŠI in OI SI ne permutirajo c) Deskriptor D ŠI deskriptor A 1. nižji nivo ŠI deskriptor C 2. nižji nivo SI deskriptor E Permutacija OI in ŠI ter OI v SI SI ne permutirajo S permutacijo je tako možno tudi med več drevesi avtomat¬ sko tvoriti novo drevo za določen deskriptor. 29 3.4 Odnosi med deskriptorji Bistvena funkcija tezavra je v tem, da podaja pomenske od¬ nose med pojmi s tem, da prikaže povezave med izrazi, ki so uporabljeni za opisovanje pojmov. Mreža odnosov nekega deskriptorja z drugimi izrazi daje neko vrsto definicije in prispeva k zmanjšanju tveganja zaradi dvoumnosti ter tako deskriptor postavlja v njegov semantični prostor. Vrednost tezavra ni toliko v izboru izrazov kot v izboru pojmovnih odnosov, ki določajo pogoje uporabe. Te odnose ugo¬ tavljamo po vnaprej določenem načrtu, ki razvršča vse elemente enega pojma v odnosu do drugih s ciljem, da se poveča preciz¬ nost vsakega pojma. Tezavri podajajo dve skupini odnosov: para¬ digmatske in sintagmatske. Paradigmatski odnosi so: • odnos ekvivalence • hierarhični odnos • odnos asociacije Odnos je v vseh treh primerih recipročen: če sta dva de¬ skriptorja v medsebojnem odnosu, moramo ta odnos navesti za vsakega od njiju. Sintagmatski odnosi so navedeni le v redkih tezavrih in po¬ dajajo zveze med deskriptorji glede na kontekst. Označeni so s posebnimi simboli. Sintagmatske zveze združujejo v sebi sintak¬ tične in semantične zveze. Poznamo naslednje sintagmatske zve¬ ze: • indikatorji vloge: podajajo funkcionalni odnos enega deskriptorja do drugega • indikatorji smeri: podajajo povezavo dveh ali več de- skriptorjev tako, da ni možna povezava še s kakim dru¬ gim deskriptorjem, s katerim nimajo nobenih realnih odnosov • relatorji: združujejo indikatorje vloge in smeri 30 Sintaksa daje pravila za tvorbo stavkov in besednih skupin. Tudi v tezavru gre za elemente jezika in zveze med njimi. Prika¬ zane so zveze med besedami v določeni skupini besed, stavkov ali poljubnem tekstu, to pa pomeni, da gre za prikaz vloge, oziro¬ ma semantične teže, ki jo ima določena beseda. 3.4.1 Odnos ekvivalence Izraze, ki jih imamo za ekvivalentne (po pomenu enaki ali skoraj enaki), moremo združiti v kategorijo ekvivalence, tako da ekvivalentni izrazi ustrezajo samo enemu pojmu. Odnosi ekvivalence (substitucije) usmerjajo sopomenke in kvazisinonime določenega pojma na ustrezen deskriptor, ki se uporablja v dokumentacijskem jeziku. Ti odnosi omogočajo upo¬ rabnikom tezavra, da prek pojmov iz naravnega jezika pridejo do pravih deskriptorjev. Za vsak deskriptor pa ti odnosi precizirajo tudi sopomenke in kvazisinonime. Z dokumentacijsko poizvedbo moramo odkriti vse dokumente, ki so vezani za kategorijo ekvi¬ valence, četudi je samo eden od izrazov uporabljen kot deskrip¬ tor. Za označevanje teh odnosov rabimo naslednja gesla: RABI: RABI (USE) RZ: RABI ZA (UF) Primer: UČINKOVITOST RZ EFIKASNOST EFIKASNOST RABI UČINKOVITOST Jezikovni slovarji sopomenk (sinonimov) so manj uporabni za dokumentacijske namene, ker se v glavnem nanašajo na široka področja in se sopomenskost (sinonimija) obravnava zelo strogo. Nasprotno pa so v dokumentaciji semantična področja bolj omejena, dokumentacijska sopomenskost (sinonimija) pa je širša. Pri določanju odnosov ekvivalence se moramo ravnati po naslednjih načelih: če je dokument, ki je indeksiran z izrazom A, zadetek za vsako poizvedbo indeksirano z izrazom B (in reci¬ pročno), potem sta A in B dokumentacijska sinonima (ali kvazi- 31 sinonima). Enega od obeh izrazov - A ali B - izberemo za de- skriptor, drugi pa je nedeskriptor. Razlikovati pa moramo: • sopomenke: izrazi, ki imajo isti ali skoraj isti pomen v določeni disciplini (kongres, posvetovanje, simpozij) • kvazisinonime: izrazi, katerih pomen je v strokovni ko¬ munikaciji sicer lahko različen, vendar pa za dokumen¬ tacijske potrebe pomeni sopomenke V sistemih, kjer se uporabljajo preferencialni izrazi, omo¬ goča napotilo USE (RABI) usmerjanje od nedeskriptorjev k de- skriptorjem. Primer: SESTAV RABI SISTEM Napotilo "UF" (RABI ZA - RZ) se uporablja kot reciproč¬ no napotilo izrazu "USE" (RABI). Primer: SISTEM RZ SESTAV Napotilo "UFC", "used for combination" (RZK, rabi za kombinacijo). To napotilo uporabljamo takrat, kadar se pojem, ki ga predstavlja nedeskriptor, nahaja v tezavru kot kombinacija dveh ali več deskriptorjev. Postavlja se za vsako kombinacijo. Primer: PROIZVODNI SISTEM RZK PROIZVODNA ENOTA 3:4. 2 Hierarhični odnosi Hierarhični odnosi izražajo nadrejenost in podrejenost med pojmi. Delijo se na: • generične odnose • partitivne odnose 32 Dobro poznavanje teh odnosov bistveno vpliva na kako¬ vost dokumentacijskega sistema. Tezaver mora omogočiti, da iz¬ hajajoč od zelo specifičnega pojma, pridemo do ustreznih splo¬ šnih pojmov in obratno. 3.4. 3 Generični odnosi Generični (nadrejeni) izraz predstavlja razred pojmov. Poj¬ mi, ki so predstavljeni s specifičnimi izrazi, pa so vedno le deli tega razreda. Specifcni pojem se od generičnega razlikuje vsaj še po eni karakteristiki. Primer: generični izraz: PODJETJE = nadrejeni (širši) pojem specifični izraz: TRGOVSKO PODJETJE = podrejeni (ožji) pojem Za odnose generični - specifični se uporabljajo naslednje oznake: BT (Broader term) - ŠI: nadrejeni, širši izraz NT (Narower term) - 01: podrejeni, ožji izraz 3.4. 4 Partitivni odnos Partitivni odnos predstavlja odnos celota : del. V njem na¬ drejeni (širši) izraz označuje predmet ali pojem, čigar podrejeni (ožji) izraz po definiciji ali splošnem prepričanju pomeni njegov del. To splošno pravilo apliciramo na razrede pojmov kot so: • geografska področja Primer: ŠI: EVROPA OI (nivo 1): ALPE - JADRAN OI (nivo 2): SLOVENIJA • sistemi in njihovi deli 33 Primer: ŠI: INFORMACIJSKI SISTEM OI (nivo 1): INFORMACIJSKA SLUŽBA OI (nivo 2): DOKUMENTALIST • znanstvena področja Primer: ŠI: ORGANIZACIJSKE VEDE OI: SISTEMSKA ANALIZA • razčlenjevanje predmetov na dele Primer: METALURGIJA JEKLARNA VALJARNA Specifični pojmi so del splošnega pojma. Hierarhične odnose predstavljamo na dva načina: • generični in partitivni odnosi so navedeni posebej • generični in partitivni odnosi niso navedeni posebej in so grupirani pod hierarhičnimi napotili (SI, OI) Če pri iskanju informacij v hierarhičnem sistemu partitivni odnos ni pomemben, je priporočljivo, da navedemo samo gene¬ rični odnos; v tem primeru se s partitivnim odnosom postopa kot z asociativnim. V istem tezavru naj ne bi partitivnega odnosa predstavljali še z generičnim in asociativnim. Kadar moramo oba tipa hierarhičnih odnosov navesti pose¬ bej, uporabljamo različne simbole za generične in za partitivne odnose. • BTG (Broader term generic) - ŠGI: nadrejeni generični izraz • NTG (Narrower term generic) - OGI: podrejeni generič¬ ni izraz 34 • BTP (Broader term partitive) -SPI: nadrejeni partitivni izraz • NTP (Narrovver term partitive) - OPI, podrejeni partitivni izraz Primer: PODJETJE OGI TRGOVSKO PODJETJE KOMUNALNO PODJETJE OPI KOMERCIALNI SEKTOR PRODAJA TRGOVSKO PODJETJE ŠGI PODJETJE PRODAJA ŠPI KOMERCIALNI SEKTOR Zaradi partitivnih odnosov se struktura tezavra močno po¬ veča, saj se poleg generičnih odnosov uvaja še ena hierarhija. V tezavrih se partitivni odnos navaja samo za skupine deskriptorjev na popolnoma določenem področju - za tiste deskriptorje, ki niso vključeni v kake druge hierarhije. Tipični primer za to so geo¬ grafska imena. 3.4. 5 Asociativni odnosi (odnosi sorodnosti) Asociativni odnosi izražajo analogijo pomenov (ne ekviva¬ lence) med pojmi. Asociativna pojma sta na primer DELOVNI PROCESI in ORGANIZACIJA 35 Za označevanje asociativnega odnosa uporabljamo simbol RT (RELATED TERM) - SI (sorodni izraz) Primer: DELOVNI PROCESI SI ORGANIZACIJA ORGANIZACIJA SI DELOVNI PROCESI Asociativni odnos se navadno uporablja za pokrivanje od¬ nosov med ozko povezanimi pojmi, vendar izključuje hierarhične odnose in odnose ekvivalence. Asociativne odnose moramo oblikovati samo v primerih, ko pričakujemo, da bodo potrebni pri informacijskih poizvedbah. Ugotavljanje asociativnih odnosov je še posebno pomembno te¬ daj, ko se tezaver uporablja za obdelavo informacijskih zahtev. Iskalcu informacije omogoča, da precizira ali da razširi svoje poi¬ zvedbe s tem, da jim dodaja sorodne izraze. Asociativni odnosi so prav tako zelo pomembni tudi pri in¬ deksiranju, ker dokumentalista vodijo skozi tezaver in ga opozar¬ jajo na vse tiste pojme, ki so blizu iskanemu deskriptorju. Opom¬ nijo ga tudi na deskriptorje, ki jih ni nameraval uporabiti in na zanimive podrobnosti, ki bi jih sicer pri indeksiranju spregledal. Asociativni odnos lahko obsega zelo različne odnose: • antonimijo (nasprotnost); pojem, ki je nasproten druge¬ mu pojmu • koordinacijo: to so pojmi, ki izhajajo iz nadrejenega pojma na isti stopnji členitve Primer: GENERIČNI ODNOS SI PARTITIVNI ODNOS • genetski odnos: nekaj je predhodnik nečesa (OCE SI SIN) • koeksistentna uporaba dveh pojmov (VZGOJA SI IZOBRAŽEVANJE) • vzrok in posledica • instrumentalni odnos • materialni odnos (KNJIGA SI PAPIR) 36 • sorodnosti razne vrste (fizična, materialna podobnost, podobnost procesov) • včasih tudi partitivni odnos (BATNI MOTOR SI BAT) Določimo samo tiste odnose, za katere smo prepričani, da bodo resnično koristni pri indeksiranju in pri informacijskih poi¬ zvedbah. Včasih je koristno, da nekatere od teh odnosov navede¬ mo eksplicitno poleg hierarhičnih odnosov. Ti dodatni odnosi morajo biti jasno definirani in kodirani. 3.4. 6 Simboli za napotila Če označujemo medsebojne odnose s kodami, potem mora biti pomen teh kod vedno preciziran. Hierarhični odnosi a) Kadar navajamo samo generični odnos, uporabljamo na¬ slednje simbole: BT - ŠI: NADREJENI IZRAZ (širši izraz) NT - 01: PODREJENI IZRAZ (ožji izraz) b) Kadar navajamo generične in partitivne odnose, uporab¬ ljamo: BTG - ŠGI: NADREJENI GENERIČNI IZRAZ BTP - ŠPI: NADREJENI PARTITIVNI IZRAZ NTG - OGI: PODREJENI GENERIČNI IZRAZ NTP - OPI: PODREJENI PARTITIVNI IZRAZ c) Drugi odnosi: Za ostale odnose priporoča ISO (za angleški jezik) nasled¬ nje simbole: RT (RELATED TERM) = SI SORODNI IZRAZ (asocia¬ tivni odnos) 37 USE = RABI: izbrani deskriptor za sopomenko, kvazisino- nim ali kombinacija deskriptorjev napotilo za: sopomenko => deskriptor UF (USED FOR) = RZ (RABI ZA); sopomenka, kvazisinonim ali kombinacija deskriptorjev napotilo za: deskriptor => sopomenka UFC (USED FOR COMBINATION) = RZK (RABI ZA KOMBINACIJO IZRAZOV): rabi izbrani enostavni deskriptor za kombinacijo izra -zov napotilo za: kombinacija izrazov => enostavni de¬ skriptor 4 METODE ZA ZAGOTAVLJANJE NEDVOUMNOSTI 4.1 Homonimi Različni pomeni homonima (homografa) morajo biti ozna¬ čeni in se morajo med seboj razlikovati s pomočjo specifičnih simbolov ali nazivov (kvalifikatorjev), kijih kot del deskriptorja pišemo v oklepajih takoj za homonimom. Kvalifikatorji precizi¬ rajo pomen deskriptorja. Homonim in kvalifikator skupaj pred¬ stavljata sestavljeni deskriptor. Primer: KREDA (stratigrafija) BOR (botanika) ali (drevo) KREDA (mineralogija) BOR (kemija) ali (element) KREDA (pouk) BOR (geografija) ali (rudnik) Če izberemo za deskriptor izraz, ki je že definiran v stan¬ dardiziranem, nacionalnem ali internacionalnem strokovnem slo¬ varju, potem ga moramo pisati brez bistvenih sprememb, skupaj s tistimi deli izraza, ki so v oklepajih. 38 4.2 Pojasnila ali opombe o uporabi Opombe o uporabi, ki na kratko pojasnjujejo predvideno rabo nekega deskriptorja služijo zato: • da omejijo rabo določenega deskriptorja • da pojasnijo pomen okrajšave in akronima • da izključijo možni nezaželeni smisel izraza, zlasti tak¬ šnih izrazov, ki se splošno uporabljajo v različnih dis¬ ciplinah • da označijo datum dodajanja in črtanja izrazov ter zaz¬ namujejo spremembe v načinu njihove uporabe Opombe o uporabi so lahko dodane deskriptorju v glavnem delu tezavra, vendar niso sestavni del deskriptorja. Jasno se mo¬ rajo razlikovati od kvalifikatorjev. 4.3 Definicije Semantična vsebina deskriptorja v tezavru je opredeljena predvsem z odnosi do drugih izrazov v tezavru. Kadar obstaja dvom o enoumni interpretaciji deskriptorja, moramo dodati defi¬ nicijo, ki precizira vsebino. Ta definicija se lahko nahaja tudi v glavnem delu tezavra, vendar ni del deskriptorja. 4.4 Prevodi Včasih je koristno, da navedemo ekvivalentne izraze v dru¬ gih jezikih. Če pomen ni popolnoma ekvivalenten, moramo na to opozoriti s posebno opombo. Prevodi deskriptorjev so sopomen¬ ke ali kvazisinonimi. 4.5 Podatki o virih Podatki o virih nekega deskriptorja ali definicije morejo bi¬ ti zelo pomembni za nadaljnji razvoj tezavra. Ko'sprejmemo do- 39 ločeni deskriptor, moramo hkrati navesti tudi njegov vir, vendar ni nujno, da ga navajamo v glavnem delu tezavra. 40 Slika 4: Shematski prikaz strukturiranja deskriptoijev 41 5 LAŽNA KOORDINACIJA Pri oblikovanju zahtev za dokumentacijske poizvedbe upo¬ rabljamo deskriptorski informacijski jezik. Zahtevo izrazimo z določenim številom deskriptorjev, ki pa so med seboj povezani le s paradigmatskimi, ne pa s sintagmatskimi odnosi. Posledica tega so lažne kombinacije med deskriptorji. Izbrani deskriptorji so na¬ mreč oblikovno identični z deskriptorji, ki omogočajo odkrivanje pravih dokumentov, vendar pa nimajo po vsebini nič ali pa zelo malo skupnega z izvirnim dokumentom. Posledica lažne koordi¬ nacije je izdajanje nerelevantnih dokumentov na informacijsko zahtevo oziroma nastanek "informacijskega šuma" ali balasta. Čim globlje je indeksiranje, tem več deskriptorjev moramo uporabiti, da bi dokument indeksirali. S povečevanjem števila deskriptorjev pa se povečuje tudi število lažnih koordinacij. Do teh prihaja najpogosteje pri unitermnih deskriptorjih, niso pa iz¬ ključene niti na nivoju terminov, ki so sestavljeni iz več besed. Primeri v naslednjem poglavju osvetljujejo to problematiko. 5.1 Primeri lažnih koordinacij a) Primarni dokument, ki npr. govori o inovacijah v izobra¬ ževalni tehnologiji indeksiramo z naslednjimi deskriptorji: • inovacije • izobraževanje • tehnologija Uporabnik NN išče primarni dokument, ki obravnava teh¬ nologijo izobraževanja za inovacije in vstopa v računalniški in¬ formacijski sistem z deskriptorji: tehnologija, izobraževanje, ino¬ vacije. V računalniškem izpisu se bo med zadetki zagotovo našel tudi zgoraj navedeni primarni dokument, ki pa seveda uporabni¬ ku ne ustreza. b) Primarni dokument obravnava uporabo računalnika pri statistiki. Določimo deskriptorje: • uporaba • računalnik 42 • statistika Tudi v tem primeru se bo moral uporabnik, ki išče doku¬ ment o statistiki pri uporabi računalnikov sprijazniti s tem, da bo poleg relevantnih informacij deležen tudi zgoraj navedene infor¬ macije, ki pa njegovim potrebam ne bo ustrezala. c) članek "Zanesljivost kadrovskega planiranja z vidika šti¬ pendiranja" indeksiramo z deskriptorji; • zanesljivost • kadri • planiranje • štipendiranje Ta članek bomo dobili v računalniškem izpisu tudi na vpra¬ šanje o zanesljivosti pri planiranju štipendiranja kadrov. 5.2 Odpravljanje lažne koordinacije V naravnih jezikih uporabljamo za izražanje sintagmatskih odnosov med besedami predvsem naslednja slovnična sredstva: naglas, intonacijo, pomožne besede (predlogi, vezniki, pomožni glagoli), fuzijo (afiks, prefiks, sufiks), aglutinacijo (tvorba besed z dodajanjem samostojnih pripomb), vrstni red besed, oblikova¬ nje stavkov. V deskriptorskem informacijskem jeziku lahko od teh sred¬ stev uporabljamo aglutinacijo, vrstni red besed, oblikovanje stav¬ kov. Glavni gramatični sredstvi, ki se uporabljata v deskriptor- skih informacijskih jezikih za izražanje sintagmatskih odnosov, da bi zmanjšali "informacijski šum" (balast), pa sta: • indikator vloge • indikator smeri 5.2.1 Indikatorji vloge Indikatorji vloge so posebni simboli, dodani deskriptorju. Zmanjšujejo obseg področja koncepta, ki ga deskriptor označuje. 43 To dosežemo z oznako logične vloge, ki jo določen deskriptor ima v nekem kontekstu. Karakteristika za iskanje dokumenta, pri kateri smo se poslužili indikatorja vloge ima naslednjo obliko: (DiA) (D 2 B) (D 3 C). . . (D n K), kjer so Dj, D 2 D3, ... D n deskriptorji; karakteristike za is¬ kanje dokumentov A, B, C, ... K pa indikatorji vloge. Indikatorji vloge pomenijo v deskriptorskem informacijskem jeziku v ne¬ kem smislu razširitev leksične sestavljenosti informacijskega je¬ zika, ker namesto enega deskriptorja Dj uporabimo pri indeksira¬ nju deskriptorje DjA, I)jB, DjC, ... D j K, torej toliko deskriptor- jev, kolikor je v določenem informacijskem jeziku indikatorjev vlog. V praksi je glavna težava pri uporabi indikatorjev vlog v tem, da v mnogih primerih dokumentalisti različno določajo vlo¬ go deskriptorja v istem tekstu in mu dajejo različne indikatorje vlog. Ameriški tezaver tehničnih terminov (Thesaurus of Engi- neering Terms - TEST) vključuje 11 indikatorjev vlog. Uporablja numerične oznake od 1 - 11. Numerične oznake pomenijo: 1 - vhod 2 - izhod 3 - nezaželene komponente 4 - uporaba 5 - okolje 6 - vzrok 7 - rezultat delovanja 8 - aktivni pojem 9 - pasivni pojem 10 - sredstva 11 - atributi 5.2.2 Indikatorji smeri Indikatorji smeri so oznake, kijih dodajamo deskriptorjem zato, da bi izbrane deskriptorje v procesu indeksiranja združevali v takšne smiselne celote, ki bi optimalno predstavljale vsebino primarnega dokumenta. 44 Vsak takšen - z indikatorji smeri determinirani - kompleks ("stavek") deskriptorjev predstavlja določeni fragment vsebine indeksiranega dokumenta. Čim večje v indeksiranem dokumentu različnih vsebin, tem več mora biti tudi takšnih stavkov. Če indi¬ katorje smeri označujemo z rj, r2, r 3 , ... r n , deskriptorje pa z Dj, D2, D3, D4, D5, ... D n , potem imajo karakteristike za iskanje do¬ kumentov lahko dve obliki: 1. Vsem deskriptorjem, ki se nahajajo v istih logičnih med¬ sebojnih odnosih dodajamo enega ali več interfiksov, ki označu¬ jejo ustrezne predmetne razrede: (Dl, q r 2 ), (D 2 14 r 3 ), (D 3 q r 3 ), (D 4 r 2 ), (D 5 r 3 ). V tem primeru se v istih logičnih odnosih nahajajo nasled¬ nji deskriptorji: Dj, D2 in D 3 indikator smeri rj Dj, D4 indikator smeri r2 D2, D 3 , D5 indikator smeri r 3 2. Deskriptorji se grupirajo v predmetne razrede. Vsak predmetni razred se nanaša na določen vsebinski vidik dokumen¬ ta. Karakteristike, ki povezujejo deskriptorje v razrede se lahko določijo kasneje ali pa že pri samem grupiranju. Te karakteristike kažejo na primer, da vsi deskriptorji, ki so vključeni v nek razred označujejo material, lastnosti, procese, itd.: r l (Dl, D 2 , D 3 ), r 2 (Dp D 4 ), r 3 (D2, D 3 , D 5 ) 5.3 Ekonomičnost odpravljanja lažne koordinacije Indikatorji veze in vloge so gotovo učinkovito sredstvo za odpravljanje lažne koordinacije. Res pa je, da njihova raba zahte¬ va več časa, več računalniškega spomina in se zato pojavlja vpra¬ šanje ekonomičnosti takšnega indeksiranja. Lažno koordinacijo zmanjšujejo za 10 do 15 %. Od 176 deskriptorsklh informacij- 45 skih sistemov, ki so navedeni v ameriškem priročniku "Noncon- ventional scientific and technical information systems in current use", jih samo 32 uporablja indikatorje veze in vloge. Večinoma so to sistemi s fondi prek 10.000 dokumentov, pa tudi pri teh sistemih jih le 16,5 % uporablja indikatorje vloge in smeri. Raba indikatorjev vlog in smeri ne povečuje učinkovitosti deskriptorskih informacijskih sistemov v tolikšni meri, da bi bili ekonomsko opravičljivi. 6 TEMEINFASETE Pri sestavljanju hierarhije določamo razrede, ki imajo skup¬ no značilnost. Prav ta skupna značilnost določa bistvo hierarhije. Besede lahko razvrščamo na dva načina: • razvrščanje po temah: to je po področjih, na katera spa¬ dajo • razvrščanje po fasetah: to je razvrščanje pojmov glede na njihovo naravo Razvrščanje pojmov po temah in po fasetah je prikazano na sliki 5. Proces ■ Pasete (po naravi Materiali- pojmov) Orodje - Teme po področjih Slika 5: Shematski prikaz razvrščanja pojmov po te¬ mah in fasetah 46 Glede na to, ali smo izbrano hierarhijo za tezaver določili po temah ali po fasetah, se tudi tezaver imenuje tematski ali fa- setni. 6.1 Tematski tezaver Tematska predstava nam je bližja in razumljivejša, ker je navadno na njej zgrajena klasifikacija znanstvenih del; ustreza takšni organizaciji dokumentacijskega jezika, ki jo je um vajen, v skladu z njo je formiran in njej ustrezno tudi razmišlja. Karakteristike Deskriptorji se razvrščajo pod teme, ki običajno ustrezajo posameznim področjem interesov uporabnika in ki ustrezajo tudi klasifikacijam po disciplinah. Isti deskriptor lahko pripada večjemu številu tem, torej več¬ jemu številu hierarhij (polihierarhija). Prednosti Način razvrščanja besed olajšuje pristop do tezavra, ker takšna hierarhija ustreza obliki uporabnikovega mišljenja. Zdi se, da je takšen tezaver lahko sestaviti po globalni metodi, ker vsa znanstvena dela nudijo odlično izhodišče za določanje področij. Pomanjkljivosti Razvrščanje po temah je v bistvu subjektivno in zato lahko pričakujemo nekompatibilnost hierarhij med tezavri raznih doku¬ mentacijskih centrov. Posledice tega pa so težave pri izmenjavi informacij v isti disciplini ali med različnimi disciplinami. Lahko se zgodi, da sta enaka deskriptorja v dveh tezavrih postavljena v različne hierarhije. Praktična realizacija V fazi izbora se vsak izbrani deskriptor, ki ga bomo zadr¬ žali za indeksiranje in poizvedbe, veže za eno ali več področij. Generični izrazi predstavljajo tu posebno zanimiva središča, v 47 katera bomo uvrstili niz izrazov v skladu s slovarjem, ki ga upo¬ rabljajo strokovnjaki za določeno področje. 6.2 Fasetni tezaver Fasetno predstavljanje pojmov je abstraktnejše in zato manj privlačno od tematskega, vendar je bolj natančno. Pri oblikovanju hierarhije izrazov določimo razrede, oziro¬ ma skupine, ki imajo po eno skupno karakteristiko. Kadar je ok¬ vir hierarhije hkrati tudi okvir discipline, ki jo tezaver pokriva, potem težko izberemo to karakteristiko; isti deskriptorji se na¬ mreč ponavljajo v več disciplinah. Bistveno karakteristiko moremo torej določiti v drugem okviru. To je ravno način, kako razvijati idejo fasete (vidika ozi¬ roma kategorije). Faseta je skupina pojmov iste narave. Večje število še nedokončanih in že dokončanih tezavrov je uporabilo karakteristiko fasete in tako je cela vrsta faset sprejeta v vseh te- zavrih (n.pr.: proces, pojav, orodje, material, lastnost...). Te fase¬ te omogočajo, da se celota dokumentacijskega slovarja razstavi v posebna semantična polja, ne da bi se kakorkoli prekrivala. Na¬ vadno dobi vsak pojem svoje mesto samo v eni faseti in določen mu je en sam generični (nadrejeni) pojem. Karakteristike Klasifikacija, ki je realizirana na opisani način, ima točno določen pomen za vse discipline. Vsak deskriptor je nedvoumno definiran in sicer zaradi unifikacije kriterija pri izboru. Izrazi se med fasetami izključujejo. Prednosti Fasetna struktura omogoča kompatibilnost med tezavri. Da bi nam uspela točna klasifikacija, moramo predhodno pravilno analizirati pomen uporabljenih izrazov, kar ima pogosto za po¬ sledico koristne popravke slovarja. 48 Primer: LOM, kije proces, moramo razlikovati od ODPORNOSTI PROTI LOMU, kije lastnost Takšna klasifikacija omogoča prilagajanje tezavra razvoju znanosti, ker ni vezana na trenutno stanje znanstvenega razvoja. Pomanjkljivosti. Glavno pomanjkljivost predstavlja težava, da se oblikuje grupiranje, ker se je treba močno prizadevati, da se znebimo te¬ matskega gledanja. Težave so tudi s točno analizo pomena de- skriptorjev. Takšno predstavljanje tezavra je manj zadovoljivo, ker ni usklajeno z običajnim procesom razmišljanja, zato mu mo¬ ramo dodati še predstavljanje, ki je bližje našemu načinu dojema¬ nja (tematsko prezentiranje). Zavedati se moramo tudi problema prilagajanja fasetne strukture več disciplinam ter problema izbora identičnih faset. Praktična realizacija V prvi etapi oblikujemo seznam faset. Doslej splošno spre¬ jete fasete so naslednje: • proces : namerna akcija, izzvana akcija, ki jo človek že¬ li; ta faseta vključuje industrijske postopke, ke¬ mične reakcije in fizične operacije • pojav : naravne akcije, ki nastajajo brez človekove ak¬ tivnosti • lastnosti : fizične, kemične ... • materiali : ta kategorija opredeljuje predmete • orodje ali oprema : kategorija razvršča izdelane pred¬ mete (aparati, instrumenti ...) • znanosti in tehnologija : (geologija...) Teh šest faset imamo lahko za fundamentalne in vanje mo¬ remo uvrstiti večino deskriptorjev. Ostale deskriptorje porazdeli¬ mo na niz faset, katerih število je lahko od tezavra do tezavra različno. V to kategorijo spadajo fasete kot npr.: 49 • operativni pogoji (temperatura, pritisk...) • ekonomski faktorji (bilanca, inflacija...) • politični faktorji (država, vlade...) • skupni faktorji: tu zbrani deskriptorji so navadno tipa "modiflkatorjev", večinoma se ne uporabljajo samo¬ stojno, ampak za opredeljevanje in dopolnjevanje dru¬ gih deskriptorjev V praksi proučujemo deskriptorje sukcesivno in vsakega uvrščamo v eno od omenjenih šest fundamentalnih faset. Tiste, ki jih ne moremo uvrstiti v nobeno od šest faset, obdelamo v drugi fazi, ko določimo še dodatne fasete. V okviru vsake fasete obli¬ kujemo po potrebi še dopolnilne porazdelitve, da bi bila hierarhi¬ ja čimbolj pregledna. Po oblikovanju fonda deskriptorjev, ki pripada vsaki faseti, formiramo v naslednji etapi hierarhijo: med deskriptorji določi¬ mo odnose (generični - specifični). Ker fasetni tezaver zahteva poglobljeno delo na analizi in strukturiranju, ga je težje realizirati kot tematskega. Prednosti in pomanjkljivosti pa so recipročne na nivoju kompatibilnosti teza- vrov. Fasete namreč omogočajo unifikacijo klasifikacijskih krite¬ rijev in s tem mnogo boljšo kompatibilnost tezavrov kot teme. Posledica klasifikacije po temah je polihierarhija, fasetna klasifikacija pa omogoča monohierarhijo. 7 POSKUSNA UPORABA TEZAVRA V zaključni fazi izdelave tezavra opravimo praktični preiz¬ kus njegove uporabe na ustreznem številu dokumentov, ki se na¬ našajo na celotno obravnavano področje. Ti preskusi pokažejo: • ali predložena struktura tezavra ustreza našim potrebam • ali so izbrani deskriptorji uporabni za indeksiranje in za poizvedbe • na katerih področjih je potrebno dopolniti število de¬ skriptorjev • ali so odnosi med pojmi dovolj natančno opredeljeni 50 Ta verifikacija pokaže trenutno vrednost tezavra, ki pa ga bo treba paralelno z dinamiko razvoja terminologije dopolnjevati in spreminjati. Sistematična verifikacija se opravlja z indeksiranjem. Pri tem se pokažejo tudi potrebe po dopolnitvah z novimi izrazi. Ob¬ likujemo dopolnilni seznam deskriptorjev, kijih po predpisanem postopku sprejmemo ali zavržemo. Z računalniško obdelavo sproti ugotavljamo pogostost pojavljanja posameznih deskriptor¬ jev. S preveliko pogostostjo uporabe posameznega deskriptorja se izgublja njegova razlikovalna vrednost. Izogibati pa se mora¬ mo tudi deskriptorjev, ki se zelo redko uporabljajo, kar je verjet¬ no posledica preveč natančne terminološke porazdelitve v teza- vru. Popolnoma nekoristno je obremenjevati tezaver z izrazi, ki jih nikdar ne uporabljamo. 51 Slika 6: Shematski prikaz testiranja tezavra 52 8 VZDRŽEVANJE TEZAVRA Ker je treba tezaver stalno posodabljati, moramo že v načr¬ tovanju predvideti institucijo, ki bo za to skrbela. Bistvo tega vzdrževanja je v črtanju neuporabnih izrazov in v dodajanju no¬ vih. Pri tem se moramo zavedati, da so pojmi v tezavru med se¬ boj zelo povezani in da ima vsaka sprememba za posledico celo vrsto korektur. Deskriptorja, ki ga ne uporabljamo več za indek¬ siranje, ne smemo preprosto izpustiti iz tezavra, ampak ga opre¬ mimo z ustrezno kodo. S tem omogočimo njegovo uporabo za dokumentacijske poizvedbe. Pametno je, da indeksiranje opremi¬ mo z datumom ali da navedemo izdajo tezavra, ki smo ga upo¬ rabljali. Ažuriranje tezavra je lažje realizirati s kompletno novo izdajo, kot pa z izdajanjem popravkov ali dopolnitev. 8.1 Periodično preverjanje Periodično moramo preverjati pogostost uporabe deskrip- torjev tako za indeksiranje, kot za informacijske poizvedbe. S tem preverjanjem moramo prav tako zagotoviti, da se deskriptorji med seboj ne mešajo in ne podvajajo ter da so odnosi znotraj te¬ zavra natančno opredeljeni. v 8.2 Črtanje deskriptorja Ko ugotovimo, da je pogostost uporabe določenega de¬ skriptorja zelo majhna, moramo preveriti, ali je to zaradi pomanj¬ kanja dokumentov ali zaradi neustreznosti deskriptorja. Teoretič¬ no smemo deskriptor črtati le tedaj, kadar ni bil nikoli uporabljen - ne za indeksiranje ne za poizvedbe. Bolj koristno je, da se z na¬ potilom označi, kje se nahaja zamenjujoči izraz. Črtani deskriptor smemo obdržati ali kot sopomenko ali kot deskriptor, čigar uporaba je dovoljena samo za poizvedbe. V nasprotnem primeru bi morali vse dokumente, ki so označeni z omenjenim deskriptorjem, preindeksirati. 53 8.3 Izbor novih deskriptorjev Če se pri praktični uporabi (pri indeksiranju ali pri poi¬ zvedbi) ugotovi, da pojmi ali odnosi med pojmi v tezavru niso bili izbrani oziroma opredeljeni dovolj natančno, moramo izbrati nov deskriptor in določiti nove odnose. Uporabniki tezavra mora¬ jo stalno spremljati razvoj novih terminov ter njihovih medseboj¬ nih odnosov in jih po predhodnem preverjanju vključiti v teza- ver. Glavni kriterij pri tem je pogostost uporabe posameznega izraza. Ko se odločimo, da v tezaver vnesemo nov deskriptor, moramo določiti odnose med njim in deskriptorji, ki se v hierar¬ hični lestvici nahajajo pred in za njim. Nove deskriptorje ne vključujemo posamezno, ampak v serijah kot dodatke tezavru ali ob novih izdajah tezavra. Za vsak tezaver mora biti oblikovana skupina strokovnjakov, ki spremlja njegov razvoj in odloča o spremembah. 9 OBLIKOVANJE TEZAVRA Tezaver mora obvezno vsebovati naslednje dele: 1. Uvod 2. Abecedni register terminov (deskriptorjev in nede- skriptorjev) 3. Sistematski register deskriptorjev Poleg teh ima tezaver lahko še naslednje dele: 4. Permutacijski register sestavljenih deskriptorjev 5. Hierarhični register 9.1 Naslovna stran Ker je potrebno tezaver, ki ga izdajamo v obliki knjige ali priročnika bibliografsko obdelati in registrirati, navajamo na na¬ slovni strani vse podatke, ki so potrebni za bibliografski opis. 54 Naslovna stran tezavra vsebuje: • ime organizacije, ki je izdelala tezaver • ime izdajatelja - založbe • kraj in leto izdaje • naslov, ki podaja tematsko področje tezavra • zaporedno številko izdaje • podatek o jeziku, v katerem je tezaver sestavljen, če je naslovna stran v drugem jeziku • vrstilnik UDK • ISBN za tiskano izdajo tezavra. 9.2 Uvod v tezaver Uvod je obvezen del tezavra in vsebuje: • cilj izdelave tezavra in področje njegove uporabe • reference za vire, uporabljene pri oblikovanju leksike tezavra • kratek opis metodologije izdelave tezavra • opis strukture tezavra • kvantitativne karakteristike tezavra (število deskriptor- jev in nedeskriptorjev • način uporabe tezavra (navajanje primerov) • reference za normativnotehnične in metodološke doku¬ mente, ki vsebujejo pravila za sestavljanje tezavrov • navedba, daje tezaver sestavljen v skladu z mednarod¬ nimi standardi. V kasnejših izdajah tezavra se v uvodnem delu navaja še: • obrazložitev potrebe po sestavljanju nove verzije tezavra • pomen sprememb, ki so vnešene v tezaver 55 9.3 Abecedni register terminov Abecedni register terminov je obvezen in najpogosteje tudi glavni del tezavra. Kot takšen vsebuje celotno leksiko informa¬ cijskega jezika (deskriptorje, nedeskriptorje, koristne so tudi per¬ mutacije kombiniranih deskriptorjev in sestavljenk), pojasnila v zvezi z odpravljanjem večpomenskosti, povezave med deskrip- torji in nedeskriptorji (ekvivalentnost) ter med samimi deskrip- torji (hierarhija, asociacija). Če je glavni del sistematski register ali kombinacija prvega in drugega, oblikujemo abecedni register kot permutacijski in¬ deks. Ker so metode, ki jih lahko uporabimo za abecedno ureja¬ nje terminov različne, moramo predhodno določiti pravila za abecedno sortiranje. Deskriptorji in nedeskriptorji so navedeni v obliki abeced¬ nega seznama. Deskriptorji so tiskani z drugačnimi črkami ali označeni s specialnimi znaki ter med seboj povezani z navzkriž¬ nimi napotili (cross-references). Polisemija in homonimija de¬ skriptorjev sta izključeni s sistemom oznak in specifičnih simbo¬ lov. Vsak deskriptorje v abecednem registru naveden skupaj s svojim deskriptorskim drevesom (poljem). Deskriptorsko drevo je urejen razred deskriptorjev, ki so z naslovnim deskriptorjem povezani preko paradigmatskih odnosov ter nedeskriptorjev. Ti so z naslovnim deskriptorjem povezani preko pogojne ekviva¬ lentnosti. Odnosi med izrazi, ki so podani v tezavru, so recipročni. Vsak par izrazov pogojuje nastanek še enega para. Pri tem so od¬ nosi simetrični ali inverzni. a) Simetrični odnosi To so odnosi generične in partitivne koordinacije ter aso¬ ciacije. Primer: A SI B B SI A 56 b) Inverzni odnosi Sem spadajo hierarhični odnosi ter odnosi ekvivalentnosti. Primer: A RABI ZA B B RABI A A ŠGI B B OGI A A ŠPI B B OPI A Simetrični in inverzni odnosi so pomembni za avtomatsko izdelavo tezavra, ker se novi odnosi izpeljujejo iz že določenih. V abecednem registru tezavra so vsebovani tako deskrip- torji kot nedeskriptorji. Enako kakor deskriptorji so tudi nede- skriptorji prikazani v obliki dreves. Drevo nedeskriptorja je se¬ stavljeno iz nedeskriptorja in ustreznega deskriptorja. 9.4 Sistematski register Sistematski register je obvezen del tezavra, v nekaterih te- zavrih pa predstavlja glavni del. Termine klasificiramo v tezavru tako, da jih urejamo v hie¬ rarhične razrede. Kot sistem za klasificiranje terminov, je tezaver podoben sistemu za klasifikacijo predmetov v UDK. Razlika med njima je v tem, da UDK poskuša prikazati celoten sistem hierarhičnih odnosov, tezaver pa prikazuje samo tiste odnose, ki so potrebni za indeksiranje in iskanje informacij v določenem fondu dokumentov in za določene potrebe uporabnikov. Sistematski register tezavra ima dve glavni funkciji: • služi za dopolnilni dostop do terminov v tezavru, kadar ne najdemo ustreznega deskriptorja v abecednem re¬ gistru ter omogoča odkrivanje deskriptorjev za indek¬ siranje terminov, ki niso eksplicitno navedeni v tezavru 57 • pri tezavru za širše področje znanosti in tehnike služi sistematski register kot sredstvo za oblikovanje profi¬ lov uporabnikov, ki jim želimo nuditi SDI. Sistematski register uporabljamo tudi kot pripomoček za kompleti- ranje fonda dokumentov v določenem sistemu. V sistematskem registru so navedeni samo deskriptorji brez nedeskriptorjev, razen v tezavrih, kjer je sistematski register glavni del. Deskriptorji so urejeni na dva načina: tematsko ali fasetno (po kategorijah). V sistematskem registru, ki je urejen tematsko, ima klasifi¬ kacijska shema tri nivoje: • tematska področja (razrede, polja) • tematske skupine • deskriptorje Tematska področja so urejene skupine izrazov tematskih skupin. Razvrščanje je abecedno. Področja so označena numerič¬ no. Tematske skupine so abecedno urejene skupine deskriptor- jev. Število tematskih področij, skupin in deskriptorjev je v po¬ sameznih tezavrih različno. Izdelavi tezavra se v praksi pristopa na različne načine. Opažamo dve nasprotni tendenci: • Tendenca, da se termini razvrščajo v razrede, ki se ne prekrivajo. Hierarhična shema naj bi bila oblikovana glede na predmet ali disciplino (npr. metalurgija, stroj¬ ništvo, gradbeništvo itd.) • Tendenca, da v enem razredu zberemo termine iz raz¬ ličnih znanstvenih disciplin ali predmetnih področij po principu njihove pripadnosti določeni smeri aplika¬ tivnih raziskav (npr. oddelek AVIACIJA vključuje ter¬ mine iz aerodinamike, aeromedicine, radiotehnike). Sistematski register praviloma oblikujemo ročno, fo ima za posledico, da se sestavljalci tega registra v precejšnji meri na- 58 slanjajo na intuicijo in na lastno izkustvo. To pa vnaša v klasifi¬ kacijsko shemo velik del subjektivizma. Za oblikovanje sistematskega registra moremo uporabiti sezname predmetnih kategorij. Tako je npr. za TEST uporabljena makroklasifikacijska shema, ki jo je izdelal COSATI (Committee on Scientific and Technical Information of the Federal Council for Science and Technology). Fasetni tip (po kategorijah) sistematskega registra se pripo¬ roča za ozko tematske tezavre. V takšnem registru se vsak de- skriptor nahaja samo v eni faseti. Fasete predstavljajo vse osnov¬ ne aspekte, ki jih moramo upoštevati pri indeksiranju dokumen¬ tov in pri informacijskih poizvedbah. 9.5 Permutacijski register Permutacij ski register (indeks) sicer ni obvezen, vendar ga ima večina tezavrov in predstavlja dopolnilni dostop v tezaver. Uporabljamo ga v primeru, če potrebnega sestavljenega termina ne najdemo neposredno v abecednem registru tezavra. V permu¬ tacij skem registru so abecedno urejene posamezne (signifikant¬ ne) besede iz terminov v abecednem registru in sicer: • posamezne besede sestavljenega deskriptorja, • posamezne besede sestavljenega nedeskriptorja. Za vsakim posameznim izrazom se v permutacij skem regi¬ stru nahajajo po abecednem redu vsi sestavljeni deskriptorji in nedeskriptorji, ki omenjeni izraz vsebujejo kot del termina. Izrazi, ki so v abecednem registru deskriptorji, so v permu¬ tacij skem registru tiskani kurzivno ali z drugačnimi črkami. 9.6 Hierarhični register Hierarhični register imajo prav tako mnogi tezavri in prika¬ zuje hierarhične zveze med deskriptorji. Te so: rod/vrsta, vr¬ sta/rod ter celota/del, del/celota. Ti odnosi so navedeni v abecednem registru v okviru de- skriptorskega drevesa, vendar pa so v deskriptorskem drevesu 59 navedeni samo deskriptorji, ki so neposredno povezani z naslov¬ nimi deskriptorji (en nivo višje ali nižje). Hierarhični register nam omogoča dostop v tezaver preko deskriptorjev, ki nimajo nadrejenih deskriptorjev. 60 Slika 7: Shematski prikaz izdelave prototipa tezavra 61 10 SEZNAM TEZAVROV IN STROKOVNE LITERATURE V NUK IN NA ODDELKU ZA BIBLIOTEKARSTVO Probleme, uporabo in korist tezavrov še najbolje spozna¬ mo, če jih tudi uporabljamo ali če se vsaj seznanimo z njimi in ugotovimo njihovo zgradbo ter si morda celo zaželimo, da bi se tudi sami lotili izdelave tezavra za določeno področje. Za bolj poglobljen študij obravnavane problematike je v nadaljevanju na¬ vedena strokovna literatura, ki je dosegljiva v Narodni in univer¬ zitetni knjižnici v Ljubljani. SEZNAM TEZAVROV THESAURUS guide : analytical directory of selected vocabula- ries for information retrieval / prepared by Gesellschaft fur Infor¬ mation und Dokumentation for the Commission of the European Communities ; . - Amsterdam : North-Holland ; Luxembourg : Office for Official Publications in the European Communities, 1985. - XXXVI, 749 str. ISBN 0-444-87736-3 ((North-Holland)) ISBN 92-825-4897-X ((Office for Official Publications)) Sign: b 424047 TESAURUS of information technology terms / compiled by Sil¬ vina Peniston. - London ; Los Angeles : Taylor Graham, 1988. - 410 str. ISBN 0-947568-36-0 Sign.: b II 385005 THESAURUS de Feducation Unesco-BIE : liste par facettes de termes destines a l'indexageet a la recherche des documents et donnees ayant trait a Feducation - avec leurs equivalents anglais. - 2e ed. revue et completee. - Pariš : Unesco, 1976 Sign.: I 390764 62 MERWE, Caspar van de Thesaurus of sociological research terminology / C. van de Merwe in collaboration with A. M. de Jong and J. M. P. Knapen. - 2nd impression. - Rotterdam : Universty Press, 1976. - IX, 471 str. ISBN 90-237-6227-4 Sign.: b 324461/16 BIBLIOTHEQUE publique d'information (Pariš) Enfants : autorite matiere. Noms communs, noms propres. Classement alphabetique : / Bibliotheque publique d'information. - : Bibliot- heque publique d'information, 1989. - 81 str. Sign.: II 389347 BIBLIOTHEQUE publique d'information (Pariš) Autorite matiere. Noms communs. Classement alphabetique : / Bibliotheque publique d'information. - : Bibliotheque publique d'information, 1989. - Str. 277-552 1989, 1/3. - 1989. - 276 str. Sign.: III 389578 ART & architecture thesaurus / Toni Petersen, director. - New York ; Oxford : Oxford University Press, 1990-. - zv. Vol. 1. - 1990. - XVII, 658 str. - Vol. 2, Pt. 3 : Alphabetical display. - 534 str. Vol. 3, Pt. 3 : Alphabetical display : (continued). - 1990. - Str. 535-1087 ISBN 0-19-506403-8 (set) Sign.: b 424205 LIBRARY of Congress subject headings. - 1 lth ed. - Washington : Library of Congress, 1988. - 3 vol. (XXXVII, 4164 str.) ISBN 0-8444-0591-4 Sign.: b II 431195 63 THESAURUS der Formbegriffe des Verbundes der Bibliotheken der obersten Bundesbehorden als Teil des Thesaurus POLIANTHES : Stand 2E04.89. - Ausgabe 2. - Bonn : Bibliot- hek des Deutschen Bundestages, 1989. - VIII, 47 str. - (VBB- Arbeitshefte, ISSN 0724-4649 ; 11). -Bibliografija: str. VIII ISBN 3-89372-006-5 Sign.: b 428094/1 THESAURO SPINES : un vocabulario controlado y estructurado para el tratamiento de informacion sobre ciencia y tecnologia pa¬ ra el desarrollo / la presente edicion ha sido preparada por el In- stituto de Informacion y Documentacion en Ciencia y Tecnologia (ICYT) del Consejo Superior de Investigaciones Cientificas de Espana ; con la colaboracion de la Organizacion de Estados Ibe- roamericanos para la Educacion, la Ciencia y la Cultura (OEI) y de los organismos responsables de la Politica cientifica de los paises iberoamericanos de lengua espanola. - Ed. espanola, . - : Instituto de Informacion y Documenta¬ cion en ciencia y Tecnologia ; : Organizacion de las Na- ciones Unidas para la Educacion, la Ciencia y la Cultura, 1988. - 2 zv. (XXIV, 717; V, 358 str.) Prevod dela: Thesaurus SPINES, Unesco, 1984. - Kazali ISBN 84-00-06802-5 (obra completa) ISBN 92-3-302257-9 (Unesco) Sign.: II 434602 PEDAGOŠKI deskriptorji po evropskem pedagoškem tezavru / redakcija Franc Pediček. - Ljubljana : Pedagoški inštitut, 1993. - 103 str. Vzpor. nasl. na ov.: European education thesaurus : abridged Slovenian version Sign.: Č 441594 64 ROGET, Peter Mark Roget's thesaurus of english words and phrases / revised from Peter Roget by D.C. Browning. - Revised, reprinted. - London : Chancellor Press, 1992. - 760 str. ISBN 1-85152-027-9 Sign.: b 330646 SUBJECT headings . - Microfiche ed. - Washing- ton (D.C.): Library of Congress, 1976-. - Mikrofiši; 11 x 14 cm Popis po (mar. 1994). - Četrtletnik STROKOVNA LITERATURA FOSKETT. Anthony Charles The subject approach to information / A. C. Foskett. - 4th ed. - London : Clive Bingley ; Hamden : Linnet Books, 1982. - XVII, 574 str. Bibliografija ob posameznih poglavjih. - Kazalo ISBN 0-85157-313-4 (hardback). - Pbk) INTERNATIONAL ISKO-Conference (1 ; 1990 ; Darmstadt) Tool s for knowledge organization and the human interface : proceedings / lst International ISKO-Conference, Darmstadt, 14- 17 August 1990 ; organized by the International Society for Knowledge Organization (IŠKO) ; edited by Robert Fugmann. - Frankfurt/Main : Indeks Verlag, 1990-1991. - 2 zv. (279; 280 str.) : ilustr. - (Advances in knovvledge organization, ISSN 0938- 5495 ; Vol. 1 ; Vol. 2) Kazala. - Bibliografija ob posameznih prispevkih ISBN 3-88672-020-9 (Vol. 1) ISBN 3-88672-021-7 (Vol. 2) Sign.: b 428094/1 Sign.: bil 432180/1 65 MIKAČIČ, Mira Teorijske osnove sustava za izradbu predmetnog kataloga : doktorska disertacija / Mira Mikačič. - Zagreb : Sveučilište u Za¬ grebu, Filozofski fakultet, 1990. - 426 str. Sign.: bil 432150/11 CHAMIS, Aliče Yanosko Vocabulary control and search strategies in Online searching / Aliče Yanosko Chamis. - London ; Westport ; New York : Greenwood Press, 1991. - XV, 121 str. : graf. prikazi, tabele ; 23 cm. - (Nev/ directions in information management, ISSN 0887- 3844 ; no. 27) Summaries in bibliografije. - Bibliografija: str. 109-116 ISBN 0-313-25490-7 Sign.: S II 431906 HUNTER, Erič Joseph Cataloguing / Erič J Hunter and K G B Bakewell. - 2nd, rev. and expanded ed. - London : Clive Bingley, 1985. - XIX, 222 str. : ilustr. Kazalo. - Bibliografija ob posameznih poglavjih ISBN 0-85157-358-4 Sign.: b 419088/27 KOHL, David F. Cataloging and catalogs : a handbook for library management / David F. Kohl ; forevvord by Sanford Berman. - Santa Barbara ; Oxford : ABC-CLIO, 1986. - XXIII, 270 str. ; 24 cm. - (Hand- books for library management) Kazalo. - Bibliografija: str. 205-260 ISBN 0-87436-434-5 Sign.: b 424007 66 ROWLEY, Jennifer E. Abstracting and indexing / Jennifer E. Rowley. - 2nd ed. - Lon¬ don : Clive Bingley, 1988. - VIII. 181 str. : graf. prikazi, tabele Kazalo. - Bibliografija: str. 172-178 ISBN 0-85157-41 1-4 Sign.: b 424051 FOSKETT, A.C. The subject approach to information / by A C Foskett. - 4th ed., . - London : Clive Bingley ; Hamden : Linnet Books, 1988. - XVII. 574 str. : graf. prikazi, tabele Kazalo. - Bibliografija ob posameznih poglavjih ISBN 0-85157-339-8 (Bingley) Sign.: b 424025 INFORMAZIONE educativa automatizzata : atti del Seminario di studio organizzato dalla Regione Toscana e dalla Biblioteca di documentazione pedagogica, Firenze, Fortezza da Basso, 7-9 giugno 1988 / a cura di Paola Costanzo Capitani. - . - : Giunta Regionale Toscana ; : Editrice Bib- liografica. 1989. - VIII, 267 str. : graf. prikazi, tabele. - (Le bib- lioteche. Quaderni di lavoro ; 6) Bibliografija pri večini prispev¬ kov ISBN 88-7075-238-0 Sign.: b 424005 COSTANZO-Capitani, Paola Manuale di base per il trattamento delfinformazione / Paola Costanzo Capitani. - : Editrice Bibliografica, 1989. - 172 str. : graf. prikazi, tabele. - (Bibliografia e biblioteconomia ; 34) Glossario: str. 151-165. - Bibliografija: str. 167-169 in ob posa¬ meznih poglavjih ISBN 88-7075-221-6 Sign.: b 424053/6 67 GAUS, Wilhelm Dokumentations- und Ordnungslehre : Lehrbuch fur die Theo- rie und Praxis des Information Retrieval : mit 113 Abbildungen / Wilhelm Gaus. - Berlin : Springer-Verlag, 1983. - VI, 504 str. : ilustr. Kazalo. - Bibliografija: str. 474-486 ISBN 3-540-12777-1 Sign.: b 320736/34 WERSIG, Gernot Thesaurus-Leitfaden : eine Einfuhrung in das Thesaurus-Prin- zip in Theorie und Praxis / Gernot Wersig. - 2., erganzte Aufl. / unter Mitarbeit von Petra Schuck-Wersig. - Munchen : Saur, 1985. - 394 str. : ilustr. - (DGD-Schriftenreihe ; Bd. 8) ISBN 3-598-21252-6 Sign.: b 419062 POLLITT, A. Steve Information storage and retrieval systems : origin, development and applications / A.S. Pollitt. - Chichester : Ellis Horwood ; New York : Halsted Press, 1989. - 175 str. : ilustr. - (Ellis Horvvood books in information technology) Kazali. - Bibliografija pri posameznih poglavjih ISBN 0-7458-0698-8 (Ellis Horwood Ltd.) ISBN 0-470-21495-3 (Halsted Press) Sign.: b 247181/8 CHAN, Lois Mai Thesauri used in online databases : an analytical guide / Lois Mai Chan and Richard Pollard. - New York ; Westport (Connec¬ ticut) ; London : Greenwood Press, 1988. - XVI, 268 str. Kazala ISBN 0-313-25788-4 Sign.: II 389346 TERMINOLOGY and knowledge engineering : proceedings / International Congress on Terminology and Knowledge Enginee¬ ring, 29 Sept. - 1 Oct. 1987, University of Trier, Federal Repub- lic of Germany ; organized by the International Information Cen¬ tre for Terminology (INFOTERM) and the Association for Ter- minology and Knowledge Transfer ; edited by Hans Czap, Chri¬ stian Galinski. - Frankfurt/M. : Indeks Verlag, 1987. - 435 str. : 68 graf. prikazi, tabele. Kazali. - Bibliografija ob posameznih pris¬ pevkih ISBN 0-88672-203-1 SUPPLEMENT. - 1988. - 255 str. Sign.: b 424047 AITCHISON, Jean Thesaurus construction : a practical manual / Jean Aitchison, Alan Gilchrist. - 2nd ed. - : Aslib, 1987. - 173 str. : graf prikazi, tabele ; Kazalo. - Bibliografija: str. 156-164 ISBN 0-85142-197-0 Sign.: b 419070 KEMP, D. Alasdair Computer-based knowledge retrieval / D. Alasdair Kemp. - : Aslib, 1988. - IX, 399 str. : ilustr. Glossary: str. 274- 303. - Kazala. - Bibliografija: str. 304-351 ISBN 0-85142-221-7 Sign.: b 424014 PIGGOTT, Mary A topography of cataloguing : shovving the most important landmarks, Communications and perilous places / Mary Piggott. - London : The Library Association, 1988. - X, 287 str. Kazalo. - Bibliografija ob posameznih poglavjih ISBN 0-85365-758-0 Sign.: b 416974 KNOWLEDGE engineering : expert systems and information re¬ trieval / edited by Irene Wormell. - London ; Los Angeles : Tay- lor Graham, 1987. - 182 str. : graf prikazi Bibliografija ob posameznih prispevkih. - Kazalo ISBN 0-947568-30-1 Sign.: U 426563 69 VICKERY, Brian C. Classification and indexing in Science / B. C. Vickery. - 3rd ed. (completely revised). - London : Butterworths, 1975. - , 228 str. : graf. prikazi 1. izd. 1958. - Bibliografija na koncu vsakega poglavja. - Kazalo ISBN 0-408-70662-7 Sign.: 316810 KLASSIFIKATION als Werkzeug der Lehre und Forschung / Herausgeber Ingetraut Dahlberg. - Frankfurt am Main : Indeks Verlag, 1986. - XII, 172 str. : ilustr. - (Studien zur Klassifikation ; 16) Bibliografija ob posameznih prispevkih. - Kazali ISBN 3-88672-015-2 Sign.: b 324461/18 GESELLSCHAFT fur Klassifikation. Jahrestagung (11. ; 1987 ; Aachen) Wissensorganisation im Wandel : Dezimalklassifika- tion - Thesaurusfragen - Warenklassifikation : Proceedings, 11. Jahrestagung der Gesellschaft fur Klassifikation, Aachen, 29. Ju- ni - 1. Juli 1987 / Herausgeber Hans-Joachim Hermes, Josef Holzl. - Frankfurt am Main : Indeks Verlag, 1988. - XI, 194 str. : graf. prikazi, tabele. - (Studien zur Klassifikation ; 18) Bibliogra¬ fija ob posameznih prispevkih. - Kazalo ISBN 3-88672-018-7 Sign.: b 407159 LANCASTER, F.W. Vocabulary control for information retrieval / F. W. Lancaster. - 2nd edition. - Arlington : Information Resources Press, 1986. - XVII,270 str. : graf. prikazi, tabele ; Kazalo. - Bibliografija: str. 249-262 ISBN 0-87815-053-6 Sign.: b 415784/47 70 ASSOCIAZIONE italiana per la documentazione avanzata. Con- vegno nazionale (1 ; 1984 ; Roma) Le tecnologie della documentazione : nella ricerca, nei servizi, nella professione : atti del I convegno nazionale AIDA, Roma, 19-20 novembre 1984 / a cura di M. P. Carosella e M. Giorgi. - Roma : CNR : AIDA, 1985. - 382 str. : graf. prikazi. - (Note di bibliografa e di documentazione scientifica, ISSN 0085-2309 ; 47) Bibliografija pri večini prispevkov Sign.: b 415784/47 ODDELEK ZA BIBLIOTEKARTSVO Standardi ISO 2788 - Documentation - Guidlines for the establishment and development of monolingual thesauri, 1986 ISO 5964 - Documentation - Guidlines for the establishment and development of multilingual thesauri, 1985 ISO 5963 - Documentation - Methods for examining documents, determining their subjects, and selecting indexing terms, 1985 Tezaver UNESCO THESAURUS A structured list of descriptors for indexing and retrieving literature in the fields of education, Science, social and human Science, culture, communication and information. - Pariš : UNESCO, 1995. - XXXVII, 705 str. ISBN 92-3-003100-3 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO