Poštni nS plaJsna v gotovini
IVSsrlbor, oe*ek 18, iunuara 1935
Stev 15
Loto IX (X
1IARIBORSKI
Cena 1 D\n
VECERNIK
tfrodnlStvo fn uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tolofon uredništva 3440, uprava 3400	Vp	"BMP	VKHN	flB,	99
uk.i. --_      .	.a.	 >	da...	 •	 BH	M	■	mfl	HS9 ^e9
Uredništvo fn uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprava 3400 tahaja razen nedeljo fn praznikov vaak dan ob 10. uri / Valja meaečno prajeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po ceniku / Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani i Poštni čekovni račun št 11.408
99
JUTRA
Erez belih rokav!«
',7 Mariboru smo imeli vedno ljudi, ki s° bili trdno prepričani, da so poklicani Postati reformatorji ne samo našega ma-nt>orskega ali slovenskega, marveč sploh vsega jugoslovanskega političnega živ-jenja. V tem svojem trdnem prepričanju so ti ljudje snovali vsa mogoča veliko-P° 3zna gibanja, ki so pa nosila že v svojih prvih zarodkih kali neozdravljive ezni. Kaj se ni vse pripravljalo in u-s‘anavljalo že v zadnjih letih! Nekateri s° hoteli presajati na naša tla nemški narodni socializem, drugi italijanski faSi-Zein, tretji zopet kdo ve, kaj. In vsi so se v svoji bujni fantaziji že videli, kako korakajo v fantastičnih uniformah kot Hitiji ali Mussoliniji na čelu ogromnih Množic v Beograd da ga osvoje in ustva-rdo Jugoslaviji »novo politično ero«. Ta-miniaturnih »fuhrerjev« in »ducejev« smo imeli in jih imamo nič koliko.
Najbolj trdovratno je pa v svoje »veliko poslanstvo« zaverovana skupinica, ki Je te dni ustanovila v Mariboru krajevno organizacijo takozvane Jugoslovanske akcije, in sicer še celo preko tistih, ki bi prav za prav bili edini poklicani, da io ustanove. Ko smo brali poročilo o tem ustanovnem občnem zboru, nas je obšla iskrena veselost; vse je bilo tako, kakor pred dolgimi leti, ko se j‘e v danes že Podrtem hotelu »Kosovo« ustanavljala neka »stranka«, ki je imela pri volitvah zadnjo skrinjico in so ji tako vendar pripadli glasovi tistih voliicev, ki so pozabi vreči svoje kroglice v prejšnje gla-Sov2lne žare. Čudili smo se le, da se v f^hajstih letih nekateri ljudje, ki smo bili o njih trdno prepričani, da reflektira-i° na spoštovanje njihove politične resasti, niso prav ničesar naučili in jih ni °Plašilo niti osmešenje drugih, ki soho-enaka pota, pa morda celo z vse drugačno, močnejšo in resnejšo iiodlago. — Ker so se ustanovitelji tega novega »gibanja« pri ustanavljanju držali resno, mo 1‘emo biti prepričani, da niso priredili vse ga le za predpustni »hec«.
Da pa bo delo kronano še s potrebnim finalom, so gospodje ustanovitelji povedali, da morajo voditi mariborsko Jugoslovansko akcjo osebe neomadeževane Preteklosti in mora biti nova organizacija zaščitnica d e 1 av s k e g a stanu ter zato v njej ni mesta za gospode v »belih rokavicah«. Kako si pa ti gospodje predstavljajo zaščito delavskega stanu, ko jih ie prav delavski stan v Mariboru tekom zadnjega leta skoraj vse po vrsti ogorčeno izločil Iz svojih strokovnih in drugih delavskih organizacij ter jasno in glasno Povedal, da noče o njih niti več slišati? Bilo je zadosti, da so se med mariborskim delavstvom le pojavili, pa je nastal lak vik in krik, da je te gospode, ki ho-Cei° sedaj »ščititi delavske interese«, Jerala zaščititi — policija! —četudi niso ll?eli »belih rokavic«. Glasilo te »delav-zaščite« pa bo, kakor je eden gospo-brez »belili rokavic« povedal, tista . °rba«, ki je nekoč trdila, da je glas-1,Ca mariborskih nacionalistov, sedaj pa Snhisjo ti sami proti njej — novo glasilo. Kotnu je torej prav za prav namenjena »akcija«? Mariborskemu delavstvu go °v° ne. mariborskim nacionalistom tudi manj pa seveda gospodom v »be-rokavicah«, ki jih že a prior! sama Manja, naš slovenski kmet je pa hvala “o«u vse preresen in prezrel, da bi se c’a> vleči od gospodov brez »belih rokave«. s katerimi nima prav nič skupnega SiCer je pa zelo čudno, da se ustanovitelji mariborske 'Jugoslovanske akcije “ranijo gospodov z »belimi rokavicami«,
ta
Nov uspeh Društva narodov
Sporazum o lEkvidacil! plebiscita v Posaarju po hudih bolih med francoskim in nemškim stališčem — Komentarji angleških, francoskih in
nemških listov
ŽENEVA, 18. januarja. Dasi se je prvotno mislilo, da se bo sporazum o likvidaciji plebiscita v Posaarju dosegel brez večjih težkoč, so včeraj nastali veliki nesporazumi, ki so vodili do znatnih napetosti med Francijo in Nemčijo. Šlo je pred vsem za vprašanje demilitarizacije Posaarja. Dočim je stala Francija na stališču, da se de-militarizacijska določila že po samem bistvu versailleske mirovne pogodbe nanašajo na vse ozemlje ob Reni, je Nemčija temu ugovarjala, trdeč, da o demilitarizaciji Posaarja v versaille-ski mirovni pogodbi ni nikjer nobenega govora. Seja sveta, ki bi morala biti že ob 10. uri dopoldne, je bila zaradi teh nastopov edgodena na 17. uro popoldne, se pa tudi takrat ni pričela, ampak šele uro kasneje. Seja je bila sicer tajna, vendar se je pa izvedelo, da je bil v zadnjem trenutku vendarle dosežen sporazum na podlagi kompro
inisa, da se Posaarje izroči Nemčiji šele 1. marca, vprašanje demilitarizacije se pa v resoluciji Društva narodov in v poročilu ne bo posebej omenilo. To vprašanje se smatra za rešeno z odločitvijo o demilitarizaciji levega brega Rene. Ostala še nerešena vprašanja se bedo uredila potom direktnih pogajanj med Nemčijo in Francijo.
LONDON, 18. januarja. Angleški listi razpravljajo obširno o vprašanju likvidacije Posaarskega plebiscita. Listi zahtevajo skoraj soglasno naglo rešitev in pozdravljajo v Ženevi doseženi sporazum, dasi ne prikrivajo dejstva, da bodo nastale v podrobnih po gajanjih med Francijo jn Nemčijo lahko še znatne napetosti. Kakšno stališče zavzema v tej stvari angleška jav n«st, dokazuje najbolj uvodnik »Daily Heralda« z naslovom »Končajmo to neumnost!« Člankar pravi, naj se
drobni prepiri odstranijo takoj, ker ne smejo ogražati velikih evropskih načrtov in evropskega miru. Zdrav človeški razum zahteva, da se napravi tako pred Društvom narodov v Ženevi, kakor tudi med Nemčijo in Francijo nagel sporazum za vrnitev Posaarja k Nemčiji.
PARIZ, 18. januarja. Listi komentirajo z zadovoljstvom ženevski sporazum. »Figaro« pravi, da so sedaj sreč no odstranjene vse zapreke za_ fran-cosko-nemški sporazum. Boj v Ženevi je bil sicer oster, zmagala pa je le dobra volja.
BERLIN, 18. januarja. »Volkischer Beobachter hvali v svojem poročilu o ženevskem sporazumu rimski odbor trojice. List hvali tudi pametno in čast no stališče Francije v zadnji fazi posaarskega vprašanja ter pravi, da daje Lavalov govor najboljše upanje.
Maiorel sporazum Pariza in Londona
SKLEPI SEJE ANGLEŠKEGA MINISTRSKEGA SVETA. AKO ANGLIJA NE PREVZAME OBVEZNOSTI, NE BO SPORAZUMA.
PARIZ, 18. januarja. Po poročilih iz Londona, se je na zadnji seji angleške vlade proučil ves evropski diplomatski položaj, zlasti pa z ozirom na nemški uspeh v Posaarju. Obenem je bilo ugotovljeno, da se mora doseči najprej v vseh glavnih obrisih sporazum med Anglijo in Francijo, preden se bodo pričela reševati druga splošna evropska vprašanja. Sem spada pred vsem vrnitev Nemčije v Društvo narodov in na razorožitveno konferenco, omejitev oboroževanja v Evropi in zagotovitev varnosti. Angleška vlada smatra, da se morajo k pogajanju za
ureditev evropskih zadev pritegniti predvsem Nemčija, Italija, sovjetska Rusija in mala antanta. V tem smislu poročajo o seji vlade tudi londonski listi, med katerimi naglašajo nekateri, da tudi Laval in Flandin proučujeta sedaj mednarodni položcj, ki je nastal po plebiscitu v Posaarju. Glavna skrb francoske politike je varnost v srednji Evropi. Ako Anglija ne bo v tej zadevi prevzela nobenih novih obveznosti, bi se utegnilo zgoditi, da bi Lavalovo in Flandinovo potovanje v London ostalo brez vsakega rezultata.
Vatne sprimembe ¥ NemiSJi
DR. SCHACHT POSTANE DRŽAVNI PODKANCELAR. REORGANIZACIJA SS-ODDELKOV.
BERLIN, 18. januarja. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da je postal dr. Schacht pri Hitlerju persona gratissima in se že v kratkem pričakuje njegovo imenovanje za državnega podkancelarja. To Imenovanje ne bi bila samo gola formalnost, ker je po novi ureditvi državni podkancclar Nemčije obenem tudi namestnik držav nega predsednika. Mimo tega pa se pripravljajo v Nemčiji še druge spremembe. Na podlagi sporazuma z državno brambo se bodo reorganizirali tudi SS-oddelki, in sicer na podlagi Hitlerjeve izjave, po kateri ostane
ker kolikor vemo. so med vrhovnimi voditelji te akcije v Zagrebu gospodje z »be iimi rokavicami« v večini! Saj sede v odboru ljudje, ki se vidijo često celo tudi z visokim cilindrom in f r a k o m, k taki opremi pa spadajo po predpisih bon tona nujno tudi »bele rokavice«! —■ Prav zaradi teli »belih rokavic« je pa v tej »akciji« tudi toliko nebuloze, da je nikoli ne bo pregnalo svetlo solnce. Mari-bor bo pa tudi po ustanovitvi te »akcije« šel svojo normalno pot.
v Nemčiji državna bramba edini nosilec orožja. Novi SS-oddelki bodo pod rejeni poveljstvu državne brambe ter bodo reducirani na približno 10.000 mož, nameščenih v Berlinu, Monako-vem in Kraijevcu. Ti oddelki se bodo uporabili za okrepitev redarstva v primeru notranjih nemirov. Prvotni predlog, da bi se SS-oddelki prevzeli v vojsko, je državna bramba odklonila, ker je to nezdružljivo z nepolitičnim zadržanjem državne vojske. SA-oddel-ki pa s tem niso prizadeti.
Senatska kandidatna lista JN S
BEOGRAD, 18. januarja. Predsedstvo Jugoslovanske nacionalne stranke je po naknadnem sporazumu glede kandidatne liste za volitve senatorjev v Sloveniji določilo, da se vloži kot oficielna lista stranke naslednja kompromisna lista: Kandidati: 1. dr. Drago Marušič, minister za soci:!no politiko in narodno zdravje; 2. dr. Albert Kramer, narodni poslanec, generalni tajnik JNS ter minister n. r.; 3. Ivan Pucelj, narodni poslanec in minister
n. r. Namestniki: 1. dr. Milan Gorišek, župan pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; 2. Franc Janžekovič, župan v Košakih pri Mariboru; 3. dr. Dinko Puc, župan ljubljanski.
Zasedanje banovinskega sveta
LJUBLJANA, 18. januarja. Ban dravske banovine je sklical banovinski svet k šestemu zasedanju za 4. februar v Ljubljano. Na dnevnem redu je banovinski proračun z vsemi potrebnimi odredbami, kakor tudi nov pravilnik o lovskem zakonu.
Senatska kandidatna lista SLS
LJUBLJANA, 18. januarja. Danes je bila tu vložena prva Usta za senatske vo litve 3. februarja. Vložili so jo bivši pri« stašl SLS. Nosilec Uste je bivši poslanec, novinar Franjo Žebot iz Maribora, drugi kandidat je bivši poslanec, župan v Komendi pri Kamniku Ivan Štrcin, tretji pa bivši poslanec, župan v Smrtnem ob Paki Franjo Steblovnik. Namestniki pa so: Ivan Litrop iz Murske Sobote, Josip Burger iz Smlednika in Josip Mihelčič iz r kollee Celja.
SEJA BALKANSKE ZVEZE.
ŽENEVA, 18. januarja. Pod predsedstvom grškega zunanjega ministri Maksi-mosa je bila včeraj seja držav balkanskega sporazuma. Razpravljali so o rim skih protokolih.
LAVAL POVABLJEN V BERLIN?
PARIZ, 18. januarja. Tukajšnji listi poročajo, da je baje Hitler poslal La-valu povabilo za uraden obisk v Berlinu, katerega je Laval vzel na znanje ne da bi še odgovoril.
ZAHTEVA PO SMRTNI OBSODBI.
MOSKVA, 18. januarja. DNB poroča: Včeraj je več delavskih zborovanj poslalo vrhovnemu sodišču brzojavke. v katerih zahteva, da se Zi-novjev, Kamenjev in ostali obtoženci obsodijo na smrt. Tej zahtevi se je pridružilo tudi uradništvo zveznega komisariata za težko industrijo in več častnikov rdeče vojske
Dnevne vesti
Kje bo stal spomenik kralja Zedinitelja?
TRI MOŽNOSTI. — AKCIJA ZA SPOMENIK SE S POLNO PARO NADALJUJE
V četrtek zvečer je bila na mestnem poglavarstvu seja eksekutive spomeniškega odbora, ki je obravnavala aktualne finančno - propagandne predloge. V zvezi s tem vprašanjem se je tudi sprožilo vprašanje spomenika samega. Iz poteka obravnavanj je bilo povzeti tri stva ri in vprašanja: ali naj se postavi spomenik samo blagopokojnemu Viteškemu kra Iju Aleksandru I. Zedinitelju, ali pa naj se združi kot simbol osvobojenja in zedinjenja akcija za postavitev spomenika s svoječasno akcijo odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju. S tem vprašanjem se še bavi poseben idejni odsek, kjer bo v kratkem padla odločitev. Kot najprimernejši trg za
omenjeni spomenik se smatra Trg svobode. Načrt, da bi se postavil spomenik na Piramidi, bi zahteval ogromne vsote denarja, ki jih Maribor najbrže ne bi zmo gel. Tudi se idejni odsek še ni odločil, ali 'bo spomenik likoven, figuralen ali ar-hitektoničen ter se v tej smeri še razpravlja.
Akcija za izvedbo načrta je v polnem teku, saj je termin zbiranja določen do zadnjega junija, ko mora biti finančna stran jasna in izpeljana. Prevladuje pa med organizatorji in voditelji akcije mišljenje da bi se naj eventualni presežek zbranega denarja uporabil za kakšno socialno humanitarno ustanovo.
Obsodba zapeljane mladine
Pozno v noč je sinoči predsednik senata okrožni sodnik g. Lenart, ki je vodil dva dni trajajočo razpravo proti 15 mladim ljudem, obtoženim komunistične propagande, razglasil sodbo. Sodišče je spoznalo za krivega 29-letnega učitelja Milana Apiha in ga obsodilo na 4 leta ječe, izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let ter izgubo državne službe, kletnega učitelja Franca Vrunča pa na 3 leta ječe, izgubo državljanskih pravic za dobo 3 let ter na izgubo državne službe. Od ostalih 13 obtožencev, ki so sami mladoletniki, jih je bilo 9 obsojenih od 6 do 8 mesecev zapora pogojno na 3 lefa, 4 pa so bili oproščeni. Obsojenega Apiha in Vrunča je sodišče pridržalo, o-stalih 13 obtožencev pa je takoj izpustilo na svobodo.
Sinoči je v Slov. Bistrici gorelo
Ko so se sinoči spravili Slovenjebistri-čani k počitku, jih je okrog 10. ure predramil plat zvona in pa tulenje sirene. 1 akoj nato se je oglasil tudi gasilski rog. Goreti je začelo v gospodarskem poslopju znanega hotela »Beograd« Ogenj se je z bliskovito naglico širil, ker je bilo gospodarsko poslopje polno drv in drugih ahkogorljivih snovi. Prasketanje plamenov, ki so švigali visoko proti nebu, je s spravilo na vkup vse prebivalstvo, ki si c prizadevalo pomagati domačim gasilcem. Ker je bila v veliki nevarnosti tudi shramba za bencin in ker je pretila nevarnost tudi vsem ostalim objektom so ob 10. uri poklicali na pomoč telefonično •udi mariborske gasilce, ki so takoj po-liteli z dvema turbinama na kraj požara. Stopili so takoj v akcijo in skupno z nestnimi in okoliškimi gasilci po večurnem in silno napornem gašenju lokali-rali ogenj ter preprečili večjo nevarnost. Popolnoma premraženi in izmučeni so se mariborski gasilci povrnili zjutraj ob tri-Setrt na pet domov. Ogenj je popolnoma aničil gospodarsko poslopje in povzročil okrog 150.000 Din škode, ki je krita z.zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, doslej »e niso mogli ugotoviti.
Ce sc vname dalmatinska kri
Že od nekdaj je Maribor nekako zatočišče dalmatinskih krošnjarjev, ki si napolnijo svoje košare z raznim dobrim blagom pri mariborskih galanterijskih trgovcih, ko jim zmanjka zaloga. Tudi imajo dalmatinski krošnjarji v Mariboru svoj »kvantir« in je nekaj med njimi celo iako podjetnih, da so si zbrali v Mariboru boljše polovice in niso zaradi tega njihove »žegnane žene« prav nič ljubosumne. Blago pa prodajajo po mestu in vsej širši okolici točno po programu in se nikdar ne pripeti, da bi ta ali oni krošnjar zašel v rajon svojega tovariša. Žive skromno in od svojega skromnega zaslužka pošiljajo redno čisti dobiček svojcem v rodne kraje.
Bolj redki so primeri, ko se dalmatinski krošnjarji razvesele pri rodni kapljici, toda če se ob takhi prilikah vname nji-liova dalmatinska kri, tedaj morajo zlesti naši vinski bratci kar pod mizo. Zelo radi pa vržejo dalmatinski krošnjarji karte in so v igri tako spretni, da redko kdaj ka-
teri izmed njih izgubi. Igrajo pa bolj za čas ko za denar, tudi predsinočnim je bilo zbranih nekaj krošnjarjev v neki gostilni v Vetrinjski ulici, kjer točijo dalma tinsko vino. Z nekimi domačini so vrgli izpočetka nekaj iger za »špas« potem pa se je pričelo čisto za res.
Domačini so dobivali, Dalmatinci izgubljali igro za igro. Ko pa je izgubil tudi paragraf 13, ki je v velikih čislih pri kvartopircih svojo oblast in veljavo, je pričela vreti dalmatinska kri. Ker je tudi vino storilo svoje, so zažvenketali kozarci. Drobci zdrobljenega stekla so pričeli ogražati življensko varnost ostalih gostov in r.a pomoč je moral priti z ulice stražnik. Ni Dalmatincem šlo za denar, marveč za čast, tako so pripovedovali s potjo stražniku, ki jih je gnal na stražnico. Domačini pa so se potuhnili in se veselili svoje junaške zmage: »Pa smo jih le enkrat pošteno obrili! . . .
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
Premestitev v železniški službi. Železniški uradnik Slavko Volk, ki je bil uslužben v delavnicah držav. žel. v Mariboru je premeščen v delavnice drž. žel. v Zagreb.
Pred oltar so stopili gostilničar Alojzij Brudertnan iz Marenberga in gostilničar ka Marta Ingoličeva. kovač Fr. Kranjc in delavka Marija Kochnetova, delavec Viktor Rožič in delavka Rozalija Zupev-čeva, uradnik France Gabrovšek in učiteljica Marija Rutarjeva, delavec France Markovič s Pobrežja in gospodinja Julja-na Kleinova s Teznega ter brivec Gregor Pirc in predica Julka Lešnikova-
Nov grob. V starosti 71 let je umrla včeraj zasebnica Albina Elmova v Mariboru. Pokopali jo bodo jutri v soboto ob 15. uri na magdalenskem pokopališču. Bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Smrt je pokosila: 361etnega ključavničarskega mojstra Vladimirja Scheila, 10 tednov staro hčerko krojaškega mojstra Brigito Sagadinovo na Koroški cesti, 8) letno vdovo Alojzijo Šinkejevo, 61 letnega trgovca Karla Baumruka, mesec starega delavčevega sina Štefana Lešnika, 56-Ietnega upok. majorja Gvida Ipavca, 63-letnega upokojenega nadučitelja Emila Volča, 84Ietnega zasebnika Martina Malčka, 60ietnega strojevodjo Filipa Gabri-ana, Slletno vdovo Jero Glihovo, 35let-nega carinika Albina Draxlerja, 63!etno posestnico Nežo Schlauerjevo, 74-letno posestnico Ano Bengerjevo, 70-letno posestnico Antonijo Greinerjevo, 53-letno zasebnico Nežo Kovačičevo, 60-letno zasebnico Julijano Vertičevo in 83-Ietno zasebnico Frančiško Novakovo.
Rojstva. Pretekli teden je bilo rojenih v Mariboru 14 otrok, in sicer 9 fantov in 5 punčk.
Brez vednosti! V našem uredništvu se je zglasil g. Marino Kralj iti izjavil, da se ustanovnega občnega zbora Jugoslovanske akcije ni udeležil in je bil v odbor izvoljen brez vednosti in privoljenja.
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želod, soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri ka-tari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, v drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Novo politično glasilo JNS. V Šibeniku bo pričel izhajati mimo »Lokalne tribune« nov tednik, ki bo giasilo Jugoslovanske nacionalne stranke. Tednik se bo imenoval »Svijest« in bo izhajal redno vsak ponedeljek.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 5. številki med drugim kraljevi ukaz o amnestiji in pomilostitvi, popravek v pravilniku za izvrševanje uredbe o zaščiti kmetov, spremembe v staležu držav nih in banovinskih uslužbencev v naši banovini ter razne objave iz »Službenih novin«.
Tujski promet. V prvi polovici januarja je bilo pri mariborski policiji na novo prijavljenih 712 oseb. Od teh je bilo 209 tujcev, in sicer 38 z Dunaja, 19 iz Gradca, ostali pa iz drugih tujih mest.
GRAJSKI KINO
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiii
v soboto IS. januarja monumentalno veledelo
KLEOPATRA
Največji film prošlosti in sedanjosti v nemškem jeziku.	182
Namesto venca na grob pokojnega N. Pivljakoviča so mariborski špediterji pri spevali 250 Din za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju.
Pomožna akcija na Pobrežju. Beda narašča in vsak dan se oglaša več siromakov za podporo. Ker so nam pošla že vsa sredstva, se obračamo na človekoljubno javnost, da nam v tem težkem položaju priskoči na pomoč. Te dni se bodo oglasili naši nabiralci, ki bodo pobirali za pomožno akcijo. Prosimo vsakogar, da prispeva po svojih možnostih. Radevolje sprejemamo vse, denar, obleko ali živila in prepričani smo, da se naši pobiralci ne bodo vračali praznih rok.
JNS V. okraj. Sestanek propagandnega odseka JNS za V. okraj bo v ponedeljek, dne 31. t. m. ob 20. uri v društvenem lokalu, člani in somišljeniki vljudno vabljeni! Predsednik.
Ruska Matica. Vse, ki bi se hoteli ude ležiti ustanovitve Ruske Matice, vabimo na sestanek v restavracijo »Mariborski dvor«, v soboto 19. trn. ob 8. uri zvečer.
Komemoratlvnj koncert Ipavčeve pevske župe, ki je bil na tem mestu že najavljen, je preložen od 3. marca na 7. aprila 1935, na kar opozarjamo vsa društva in občinstvo.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes
v petek ob 30.15 predava g. univerz. Prof. dr. France Veber iz Ljubljane o važni filozofični temi: »Poti od materija-lizma k idealizmu«.
Ljudska univerza v Studencih. Za dre-
vi najavljenega predavanja pod naslovom »Razgovori o zakonih« ne bo in je predavanje zaradi odsotnosti predavatelja g. dr. Rosine preloženo na prihodnji petek 25. t. m.
Cercle frangais. V ponedeljek, dne 21. t. m. bo predavala našemu občinstvu že dobro znana predavateljica gospa Tli. Anthoine v dvorani Ljudske univerze o francoski rivieri, katere lepoto bodo kazale številne projekcijske slike. Vsi člani društva in vsi prijatelji francoskega jezika se vljudno vabijo k temu predavanju. Začetek ob 20.15.
Hotel »Orel« domača zabava s konecr tom.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 19. t- m. Ob 12.15: za vsakega nekaj na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, za vsakega nekaj na ploščah; 18: radio-orkestar; 18.15: aktualnosti; 18-30: radio-orkester; 18.50: francoščina; 19.20: čas, jedilni list, program ze nedeljo; 20: zunanjepolitični pregled; 2020: kupleti na ploščah. .
Narodno gtedalis
REPERTOAR.
Petek, 18. januarja: Zaprlo.
Sobota, 19. januarja ob 20. uri: »Od zor« do mraka«. Krstna predstava.
Nedelja, 20. januarja ob 15. uri »Štambul* ska roža«. Znižane cene. Ob 20. uri »Od zore do mraka«.
V soboto 19. trn. v gledališču krstna predstava! Po daljšem presledku bo spet krstna predstava slovenskega dela jutri,) v soboto. Uprizore najnovejše delo mariborskega podžupana in književnika R. Golouha »Od zore do mraka«. Med novej širni slovenskimi deli pomeni »Od zore do mraka« redko in duhovito zanimivost; že zaradi tega, ker je Golouh dal vse besedilo izpregovoriti živalim. Delo je žgoča satira na sodobnost, ki je v Golouhu našla ostrega sodnika. To krstno predstavo, ki zahteva tako od igralcev, kot od tehnične plati izredno mnogo, pripravlja J. Kovič. Ženske kostume je izvršil atelje O. Neratove. Nastopijo Za-dni atelje O. Neratove. Nastopijo Za-krajškova (kobila). Starčeva (pavjca), Kraljeva (lisica), Gormškova (sraka), Barbičeva (sinica), Savinova (jerebica), Grom (lev), Gorinšek (medved), Kovič P. (osel), Furijan (konj), Skrbinšek (jastreb), Nakrst (slavec) in Blaž (kalin). — Prolog in vmesna besedila govori J. Kovič.
Smrt beračice v snegu. Te dtri je prosila miloščine pri dobrih ljudeh v Beltincih že priletna beračica Ana Stmčeva. Ko je počasnih korakov šla proti Melincem, se je zaradi utrujenosti hotela odpočiti in je sedla v sneg. Pri tem pa je zaspala in zmrznila. Drugi dan jo je našel neki posestnik mrtvo in vso trdo.
Za 350 Din leto dni zapora. Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal danes dopoldne 38-letni brezposelni čevljarski pomočnik France Domadenik, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Tokrat mu je očitala obtožnica, da je lani v novembru vlomil v stanovanje Marije Beloševičeve v Taborski ulici ter ji ukradel kovčeg z raznimi predmeti v vrednosti 350 Din. Tudi mu je obtožnica še očitala nek poskusen vlom. Obsojen je bil na 14 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let.
Racija. Danes dopoldne je policija aretirala okrog 50 beračev in postopačev. Vsem so na policiji natančno izprašali vest. Nekaj >e bilo med njimi sumljivih elementov, ki jih je policija izročila sodišču, ostale pa bo izgnala iz mesta.
Dva požara. Na Janževem vrhu je zgo rela stanovanjska hiša in gospodarsko ooslopje viničarki Mariji Pernatovi. Škoda znaša okrog 15.000 Din. Nekaj dni nato pa jc izbruhnil ogenj v še nedograjeni stanovanjski koči Tomaža Drevenška in jo uničil do tal. Škoda je ocenjena na 5.000 Din.
Trg za ribe. Ker ovirata železniški promet v osrčju in na jugu naše države sneg in burja, na današnjem trgu za ribe ni bilo morskih rib. Prodajali so samo ščuke po 14 Din in krape po 10 Din kilogram.
Vremensko poročilo s Pohorja 18. januarja 1935. ob 7. uri. Pohorski dom in Mariborska koča —6 C, mirno, jasno 35 cm pršiča, sankališče uporabno; Ruška koča —6 C, mirno, jasno 40 cm pršiča, sankališče dobro; Klopni vrh ~5 C, mir no, jasno 45 cm pršiča; Koča na Pesku -7 C, mirno, jasno, 60 cm pršiča, skakalnica uporabljiva; Seniorjev%dom —8 C. mirno, jasno 50 cm pršiča, na podlagi 30, cesta do Ribnice v dobrem stanju; Rimski vrelec —11 C, mirno, jasno. 25 cm pršiča, cesta za sani dobra; Sv. Lovrenc na Pohorju —5 C, oblačno, mirno 30 cm pršiča, skakalnica uporabna. Smuka pov sod idealna, izgledi za nedeljo izborni.
Vremensko poročilo mariborske mete' orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 4.6 stopinje C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 6 stopinj C pod ničlo: barometer je kazal pri 14 stopinjah 745, reduciran na ničlo 743; relativna vlaga 59; vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved: temperatura bo še padla, vreme negotovo.
»Čuvajte Jugoslavijo 1“
^ M a r i b o r u, 'dne IS. T. 1935.
Velikopotezen načrt javnih del v
naši državi
STO MILIJONOV DINARJEV ZA GRADNJO CEST INDRUGIH NAJPOTREBNEJŠIH JAVNIH ZGRADB. USTANOVITEV DRŽAVNEGA TN BANOVINSKEGA FONDA ZA JAVNA DELA.
Mariborski »f e S e r n I k« Juu.
Stran 3,
Ze lani v novembra je bil ustanovljen z uredbo ministrskega sveta državni fond za javna dela. V ta fond se bodo stekali dohodki povišane trošarine na bencin, na cemenv in apno ter dotacije finančnega ministrstva iz proračunskih Prihrankov v iznosu do 30 mil^onov dinarjev. Tudi so po tej uredbi pooblaščene banovine, da lahko uvedejo banovinsko trošarino na vino in žganje, kamere dohodki se bodo stekali v banovinski fond za javna dela.
Na vseh važnejših gospodarskih konferencah in sestankih je bilo vselej znova^ načeto vprašanje javnih del v naši državi, ki so bila doslej opravljena le v nekaterih krajih in mestih, od katerih Pa celokupen narod ni imel zaželenih listi Da'bi se tudi v tem pogledu polagalo narodu in r^adi državi, je ministrstvo za gradnje sklenilo najeti ogrom 00 Posojilo in je izdelalo velikopotezen načrt javnih del v naši državi za letošnje eto. pn' javnih delili bo zapos’enih o-grotnnb število brezposelnih delavcev xn Profesionistov, mnogo pa bo pomagajo tudi domači obrti in industriji z več-fltni naročili za javna dela.
Važno izjavo o bodočih, javnih delih podal tudi minister za gradnjo g. dr. Marko Kožulj. V svoji izjavi se je predvsem skliceval na uredbo ministrskega sveta in ustanovitev državnega in banovinskega fonda za javna dela. Program javnih del v vsaki posamezni banovini na račun državnega fonda bodo predlagali banovinski odbori za javna dela. Program javnih del na račun bano vinskega fonda pa bo potrdil banovinski •odbor na podlagi predlogov okrajnih odborov. Omenjena naredba vsebuje nadalje tudi posebna navodila, in sicer da lahko država na podlagi vseh dohodkov. ki se stekajo v državni fond za jav na dela, najame posojilo, v ko’ikor razpoložljivi dohodki fonda niso doveljve-iiki in da se lahko izloči iz tega fonda odstotkov vseh letnih dohodkov za ^vršitev javnih del, ki jih bo določil mi n,strski svet. Iz tega iznosa se bodo podeljevale podpore in pomoči občinam za ^vršitev raznih del lokalnega značaja. Prvo posojilo je razdeljeno v celoti na 9 banovin. Primorski in zetski banovini, ki sta najsiromašnejši in vselej najhuje Prizadeti po raznih elementarnih nesrečah, je podeljeno po 4 in pol milijona pod pore za javna dela, vsem ostalim banovinam pa po 3 milijone dinariev.
7 drns&ni posojilu je predvidenih 7 in pol milijona dinarjev' za gradnjo raznih cest, m sicer za cesto Horgoš - Novi
Sad 3 in pol milijona 'dinarjev, za cesto Prijepolje - Bjelo polje ter Budva - Pe-trovac 4 milijone dinarjev, a 2 in pol milijona dinarjev je določenih kot podpora za delo nesposobnim; in bo dobila od te podpore savska banovina 250.000 Din. mestna občina beograjska pa 300.000 Din. Od ostalih 15 milijonov dinarjev bosta dobili savska in donavska banovina po 1 milijon 800.000 Din, ostale banovine pa po 1 milijon 300.000 Din. Za obresti in za druge stroške pa je predvidenih 1 milijon 300.000 Din.
Od omenjenih posojil bo dobila skupno dravska banovina 4 milijone 300.t‘>00 dinarjev, savska 4 milijone 800.000 Din, drinska 4 milijone 300.000 Din, zet-ska 9 milijonov 800.000 Din,- donavska S milijonov 300.000 Din, moravska 4 milijone 300.000 Din, vardarska banovina pa 4 milijone 300.000 Din. Prav tako bo skupno vsem banovin, ih mestni občini beograjski podeljenih iz' omenjenega fon da 2 milijona 500.000 Din kot ’ podpora za delo nesposobnim.
..Namen javnih del, ...ki jih predvideva uredba, je izboljšanje gospodarskih razmer v državi in napredek narodnega gospodarstva. Nadalje je minister Kožulj v svoji izjavi naglasil, da je potrebno z ozirom na omejena sredstva, ki so na razpolago za javna dela. koncentrirati delo v onih krajih, ki so zapuščeni in ker bodo prav iavna dela prinesla trajno korist in izboljšanje gospodarskim, socialnim in higienskim razmeram. — Program javnih del glede posameznih cest pa bo obravnaval še ministrski svet, vendar je že danes gotovo da se bodo prvenstveno gradile one ceste, ki tvorijo del internacionalnih zvez. Tu pride v poštev v prvi vrsti cesta Horgoš - Novi Sad - Zemun, ki je važen de! internacionalne ceste London - Carigrad, v drugi vrsti pa zveza (Aaribora z Ljubljano in S u sakom ter z Beogradom 'preko Zagreba.
Mimo tega pa bo na račun javnih del zgrajenih v letošnjem letu več javnih zgradb v državi iti bo pri teh delih dobilo kruh večje število brezposelnih delavcev. Zgradili bodo og:omno moderno palačo poštne hranilnice v Beogradu, kjer bo dobila svoje prostore tudi centralna beograjska pošta. Dokončali bodo poslopje narodne skupščine, ki že toliko let čaka na odrešenje. Tudi je ministrstvo pripravilo več zakonskih načrtov, nekaj pa jih je še v delu. Te dni bo izročen narodni skupščini zakonski predlog o proizvodnji, in izkoriščanju električne energije. S tem zakonom bo
definitivno rešeno’ to vprašanje in bo preprečena brezobzirna eksploatacija električnega toka zlasti na dežeii na račun konsumentov. Letošnje leto r,am torej obeta nov napredek in s tem nov zaslužek za delaželjne tisoče brezposelnih delavcev.
Ptuj
Dva požara v lanskem vrhu
Preteklo noč je nenadoma začela goreti viničarija v Janškem vrhu, last Marije Pernatove. posestnice pri Sv. Lovrencu na Dr. p. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje do tal. K sreči je bilo stanovanje prazno, ker nikdo ne stanuje že delj časa v viničariji. Na gašenje sploh ni bilo misliti, ker je bila hiša pokrita s slamo in iz lesa zgrajena.
Pri natančnem- preiskovanju se je ugo tovilo, da je bilo pred požarom vlomljeno v vinsko klet. iz katere je zmanjkala ..večja količina vina, ki ga je imela Per-natova v sodih spravljenega. Nadalje so ugotovili, da je bil strop vinske kleti pre luknjan, da bi na ta način storilci zakrili izvršen vlom. Škoda znaša okrog Din 20.000 'll je krita le deloma zzavaroval-nino: Orožniki so pridno na delu, da izsledijo predrzne vlomilce, odnosno požigalca.
. V istem kraju je zgorela tudi napol dovršena zgradba posestnika Tomaža Drever.šeka, v kateri še ni nikdo stanoval. Zgorelo je vse do tal s poljskimi pri delki vred, ki so bili naloženi na podstrešju zgradbe. Škoda znaša le okrog 4000 Din. Tudi v tem primeru se sumi, da je bil ogenj podtaknjen.
Smrtna nesreča. V Apačah pri Sv. Lovrencu na Dr. p. je konj brcnil 3 leta starega Ivana Rajha, sinčka posestnika. Otrok se je v neopaženem trenutku skobacal preblizu konja v hlevu, kar je povzročilo njegovo smrt. Konj ga je namreč udaril s kopitom s tako silo, da je otrok obležal nezavesten v mlaki krvi in je nekaj ur pozneje izdihnil.
Poučno predavanje. V soboto 19. tm. bo poučno predavanje, ki ga priredi odbor za splošno in strokovno naob&azbo trgoskega in obrtnega naraščaja, v Ptuju, in sicer v prosvetni dvorana v »Mladiki«. Predava prof. Habe o vzhodnoazijskem vprašanju.
Novi grobovi. V ptujski hiralnici sta umrli Marija Lončaričeva zasebnica s Ptujske gore v starosti 80 let in Terezija Gregoričeva, zasebnica iz Šmihela Stopič, stara 55 let. V ptujski bolnišnici pa je umrla vdova zasebnica Eleonora Zupančičeva iz Ptuja. Dosegla je starost 79 let.
Kino. V soboto 19. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 20. t. m. ob 18.30 in 20.30 se predvaja film »Poljubi me, Aneta!«. V glavni vlogi slavni tenor Hans Sohnker.
50 letnico rojstva .ie obhajal te dni obče spoštovani veletrgovec in dolgoletni pred sednik trgovskega gremija g. Franc Lenart. Gospodu jubilantu, našemu naročnl ku, iskrene čestitke in mu kličemo: Še na mnoga leta!,
Poljčane
Huda nesreča se je pripetila te dni 35-letnemu poljskemu delavcu Mi-haels Gumzeju v Poljčanah. Ker je nameraval očistiti hlev, je gnal živino na piosto; med drugo tudi mladega bika. Živahnemu biku se je pa na zmrzlih tleh spodrsnilo, da je padel na hrbet. Videč da ne more vstati, mu je šel Gumzej na pomoč, žal v svojo veliko nesrečo. Razdraženi mladi bikec ga je namreč z vso silo. sunil z rogovi in ga treščil ob tla. Gumzeja je mahoma oblila kri. Na tleh ležečemu je nato še enkrat zasadil roge, zdaj naravnost v obraz, pri čemer ga j« zadel v oko, ki mu je pri priči izteklo. Nezavestnega Gumzeja so odpeljali nato v celjsko bolnico. Nevarnost je, da pr: de ponesrečenec tudi ob drugo oko.
f
.	Yr
Skakalne tekme za prvenstvo Maribor ske zimskošportne podzveze. K skakalnim tekmam pošljeta tudi Ljubljana in Gorenjska svojo elito. Tekme se udeležijo od Ljubljanskega smučarskega kluba med drugimi izvrstni skakalci Palme, Šramel, Klančnik in Bevc, od SK Ilirije pa Čop, Priboršek in Bručan, z Gorenjskega Pa pride Albin Jakopič. Pričakujejo pa se še nadaljnje prijave jugoslovanskih skakalcev. Na startu bo torej zbrana vsa jugoslovanska elita skakalcev, tako, da bodo letošnje tekme največje, ki sm<* jih imeli v Mariboru.
Težkoatietični propagandni nastopi.
Agilna mlada težkoatletična sekcija tn-kajšnje SK Svobode si je nadela preva-žno halogo, kako čim učinkoviteje izvršiti propagando ter izvesti popularizacijo težkoatletične športne panoge tudi izven Maribora. Ako je bila ta športna panoga v Mariboru v zadnjih letih hudo zanemarjena, potem velja to v posebni meri še v oziru pritegnitve širših krogov k sodelovanju na tem področju. V svojem bližnjem delovnem programu ima omenjena sekcija SK Svobode več nasto pov po manjših mestih in trgih bivše mariborske oblasti. Z izvajanjem tega svojega programa je že pričela in je upati, da se bo postavljeni cilj še v teku letošnje propagandne akcije dosegel.' Jutri v soboto odpotujejo najboljši rokoborci omenjene sekcije v Poljčane, kjer bodo v tamošnjem Sokolskem domu predvedll svoj težkoatletski program. Ambicioznim mladini atletom želimo v Poljčanah najlepši uspeh.
Kulturne vesti
Narodnostno pravo sfare Avsfrlfe
Na Dunaju je izšla proti koncu lanskega leta knjiga »Das Nationalitatenrecht des alten Oesterreich«, ki jo je uredil Karl Gottfried Hugelmann, obsega pa v kvartni obliki 19 strani uvoda in 814 Strani teksta. Pri njej so sodelovali številni zgodovinarji, sociologi in bivši po-iitičnoupravni uradniki stare Avstrije in Ježe po tem vredna tudi naše slovenske Pažnje, zlasti še, ker govori na mnogih straneh o nas. Urednik in p*>ci razprav 80 skušali objektivno prikazati položaj vprašanja, ki ga obravnavajo, vendar se 'u.So mogli docela otresti nemškega gleda S te strani ima zato knjiga precej ki so potrebne temeljitih korsktur. Zanimivo je vendar, da zveni iz te knjige Ugotovitev, da je stara Avstrija vendarle Sania napravila napake, ki so ji pripravile nečastni polom in konec. Ugotavlja nam da se vse to ne bi bilo zgodilo, ako ^ j bili odločujoči činitelji pravočasno se-i no preureditvah, kakor so jih nujno ^antevali življenjski interesi bivših avstrijskih narodov. Toda to bi se bilo moja o zgoditi že davno prej, preden je pri-f.tara Avstrija že sama po sebi razpadati, kar se je zgodilo že pred pričet-
kom sedanjega stoletja. Skrb za Slovence, Hrvate in Slovake v Jugoslaviji in češkoslovaški pa naj avtorji Ie nam pre puste. Naloga zgodovinarjev ni staviti prognoze, ampak ugotavljati že dovršena dejstva! Vkljub vsem hibam je pa knjiga vendarle tehtna in bo dobro služila tudi nam v znanstvene in politične namene. Kdor bo hotel pri nas pisati kdaj o teh problemih, skoraj ne bo mogel mirno nje.
Knjige Kmetijske Matice. Kmetijska Matica, ki je postala poleg Vodnikove, Mohorjeve in Cankarjeve družbe ustaljena izdajateljica knjig za širše ljudske plasti, je izdala tudi za letošnje leto štiri knjige, in sicer »Koledar za leto 1935«, Lojzeta Zupanca povest »Stari Hrk«, inž. Wenka »Kmetijsko kokošarstvo« in inž. Petkovška »Organizacijo in upravo kmetije«. Koledarju je poleg navadnega koledarskega gradiva več t kralju Aleksandru posvečenih sestavkov s slikami. Zelo zanimiv je spis ministra Ivana Puclja »Nekaj spominov na kralja človeka«. France Gerželj je napisal nekrolog tdr. Janžetu Novaku, B. R. pa' šolskemu ravnatelju f Aleksandru Lunačku. Važen pregled nudi poročilo »Kmetsko-inladinski pokret
v Sloveniji ob desetletnici« z mnogimi slikami. Nadaljnji sestavek s sliko je posvečen banu dr. Marušiču kot petdesetletniku. Župnik Barle je zastopan s.kratkimi spomini, Inko se je pa spomnil stoletnice rojstva Frana Erjavca. Sledi mimo drugega »Politični pregled« in cela vrsta sestavkov o praktičnih zadevah kmetiškega življenja. Lojzeta Zupanca povest »Stari Hrk« je zgodba, zajeta iz Bele Krajine, napisana v stilu povesti za ljudske knjižne družbe. Tehtna praktična knjiga je inž. Borisa Wenka »Kmetijsko kokošar-stvo« s 40. večinoma izvirnimi slikami. Po obsegu (128 strani kvarta) in po vsebini je prvo slovensko strokovno delo te vrste. Prav tako bo pa koristila našemu kmetijcu tudi poljudno strokovno pisana knjiga inž. Valentina Petkovška »Organ'-zacija in uprava kmetije«, ki vsebuje na 86 straneh zelo mnogo teoretičnih in prak* tičnih nasvetov.
»Naši koraki«. Izdal in uredil Literarni krožek Podmladka Jadranske straže na realni gimnaziji v Mariboru. Že davno je navada, da se srednješolci zbirajo v literarne krožke in izdajajo svoja dijaška glasila, navadno le pisana ali opalografi-rana, malokdaj tiskana. Poslednje se zgodi kvečjemu ob maturi. Takih srednješolskih poizkusov smo imeli tudi v Mariboru že več in sedaj nadaljujejo tradicijo, pod-
mladkarji Jadranske straže na realni gimnaziji, ki so te dni izdali svoje opalogra-firano glasilo »Naši koraki«, ki prinaša na 16 straneh celili pol 10 prispevkov sedmih sodelavcev v vezani in nevezani besedi, Večino tvorijo psevdonimi, manj je pogumnih pravih imen. »Naši korakarji« so: France Svoboden, ki je objavi] tri pesmi in krajši prispevek v prozi; Štefan Nabergoj s sestavkom »Na pogrebnih svečanostih Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja v Beogradu« in »Pesem o morju«; Sobočan, ki je napisal kar celo novelo »Naša zemlja je lepa«; Slavko Kadu-nec z dvema pesmima; Enca s črtico »Komu je svetila luč?« Miška s črtico »Ljubezen — hrepenenje« in Vlada Mravljakova s sestavkom »Maribor, prelepo naše mesto«. Pesmi so odločno slabše kakor proza; v njih je komaj dvoje, troje verzov, vse drugo so prozaične besede. Prispevki v prozi nam razodevajo ponekod zdrave zarodke, najboljši pa je najdaljši, Sobočana »Naša zemlja je lepa«, samo naslov je prevoden. Kdo bo od teli ostal? Težko, prav za prav nemogoče vprašanje, na katero bo odgovoril šele čas. Koliko jih je že pisalo v teh letih — in potem nikoli več. Morda bo pa le nekaj? Zaenkrat smo veseli tudi že vsak*» dobre volje, zato — dalje!
Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naša ljubljena mati, tašča, sestra itd., gospa
ALBINA EHM
zasebnica
danes, po težki, mučni bolezni v 71. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere ob 14-30 uri mirno v Gospodu zaspala.
Drago pokojnico položimo v soboto, dne 19. januarja 1935 ob 15*30 uri na magdalenskem pokopališču k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek ob 7. uri v magdalenski cerkvi.
Kranj, Celje, Maribor, Kapfenberg, Trst, 17. jan. 1935. Žalujoče rodbine: Schwarz, Srimz, Novak in Ladstetter.
Maurice Dekobra;
Koi ilčev Da'ec
Neznani obiskovalec je sedel v naslanjač, ki sem mu ga ponudil. Bil je slabo obrit, slabo oblečen in obuvalo mu je bilo slabo. Odkloni! je, da bi povedal slugi svoje ime in namen svojega obiska. Vendar pa sem ga sprejel, ker ljubim skrivnostne obiske. Ti so slaščica v našem, vse predolgočasnem življenju.
»Gospod,« je pričel, »gotovo ste že kaj slišali o Baturotovi zadevi?«
Komu po vsem Francoskem r.aj bi bila ta zadeva neznana! Dolge mesece se je po'nil tisk z dejanji te^a strahovitega safirja. Spominiam se, da so Baturota po trimesečnem brezuspešnem iskanju končno prijeli in da so mu dokazali onečašče-nje in umor četvorice žensk iz najrazličnejših družabnih slojev; neka šivilja, neka baronica, vdova nekega industrijca in neka angleška plesalka so bile niegove žrtve. Po niegovi obsodbi so ga giljotini-ra!i 8. oktobra pred kaznilniškim zidom. Njegov primer je vzpodbudil celo psihiatre, moraliste in zgodovmarje. ki so se dolgo trudil', da bi razložili strahotno moč tega Lovelacea in čar tega davilca.
»Gotovo, gospod « sem odgovoril, »za Ba+rota sem se zelo zanimal... za to dušo aziatskega podočnika. Eden. ki je zašel na stranpota!«
»Ali bi si radi pridobili Baturotovo relikvijo?«
»Kako menite to?«
Moj obiskovalec se je sklonil in dejal kratko:
»Ostavlieni spominki na velike zločine so moia posebnost... Bogatemu Američanu sem prodal Landrujev zob in nekemu zbiralcu iz Bordeausa sem prepu-
Sokolstvo
Iz župe. Ponovno opozarjamo, da bo župni smuški tečaj od 20. do 27. t. m. v Kotljah pri Guštanju, župne smučarske tekme dne 27. tm. pri Glažuti na Pohorju (v smuku in smuških likih), župni smučarski izlet pa 2. in 3. februarja 1.1. — Naprošamo br. načelnike, da se zavza mejo za števi’no udeležbo. — Onim. ki so zamudili prijaviti se za tečaj, naj društvo izda predpisano »uverenje« za polovično vožnjo. — Zdravo!
Sokolsko društvo Maribor I. Uprava sklicuje za soboto 19. januarja 1935 ob 20. uri zvečer v telovadnici inž. podoficirske šole (bivše kadetnice) redni letni občni zbor z dnevnim redom po pravilniku. Udeležba vsega članstva obvezna! Starosta.
stil nogavice Mate Hari . . . Imam samo neponarejeno blago . . . Nudim jamstva za njegovo pristnost ... V Baturotovem primeru se mi je posrečilo s pomočjo nekega kopališkega čuvaja, da sem dobil dva členka njegovega desnega palca . . tega morilskega palca, ki so ga proučevali strokovnjaki in učenjaki pod povečevalnim steklom ... Če vas stvar zanima, vas povedem k prijatelju tistega pokopališkega čuvaja, ki je shranil in konservi-ral relikvijo . . .«
»Kaj stane palec?«
»1000 frankov.«
»Ni vreden petdesetih louisdorjev.«
»Odklonil sem 1200 frankov gospodične Jeanne d’Arnacque, ki hrani v svoji omari vendar najbolj nenavadne spominke.«
»čujte, ne odklanjam načeloma. Dokažite najprej pristnost tega palca in potem bomo videli.«
»Nu, sledite mi na pokopališče v Bag-noletu, kjer pokopavajo usmrčene zločince, in prevzamem odgovornost, da boste zadovoljni.
*
Dva dni pozneje je bil satirjev palec moja last. Čudni obiskovalec me je povedel na pokopališče v Bagnoletu, kjer sem našel čuvaja, ki mi je pokazal z mnogo ta-jmstvenostjo ta spominek. Bil je dokaj čudna reč, dolg štiri do pet centimetrov In je plaval v alkoholu, kakor mrtva riba.
»Malo se je osušil,« je pravil čuvaj smeje se. »in manj tečen kakor prstek lepe ženske po manikiri ... A končno palec, ki v zgodovini zločina nekaj šteje, in če vzamete natančno, ne napravite slabe kupčije . . . Vtaknil sem ga v najbližjo prazno steklenico ... Zamašek sem zapečatil z voskom. Lahko ga boste hranili neomejeno dolgo.«
KtfftMMMMBESl .'1HBM. J a—BI
Obsojeni grof.
Svetovni listi so zadnje čase na široko poročali o aferah avstrijskega grofa Rudolfa Kronberga, ki je prevaril mnogo
Še tistega večera sem postavil relikvijo v mojo knjižnico. Dal sem ji mesta v srednjem predalu med nekim Baudelaire-om v šagrenu in nekim Parnyjevim fri-volnim delom. Natančno vzeto sem bil s tem nakupom zelo zadovoljen in sem se veselil ob misli, kako se bodo moji gostje začudili, ko .iim bom tako mimogrede objasnil izvor tega prekletega uda.
Naslednji petek sem imel šest svojih najboljših prijateljev v gosteh: Andreja Biroussea z ženo, Francoisa de Tesauja, gdč. Renee Vathilovo iz Caumartinove komedije, Edwarda Stewa, ameriškega romanopisca in baronico Hatfelsovo. Okrog desetih smo se podali v kadilnico, kjer nam je maroški boy postregel s kavo. Moji gostje so veselo kramljali. Na divanu je ležal Edward Stew in je pripovedoval gdč. Vathilovi zgodbo zamorskega jenkija, ki bi spravila apoplektičnega kardinala v rdečico, dočim je baronica Hatfelsonova poskušala, da bi prebrala neki stavek Marcela Prousta v enem dušku.
Hipoma je Andrče Barousse, ki je stal pred petim predalom knjižne omare, začudeno vzkliknil. Z največjo pozornostjo je opazoval moj spominek. Približal sem se mu in sem užival že vnaprej redki u-speh, ki se mi je obetal, ko je Andree Bi-rousse vzkliknil:
»Nezaslišano! Nikoli bi ne sanjal, da bom odkril slepiča svoje žene pri tebi!«
Pogovori so utihnili. Moji prijatelji so obkrožili Birousseja, ki je držal zagonetno steklenico v rokah.
»Kaj praviš,« sem odvrnil. »Znorel si! To je palec Baturota, znamenitega morilca; pridobil sem si ga s pomočjo . . .«
Glasen smeh me je prekinil.
Birousse je poklical svojo ženo:
lepih in bogatih deklet ter žen. Njegov zagovornik je skušal v obrambnem zagovoru dokazati, da je grof nedolžen in da so vsega kriva dekleta in žene. Dokazati je skušal, da jih ni grof lovil, marveč so one lovile njega in je zaprosil sodišče, naj bi ga čim milejše kaznovalo. Grof pa je le bil obsojen na 2 leti zapora.
Dar izpod oblakov.
V nekem severnoameriškem mestu so priredili te dni veliko gospodarsko razstavo. Z letali so prevažali iz -azilih krajev najrazličnejše blago za razstavo. Tako so iz nekega kraja nameravali prepeljati z letalom tudi prašička, kakršnih je bolj malo na svetu. Ko ie letalo z dragoceno živaljo letelo nad neko vasico, je prašič na doslej še nepojasnjen način padel iz letala na neko siromašno hišo, predrl streho in se znašel poginjen prav na postelji. Razumljivo je, da so se o tej komični nezgodi na široko in dolgo razpisali ameriški listi.
»Blanche . . . Poslušaj vendar! ... To je presmešno! Našega prijatelja so pre-varili ... To Baturotov palec! . . .«
In Birousse je nadaljeval, da bi me po* polnoma prepričal:
»Vzel ti bom vso iluzijo, ubogi prija' telj ... Tu resnico v vsej njeni preprostosti . . . Preteklega septembra so operirali Blanchi slepiča na kliniki dr. Be-lottea .... Komaj se je zbudila, je zalite-vla, da bi smela shraniti, kar ji je kirurg odrezal. Strežnik je ukrenil vse potrebno. Da, izposodil si je od Blanche celo to oglato steklenico s tako značilno obliko, W je vsebovala nekoč Cotyjev parfum. A ko je Blanche štirinajst dni pozneje zapustila kliniko, se je po nesreči izkazalo, da je steklenica izginila. Menili smo, da se .ie izgubila, ali pa da jo je ukradel neki stre/-j nik, ki ga je bil dr. Belotte malo prej odpustil. Predstavljaj si torej moje presenečenje, ko jo najdem pri tebi!«
Razočaranje je bilo bridko. Blanche me je prijela prijateljsko za roko in dejala posmehljivo:
»Dragi moj, na svoje anatomsko znanje ste lahko malo ponosni! Dovoljeno je, da smatrate Pireje za moža. a da zamenjate slepiča kakšne ženske s palcem kakšnega zločinca, to pa presega vse meje!«
Moji prijatelji so se izborno zabavali in mi ni ostalo drugega, kakor da sem kazal tudi jaz vesel obraz in da sem napravil pokoro za greh nečimernosti, ki sem ga nameraval storiti. Zgrabil sem steklenico, obrnil sem se k Blanchi in izjavil:
»Draga prijateljica, nameraval sem vam za Novo leto poslati par novih dragocenih rokavic. Dovolite, da vam namesto tega vrnem ta mali košček vašega lastnega telesa . . .«
Oglašujte
Vecermk u**
Mali oglasi
Razno
Kupim
V soboto in nedeljo VELIKA POJEDINA JETER-NIH KLOBAS.
fina domača močnata iedila, cela pohana piška Din 17.—. pivo v sodčkih 3.50 la vino. Vljudno vabi voditeljica ro-| stilne »Mesto Ptul«. Matilda1 Seifried, Tržaška c. 7.	219
FIXUM IN PROVIZIJO |
nudimo eospodom. ki hodeio vstrajno in marljivo delovati za naš zavod v Mariboru in okolici. Takojšnje ponudbe z j obširnimi podatki na upravo' »Večernika« pod »Delo«. 21»
C J*, t.sokuc a ) Zastopnike sprejmem
Posest
HRANILNE KNJIŽICE
Mestne hranilnice aii Posojilnice v Mariboru iz 6—10.000 se kupi proti takol. plačilu Ponudbe pod »M. P.« na tipra vo lista.	131
Slutbo dobi
KUHARICO,
perfektno, natakarico in služkinjo za gostilno sprejmem-Vicel, Gosposka 5.	228
Zgubljeno
us-
ZGUBIL SEM RJAVO NJENO SUKNJO v sredo zvečer v Melju. Nai-ditel naj Jo odda proti nasradi pri Klemenčiču. Dravska 8.
229
DVOSTANOVANJSKA NOVA KUp||Jt« SVOJ G P©-
takoj na prodai v Koscskesa IfibHlBiPtlMM** ulici- Informacile dale Alojz	||||tr«ntlh	>
Vales. Frankontmova ul. 12.
161	I
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega iskrenoljubljenega soproga in očeta, gospoda
Hitita I MA
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo.
Maribor — Beograd, dne 17. januarja 1935.
Globoko žalujoča 230	soproga	Dan	ca	in	hčerka	Ljubica.
Saia konzorcij .Jut,a. » LiaManh prediv,*	l;Trj^\:wR,AP!’|1V0J>,RI;kHAR	V	T'Ska	Marib°rSka	tlSkan,a	d"	Pr'<'S,aV“"'
STANKO DE 1 ELA v Maribora