Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — ne-riel|«ka izKar so dali z eno roko, so nam z drugo vzeli I Cerkev naj bi postala orodje v rokah države: in-strumentum regnil Cerkev sme obstojati in delati, toda le v toliko, kolikor ji milostno država dovoli.« Dobro je to mišljenje označil nek fašist z besedami: Kristus sme v javnost le, če obleče črno srajco... Spričo površnega in nestvarnega pojmovanja, ki ga ima fašizem o veri, se ne čudimo temu, kar poroča iz Rima dopisnik pariškega »La Croix«. Piše namreč, da se pri fašizmu vedno bolj opazujejo znaki »laisser-aller morale«, kar je tem z.načilnejše, ker se je fašizem ob svojem postanku kazal v moralnem oziru strogega in puritnnskega. Znano je, kako so svoje dni čistili ulice, lovili po cestah b!od-nice in zapirali sramotne javne lokale. Toda sedaj se istočasno z antiklerikalizmom razliva iz fasi-Btičnih vrst tudi val nemorale. Treba je pogledati le njihovo časopisje, kako polni svoje kolone s pikantnimi zgodbami v Boccnciovem stilu, kjer tnr-tjoli nesramnosti in napadov na cerkev in versko življenje. Treba je vedeti, kako se vse prireditve končavajo s plesi, vedno le s pleei in ponoče-ranjem. Zato smo globoko skeptični, ko Čujemo gla-tove o zopetnem zbližnnju Vatiknna in Kvirinala. Fašizem ne postopa iskreno. Kult religije, kakor ga izvaja na zunaj, navidezno varstvo verskega življenja ne odgovarja Iskrenim čuvstvom. ker poteka Francosko-rushi sporazum v nevarnosti? Strah v Berlinu -- Rusho-poljski sporazum so minirale nemške intrige Berlin, 29. avg. b. Nemški tisk, pa naj pripada kakršnikoli jx>litični struji, je dobre volje. Z vzhoda, iz Moskve je prispela ugodna vest, da so namreč Rusi zavrnili poljski predlog za sklenitev pogodbe o nenapadanju. Litvinov je zavrnil ponudbo, ki mu jo je stavila Poljska v času intenzivnih pogajanj med Rusijo in Francijo, dne 23. avgusta, po svojem poslaniku v Moskvi g. Patku, češ, da ne more sprejeti pogojev, pod katerimi bi bila poljska država pripravljena skleniti pogodbo o nenapadanju z Rusijo. Rusi bi se pogajali s Poljaki na ti-le podlagi: Pogodba o nenapadanju naj velja samo med Poljsko in sov'°tsko Rusijo in se torej ne sme nanašati na poljske zaveznike, to se pravi nn Francijo in Romunijo. Sovjeti priznavajo sedanje poljske meje, ne morejo pa jirevzeti nase ni-kakih obveznosti glede Besarabije. Istočasno odklanjajo Rusi sedanje in bodoče priznanje pravic, ki bi jih Poljska uveljavila glede Gdanskega. Končno bi se morala Poljska obvezati, da ostane nevtralna v vsaki bodoči vojni med Rusijo in poljubno tretjo silo. Nemški tisk ugotavlja, da je Poljska prejela lekcijo, ki jo je samn izzvala s svojo »nenavadno« ponudbo, kakor označuje »Gerinaninc poljski predlog, in da so s tem pogajanja med Poljsko in Rusijo končnoveljavno zaključena. Položaj pa vendar ni tako enostaven, kakor ga slika zainteresirano nemško časopisje, ki je z namenom, da zaneti spor med Francijo in Poljsko, šo do danes trdilo, da so pogajanja med Poljsko in Ktisijo sploh niso vršilo, to se pravi, da se je Franri.ia pogajala na svojo roko z Rusijo in pustila na cedilu Poljsko. Še celo sovjetski zunanji komisar je izdal prav 23. avgusta, to je tisti dan, ko mu je poljski poslanik izročil predlog za pogodbo o nenapadanju, komunike, da se s Poljsko sploh ni pogajal! Določno dognati scdnnji položaj pogajanj med Rusijo, Francijo in Poljsko, ni mogoče na podlagi poročil, ki jih ima javnost na rnzjiolngo. Dejstvo je le, da se poljski zunnnji minister Zaleski nahaja v Parizu, da se je Litvinov nn poti v Ženevo ustavil v Berlinu, dn je nemški poslanik, baron Direksen nenadoma prispel v Berlin iz Mcskve, da poroča zunanjemu ministru o novem položaju. Litvinov, ki se je sestal z zunanjim ministrom Curtiusom, bo prišel med zasedanjem Zveze narodov v Ženevi v stik s Francozi in bržkone tudi z Zaleskim. Takoj ob začetku pogajanj med Rusijo in Poljsko za sklenitev trgovinske jjogodbe in pogodbe o nenapadanju so Nemci zaslutili nevarnost, da bi ne prišlo inorda do tako zvanega vzhodnega Lo- carna, to se pravi, do francosko-poljsko-ruskega sporazuma, ki bi zajamčil na eni strani poljske meje, na drugi pa poslabšal odnošaje med Nemčijo in Rusijo, ki so se razvili po sklenitvi tajne pogodbe v Rappalu. Nemška diplomacija je namreč dobro vedela, da ne bodo Francozi zapustili Poljakov in sklenili z Rusijo sporazuma o nenapadanju, v zmislu katerega bi Francija pustila Poljsko na cedilu v slučaju, da bi jo napadla Rusija. Nemška javnost se ni toliko razburila radi morebitnega sporazuma med Francijo in Rusijo, s katerim naj bi se samo paraliziral vpliv rusko-nom-škc pogodbe v Rappalu, kolikor radi možnosti trojnega sporazuma, to jo med Rusijo, Poljsko in Francijo, ki bi Poljsko enkrat za vselej rešil strašne more, da pride lahko vsak trenutek v nemško-ruske klešče, to so pravi, da lahko nanjo navali z eno strani Rusija, z druge Nemčija. Tako nima na pr. »Germania« prav nič proti rusko-francoskemu sporazumu, češ, da bi ta sporazum blagodejno vplival na odnošaje med Francijo in Nemčijo, ki jih je doslej vselej kršil francoski strah, da ima Nemčija tajne j>ogodbe z Rusijo. Vendar pa ta list takoj izraža upanje, da no bo Rusija sprejela nikakili zahtev, ki jih stavi Francija na pritisk Poljakov glede ohranitve statusa quo na vzhodu, to je glede ohranitve poljsko meje, ker bi lo liilo v popolnem nasprotju z zunanjepolitično linijo, ki ji sledi Rusija žo od Vorsaillesa naprej. Še bolj jasna je »Frankfurter Zeitung«:, ki piše: »Čeprav ne moremo upati v doglednem času na revizijo meja, se vendar ne smo zgoditi nič, kar bi v bodoče to ure- ditev otežkočilo ali celo onemogočilo.« Nemci torej odločno vztrajajo na reviziji polj sko-nemške meje, to se pravi, na odpravi poljskegt koridorja. Zato ima »Express Poranny< povsem prav, ko trdi, da so neugodnega poteka pogajanj med Poljsko in Rusijo krive nemške intrige in da se je Rusija pričela obotavljati prav radi pritiska Nemčije, na katero je vezana s tajno pogodbo v Rappalu. Zanimivo je, da so Rusi podpisali pogodbo z Nemci prav nato, ko so prekinili prva pogajanja s Poljaki, ki so se začela leta 192A podlagi ruskega predloga za pogodbo o nenapadanju. Že tedaj so Poljaki slavili zahteve, da bi se ta pogodba spravila v okvir Zveze narodov in zavarovala s klavzulo o razsodišču ter z drugimi jamstvi, in končno, da bi se sklenila s Poljsko kot predstavnico manjših obmejnih držav, kakor so Romunska, Latvija in Estonija. Te pogoje so Poljaki stavili tudi sedaj in, kakor že rečeno, so jih Rusi zavrnili, ker nočejo sklepati pogodb z bloki, temveč vidijo pred seboj raje samo Poljsko in samo Romunijo. Takšna pogodba pn bi bila zn Poljake nemogoča, ker so že vezani z vojaško pogodbo z Romunijo, ki jamči tej besarabsko mejo. Vse kaže, da so se nemške intrige zaenkrat posrečile; vprašanje pa je. za koliko časa. Francosko zlato, radi katerega so sovjeti pričeli pogajanja, ima namreč vedno bolj privlačno silo. Saj celo nemški listi, kakor »Germania«, pišejo, da bo ne-sentimentalna francoska politika prej ali slej do-vedla do normalnih gospodarskih odnošajev med Francijo in Rusijo. Francija in Poljska se pogajata sporazumno t Pari:, 29. avg. A A. Na večerji, ki jo je srn oči priredil francoski kolonijalni minister na koloni-jalni razstavi v Parizu na čast poljskemu zunanjemu ministru Zaleskemu, in ki se je je udeležil tudi predsednik vlade Laval, je imel zunanji minister Zaleski govor, v katerem je med drugim povedaL da sta Francija in Poljska v medsebojnem sporazumu, vendar vsaka zase vodili pogajanja s Sovjetsko Rusijo v svrho sklenitve jiogodbe o nenapadanju. To inicijativo, ki sta jo začeli Francija in Poljska kot miroljubni državi, so vsi radostno jx>zdra-vili. Poljska s simpatijami in zaupanjem spremlja stremljenja Francije v tem pogledu in vidi v tem stremljenju samo normalne posledice politike miru, ki je Francijo in Poljsko vedno združevala. Na koncu svojega govora je minister Zaleski dal izraza svojemu ujianju, da francoski in poljski trud ne bosta zaman. Poljskemu zunanjemu ministru je odgovoril francoski ministrski j>redsednik Laval. Naglasil je, da nikoli ne bo pozabil in da nikdar ni j>o&abil prijateljstva med Francijo in Poljsko, ki mora ob' državi voditi pri vseh njunih akcijah. Pogajanja med Vatikanom in fašistično vlado prekinjena Pariz, 29. avg. ž. Po infornta< ijah iz Rima so pogajanja, ki so sc vodila med Va ikanom in fašistično vlado, prekinila. Vatikan jc v teh pogajanjih odločno zahteval od fašistične vlade, du spoštuje konkordat in da dovoli sodelovanje vsem katoliškim organizacijam, ki so po naredhj italijanske vlado prepovedane..V zvezi s tem sc trdi. da jo Mussolini pripravljen izpolniti zahteve Vatikana. ali temu nasprotujeta minister Balbo in tajnik fašistične stranke Giuratti. Antifašistična »Liberta« je ivedela. da jc po itaredbi Mussolinija izvršena neko vrsta anketa po celi Italiji, ki ima la cilj, da iive kakšen odziv je dobila kampanja, ki jo je fašistična vlada naperila proti katoliškim organizacijam r Italiji. Rezultat te kampanje je bil porazen za fašiste. Radi tega jo Mussolini omehčal svoje stališče napram Vatikanu. Ni izključeno, da ho radi tega fašistični tajnik Uiuratti odstopil ii tajniškega mesta. Nov naval na Cerkev v Primorju Župnik Cerar pred konlinacifo - Dr. Janko Kralj aretiran Sušak, 29. avg. (Izv.) Z Reke je prispelo poročilo o novih aretacijah in konfinacijah v Istri in na Goriškem. V Julijski Krajini je nastopil po izbruhu spora med Vatikanom in fašistično vlndo še ostrejši kurz proti Slovanom, zlasti proti cerkvenim ustanovam in proti slovanski duhovščini. Fašistični oblastniki so napetost med sv. stolico in Italijo, ki je v njihovih očeh opravičevala šc tako gorostasne nezakonitosti, porabili za to, da so se vrgli na slovansko duhovščino in slovanske Marijine družbe, ki so še edina od oblastev tolerirana verska ustanova. Poročilo se glasi: Karel Martinčič, oreanist iz Berina v Istri, ki je bil nedavno obsojen v prvi instanci na mesec dni zapora radi širjenja Mohorjevih knjig, je bil pozvan v Pulo prod komisijo za konflnaeije. Ker se je odločno zagovarjal, so zolo surovo nad njim vpili ter ga odpustili na dom. A kmalu nato so ga dali nretirati in ga zaprli v Puli. najbrž z namenom. da ga konfinirojo. V tednu od 16. do 23. avgusta je bil pozvan v Pulo pred komisijo za konfinacijc župnik Anton Cerar iz Šmarja pri Kopru. Kako je zasliševanje končalo, še nimamo poročila. V soboto 22. avgusta je goriška policija naredila hišno preiskavo v stanovanju dr. Jankota Kralja, ravnnteljn Mohorjeve drutbe. Kaki dve uri so brskali, no da bi našli kaj ohtožilncgn. Vkljub negativnemu uspehu preiskavo je bil dr. Kralj odveden v zapor. iz pravega, resničnega vrednotenja religije in ni sad široke politične koncepcije. Ako sta se obe sili izmirili, potem je zopet enkrat fašizem tretiral Cerkev, kakor se trotira zemeljska, ue pa božja oblast. V tednu od 9. do 16. avgusta je mani cerkveni govornik i/. Gorico dr. Mirko Briimnt priredil duhovne vaje za dekleta pri hotjepotni eerkvi Matere boije na Vitovljah blizu šempusn. Udeležilo se je menda 20 do 30 deklet, ki so v ondotni gostilni imele hrano in prenočišče. Pozneje jc policija v Gorici klicala dr. Bniniata na odgovor, gostilničarju pa odvzela koncesijo. ♦ * * V času, ko se nam iz Rinin napoveduje sporazum med Vatikanom in fašistično Italijo, prihajajo iz Julijske Krajine žalostna poročila o novem navalu na vse, kar je ostalo v primorskih cerkvah šo našega in kar je v zvezi z verskim življenjem tako preizkušanega slovenskega in hrvaškega ljudstva. Preganjajo Marijine družbe, prepovedal se je še edini verski list -Bogoljub«, ki ki je donašal hrane lačnim dušam moralno in gospodarsko hirajočega naroda, pred sodišče pozivajo nazširjevalce mohorskih knjig, čeprav se te z oblastnim dovoljenjem tiskajo v Italiji, na odgovornost kličejo policijski upravniki k sebi duhovnike in prefekti jim grozijo s konfinacijami, drugi duhovniki morajo čez mejo, tretji že po leto dni ne prejemajo plače, nekaterim se je zavrnila opcija ali pa jih državno pravdništvo ne prizna na mestih, kamor so jih postavili škofje, in slednjič se je policija vrgla še na tisto malo slovenskega razumništva, ki je ostalo med svojim ljudstvom. Dr. Janko Kralj je zopet v ječi. Zakaj? Vodil je Goriško Mohorjevo družbo, cerkveno bratovščino, ki stoji pod nadškofoviui nadzorstvom in jI Je nedavno smn sv. oče Pij XI. podelil svoj blagoslov. To je še edina založba, ki tiskn slovenske knjige in ki je trn v peti fašističnim oblastnikom. Treba jo je bilo uničiti; zato aretneija dr. Kralja. Moral bo bržkone vnovič na LiDare. odkoder se ie 1.1929. po sklepu lateranskih pogodb vrnil po štirimesee« nem pregnanstvu. Za danes naj nam bo dovoljeno samo vprašanje, ali je mogoče takšno |)ostopanjc napram vsemu, kar je katoliškega v Primorju. spraviti v sklad z resnično željo do sporazuma s katoliško cerkvijo! Naša delegacija odpotovala v Ženevo Belgrad. 29. nvg. AA. Zunanji minister dr. Vo-jislav Marinkovič je odpotoval v Ženevo na zasedanje Zveze narodov in komisije za proučavanje evropske unije kol šef naše delegacije in nas prvi delegat. — Našo ženevsko delegacijo sestavljajo razen šefa delegacije in prvega delegata dr. Marin-koviča prvi namestnik dr. Ilja Sumenkovič, izredni poslanik in pooblaščeni minister, dr. Konstantin Fotič. izredni poslanik in pooblaščeni minister, in dr. Milan Todorovič, univ. profesor. Za skupščino Zveze narodov so določeni še tile delegati: dr. Andrej Gosar. minister za socialno politiko in narodno zdravje v pokoju, dr. Velimir Mnžuranič, minister na razpoloženju, in dr. Milnn Todorovič. univ. profesor. Gandhi ie na polu London, 29. avg. tg. Izginili so zadnji dvo mi, ali se bo Gandi udeležil konfercnce za okroglo mizo. Gandi je danes na parniku -Rajputana z dvema prijateljema odpotoval v London in se pričakuje njegov prihod 18. septembra. S seboj ima tudi dve kozi. Pri odhodu mu je prebivalstvo prirejalo burne ovacije, dočim je pregnalo nekatere demonstrante, pri čemer je bilo več oseb ranjenih. Kuga v Barceloni Barcelona, 20. nvg. AA. V mestu razsaja bu-bonska kuga. 60 ljudi je, kakor poročajo, že umrlo, 140 jih je v bolnišnici. Prebivalstvo je v paniki. Portugalska vlada bo upornike izgnala na otoke Pariz, 29. avgusta. AA. Havas poroča iz Lizbone: Včeraj je imel ministrski svet sejo ppd predsedstvom predsednika vlade Carmonc. Po seji e vlada izdala komunike, v katerem razglaša, da e zaradi pogostih pobun sklenila izpremeniti svo-o dosedanjo politiko in pregnati voditelje uporni-tov na otoke, uvesti strogo cenzuro na časopisne vesti in omejiti vse skupščine, kjer bi utegnilo priti db neredov. Vlada apelira na patriotizem vseh Portugalcev, da jo bodo podpirali pri njenem delu za ohranitev reda. Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno, topktjše, mirnejše vreme. Stran % >SLO VEHKCc, dn* 1*1 avgusta 1S3L etov. 106. Gospod Zamora raz BarcelaM, M. avgusta. Naš režim j« oflvktno iagubU P" ■»•i. Postavljen pred težka gosjKidarska ln aocljttloa vprašanja, ki zahtevajo neodložljive rešitve, pusti, da brezštevilni odseki ustavodajne skupščine zapravljajo dragoceni čas s teoretičnimi razpravami, s katerimi se vse zakonodajne inicijative in predlogi zavlačujejo. Na drugi struni pa je režim sam s svojo modrostjo čisto pri kraju in še do daues ni izdelal niti enega samega zakonskega načrta socialnega ali gospodarskega značaja, ki g« naš« nevzdržne razmere nujno zahtevajo. Katalouija soglasno zahteva avtonomijo t okviru Španske republike, ki so jo vsi republikanski voditelji v San Sebastianu is pred enim letom načeloma priznali. Namesto da bi se bil režim že davno lotil podrobne izdelave avtonomističnega št.ituta, je pustil, da ga sestavijo Katalonci in plebiseitarno sprejmejo. Sedaj pa, ko je sprejet, dela konstituanta težave in se pripravlja, da začne brezkončno debato o principu unttarizma na eni in federalizma na drugi strani. Enako se godi agrarni reformi. Režim se še sedaj ni odločil, koliko zemlje in kakšno zemljo naj razlasti, alt po vsej Španiji ali samo v Andaluziji; ne ve, ali naj bi zemlja prešla v privatno \li v zadružno last, pa tudi ni preskrbe! za znčas-lo rešitev vprašanja kmetskih kolonov in brezr poselnih kmetskih delavcev, ki naraščajo v celo armado zagrizenih sovražnikov današuje družbe. Pač pa »e je temu nesposobnemu režimu, ki ni dosedaj Iznašel nobenega drugega sredstva, da nasiti lačne ielodco, kakor da odgovarja na izbruhe nevolje in obupa množice s salvami strojnih pušk, silno mudilo s kulturnim bojem proti katoliški Cerkvi. Kjer naj neomejeno zavlada trama-sonerija, tam je treba preje izločiti verski in kulturni vpliv katoliške Cerkve, to je stnro temeljno sačelo vsakega takozvanega »svobodomiselnega« režima. Moralna načela katoliške Cerkve, ki obsojajo vsnko tiranijo, ki neprestano opominjajo vladajoče na pravičnost, ako hočejo, da jih bodo vladani poslušali, ki ščitijo ljudstvo v imenu božjega zakona pred samovoljo in izžemanjem, so !ramasonski kliki trn v peti. Zato odrekajo Cerkvi pravico verskih udruženj, dočim v ustavi dekre-tujejo neomejeno pravico zborovanja in organiziranja; zato se hočejo polastiti cerkvenega premo-lenja, ki jamči za neodvisnost Cerkve in je Itak skromno, medtem ko z vsemi sredstvi državne sile in avtoritete ščitijo velekapital in veleMnanso pred najmanjšim poizkusom ekspropriacije in socializacije. Boj proti Cerkvi in duhovščini pa proti verskim in moralnim tradicijam ljudstva, odet v znane liberalne fraze, nima dejansko nobenega irugega namena kakor tega, da pripomore kliki, ki je politični eksponent brezverskega in brez-moralnega meščanskega velekapitala, do absolutne aadoblusti nad španskim narodom. Framasonski eksponenti denarnih mogotcev Španije pa se ne zavedajo, kako s tako kratkovidno politiko rušijo temelje države in družbe, kako sami žagajo vejo, na kateri sedijo. Če bi se Ffamo »Slovenctt" Jta posrečilo, da omajajo največjo, lahko rečemo, v današnjih razmerah edino moralno avktoriteto, ki Je kljub vsemu tudi še danes najgloblje vfd-drana v miselnosti in srcu ljudstva, potem ne bo več nikogar, ki bi narod opomiujal k ljubezni, vzajemnosti ln spravljlvosti, kt bi ga pozival k skupnemu delu za obči blagor, da se najde sporazumna rešitev perečega socijalnega problema v duhu krščanstva; potem bodo zmagali tisti, ki mislijo, da se bo nova družba ustvarila le po krvavem obračunu tlačenega razreda t razredom tlači telje*. Toda, kogar holie Bog pogubltl, tega oslepi. In kaj bolj slepega, kakor je ta naš španski režim, si je težko predstavljati. Naš ministrski predsednik zagotavlja, da je dober katoličan, pusti pa framasoue gospodariti, kolikor hočejo, samo da ue izpodmaknejo stolčka njemu. Naš naučni minister pridiguje najvzvlšenejšo etiko, zida obstoj in bodočnost špnnskega naroda na morali ln deklamlra o največjem idealizmu, hoče pa odpraviti religiozni poduk in narodno šolo oroputi najbolj idealnih sotrudnikov in kulturnih delavcev, katoliških duhovnikov ln učiteljev, kakor da bi bila kdaj kje na svetu mogoča prava ln trdna morala brez religije. Pa Se svobodnega pouka v duhu religije on ne dopušča! Je pa seveda svobodomlslec prvega reda ln njegovi prosvetni dekreti so polni povzdigovanja ln hvale človečanskih pravic. Istotako je unikum naš minister za notranje zadeve, gospod Maura, ki predstavlja v kubinetu »konservativen • o o elmnent« to s pomočjo »elvltne straže«, kakor se pri nas imeuuje žandarmorija, kroti revolucionarne elemente ter pošilja nad pošteno, krotko in konservativno baskiško ljudstvo vojaške oddelke. Ta predstavitelj konservativnosti je dal zapreti baskiškeg« generalnega vikarja v Vitorji in je izjavil, da bo sploh z:drl vsak protirežimski pokret in poizkus, ki jih pa njegov »konservativni« režim sam izzivlja s svojo protiversko in protiljudsko politiko. Sicer pa nastop notranjega ministra Maure nI naperjen samo proti protestni akciji baskiških katolikov, ki nočejo mirno trpeti, da se Cerkev preganja, ampak Ima tudi namen, da ustrahuje avtonomisličuo gibanje, ki je framasonskemu režimu do dna duše zoprno — saj framasonstvu nobena stvar ni tnko na potu kakor princip ljudske saiuo8tojnostni. Rnzume se pa tudi samo po sebi, da naš notranji minister navdušeno pleni vsako svobodno besedo in je v Baskih ustavil vse katoliške časopise. Čeprav ustavni načrt proglaša »popolno svobodo tiska«. Ko to pišem, se v Madridu govoru, da je začel naš predsednik razmišljati, ali je ta politika prava. Menda ga skrbijo sadovi, ki bi jih utegnil kulturnobojni poizkus framnsonske lože roditi v deželi, kjer je gospodarska stiska ljudstva sprostila najhujše strasti iu nagone. Pravijo, dn uvideva, kako je nespametno v takem momentu pomnožiti nezadovoljne elemente'Še z užaljenimi čustvi katolikov. Bog daj, da bi naš Zamora popolnoma iz-pregledall I>r. E-y. misli španska, vlada izvesti a&rarno Madrid, 29. avg. Ministrski predsednik je predložil konstituanti končno redigirani načrt agrarne reforme. Glavne določbe to^a načrta, ki ima 24 členov, so sledeče: Reforma se začne z učinkom nazaj od dno 14 aprila, datumom proglasitve republike. Ta določba ima namen, da onemogoči veljavo samo navideznih odstopov zemlje, ki so se izvršili po tem datumu. Agrarna reforma se rasleza na ceio Šjranijo samo, kolil:or so Uče največjih Intijundijev. V glavnem se reforma izvrši samo v provincah Andaluziji in Estremaduri. Tukaj se razlastijo vsa posestva, ki Imajo več kot 800 ha njiv, 200 ha višinskega goada, 100 ha vinogradov in 400 ha nižinskih gozdov. Najprej se razlastijo kraljevski fevdi in fidej-komisi, polena posestva, ki se dajo namakati in katera so dobila svojo ceno po državni podpori, nadalje posestva juridičnih korporacij, cerkvena posestva, ustanove in nadarbine ter končno taka posestva. ki so se sistematično dajala v najem. Odškodnina se določi na osnovi vrednosti zen»-IjiSke renle, posestniki velefidejl.omisov pa se cft-škodujejo samo za polovico. Pri odškodninskih vso- tah, ki presegajo poJ milijona pezeit, sie faivrSi odplačevanje v 4% državnih zadolžnicah, katere pri malih posestvih niso prenusjjive niti odkupljive pet do deset let, pri velikih poaestvih pa deset do dvaj-sert let. Kmetsldm sad runam je pridrtr.no, ia razlaščeno zemljo obdelujejo, bodisi tako, da jo razdelijo med posameznike, ali pa ujrravtjajo kolektivno. Novo nastala mala posest pa se zakunilo zagarantira proti razkosanju in dražbi. Od razlastitve so izključena občinska zemljišča, polem gotovi privatni obrati, ki rodijo vzorno gosptnLarslv.o, kakor tudi ona posestva, ki obenem vršijo malo industrijo, kakor n. pr. mlinarstvo in mlekarstvo, potem gozdovi in gozdni pašniki, ki sploh niso primerni za razdelitev. Dobro injormineni krogi pravijo, da bo pi-ele-klo še veliko {asa. predan so bo la načrt uzaktmil, ker večina konsHtuante glede nalel reforme slej-k opre j ni edina. Kmeluki tast opni ki ta n očrt odločno odklanjajo, ker je polovičarski in v vsakem oziru nezadoslen ter niti malo ne odnovarjn dejanskim potrebam, tal da je kmetsko ljudstvo tako slabo zastopano v krmstituanti. ko-tursha-bo Sofija, 29. avg. Sestanki med Veniselosom, Izmet pašo in Tcvfik Hndti bejem v Carigradu so obrnili nase splošno pozornost predvsem bolgarskih političnih krogov. Menijo, da politična Tažnosl toh scstankoT ni nič maniša kakor poset Veuizclosa v Romuniji. Tukajšnji diplomaski krosi so dobili informacije, da je bil predmet rajgovorov predsednika vlade i turškimi ministri vprašanje evon-tuelocga ilnnst7» Turčijo r Svetu Zveze narodov. Zjimio je, da jc turška vlada že večkrat izrazil« željo, da bt Turčija postala članica ženevskega narodnega aeropaga pod pogojem, če bi se ji priznala pravica stalnega sedeža v Svetu. Ker v Ženevi smatrajo, da tega predloga nI mogoče sprejeti, zato čaka to vprašanje še vedno rešitve. Zdi se, da je sedaj Venizelos prišel na idejo, da bi so zvezali Turčija, Grčija in Bolgarija, tako da *>1 ta zveza drža? lahko dobila skupnega zastopnika t Svetu Zveze narodov. Zastopstvo hi se uredilo na enak način, knkor vlada med državami male an-liuite, ki imajo skupno mesto v Svetu po turnusu, ki se določi po medsebojnem sporazumu. Smatrajo, da jo ta rešitev edina, ki more rešiti problem sprejema Turčije v Zvezo narodov. Jasno je, itn bi taka nntanta imela tudi velik političen vpliv l'xr h| koristila tako Ankari kakor Atenam in Sofiji. Antanta med Turčijo, Grčijo in Bolgarijo pa bi seveda pomenila vaien političen f»ktor tudi na Balkanu v zmislu utrditve balkansko vzajemnosti iu medsebojnih mirnih odnoiiajev. <±3 Z< a res nevarna Funt fe bil v r.?sni nevarnost London, 29. tvg. Senzacija dana&niega dne je veliko posojilo, ki «ta ga podelili Angliji Francija in Amerika. Da s« je poOTečilo Angliji doseči tako ogromno posojilo, to je t znesku 80 miliionov funtov (10 miljard frankov ali 22 miljard Din), je to znamenj«, da uživa Anglija š« neskaljeni kredit v inozemstvu, n« drugi strani pa ta visoka vsota dokazuj*, da »o angleške finance res v hudi krizi in da j« imel prav kon.«ervat vni tUk, ko je trdil, ta dogodek Anglijo, da stopi iz srvoje izoliranosti. Anglija se je naučila, da ni obvarovana pred katastrofami kontinenta. Ta nauk so onstran Kanala razumeli in med strankarskimi bo;i ni bilo tam niti trenutka dvoma o mednaiodni politiki sporazumevanja. Angleški delegati ostanejo danes še v Parizu, ds uredijo tehnične podrobnosti, ter t« bodo šele jutri vrnili v London. London, 29. avg. tg. Nadškof c*nterburyjski da j« finančni položaj slabši, kakor ga je slikala je odredil, da se morajo v westminsterski opatiji stov, ki s« koncentrirajo jutri v Rimu. kjer bo Museolini izvrši! pregled. V Rimu se nahaja okrog 10.000 avantgardistov. Aretacije komunistov v Berlinu Berlin, 29. avg. ž. Danes zjutraj ob C je berlinska policija obkolila vse četrti mesla, ki so poznano radi velike komunistične propagande. Okro" 1000 polica .'ev z detektivi je blokiralo te četrti in vršilo preiskavo po hišah. Preiskave so bile izvršene v zvezi z zadnjimi atentati na nemške železnice, ki so jili baje izvršili komunisti. Policija je šla po redu od hiše do hi.-o in je pri lem aretirala 150 oseb. Na mnogih mestih je prišlo do upora ln je morala policija rabiti orožje. Belgrad, 29. avgusta. I. Ilungaria : BSK 3 : 3 (2 VHP- Ft Državna podpora za nabavo semen Rclfrsd. 29. avgusta. AA. Da bodo naSi po Ijedtlci mogli pridelovati boljšo kakovost jarih posevkov, kakor n. pr. semena lanu, konoplje, bombaža, krompirja, turščice, ovsa, pivarskega ječmena in hmelja ter semena rastlin za krmo, je minister za kmetijstvo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izdal odlok, da se iz proračuna državnega kmetijskega zaklada kmetijskega ministrstva dovolijo poupore za nabavo semen jarih posevkov. I a semena se bodo razdelila kmetom, iu sicer brezplačno in na posodo na eno leto preko pristojnih sreskih kmetijskih referentov. Podpore dobi: banska uprava vardarske banovine 170.000, banska uprava dunavske banovine 170.000, banska uprava drinske banovine 160.000, banska uprava savske banovine 170.000, banska uprava moravske banovine 150.000, banska uprava vrbaske banovine 140.000, banska uprava zetske banovine 160.000, banska uprava dravske banovine 140.000 .banska uprava primorske banovine 140.000 Din. Skupno je torej vsem banskiin upravam dovoljena na račun podpore iz državnega kmetijskega zaklada kmetijskega ministrstva 1 milijon 400.000 Din. Od te vsote bodo banske uprave porabile 35% za nabavo semena krompirja in rastlin, ki se bodo kmetom brezplačno razdelila, in 65% za nabavo semen lanu, konoplje, bombaža, krompirja, turščice, pivovarskega ječmena iu hmelja. Vse to se bo razdelilo med kmete preko sreskih kmetijskih referentov. Vpoštev pridejo pri podeljevanju tega semena za setev prihodnjega leta samo skrbni in napredni kmetovalci, predvsem tisti, ki jim je toča pobila; obvezati pa sc bodo morali, da bodo vrnili isto količino semena po žetvi prihodnjega leta in iste vrste. Banske uprave bodo dobljeno seme v prihodnjem letu razdelile med kmetovalce, ki letos semena ne bi dobili. To seme pa bo moralo biti pred izročitvijo dobro očiščeno, razkuženo, vreče pa se bodo izročile po nabavni ceni o priliki razdelitve semen. Banske uprave bodo nabavo tega semena izvršile tako, da bodo kmetje lahko pravočasno posejali. Banske uprave bodo kmetijskemu ministrstvu poslale poročila o količini, vrsti in kraju nabavljenega semena, po izvršeni razdelitvi semena pa poročilo o izvršeni razdelitvi po srezih in občinah. Težka nesreča na kamniški progi Domžale, 29. avgusta. Na kamniški progi ob državni cesti proti Trzinu se je danes zgodila huda železniška nesreča. Po cesti, ki je zelo prometna, je šel peš Matej Juhant iz Ljubljane v Komendo. Blizu trzinske postaje mu je prišel nasproti tovorni avto, kateremu se je Juhant umaknil na železniško progo. V tem trenutku pa je privozil večerni kamni« čan iz Ljubljane. Stroj ga je zagrabil in mu zmečkal levo nogo. Juhant sc je takoj onesvestil. Vlak se je ustavil in številni kotniki so se zbrali na kraju nesreče. Z vlakom se ie slučajno vozil zdravnik dr. Sare, ki je ugotovil, da je Juhant lahko ranien na glavi, na nogi pa ima težke poškodbe. Misijonar Oodina, ki se je tudi vozil z vlakom, je podelil ponesrečencu duhovno pomoč. Juhanta so položili v službeni voz. V Trzinu se je vlak orečal z vlokom iz Kamnika v Ljubljano, ponesrečenca so preložili v ta vlak, da ga prepelje v bolnišnico v Ljubljani. V bolnišnici so ugotovili komplicirane frakture leve noge. Potres v Betadžislann Knrači. 29. avg. Silni potresni sunki so razrušili veliko krajev v Beludžistanu ter na meji med Indijo in Afganijo. Zlasti Je prizadeto mesto Sarik, ki je popolnoma porušeno. Vse železniške, telegrafske in telefonske zveze v tem mestu so prekinjene. Potres se je Čutil tudi v Karačiju, ki je od potresnega epicentra oddaljen tisoč milj. Oblasti se trudijo, da vzpostavijo železniško zvezo, da omogočijo pomožno akcijo potresnemu ozemlju. Split, 29. avg. £. Na povratku a svojega potovanja po južnih krajih naše države, se je vrnil v Split profesor slavistike na praški univerzi g. dr. Murko. Rim. 29. avg. A A. Portugalsko poslaništvo je objavilo komunike o tem, da je bil poskus revolucije v Lizboni popolnoma zadušen in da so vladne Čete vzpostavile red in mir po vsej deželi. ?!o kolo mednarodnega šahovskega turnirja na Bleda delavska vlada. Danea postane morda bolj razumljivo, zakaj se nista MacDonald in Snovvden, ki sta imela t prejšnji vladi odločilno besedo, itra-šila velike žrtve, kakor odpovedati se stranki. Položaj angleškega gospodarstva je bil res tako kritičen in na drugi strani sta se kot odločujoča ministra čutila soodgovorna za to stanje; radi tega ti nista hotela kratkomalo umiti roke io prepustiti odgovornost drugim. Sklenitev posojila daje delav, tisku prav, ko trdi, da se je MacDonaldov odstop izvršil pod pritiskom linance. Položaj funta ,e bil res kritičen in š« predvčerajšnjim sta Švica in Holandska odpeljali iz Anglije vsaka po pol milijonov funtov zlata. Kredit 50 milijonov funtov, ki sta ga dali Angleški banki francoska emisijska ba ka in Federalna rezervna banka, je bil že popolnoma izčrpan in potekel je tudi rok, do kole-. ega je finančno ministrstvo imelo pravico, obdržati v obtoku poleg normalnih 260 milijonov funtov, za katere jamči država, še 15 drugih mi-lijonovi i" tako se je pričela prava inlacija. Neposredni vzrok stiske AngleJke banke je bila kriza v Nemčiji, kjer je banka investirala okoli 23% vseh inozemskih posojil; ta odstotek znaša za Ameriko 37"ž, ostali denar sta dali Švica in Ho-'andija. Vladna politika stremi »daj za tem, da bi inozemska banka, ki so jih U svojih podružnic v Angliji dvignile večino kapitalov, te kapital* zopet vrnile. Pariz, 20. avg. tg. Francoska kreditna akcija za Anglijo se označuje v pariških listih kot važen političen dogodek. »Ere Nouvelle« piše, da sili Londonu vsak dan vršiti molitve za podporo pravkar imenovane vlado. Zračni manevri v Franciji in Italiji Nancy, 29. avg. 1. Veliki zračni manevri so se danes ponoči ponovno pričeli. Do.segli so vrhunec z ztačnim napadom na Nancy. V obrambi je sodelovalo tudi meščanstvo. Ob 22 so dali zvonovi znak. Meščanstvo je stopilo v akcijo, toda le v obrambno, napadalo pa ni. Letala so napadla mesto s plinom ter ga na več mestih bombardirala. Ob 12 ponoči so imele pomožne čete vaje s plinskimi maskami v prisotnosti maršala Petaina. Napravljeni so bili prvikrat poizkusi z aparati za proizvajanj* megle. Poskusi so uspeli. Rim, 29. avg. ž. Veliki zračni manevri v severni Italiji se nadaljujejo. Ponoči je bil napad izvršen na Firenzo. Oddelek B je izvišil koncentriran napad pri Ferari, je nato oulelel proti Firenzi. Manjši napadi so bili izvršeni tudi na Bolognio. Pri teh borbah je imelo defekt na motorjih 6 avi-jonov, od katerih je eden pri Arezza padel na zemljo in je pilot težko ranjen, av jon pa je zgorel. Drugi avijon je padel pri Bologni in treščil ob napušč nekega poslopja ler nato padel na tla. Pilot je težko ranjsn. Tretji avijon, ki je padci na krov peke hiše. Pilot je ostal nepoškodovan. Rim, 29. avg. i. Mussolini se je odpeljal v Rim na Iddroplanu, katerega je vodil Palbo. Danes je Mussolini soreiel fašistični oddelek avantgardi- a* Bled, 29. avgusta. Na predvečer dan^njega dneva je bila luna krvavordečn. kar smo smatrali za znamenje, da sc bo prihodnji dan vršil hud boj. In res to pot luna ni bila mendax, zakaj tako ogorčene borbe do sedaj še ni bilo v nobenem kolu blejskega turnirja. Rezultati prejšnjih kolov in včerajšnji počitek je podžgal mojstre, da so se borili z vso silo na življenje in smrt. O remijih ni bilo govora, zakaj danes je š!o za zm.°go in nc za mir. Vsem mojstrom je za to, da si kolikor mogoče zboljfajo svoje rezultate in posledice tega je bila nenavadno žilava borba v vs"h partijah. Dopoldne sta padli dve žrtvi in noben remis. Vse ostale partije so bile ob dveli prekinjene in nadaljevane popoldne.. Prva žrtev današnjega kola je bil S t o 11 z. Z Astalošem sta igrala špansko igro, v kateri pa je Stoltz zelo nespretno po-stav'jal svoje figure. Astaloš je tako stisnil svojega nasprotnika, da ga jc spravil v skrajno neugodno pozicijo. Orozil ie pogubonosen napad na črnega kralja z belo kraljico z gro/njo obenem, da izgubi črno damo. Da se temu ubrani, je moral Stoltz dati figuro, kar jc Astalošu seveda zadostovalo. Stoltz partije ni mogel več držati in se je kmalu vdal. S to zmago je profesor Astaloš popravi! nekoliko svoj malheur z Aljehlnom. A I j e h i n je zopet zmagal. Njegova snpe-riornost nad drugimi moistri prlhala vedno bolj do izraza. To pot mu ie Colle nudil znaten odpor In je izgledalo, da ho velemojster dosege! remis, toda proti koncu je napravil napako ter izgubil krnela. Nato ie nastala živahna borba, katere faktorji so bile le figure in katere rezultat bi bila !e menjava skoraj vseh funir, nakar bi odločili Aljehinovl kmetje, ali pa bi Colle izgubil eno fi-goro? Colle se je odločil za drugi del te alternative in se ie vdal. Pire je lrrra! danes s K a s h d a n o m. Mlada lpva sta se krepko iporsdla, Pire je otvoril z darnsklm gambitom, ki ga je Knshdan sprejel. Nato sta se hudo borila, toda do odločitve ni prišlo na nobeni strani. Končno ie dobi! Knshdan na C ti n i ii prostega kmeta, ki je bil precej nevaren, toda Pire je igral previdno in napravil kmalu tega kmeta neškodljivim. Popoldne sta se zedinila na remis, ki pa ni bil iz zadrege, ampak spričo moči obeh igralcev. Flohr, ki je prejšnji dnn Bogoljubova v brzlh partijah strašno mlatil, tako da je Bogoljubov dejal, da ima respekt pred njim, je dane« prišel proti Bogoljubova že v prednosl. Toda zašel je v hudo časovno stisko in izgubil krnela. Popoldne je Bogoljubov v težki končnici izsilil zmago in mu tako pokazal, kakšna je razlika med brzimi in turnir-skimi partijami. Njemcorii In Maroezv sta Imela zelo težko borbo. NjemcoviČ jeolvori! podobno kot proti Pireu v prvem kolu. Maroczv sc je dobro branil, in se je Njemcoviču šele po težkem boju posrečilo, da je prišel v prednost. Popoldne je dobil kmeta in Ma-roczy je kljub žilavem uperu moral prepustiti Njemcoviču celo točko. Ostali dve partiji sta b;li prekinjeni. Vidmar si jc v otvoritvi proti KostiAu priboril prednost, katero je obdržal do končnice. Nalo je dobil še kmeta. Partija je bila prekinjena v boljši poziciji za Vidmarja in jo bo Vidmar najbrž dobil. V partiji Tartakovvor proti Spielmannn je bila pozicija po otvoritvi izenačena. V sredlšnicj pa je Tnrtakovver prešel v prednosl ln je dobil kmeta. Končno je nastala končnica s trdnjavalna, v kateri ima Tariakovver kmeta več. Partijo je zelo težko dnbiti in zalo se je Tariakovver, ki je imel prihranjenega na času pol ure, pred zaključkom naročil južino ter mirno jedel in čakal, da zazvoni zvonec. Tnrtakovver misli raje doma pogledati, če je mo-goče partijo dobiti. Stanje po petem kolu: Aljehin točke (1), Bogoljubov, Knshdan 3'A, Kostič, Spielmann 2'4 (1), Ai.taloš, Njemcovič VA, Vidmar 2 (2), Maroczy, Pire, Stoltz 2, Flohr l'/,, Tariakovver 1 (1) i'n Colle 1. Jutri se vrši šesto kolo, v katerem Igrajo; Spielmann—Bogoljubov, Kashdnn—Flohr, Maroczy — Pire, Aljehin—Njemcovič, Kostič— Colle. SlulU— Vidmar iu Tariakovver—A stalo«. Jesenski velesejem odprt Siiaina organi racija razstave — Kraljica Marija počastila razstavo Nj. VeL kraljica Marija ob »prejemu na vetesejnin. Za njo dvorni dami. Ljubljana, 29. avgiMrta. ®e dolgo poprej je naša javnost vedela, da bo letoSnJa Jesenska razstava prekosila po bogastvu razstavljenega inaterijala, kakor tudi po smiselnosti svoje organizacije, vse dosedanje razstave, kar Jih jo videla Ljubljana ter da bo vsa razstava en sam velik dokument slovenskega organizacijskega duha ter njegove tvorne sile. Nj. Vel. kraljica Marija je sama s svojim oblikam počastila otvoritev razstave. Svečana otvoritev razstave je bila napovedano ob 10 dopoldne in ob tej uri je bil napovedan tudi obisk NJ. Vel. kraljice. Ze pred lo uro pa so se pričeli zbirati na velesejmskem prostoru števknf povabljeni gostje. Pred velesejmskim prostorom pa se je zbiralo ostalo občinstvo. Točno ob 10, kakor Je bilo napovedano, je privozil dvorni avto in množica, zbrana pred velesejmskim prostorom, je pričela vzklikati kraljici. Na velesejmskem prostoru je sprejel kraljico predsednik velesejma g. Bona?, ki ji je izročil lep šopek cvetlic. Ta šopek raznih inozemskih cvetlic je priskrbela tvrdka Herzmansky. Kraljica je bila vidno vzradoščena. S kraljico je prišla tudi dvoma dama gospa Eleonora Švrljuga, dalje adjutant podpolkovnik Pogačnik in ordonančni častnik kapetan Stropnik. Predsednik velesejma g. Bona? Je nagovoril Nj. Vel. kraljico z naslednjimi besedami: Vaše Veličanstvo! Priftrčna radost rn Rrefa nn« navdaja, da je blagovolilo Vaše Veličanstvo počastiti našo letošnjo jesensko izložbo s svojo prisotnostjo. Vaša navzočnost daje otvoritvi naše izložbe poseben sijaj in zato prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme v imenu predsedstva Ljubljanskega velesejma našo globoko zahvalo za to izredno odlikovanje naše prireditve. Izrekam Vašemu Veličanstvu iskreno naj- udanejšo dobrodošlico z željo, da najde naša prireditev najvišje priznanje. Naša letošnja jesenska prireditev je kultumo-gospodarskega značaja in stremi za tem, da pred-oči najširši javnosti prirodne krasote naših krajev, jo spozna 7. delom organizacij in institucij, ki pospešujejo tujski promet in gospodarski napredek. Našim odličnim strokovnjakom, s katerih požrtvovalnim sodelovanjem je bila organizirana letošnja razstava, je v izredno zadoščenje, da prisostvuje otvoritvi naše prireditve Vaše Veličanstvo in zavest, da posveča naš presvitli vladar, viteški kralj Aleksander, svojo neumorno skrb in VBe delo kulturnemu, gospodarskemu m socialnemu napredku naše ljubljene domovine. Bog živi Vaše Veličanstvo, Bog živi nafiega vzvišenega pokrovitelja. Njegovo Veličanstvo kra-lia Aleksandra, Bog živi naš presvitli kraljevski dom! Ban dr. Marnšič Je nato pozdravil Nj. Vel. kraljico v imenu prebivalstva dravske banovine ter v imenu upravnih oblasti. Meredstavliauiu ua ce- sar vpraša: »Ste poslanec?« G. jubilant: »Da, Veličanstvo! Poslanec za slovensko okolico Gorice!« Besedo »slovensko« je pomenljivo poudaril. Kot bi ga bil zbodel, se je cesar nevoljno zasukal ter odšel — brez besede! Taka odločnost za slovensko stvar je bila bivšim avstrijskim visokim krogom več, ko zoprna. Pa g. jubilant se ni menil, menil, kaj jim je všeč, kaj ne! Z grčevito voljo je zahteval vsepovsod pravice slovenstva! Narodu je ta neustrašena, neodjenljiva odločnost silno imponirala. O. jubilant je postal ena najbolj privlačnih osebnosti na Goriškem. Njegovo kremenito delo je družilo okrog sebe skoro vse slovenske narodne sile ob Soči. Politično društvo ■»Katoliška politiška čitalnica«, ki ga je g. jubilant kot župnik ustanovil v C-epovanu. je nekaj let vodilo vso politiko na Goriškem. Roril se je tako uspešno za slovenščino po uradih in šolah, da je zaslovela skromna gorska vasica Čepovan po vsej coriški deželi. Ko se je pozneje g. jubilant preselil v Šempas, je (a prevzel vodilno vloeo vsaj v okolici Gorice vsled jubilantove krepke delavnosti 1 Najgloblja gonilna sila vsemu jubilantovemu delu je bila ljubezen do trpečega naroda. Povsod je puščal za seboj vidne sledove, ki marsikje po Goriškem še danes pričajo o njegovi samaritanski Ijubemi! Koliko tolažbe je nasul narodu kot izkušen bomeopat! V Kobaridu je krčil močvirja ter širil pelia za koruzo. V Čepovanu se je na vse j strani trudil, da bi dal ljubljenim župljanom več možnosti za zaslužek. Ustanovil je šolo za kvač-j kanje, zidal vodovod, gradil ceste! V šempasu je i ustanovil zavarovalnico za govedo, sadjarsko in i vinarsko zadrueo — kmetu v pomoč! Naj zadostujejo te splošne poteze o jubflan-i tovem krepkem značaju, ki je slavljencu izklesal v goreč°ira duhovnika, neustrašenega narodnjaka in usmiljenega samaritanat Sedaj živi g. bisernik v pokoju v Šenčurju. Prav za prav je »jiokoj« zanj I prazna beseda! Pokoja p. bisernmašnik ne pozna. Še vedno se neutrudno udejstvuje v dušnem pastirstvu, požrtvovalno se udeležuje vseh prosvetnih prireditev, živo se zanima za vse javne zadeve, kot bi nameraval živeti noter do stotega leta On sam si tega ne želi. A mi mu voščimo prav iz srca: -Bog Ti doživeti daj železni jubilej in morda še več!« V Štirje rodovi ga imajo čislih -c naše prababice so poznale milo ,,Jelen". Več ko 80 let perejo vse izkušene gospodinje najrajši s tem čistim, izdatnim milom. Milo „Jelen" najidealnejše milo za pranje! SCHICHT 2x2 MILO,. JELEN" > več ko 80 let vedno enako dobro Kraljica si ogleduje razstavo Ljubljana, 29. avg. Po slovesni otvoritvi razstave si je kraljica v spremstvu bana dr. Marušiča, prerised. Bonača, dvorne dame ge. Švrljuge, častne dvorne dame ge. Tavčarjeve ter vseh drugih odličnih zastopnikov ogledala posamezjie oddelke razslave. Najprej je obiskala paviljon tujske pronie ne razslave. Tu jo je pozdravil dvorni svetnik dr. Rudolf Marn, ki je nalo tolmačil po-iame/jie teme tujsko prometne razstave. Kraljica se je zanimala za vsak |H>saniezen re-lijef, za vsako dioramo, za vsako zanimivost, ki jo je razstavilo katerekoli slovensko mesio ali tujsko prometni kraj. Občudovala je diorame Bohinja, Illeda, Rogaške slatine, Dobrne, se je zanimala za ljubko sdiko, ki jo nudi Kostanjevica, za Cerkniško jezero, za Celje, Ptuj, Kočevje, Kranj, Laško. Novo mesto, Tržič, Višnjo goro, .jezersko, za Solčavsko dolino, zlasti pa za mlniciozno natančno izdelan relief mesta Kamnika. Krasili zamljevidi s svelli-kaječimi se lučkami so označevali važnejše tujsko-prometne kraje Slovenije ler stanje elektrifikacije. O elektrifikaciji dravske banovine ji je kratko tolmačil načelnik banske uprave ing. Hiicli. S posebnim zanimanjem si je kraljica ogle.lala tudi kojo SPI) in »Skale« ter Zimskosporlne zveze. Vse te kraje, ki so tukaj preds.avljeni z dioramami ah s slikami in zemljevidi, je kraljica že ]>oziiala iz lasinih potovanj ter je bilo videti, da ji slovenski kraji nikakor niso tuji. Kraljica si je nato ogledala le|K> vrtno razstavo, ki jo krase tudi umetnine domačih umetnikov, tako skulpiure Goršela, Kuna, Kralja in drugih. Tudi za lepoto te razstave je imela kraljica besede priznanja. Na razstavi mesta Ljubljane je kraljico ]>o-7/iravll lu sprejel podžupan, prof. Jarc. Zupan (ir. Puc pa ji je tolmačil razstavljene objekte, diorame. diagrame, razne zanimive ponazoritve, ki predstavljajo p red zgodovinsko Ljubljano, napredek Ljub" ljane v zadnjih letih itd. V ljubljanskem paviljpnu se je kraljica zadržala nenavadno dolgo in s tem pokazala svoje velike simpatije, ki jih goji za glavno mesto Slovencev. V paviljonu 7, razstavo mesta Maribora je pozdravil kraljico ing. Černej. Kraljica se je zanimala za bo«at zgodovinski in kulturni maierijal, zlasti iz časov osvobojenja obdravske prestolnice, i>o9ebno pa si je dala raztolmačiti kopališče na Mariborskem otoku. Mesto Maribor je namreč raz-stavilo lepe diorame lega kopališča. Z očitnim zadovoljstvom nad lepim napredkom Maribora je kraljica odšla iz tega paviljona. Na proslem je razstavljen model ribjega va-lišča in vzrejališča v Bohinju. Kraljica je znana ljubiteljica ribiškega športa ter M je ■ posebnim zanimanjem dala raztolmačiti vz.rejanje ribjega zaroda. ki je tukaj zelo nazorno in v naravi ponazorjen. Kraljici je tolmačil ta oddelek Ing. Rejec. V paviljonu 7. razstavo zelenjndi je pozdravil kraljico načelnik te ra7.«tave Josip Strekelj. V čiri el.k u perutninarstvo sta kraljico pozdravila predsednik Perulninarsike zadruge Josip KlemenHt in predsednik sekcijskega odseka za perutninarstvo Kmelijske družbe Jakob Seher. Oba sla opozorila kraljico na lepa in vzorna domača jajca. Kraljica si je ogledala zalem čebelarsko, mlekarsko in sirar-sko ter vinarsko razstavo. Na vinarski razstavi so pozdravili kraljico ing. Ivo Zupaniii, Franc Gombnt in Franjo Kefnl. Sprejeli so kraljico kar po domači šegi. Povabili so jo namreč na čašo vina. Kraljica je res pokusila kapljo rdečega in kapljo belega šumečega vina. Dvorna dama ga. Šverliuga pa se je izkazala kot stroga abstinentka tudi v tem pavi-ljonu. Po ogledif penitninarske in knr.cereisVe raz-j stave se je kraljica podala v gr. Pogačnik Jote: Grči Blažim - biserniku (Slavnostna pesem za zborno deklamacijo.) Veste, koliko narod velja? Kolikor moi velikih imal Pa narodu toliko moi se rodi, kolikor nje, ki ie so rojeni, tasti. Nam. je ukazano, čuvati njihov sporni; nam naloieno je, srca povzdigati I: vida sami bi kdaj prišli do vrha! Osemdeset in pet o svetem Salezjiu letos minilo je let, ko skromna med vsemi — Spodnja lleln Je radostno zibel Moia pognala in od tedaj v topli ljubezni ga je negovala, kot mati slovenska le zna. Naša Gorenjska moie nam rodi, močne ko bukve pod Storicem, vedre ko naše gorenjske vode in tople kakor senoiet gorenjska avgustove dni! In šolnina Goriška Moia je sprejela, kakor jih je, sirota, sprejela dovolj; za svoje uboge ljudi ga je vnela, vzgojila z asi. Tam doli, kjer solnce najlepše gori, v tistih ialostnih dneh človek slovenski pravega solnca videl še ni. Ali ko prvi slovanski sinil je dan, še preden je Mahnila kladivo pelo, naš neutrudni gorenjski Beljen t rokami in t umom Itr srcem vriiel je zu delo! bližno 17—18.000. Skoraj bi dejal, da je diorama celo lepše izdelana kot pokrajina v resnici, če pogledam Kamniško Bistrico s pritoki ter njih bregovi in drevjem. Na mestnem kopališču ob Nevljici je točno toliko klopi, miz in stolov ter dežnikov, kot v resnici. Pa mož ni vedel, koliko stopnjic je do vrha skakalnega stolpa, ter je prišel v Kamnik, da jih pošteje: 34 in toliko jih je na dioranii. Vse mora biti točno, je dejal, ter štel železniške bregove od Duplice proti Kamniku. Na poljih spoznaš, kjer raste krompir, kje raste žito in kamniški paglavci, ki »rabutajo« češplje ter jabolku, lahko točno izberejo teren za svoj plen, ker Selan ni izpustil nobenega drevesa. Diorama je zgrajena tako trdno in solidno, da bodo Kamničani še čez 100 let lahko natančno videli, kakšno in kolikšno je bilo mesto v letu 1931. Z dioramo pa bodo hranili tudi lepo umetnino, ki je ni izdelal kak dunajski umetnik, ampak preprost slovenski kmet, ki je z žilavo vstraj-nostjo, marljivostjo in potrpežljivostjo znal izkoristiti talente, ki mu jih je dal ljubi Bog. Pri obisku pri Selanu šele človek spozna, s čim se vse peča. Med njegovimi knjigami, in to samo znanstvene, ki jih je okoli 400, najdete knjige o biologiji, anatomiji, bakteriologiji, športu, fotografiji v slovenskem in hrvatskem jeziku. Ko je bil v Kragujevou pri bolničarski četi, je hotel več znati kot njegovi tovariši, si je nabavil knjigi anatomijo in biologijo. — Zemljevidi, ki jih izdeluje Selan samo s peresom, so tako izdelani, da bi jirisegel, da so tiskani, ne pa risani. Njegova posebnost so pač specialke ter namerava tudi zaprositi za dovoljenje, da bi smel izdati v svoji založbi celo Gorenjsko. Posebnost teh spe-cialk bi bila tn, da bi bile mnogo točnejše kakor so sedanje, ker pri sedanjih je 105 znakov, medtem ko ima on predvidenih 270 znakov. Upamo, da ga bodo oblastva v njegovem nadaljnjem stremljenju podpirala in mu omogočila, da izpolni vsaj del svojih velikih želja in načrtov. sredne krške okolice, kakor Rajhenbtirga, Vidma in Turnske graščine, znanega gradu izza časov kmečkih uporov in ki ga pisatelj Jurčič imenuje Šrajbarski luren. Tu blizu je tudi zakopan njegov bivši lastnik, nemški pesnik Anastasius Griin. Mesto Krško kot tujskoprometna postojanka je važna kot izletna točka za Zagrebčane, ki radi zahajajo v lepo Posavje, zato pn je tudi dolžnost merodajnih faktorjev, dn podpirajo tujskoprometno akcijo. Tu deluje že več let ngilno »Društvo zn pospeševanje za tujski promet v Krškem* pod spretnim vodstvom njenega predsednika g. Hugona Rumpreta. To začeto delo se pn mora z vso vnemo uspešno nadaljevati, tako dn bo v Krškem v do-glednem času tujski promet v polnem razmahu. mm mi Mršiti Blagoslovitev rešilncen avtomobila se vrši v nedel o d-ie 30. t. m. ob vsakem vremenu oh istem času in z istim sporedom. Apeliramo in p osililo vsa bližnja društva, da se prireditve udeležite. Bled, 28. avgusta. Po partiji Aljehina s Stoltzem, glede katere pa moramo pripomniti, da je »Slovenec« prinesel v glosi na koncu napako (pravilno je: beli brez izgube trdnjave za kmeta ne more kriti mata (na fO), prinašamo danes dve zelo lepi partiji Bogoljubova. Bogoljubov : Colle. Damski gambit. 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. e3 (Ru-binsteinova poteza. Spielmann je igral v Karlovih Varih 1. 1929. 4. Db3 in dosegel velike uspehe. Aljehin igra navadno 4. Dc2.) 4.....0—0 5. Ld3 (15 (konsekventneje je igrati LOS : in potem d6 ter nato izkoriščati slabost dvojnih kmetov) 6. Sge2 dc 7. Lc4 : e5 (Črni si hoče odpreti tekača na c8. Če beli na e5 vzame, sledi Ddl:+, Kdl: in Sg4 in črni bi stal boljše) 8. 0—0 ed4: 9. Sd4: a6 (Črni na diagonali c8—h3 nima prikladnega polja za svojega tekača, zato ga poskuša razviti na diagonali a8—lil.) 10. Dc2, b5 11. Le2, c.5 12. Sf5! (Posledica Collejever ■ sistema je zasedba tega polja s konjem. Pregnati ga ni možno, ker bi bilo kraljevo krilo preveč oslabljeno) 12.....Ta7 (naperjeno proti zasedbi polja d6) 13. a4 Lc3: 14. bc3: b4 (izsiljeno, ker bi na b5 padel kmet) 15. Tfdl Td? 16. Lb2 Lb7 17. f3 Se8 (vse proti zasedbi polja d6 po Le5) 18. cb4: cb4 19. De5! (beli ima že dobljeno pozicijo, ker je črni popolnoma potisnjen v ozadje) 19.....a5 20. Kf2! Dc7 (beli dobi sedaj kvaliteto, toda črni že nima kaj vleči) 21. Dc7: Tc7: 22. Le5 Sn6 23. La6: La6: 24. Lc7: Sc.7 25. Taci Se6 26. Se7+ Kh8 27. Sc6 (dobi še kmeta, na kar bi se Colle lahko že udal) 27. .... b3 28. Sa5: b2 29. Tbl Tb8 30. Td6 Sc5 31. Zbor dijaštva Slovenske krajine Murska Sobota, 28. avgusta. Za danes smo na tem mestu napovedali zborovanje katoliških akademikov Slovenske krajine. Zborovanje se je res vršilo in je bilo tako veličastno, da je preseglo vse pričakovanje. V Marti-nišču se je zjutraj zbralo nad 50 akademikov in abiturijentov od vseh krajev Slovenske krajine. Kdor jih je videl pred seboj, je bil lahko vesel. Ob 10. se je zborovanje začelo. Otvoril ga je akademik Nežima, predsednik SKAD »Zavednost«. Otvoritvi je sledil referat: Naš dialekt in odnos do književnega jezika. Slavist Kranjc Miha je govoril o važni vlogi našega jezika v preteklosti ter o smernicah, ki jih bomo morali zasledovati v bodočnosti. Po daljši debati je zbor prišel do zaključka, da svojega jezika ne bomo mogli obdržati, marveč bo treba sprejeti v naše liste književno slovenščino, pač pa se bomo trudili, da z našimi pristno-slovenskimi izrazi, katerih je zelo mnogo med narodom, obogatimo književno slovenščino. Drug referat je bil: Naši ljudje. Obdelavala sta ga bogoslovec Camplin in zgodovinar Mančec. Cam-plin je podal zgodovinski profil tako lepo, da je zadivil vse navzoče. Mančec pa je podal našega človeka kakršen je. Po referatu se je razvila živa debata o tem, kako nalogo ima dijaštvo v odnosu z narodom. Zborovanje se je nadaljevalo jiopoldne. Spet sta bila podana dva važna referata in sicer: Sezonsko delavstvo in izseljeništvo ter Naš gospodarski in socialni položaj. O prvem je govoril g. Kerec Franc, vodja tukajšnje borze dela. Podal je zgodovino in razvoj sezonskega delavstva do današnjega dne. O gospodarskem in socialnem lioložaju pa je predaval akademik Horvat. Pred dijaštvom je razgrnil sedanji kritični položaj. V razgovoru, ki je sledil referatu, so se iskala pota, kako bi se dalo stanje zboljšati. K zborovanju moramo dijaštvu čestitati. Iz podanih releratov je razvidno, da hoče prodreti v dušo naroda in se zaveda naloge, ki jo bo imelo v življenju. Kritičen je naš položaj, teži naa mnogo bremen, a s tako mladino se nam utrjuje upanje na boljše čase. Ob tej priliki kličemo našemu dijaštvu: Le naprej po začrtani poti, da bodete odločni verski, narodni, kulturni in gospodarski voditelji svojega ljudstva. Pravkar ie iz*el Album modem? stanovanj, opreme za leto 1931—1932 v založbi f RMAN A UW1». Si. «t«i nad Mubllono Cena Din 50 — Prdšajte Ililienberg vedno veseli, da vam pove, kaj zmore delaven moi! Pikolil ilahtni lam doli zori, a tudi bolezen se rada doma oglasi. Pa dobri pastir je ko Samarijan: duše k nrbesom petja in rane skleče celi vsalc dan. Prdšajte spet Kobarid prometni, kjer ceste se stekajo in z malem o zemljo Beneško Slovenijo velejo. 7. nasmehom prijaznim ljudje povedo, kakšno je delo pastirja med njimi bil A. V boiji besedi pisano je, da bodi duhovnik vsem vse: duše naj zdravi, za ovce Sivi in naj ne pozabi seljaških skrbil O, srečen je bil Kobarid, ko imel je pastirja, ki delal je vse po Gospodovi volji in zraven sušil je močvirja za skopimi polji! Prdširite Čepovan lam na samoti za Idrijo našo: sleherna bilka in sleherni kamen o delu Moia bo tam vpil. Blagor pastirju, ki toliko čedi slo in toliko zanjo trdo se bori! Vodo v pohlevne cevi so zajeli, za sadje bohotno po vrlih skrbeli ■ z delom domale ljudi zaposlili in ceste na vse so strani polegli i" In glej, Cepcrvan bil je srce, ki gnal je kri v vse štiri slovenske smeri! Odslej Gorica ob njem je pila kakor v veselem studencu; saj največ našili duhov lepovanska je zemlja rodila. Blagor li, gnezdeče Čepovan! Stokrat si hvalo jMistirju in Moiu dolianl Slednjič še ti, samotni Sempas, ki slcrit med gorami čepiš ljubezniv O srečni tvoj čas: vso dobo preroda slovenskega prvi na zemlji goriški si bit! V zboru v Gorici so čuli Ivoj glas in storili, kol tvoj jim je velel ukaz. Glej, sprejel si moia pod svoj krov in on ti prinesel je zlat blagoslov! In jaz, Šenčur, bi Naearet tihi rad bil, da bi. se veliki delavec v meni spočit; jaz bi pesem rad bil, ki bi pola njegova oprla, in roia gorenjska, ki bi v njegovem večeru sladko mu dehtela! In glejte: pojem, dehtim, mota med nami slavim. Narodu toliko moi se rodi, kolikor nje, ki te so rojeni, čast*! Veliki delavec naš, Bog blagoslovi še dalje Ivoj čas! In v tvojo cvetočo starost nasiplji še solnčnih ti dni! Glej, srca šenčurskn vsa radostna voščijo: Še dolgo naj biserni k Blazij iivil Naj bisernih Blazij iivil livil Sc6 Sd3+ 32. Kg3 Ta8 33. Sb4l (Bogoljubov elegantno konča) 33.....Sb4: 34. Tb2:l in črni se vda, ker na Sd3 sledi Ta6:l Bogoljubov : Pire. 1. d4 Sf6 2. cl c6 3. Sc3-d5 4. Sf3 dc.4: (Ala-pinova varijanta. Črni poskuša obdržati gambit-nega kmeta, s tem da namerava kriti kmeta c4 s kmetom b5. Beli more to preprečiti le s potezo a4, ki pa oslabi polje b4) 5. a4 Lfo (Tekač na tem polju nima lepe bodočnosti) 6. e3 Sa6 (Črni s to potezo ne sme čakati, ker mu sicer beli s potezo Lc4: prepreči dostop na polje a6) 7. La4: Sb4 8. 0-0 e6 9. Se5 Ld6 (Bolje jo I.e7) 10. De2 Sbd5 (Beli naj bi raje takoj roširal) 11. f3 Dc7 12. e4 Sc3: 13. bc3: Lg6 14. La3 (Bogoljubov je v analizi po partiji dejnl, da bi bilo mnogo močneje a5. Ce beli dvakrat vzame nn e5, ga diagonala a3—f8 uniči) 14.....La3: 15. Ta3: 0—0 16. Sd3 b6 17. De3 (prepreči potezo c5) 17.....Tfd8 18. Ta3—al (stolp stoji na a3 slabo, zato ga Bogoljubov vleče nazaj) 18.....Tac8 (črni hoče na vsak način izvesti potezo c5, toda Bogoljubov mu to tudi sedaj prepreči) 19. La6 Tb8 20. g4 (beli demonstrira onemoglost črne pozicije) 20.....h6 21. Df4 Se8 22. Dc7: Sc7 23. Lc4 f6 (črni vzame belemu polje e5) 24. Sb4 Le8 (edina poteza za kritje polja c6) 25. n5 b") 26. Lb3 ISlovenec« v trenutku pošel; mnogi Mariborčani so izkoristili današnji dan, da so pohiteli z dvokolesi in drugimi prevoznimi sredstvi proti Jarenini, kjer se je dopolnila tragika 70 letne posestnice Julijane Herič. O Heričevi krožijo med okoliškim ljudstvom prav zanimiva mišljenja; ta vsa mnenja pa so si edina v tem, da je morala imeti Heričeva precej denarja shranjenega in da je bila zelo premožna. Prav radi so hodili bližnji sosedje prevažat razno blago za Heričevo, ker so vedeli, da je pri njej denar siguren in plačilo takojšnje. Niso pa marali pri njej nikoli jesti, ker je imela v hiši in kuhinji vse v j neki zanemarjenosti in zamazanosti. Pri vsem tem je zelo čudno, da niso našli po izvršenem umoru v hiši niti beliča. Tudi Bafmanova žena aretirana. Orožništvo je bilo na podlagi raznih obtežil-nih okolnosti prisiljeno, da izvrši aretacijo tudi Bafmanove žene Magdalene, stare 48 let. Bafinan in Bafmanova sta bila prepeljana v tukajšnje sodne zapore, kjer čakata na zasliševanje, ki se bo pričelo najbrže že v prvi polovici tega tedna. Bafman slejkoprej taji vsako krivdo in zatrjuje, i da je nedolžen; tudi njegova žena ne izpove ni- j česar, kar bi moglo obremeniti njenega moža. Je | pa dvoje okolnosti ,ki sta tukaj zelo važni. Usodna zaseka. Že včeraj smo poročali o tem, da je zločinec toporišče sekire zapičil v shrambi v zaseko ter Lux pere lepo, temeljito in zanesljivo. Vse volnene stva* ri ohranijo vedno svojo prvotno obliko in so kar se tiče barve in tkanine ko nove. Poleg tega je Lux za roke popolnoma neškodljiv. PODALJŠUJE TRPEŽNOST VAŠEGA PERILA! LUX PERE TAKO UDOBNOI V VROČI VODI RAZTOPITI V MLAČNI PRATI V MLAČNI IZPLAKNITI MMMP > wlr J 1 4 'imBMHS ■ri :' v i iBlIftJ 'tiri : ^ -f, »V < . 1" \ ... i . +' ' i i L, v ** * Jmm> . % vjfc?*)-" >*• H '0'slMSl IC m * - . f. j*. J Slovesnosti v Škof/i Loki. Tisočglava množica po sv. maši poje na trgu: Povsod Boga! Nova carinarnica v Mariboru Dom umorjene Julijane lleric. odnesel nekaj zaseke. Pri Bafmnnovib so pri preiskavi naleteli na zaseko, ki po svoji celokupnosti ter sledovih zapičenega toporišča za čudo spadn v tisto posodo, iz katere je bil zločinec izvlekel zaseko. Bafiuanova je pri zasliševanju po orožnikih izpovedala, dn ji je pokojna Heričeva posodila zaseko na predvečer dogodka. Ljudje pa pravijo, i dn je bilo težko izhajati s pokojno, ker je bila | zelo skopa, in da je malo verjetno, da bi biln He- j ričeva spričo odnošajev, ki so vladali med njo in , Bafmanovimi, pripravljena storiti to uslugo. Maribor, 29. avg. Zadeva zgraditve nove carinarnice v Mariboru je dospela slednjič v zaključni Stadij. Načrti in vse predpriprave so zaključene iu zadnjo besedo ima sedaj finančno ministrstvo v Belgradu. Upati je, da ne bodo nastopile kake nepredvidene zapreke ter bo ministrstvo osvojilo načrt mestne občine tako, da se bo v najkrajšem času lahko pričelo s pripravljalnimi deli. Kakor znano, je bila predvidena prvotno zgraditev nove carinarnice in carinskih skladišč na prostoru, ki ga zavzema sedaj vojaško skladišče. '■ • ;vi\t - 'IV^ , > • -v ,, , a, . . Razni projekti, postaviti carinarnico ua desnem bregu Drave ali celo na Teznu, so se kot neprimerni zavrgli. V poštev je prišlo le zemljišče ob Einspie-lerjevi ulici, last industrijca g. dr. Franza, ker leži v neposredni bližini tovornega kolodvora. Za ta prostor, ki sicer ni baš idealen, so se končno odločili merodajni činitelji. Projekte za novo carinarnico in skladišča so napravili ing. Šlajmer, Jelene, Dev in Černigoj. Prostor, kjer bo novo poslopje stalo, leži med Einspielerjevo ulico in tovornim kolodvorom in sicer tam, kjer priteka počehovski potok iz kanala; struga potoka bi tekla nekako v sredini pod poslopjem. Teren, kot rečeno, ni idealen, ker bo treba napraviti nekako 25.ana kub. metrov nasipa, da se dobi dovoljno zemljišče za zgradbo in se dvigne na višino železniškega tira. Zasipan bo celoten prostor med Einspielerjevo ulico in dovoznim tirom, ki vodi k vojaškim skladiščem. Tež-koče bo povzročala tudi regulacija Einspielerjevo, Kdaj jc Bafmanova prala? Izpovedbe nekaterih prič so nadalje v nasprotju z izpovedbami Bafmanove. To glede tegn, kdaj je Bafmanova prala, kar bi v slučaju, da bi na moževi srajci ostali kakšni krvavi sledovi, bilo velike važnosti. Priče pravijo, dn so videle Baf-manovo prati perilo (med drugim tudi srajce) tisto jutro, ko so Heričevo našli mrtvo, dočim zatrjuje Bafmanova, da ie prala tisti dan preje, to je v četrtek dne 27. t. m. Olajševalno za Bafmann je namreč zn enkrat dejstvo, da niso našli niti na njegovi obleki in tudi na srajci nobenih krvavih sledov; na drugi strnili pn je zbudila varnostnim organom pnžnjo okolnost, da so izsledili pri Baf-manovih nekaj izgorelih cunj, ki so bile očividno Se sveže sežgane. Slejkoprej je umoF Heričeve zavit v tajno kopreno: ali sta linfmnn in njegova žena kriva? ulice, katero bo treba prestaviti mestoma celo za 15 m proti jugovzhodu. Za razširjenje križišča Erjavčeve in Einspielerjeve ulice bo treba odstraniti hišo železničarja Ivana Kovača. Poslopje carinarnice bo zgrajeno v obliki trikota in bo, gledano od Einspielerjeve ulice, enonadstropno in od tovornega kolodvora pritlično. V pritličnih prostorih ob Einspielerjevi ulici so predvideni oddelki, ki nimajo stika s strankami, v prvem nadstropju (proti železnici pritličje) pa vsi ostali oddelki carinarnice. Dalje so predvidena tri pokrita skladišča, in sicer dve večji in eno manjše za tranzitno blago. Zgradita se dve rampi, pokrita in prosta, katero smo dosedaj zelo pogrešali. Dolžina uporabnega tira bo znašala 170 metrov in sicer se zgradita 2 nova tira v tej dolžini in kratki tir pri čelni rampi, ki ga tudi dosedaj še ni bilo. Zvezo med Einspielerjevo ulico in carinarnico bo tvorila cestna rampa, ki bo vodila na dvorišče carinarnice. Pod rampo se zgra-de vštric skladišč ob Einspielerjevi ulici garaže in sicer 6 po številu za avtomobile, ki čakajo na carinjenje. Dovoz k carinarnici in skladiščem se bo vršil, kot omenjeno, po Einspielerjevi ulici, odvoz pa po Dovozni cesti, ki vodi na tovorno postajo. Gradbeni stroški zn zgradbo carinarnice, carinskih skladišč, rnmpe, opornih zidov, napravo nasipa, tlakovanje Dovozne ceste in Einspielerjeve ulice od podvoza tvrdke Franz do sklad t??, so predvideni na 10,250.000 Din. Pokritje se bo našlo v kaldrminskem fondu. V zvezi z zidanjem carinarnice se bo pričelo ludi z zgradbo stanovanjske hiše za carinike. Stanovanjsko poslopje, obsegajoče 20 stanovanj, se bo gradilo ločeno od carinarnice v grnškem predmestju. Prostor še ni določen, pač pa so načrti žc gotovi ter se nahajajo v Belgradu. Nadalje namerava občina izvršiti tlakovanje dovozne ceste na tovorni kolodvor, Einspielerjeve ulice od Meljske ceste do Franzovega podvoza iu Aleksandrove ceste od točke, kjer se Meljska cesta odcepi pa do KoSakov. Proračun za vsa ta ogromna deia, vštevši zgradbo carinarnice, znaša 21,7500.000. Pokritje se bo naSlo deloma v kaldrminskem fondu, deloma pa v posojilu, kateregn namerava občina najeti pri hipotekami banki in ga amortizirati z bodočimi dohodki iz kaldrmin skega fonda. Meti univ dr. AIBERT TRTNIlf Aleksaudrova cesta 0, vhod iz Beethovnove ulic? potatO »DIINSV . zopet redno ordinira od pol 10—12 in od 4—5 ure nonriMno Ljubljana Pri naših 3 akrobatih Ljubljana, 28. avg. Snoči so torej mladi akrobati z Jožice prvii nastopili v Ljubljani. Našega sotrudnika je še pred nastopom zanimalo, kakšen spored bodo kaj nudili fantje, pa je stopil do njih in jih vprašal glede tega. Dobil je vse tri akrobate ravno pri delu, ko so razdirali naprave na >vežbuli5Ču« v Malivasi, odvijali vrvi, ruvali lesene kole iz zemlje ter povijali žice. Vse delo opravljajo fantje zelo živahno, praktično in hitro. Pa ni ravno najlažje delo, pravilno in sigurno napeti žico visoko nad zemljo, da nič ne niha, da se ne trese. Glavni pogoj za uspešno hojo po vrvi je namreč ta, da je vrv močno napeta. V Vegovi ulici bodo vrv napeli s strehe realke na streho Glasbene Matice. To je bilo trdo in nerodno delo. Ko je vrv napeta in dobro pritrjena na obe strehi, jo je treba z vrvmi trdno pritegniti še k zemlji. Nato so nad cesto pod žico, kjer bodo fantje izvajali produkcije, nategnili še veliko mrežo — in s tem je bil >prireditveni prostor« pripravljen. Fantje so med seboj zelo složni in enakopravni, čeprav predstavlja Snoj pravzaprav nekakega neizvoljenega voditelja. Je pač najstarejši. On je največ tekal okrog uradov za dovoljenja. Pritožuje se, kakšne sitnosti jim stavljajo vsepovsod. Vsak začetek je težaki — ta pregovor se nesporno uveljavlja tudi pri teh mladih fantih. Na pol i c i j i so jih vpraševali, če so sploh sposobni, prirediti nekaj vrednega. Seveda, prof. Stroschneiderju so vse verjeli, - i-.- < - - a- ' — tako je smehljaje po- vedal Snoj našemu sotrudniku. >Torej kaj bosle pokazali na vrvi?« »Prorokujein nerad. Pridite gledal in videli boste. Zagotavljamo pa vse Ljubljančane, da bomo pokazali vsaj toliko, kolikor so doslej kazali različni tujci. Pripravljenih imamo 50 točk. Veliko je takšnih, da jih niti prof. S. ni pokazal. Na primer hoja v žaklju in z zavezaninji očmi, Mostovi hli?o napredujejo Ljubljana, 29. avgusta. Zgodovinar, ki bo opisoval delovanje in razvijanje povojne Ljubljane, bo letošnje leto brez dvoma lahko označil kot leto mostov. Saj je bilo letos zgrajenih, ozir. je še v graditvi cela vrsta mostov v Ljubljani. Najimenitnejši je pač Frančiškanski most, ki je na desni že dobil novega soseda, na levi pa so ga ravno v teh dneh pričeli betonirati. Tromostovje dobiva vsak dan konkretnejše oblike, najtežja dela so končana. Pod ŽIVINOREJCI! Razkužujte hleve in umivajte živino s sredstvom »SANEOLIN«! — Izdeluje ga »CHEMOTECHNA«, Ljubljana, Mestni trg 10 (dvorišče). Prešernom betonirajo zdaj obrežni zid; izvršili bodo tudi še zbiralni kanal, ki v tem delu še ni zvezan. Na desni strani sedanjega mostu, kjer je novi most v surovem stanju že dodelan, so predvčerajšnjem pričeli kopati temelje za podzemsko stranišče. Tudi druga dela pri mostu hitro napredujejo, vendar ne tako vidno. Seveda se na Frančiškanskem mostu vsak dan zbira številna radovedna množica meščanov, pa tudi tujcev, ki z zanimanjem motre vsa dela okrog mostu. Čevljarski most je razdrt. Vse lesene dele so pobrali že proč, tudi ograje ni več. Zdaj demontirajo ostali del mostu. Preložili so tudi že vse kable in različne napeljave. Izruvali so seveda tudi vodovodno cev, ki je bila speljana pod mostom. Most v Trnovem pred cerkvijo je v temeljih končan. Novi most bo znatno širši, kakor na je bil sedanji leseni. Obrežna temelja bosta izdelana iz kamenitih kvadrov, ki jih že pripravljajo in do-važajo. Za most bodo rabili kamen iz Podpeči ter iz bolnic, oziroma iz Podutika. Most bo menda do Božiča popolnoma izdelan ter takrat za promet sposob2n in odprt. Most na Mirju je bil sicer že zdavnaj končan, zdaj je pod njim tudi struga že izpeljana, nima pa še urejenih cest, ki vodijo na most. Te dni nadaljujejo delavci tamkaj s kanalizacijo, potem se bo cesta do mostu lahko nasula in uredila. Kaj ho danes? Jakopičev paviljon: Otvoritev razstave umetnic ob 11. Ureons Film »Skale«; »V kraljestvu Zlato-roga . Ob 3, 6 in 9 zv. Velesejem: Tekma harmonikarjev. Nočno službo imata dnnes lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva 20. Krni ko štiri ? Jakopičev pavilton: Razstava umetnic. Union: Film »Skale«: »V kraljestvu Zlalo-roga«. Ob 5 in 8 zv. Velesejem. Nočoo službo imata Jutri lekarni: mr. Trn- koczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. f^—1 v-^r.-- dalje stoja na glavi, leža na hrbtu, vožnja s sa- mokolnico. Veliko več točk bomo že zaradi tefja lahko pokazali, ker smo trije. Vsak se je naučil nekaj posebnega, kar bo pokazal. Nekaj točk bomo izvajali vsi trije skupaj ali pa dva izmed nas.« Naš sotrudnik se je dalje zanimal za pogoje, ki zagotovijo na vrvi tolikšno sigurnost. »Glavno je korajža in pa volja. Predvsem pa je treba neke točko, na katero se pri hoji in pri gibanju na vrvi lahko upreš. Ta točka je lahko žica sama ali cesla pod žico ali sploh neka stvar, ki trdno stoji. Ce bi na primer hodil po vrvi nad vodo, ki bi tekla v svojo smer, bi brez dvoma takoj padel v vodo, ker bi vsled premikanja ne imel trdne točke, na katero bi se lahko uprl z očmi. Veliko važnost igra torej optična prevara. Zelo močno vpliva na sigurnost tudi občinstvo samo, ki zasleduje in gleda prireditev. Ce vidim zgoraj na vrvi, da je občinstvo zadovoljno, da se ob točkah navdušuje, da živi z menoj in mi z očmi sledi za vsakim gibom — tedaj bi na vrvi delal čudeže. Vsak plosk občinstva po končani točki vlije onemu, ki je točko končal, še večjega poguma v srce. Zdaj si ko lev, misliš in gledaš le na ljudi, čeprav jih pravzaprav niti ne vidiš, jih ne smeš videti. Pač pa bi ploskanje ali vznemirjenje občinstva med izvajanjem -povzročilo vznemirjenje tudi v izvajalcu na vrvi in lo je slabo. Živci morajo ves čas nastopa ostati mirni, razburiti se pod nobenim pogojem ne smeš. Samo zato je treba, da igra med izvajanjem godba, čeprav smo v Kamniku in v Kranju nastopali tudi brez nje.« Spoznal sem po vsem tem in po drugih besedah, ki smo jih izmenjali v pogovoru, da so mladi akrobati z Ježice res dobro pripravljeni in da zato zaslužijo s strani občinstva in oblasti vso pozornost in zanimanje. Na svidenje drevi ob G v Vegovi ulici! Pri prireditvi bo igrala železni-čarska godba. SteissiMon To je kamera, o kateri sanjajo vsi oni, ki radi fotografirajo: enostavna, zain sijivn presenetljiva, pr., va ZEISS IKON kamera, stane pa sam j Din T50-— Lepo ilustrirani prospekti v vsaki lototrgovin, ali pri SKešss Ukore as --u ifopitilkua M. PAVLOVIC BEOGRAD 457 Poštni predal 411 © Someščani! V dneh od 5. do 8. septembra t. 1. se vrši v Ljubljani v proslavo desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. »Kraljev teden«, tekom katerega se vršijo razne slavnosti. Dne 6 septembra I. 1. se odkrije spomenik Kralju Petru 1. Osvoboditelju ter se pokloni ves naš narod največjemu boritelju za svobodo Jugoslovanov. Someščani! V.ibim Vas, da z vsem iskrenim rodo-Ijubjem, katero ljubljanskemu prebivalstvu ni nikdar manjkalo in z vso ono narodno navdušenostjo, s katero smo pozdravljali osvoboditev izpod tujega jarma, sodelujete pri teh proslavah. Ravno v teh težkih časih pokažimo, da jo naša vdanost in ljubezen do Kraljevega doma neomajna. Spomenik Kralju Osvoboditelju naj nas združi vse brez razlike stfinu in prepričanja k skupni najjačji manifestaciji, katera naj pokaže našo neomajno odločnost v boju za blagor in lepšo bodočnosi naše države. Vabim Vas, da razobesite v teh dneh na vseh domovih državne zastave, okrasite okna in izložbe. Na predvečer odkritja spomenika pa razsvetlite ob 8 zvečer svoja domovanja in poslovne prostore. Naj ne bo nikogar, ki ne bi v teh dneh z ljubeznijo do kralja, domovine in države sodeloval. — Zupan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc, 1. r. O 2521 slovenskih pevcev, ki so velanj ni v Pevski zvezi, nastopi na praznik dne 8. septembra ob po! treh popoldne na Kongresnem trgu. Pod vodstvom prof. Bajukn in mariborskega dirigenta g. Gnšprtriča bo izvajalo 113 društev okrog 20 slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Ta ogromni nastop slovenskih pevcev bo prav gotovo atrakcija prav posebne vrste. Opozarjamo, da bodo sedeži v predprodaji od 1. seplembra dalje v Matični knjigarni. O Obvestilo. Zadnja skupina deklic iz počitniške kolonije na Homcu se vrne v Ljubljano v ponedeljek 31. avgusta popoldne z vlakom ob 17.35. Starše prosimo, da pričakujejo deklice ob tej uri na davnem kolodvoru. — Slovenska ženska zveza, Ljubljana. 0 I.nhen potres. Včeraj ob 4.58 so nekateri v Ljubliani čutili lahen potresni sunek. Večina prebivalstva tega sunka nili ni čutila, čulili so ga oni, ki so bili slučajno v poslopjih, zlasti v visokih nadstropjih. Najbrž ie bil to eden onih potresnih sunkov, Vi na pomlad in jesen pogosto nastajajo v Ljubliani. 0 .Tavnn Ijndska knjižnica Prosvetno zveze v Ljubljani javlja vsem cenjenim abonentom, da je od 1. seplembra dalje odprta za obisk vsak dni od 9 do 12 in od 2 do 7. Prrs!mo v.se cenjene člane, da se v Čim večjem številu oglnse. Knjižnica jim nudi Inko vse domače novosti, kakor tudi vse zanimivo čtivo iz literatur velikih naših sosedov. Stara, fežfca in rdeča vina se najboljše mešajo z Radensko (mvte mneraino r?do, Ta ne soretneni barve vina ler ustvari ras Dilietno in zdravo pijučo. ROGAŠKA SLATINA je naše znamenito zdravilišče. Mineralna voda »Tcmpel«, »Styria« in -Donat«. Indikacije in zdravljenje isto kot v Karlovih Varih. Od 1. septembra znatni popusti: 25 /o od vseh cen splošno, 50% za državne in komunalne uradnike ter upokojence. Popolna penzija (stan, hrana, zdravnik, zdrav, sredstva, takse itd.) po osebi 530 do 655 Din, za drž. uradnike 460 do 600 Din tedensko. Prospekti in informacije potom ravnateljstva zdravilišča. © Pevcem »Ljubljano«. Jutri, v ponedeljek pevska vaja v dvorani Akademskega (loma in no v boli dvorani Uniona. Začetek ob 20. Nujno pozivamo vse članstvo k točni udeležbi! 0 Narodne noše. ki hočeio sodelovati na proslavi odkritja spomenika kralja Petra, se jim sporoča, da je zbirališče ob 10 dopoldne na Vodnikovem trgu. Naproša se, dn pridejo pravilno in predpisano oblečene, ker v nasprotnem slučaju ne bodo pripuščene k sprevodu. Sodeluje konjenica, vozovi in skupine. Program nastopa posameznih skupin bo še objavljen. Prosimo vse. ki se nameravajo udeležiti sprevoda v narodnih nošah, da se držijo pravilnosti narodnih noš. — Propagandni odsek narodnih noš. — SI. M. 0 Studijsko potovanje Mihe HfaleSa. D;uie? od-ido na svoje študijsko potovanje akademski slikar in podobar Miha Males. Pot ga vodi v Nemčijo, Češkoslovaško in Avstrijo. Glavni namen, ki si ga je Maleš postavil za svoje potovanje, je, da prouči cerkveno slikarstvo, za katerega se je Maleš v zadnjem času posebno specializiral. Kakor smo svo-ječasno že poročali, je Maleš bil zaposlen s cerkvenimi reslavracijskinii deli v Trebnjem in je sednj to delo izvršil v splošno zadovoljstvo cerkvenega predstojništva in domačega prebivalstva. Po svoji vrnitvi pa bo Maleš restavriral cerkev v Požegi, Na^ svojem potovanju po tujini si bo Maleš ogledal važnejša cerkvena umetnostna dela in proučil sodobne načine reslavriranja cerkvenih umetnin. G Prosvetni oddelek mestnega načelstva se je preselil v nove prostore na Aleksandrovo testo št. 4 (palača >Vikloriia«i. 0 Razstava rnrkvenih parameninv bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Kakor druga leta, bo tudi letos bratovščino sv. Rešnjcga Telesa priredila razstavo masnih oblačil in drugih cerkvenih potrebščin, ki jih je s prispevki svojih članov oskrbela za ubožne cerkve. Zadnji dvo leti je bilo pri novih cerkvenih oblačilih porabljenih veliko lepih čipk in deloma tudi umetnih vezenin, ki so jih članice bratovščine, zlasti kongreganistinje, same izdelale v časi evharističnemu Zveličnrju; letos bo ta oddelek razstave še bolj mnogovrsten. Razstava bo v škofijski palači, II. nadstropje. Otvorjena bo od sobote 5. sejitombra do srede 9. septembra, vsak dan od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 6 popoldne. K obisku vabimo vse prijatelje cerkvene umetnosti, zlasti pa priporočamo častilcem in častilkam sv. Rešnjega Telesa, da si ogledajo razstavljene cerkvene para-mente in se prepričajo, kako se porabljajo prispevki, darovani za bratovščino sv. Rešnjega Telesa. 0 Gluhoneme vabimo na sestanek zaradi ustanovitve gluhonemega društva v Ljubljani, v nedeljo 6. septembra v Narodni kavarni ob 9 dopoldne. © Vojni slepcc Ljubljančan, ki mu je ustavljena državna podpora za nedoločen čas, se obrača na vsa usmiljena srca s prav ponižno prošnjo, da bi se mu pomagalo z denarnimi prispevki v svrho rešitve pastorkovega gramofona iz zastavljalnice, ter da bi si mogel nabaviti par gramofonskih plošč, s čimer bi, proseč" liudi, poizkušal preživeti sebe, svojo že 2 leti in pol v postelji ležečo bolno ženo, ter od svoje pastorke malo hčerko. Vse blagohotne darove sprejema iz prijaznosti uredništvo »Slovenca«. Se že v naprej najlopleje zahvaljuje — Anton Jesih, voj. slepec. © Oti priliki odkritja spomenika Kralja Petra L Osvoboditelja v dnevih 6., 7. in 8. septembra "e pričakuje v Ljubljani velikanske množice udeležencev. Zato glede prehrane opozarjamo društva ali večje družbe in korporacije, ki si niso same že naročile v gotovih gosi. obratih svoje ■ oskrbe, da si lahko naroče pri gostilničarskl zadrugi, Ljubljana, Privoz. Pri naročilu je nakazati tudi dotičnl znesek. Kosilo z juho govedino in | prikuhami se računa Din 10. 0 Obvcščsmo vse gospoda je in (gospodinje, gospe :n gospode, da ima »Posebka zveza« na razpolago za delo vsakovrstnih deklet, in sicer: starejše samostojne kuharice, vzgojiteljice, sobarce, perice, pripravna dekleia za vsa hišna tlela in tudi za kmečke posle. Obračaite se na »Poselsko zvezo«, Miklošičeva c. 22, Delavska zbornica. © Služkinje! V ponedeljek 31. t. m. imamo ob pol 9 pevsko vajo za nastop 8. septembra! — Pevovodja. 0 Va?no predavanje o zelerjadi. Vsak ponedeljek, torek in sredo ob 4 popoldne bo na vele-sejmu v paviljonu »G« predavanje, kako pripravljati presno zelenjad, bogato vitaminov. Predavala bosta g. M. Homcc in gospodinjska učilcljica ga. Štefanija Homec. O Umrli so v Ljubljani v času od 23. avgusta: Breskvar Marica, hči posetnika, 3 mesece, Trnovska ulica 4; Hribar Josiji, zasebnik, 75 let, Japljeva ulica 2; Podcržaj Andrej, vdova železničarja, 09 let, Resljeva cesla 11; Illebš Ivana, 42 let, žena posestnika, Hradeckega vas 54; Bambič Ana, šivilja, 20 let, Kolodvorska ulica 81. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Crček Albin, 24-letnl teh. pripravnik, Moste, Ljubljanska cesta 1; Čala Marija, roj. Dremšak, 82 let, postrežnica, Poljanska 31; Jenko Veronika, hči delavke, 8 mesecev, Stra-žišče jiri Kranju; Lavriša Jernej, sin delavke, 1 dan, Vič; Grom Terezija, 33 let, delavka, Stara Vrhnika; Petemel Peter, 20 let, mesar, pomočnik, Kamnik 48; Zaje Ivan, 4 mesece, sin zidarja, Sv. Valburgu-Smlednik; Polauc Stojan, 4 mesece, sin rudarja, Hrastnik; KlanČar Alojzija, 3 dni, hči delavca, Podpeč 21; Kraševec Julka, 20 let, deluvka, Kranj 34; Boltežar Ana, 40 let, žena delavca, Tacen; Poljšak Karo!, 52 let, dninar, Golobinjek pri Brežicah; Zemljak Anton, 70 let, čevljar, Cre£-njevec. •0- Tvrdka Anton Šinkovec, Celje — se jt preselila v nove, obširnejše prostore na vogalu Dečkovega trga in Prešernove ulice. Priporoča lastne vrvarske izdelke, dalje motvoz, gurtc, slanmjače in nahrbtnike. « Odbor podružnice Delavske telovadne in kulturne zveze v Celju izreka javno zahvalo vsem darovalcem dobitkov v Celju in izven Slovenije, ki so s tem pripomogli k lepo uspeli tomboli. © Naznanjam eenj. obfins/vu, da sem otvoril moderno urejen brivski salon v pasaži palače »Vik-korlja«, Aleksandrova 4. — Se vljudno priporoča Matija Ivanuša. © V nostilni >Cinkole*, se toči od danes naprej vsak dan 1'lzennko pivo. © V počastitev spomina umrlega gosp. drja. Valentina Krisperja sla darovala gosp. notar dr. Andrej Kuhar 500 Din iu gosp. dr. Josip Ilegali 200 Din Narodni galeriji, ki šteje blagopokojnega med svojimi ustauovniki in podporniki. — Darovalcema izreka Narodna galerija iskreno zahvalo. 0 Na angleški način pere in 6vetlo lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže. Kemično čisti obleke Šimenc. Kolodvorska 8. 0 Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko i podjetje Franjo Kuuovur, pokopališče Sveti Križ, Ljubljana - Telefon št 27-87 0 Ureditev cestnega prometa v Ljubljani — nočni mir, higijena. Da bo v prometu na ljublj. cestah res zavladal red, ki si ga prizadeva napra-i viti ljublj. policijska uprava, bi bilo potrebno, da i se uveljavijo predpisi glede hitrosti vožnje, signaliziranja in izpuhov motornih vozil, ki jih danes nihče več ne izpolnjuje. Vsled tega trpi popolnoma po nepotrebnem zdravje prebivalcev, ki v Ljubljani ob jirometnih cestah ponoči sploh nimajo prav nobenega miru. Obstoječa zak določila ne dovoljujejo hitrejše vožnje v mestu kot 15 km, na križiščih pa le 6 km na uro. Vsled prehitro vožnje se dviga prah tudi na tlakovanih cestah, kjer tudi škrojdienje ne pomaga; v cestnem prahu pn Je polno bacilov. Izgovarjanje tistih, ki vozijo po 40 do 50 km, kar je v Ljubljani običajno, da morajo voziti tako hitro radi prometa, je za Ljub- Moioh kava — Telefon 25-77 Ijano naravnost smešno. Izpuhe imajo zlasti v zadnjem čnsu motorna vozila kar načeloma odprta, da razširjajo neznosen smrad bencinskih plinov in pa ropot, pa naj bodo lo motociklisti, industr. ali pa osebni avtomobili. Bencinski plini pa so tie le za sopila zelo škodljiva, ampak povzročujejo celo raka po trditvah medicinskih kapacitet. Glasovni signali so v Ljubljani zoper vse predpise, vpo-rabljajo se glušeče troinpete in hrope sunkoma, mesto mirnih, nerazburjajočih signalov. Uvedla so je praksa, da signalizirajo 1 do 3 krat, kakor je smer vožnje, dasi lega edini zak. zadevni predpis, min. nar. z 28.-4. 1910 nikjer ne zahteva, ampak pravi Ie v § -18, da je treba dati signal v slu-čaju potrebe pravočasno. Kakšno tulenjo vlada ponoči med 23 in 1 uro, ko se vračajo gg. nočni izletniki z avtomobili v garaže po sredi mesta v nnjprometnejših cestah, ve tisti, ki stanuje tam. Par metrov od oken trobijo in razgrajajo sunkovito trobila, ko bi preplašila bivole, eno za drugim, čeprav ni nikogar na ecstl tn ni prav nobene nevarnosti zn knrambole, če bi vozili na križiščih vsaj 10 km na uro. Ker so križišča na vsakih 50 m, alarmira ponoči vsako motorno vozilo celo četrt mesta s signali; vmes streljajo motocikli kot strojne puške. Važnejše kot ureditev prometa glede pešcev, Je torej, do se prepovedo ponoči vsi glasovni signali (v Parizu so ponoči prepovedani!), da bodo vsi izpuhi zaprti (to ie že po vsi Evropi iyvedetio), zlasti pri motociklih In da se odpravi vožnja nad 15 km na uro. Glasovni sigrnli naj bodo podnevi mirni in nernzburjnjočl, ne sunkoviti in le enkratni in to le po potrebi. — Ljubljančan za lisoče drugih. •Vi '; te mm jr- h t s ..SALONIT" azbestno-cementnim škriljem izvr-uiemo do nadaljnega z ozirom na sjilošno denarno krizo prot primernemu doleoroenemu odplačili. lako da s tein omogočimo vsakomur nabavo le vrste izredno trjiežne, ognja,arne in iahke kr line Vsa poasnila in proračune na podlagi nam posianih sKic dajemo bre/.plačno. f | O C -f A4' trgovsko - indu-»j t F «. » -s -trijska družba MASARYKOVA CESTA 23. - Telefon 29 30 u ateuursfi!*e ui/e zlalnina, srebrnina in optični »rr meli po znižanih cenali prt L. huhrr urar LJUBLIANA J Sv Petra cesla 36 t^' •■i ROBBaBBSJBSSBaRSEtlBBM anesJfcjšIf.siga In suhna3 BOGATA IZBIRA! A. & E. SKARERNE LJUBLJANA PLANIHKA CAJ BfiHOVEC s to znamko Pobi se t lekarnah s to znamko Vzemite Ic plombirani zavoj! Z A RUS PKHIZKUSENO DOliRO SRRD8TVO ZA ČISCEN.IE KRVI, ŽELODCA, ČREVESJA Prolzvnln: lekarna Untioven. Ljubljana Dnevna kronika Pevska zveza Po sporočilu iz Belgrada bo za vse pevke in pevce veljala četrtinska vožnja iz vseh krajev dravske banovine za dni od 4. do vštetega 10. septembra. Zbori, ki so po tem izpraševali, naj vzamejo to obvestilo na znanje, ker ne bomo vsem posebej odgovarjali. Za prenočišče naj prinese vsakdo rjuho s seboj, ker jih je nemogoče preskrbeti v Ljubljani. Če kdo še želi prosto skupno prenočišče, naj to nemudoma naznani, ločeno za ženske, ločeno za moške in pove, za kateri dan ga želi. Znižana vožnja velja le za dovoz v Ljubljano in povratek. Za izlete iz Ljubljane, ločene od te proge, ne velja vozna olajšava. Pevska vaja bo v torek 8. sept. ob 9. na dvorišču I. drž, real. gimnazije, prej realke, v Vegovi ulici. Zbori naj si urede dohod tako, da bodo pri-ili točno k vaji. V ponedeljek 7. sept. bo poslovala pisarna ves dan v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. Dohod s kolodvora po Kolodvorski, v drugo ulico levo. Žigosanj« legitimacij bomo poskrbeli tako, da ne bo težav in zmešnjav. Opera Gorenjski slavček bo v torek ob 5 v hotelu Tivoli. Pevci in pevke naj si po možnosti ogledajo zanimivo opero na prostem z ojačenim orkestrom, pomnoženim pevskim zborom in naravnimi kulisami. Vstopnina od 5 Din navzgor. Vstopnice si morete naročiti tudi po pošti, event. jih preskrbi naša pisarna za one, ki pošljejo denar naprej. Prav tako bo zanimiva dramska predstava »Slehernik« dne 7. sept. zvečer pred nunsko cerkvijo v obliki, kakršne ne dobite vsak čas. Vstopnice kot za »Gor. slavčka«. Naša pisarna more preskrbeti vstopnice tudi u pevski koncert za vse, ki pošljejo denar naprej. Dobro in poceni hrano bo mogoče dobiti v Rokodelskem domu v Komenskega ulici, kjer Eo naša pisarna nepretrgoma delovala. Znake dobe zbori ob prihodu v pisatni ali pred vajo na dvorišču I. drž. gimn. Tudi oni jih bodo lahko kupili, ki jih do tedai ne bodo naročili. Zbore, s katerimi ne bomo predelali podrobno pesmi doma, opozarjamo, naj se še posebno skrbno pripravijo. M. Bajnk, tajnik in pevovodja. Drzen vlom v zespmšče Konjice, 29. avgusta. V pretekli noči so vlomili drzni lopovi v žup-ni urad na Prihovi, in sicer v pisarno, klet in hlev. Ii pisarne so odnesli okrog 1000 Din cerkvenega denarja, pelerino, klobuk, aktovko, namizno uro in par steklenic likerja. V pisarni se nahaja tudi posojilniška blagajna, v katero pa lopovi niso mogli vdreti. Pač pa so odnesli župni uradni pečat. Prebrskali so vse papirje na mizi. Iz kleti so odnesli več steklenic vina ln žganja. V živinskem hlevu so zaklali svinjo. Drobovino so pustili v sadovnjaku pod ograjo. Tatovi so imeli s seboj voz. Sledovi vodijo na glavno cesto. Na licu mesta so pustili krvavo sekiro in nož. Zanimivo je, da sta oba psa lajala in je g. župnik Vajda ponoči vstal. Šele ob četrt na 1 je zaspal. Tudi oba hlapca nista ničesar čula O vlomu so bile takoj obveščene vse bližnje orožniške postaje in je upanje, do bodo lopovi prišli v roke pravice. Nesreče na rfczef? Ljubljana, 29. avgusta 1931. Bolnišnica je danes sprejela štiri ponesrečence. Mizarski pomočnik Hočevar Peter, star 24 let, Je šel snoči po Zaloški cesti proti domu v Zgornji Hrušici. Pred vojaško bolnišnico pa ga je podrl tramvaj in se je Hočevar pri padcu poškodoval na levi rami. 69 letni gozdar Peter Repovž iz Bogenšperka pri Litiji je podiral hraste. Pri delu pa mu je padel hrast na levo nogo in mu jo zlomil. Na Jesenicah se je ponesrečil 52 letni Alojzij Gradišek, strojnik pri Toniessu. Stroj mu je pokvaril levo roko. V Mirni pri Novem mestu je neznan voznik podrl dveletno Dragico Pucovo, hčerko strojnika. Dekletce je dobilo resne notranje poškodbe. Zverinski umor Rogatec, 27. avgusta. Včeraj zjutraj so našli v Zetalah pri Rogatcu obešenega v shrambi njegove hiše Leopolda Petroviča. Kaj bi ga gnalo v smrt, nihče ne ve. Domnevajo pa, da se je izvršil nad njim zverinski umor. Pokojni je bil star okoli 50 let. Bil je oženjen. Ni pa bil srečen. Posebno zadnje čase je imel vedno pogostejše prepire. Na pokojnem možu so bili opaziti znaki nasilja, kar potrjuje, da gre za premišljen zverinski umor, v katerega zvezo je bil najbrž zapleten kdo njegovih bližnjih. Vso zadevo pa bo razjasnila oblast, katera je že spravila osumljence pod ključ, kjer se jim za zločinsko dejanje odmeri pravična kazen, če so res krivi. © LIHTENTURNO\TZAVOD V LJUBLJANL Osnovna šola: vpisovanje: 1. in 2. septembra; šolska sveta maša 3. septembra ob pol 9; redni pouk 4. septembra. — Meščanska Sola: vpisovanje zadnje dni avgusta, odnosno prve dni septembra; dohod gojenk v zavod 2. septembra; šolska sveta maša 3. septembra ob 8. uri nato redni pouk. Q Skušnja za Gorenjskega slavčka danes od 10 dopoldne naprej v hotelu Tivoli. 0 Vpisovanje v Glasbeno šolo »Sloge« se vrši v dnevih 9., 10. in 11. septembra od 8 do 12 in od 14 do 18 v društveni veliki glasbeni dvorani v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica). V soboto 12. septembra ob 16 razdelitev učnih ur, v ponedeljek 14. septembra pričetek rednega šolskega potika v vseh oddelkih. Več iz oglasa, ki je nabit v vest i bu lu pred društvenimi šolskimi prostori. — Odbor. _ Koledar Nedelja, 30. avgusta: (14, pobinkoštna nedelja.) Roza Limonska, devica. Ponedeljek, 31. avgusta: Rajmund (Rajko), »poznavalec. Dan je danes dolg 13 ur in 31 minut ter se je ta mesec skrčil za 1 uro in 34 minut. Zobni zdravnik špecijalist med.umv.dr.Lofzs Brenčič v Ljubljani, Marijin trg 3 ' Telef. 2782 ordinira zooet redno Osebne vesti = Osebne spremembe duhovnikov v ljubljanski škofiji. — Za iupne upravitelje so bili imenovani: Ivan Franke, župnik na Vogerskem pri Gorici, za župnjo Zapoge; Alojzij Tome, župni upravitelj v Novi Oselici, za župnijo Podlipa; Franc Ainbrožič, kaplan v Cerkljah pri Kranju, za župnijo Turjak. — Imenovan je bil za pretekla v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano Stanislav Jeglič, kaplan v Trebnjem; Janko Kra-ljič, dosedanji prefekt na tem zavodu, pa je bil premeščen za kaplana k sv. Jakobu v Ljubljano. — Premeščeni so bili kot kaplani: Karel Papež iz Leskovca pri Krškem v Cerklje pri Kranju, Anton Itovlar iz Šent Jerneja v Leskovec pri Krškem, Mirko Rartol iz Tržiča v Št. Jernej, Mirko Gande iz Sv. Trojice v Tržišču v Št. Jernej, Franc Blažič z Vrhnike v Trebnje, Anton Švelc iz Št. Petra pri Novem mestu na Vrhniko, Anton Kovafič iz Št. Jerneja v Št. Peter pri Novem mestu, Leopold Govekar iz Križev pri Tržiču na Jesenice, Franc Hiti iz Gorij pri Bledu v Križe, Andrej Kušlan iz Semiča na Bloke in Ivan Veider, župni upravitelj v Poljanah pri Toplicah, kot, kaplan v Staro CC€ii@ !a§ elegantno od nog do glave za mai denar zelo ugodno, tudi na obroke 1 R. P8ESKER Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 ZOBNI ATELJE LEOM KRAL, Dentist-tehnik zopet redno sprejema od pol 9—12 in od 15—19 pod vodstvom Šerianz Večletni tehnik, asist. pri Dr.Kambiču Loko. — Nameščeni so bili semeniški duhovE:ki oz. novomašniki kot kaplani: Srečko Ilutk v Kočevski Reki, Anton Petrič v Mirni peči, Viljem Pipp na Bohinjski Bistrici, Stanislav Skvarča v Tržiču, Martin Starec v Trebnjem, Franc Tom v Semiču in Ciril Zajee pri Sv. Trojici v Tržišču. = Češkoslovaška odlikovanja. Po otvoritvi velesejma je čsl. poslanik dr. Flieder v spremstvu čsl. vieekonzula izročil na magistratu red Belega leva III. stopnje županu g. dr. Dinku Pucu, na univerzi g. dr. Alfr. Š e r k u , rektorju, istotako red Belega leva III. stopnje. = Notarske posle po pokojnem notarju Hu-doverniku je kot vršilec dolžnosti prevzel notar dr. Krevl, dosedaj v Litiji. = Poročil se je v Stari Oselici g. dr. Stanko Gogala, profesor na ženskem učiteljišču v Ljubljani. z gdč. Fanči Cedilnik-ovo. Novo zakonsko zvezo je sklenil ženinov brat g. Ivan Gogala, župnik v Stari Oselici. priči pa sta bili gg. Josip Gogala, direktor trgovske šole, in Janez Cedilnik, uradnik OUZD. Prav iskreno čestitamo. = Iz rudarske službe. Napredovala sta v VIL položajno skupino Josip Cerar in Josip Jurčič, dosedanja arhivarja pri Rudar, glavarstvu v Ljubljani. V IV.-I. skupino je pomaknjen prof. Rudolf Lavrenčič na rudarski šoli v Celju. Ostale vesti — Prosvetna zveza vabi vsa včlanjena društva in odseke, da se udeleže slovesnega odkritja spomenika kralja Petra Osvoboditelja, ki bo 6. sept. ob 10.30 v Ljubljani. Društva in odseki naj pošljejo zastavonoše, kakor tudi spremljevalce in spremljevalke v narodnih nošah. Dobrodošle so tudi skupine na vozovih in na konjih. Vsa društva z zastavami. vozovi in konjeniki se zbero v nedeljo ob 9.30 med Jugoslovansko tiskarno in Zmajevim mostom. Ker je vožnja četrtinska in se dobe pri vseh županstvih izkaznice za četrtinsko vožnjo, zato opozarjamo, da člani udeleženci pravočasno dvignejo izkaznice v svojih občinah. — Absolventi geoineterskepa odseka na Tehniški srednji šoli v Ljubljani naj se od 2.—5. sept. oglasijo pri šolski upravi. — Na enoletni gospodinjski šoli na Jesenicah bo vpisovanje 1. in 2. septembra od 10—12 ure dopoldne v osnovni šoli. Redni pouk se prične 3. septembra. — Vnanja iiršulinska meščanska šola v Ljubljani. Ponavljalni izpili se vrše dne 31. avgusta, vpisovanje 1. in 2. septembra od 8 do 12; 5. septembra šolska sv. maša, nato redni pouk. — Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg 4-1 vpisuje gojenke dne 2. in 3. septembra 1931 od 8—12 dopoldne. Bela obleka jo bila nekdaj tudi Belokranjrem znak žalovanja. Zadnji >Slovenec< z dne 20. avgusta št. 191, je omenil v spisu »Pretresljiva slika največje katastrofe našega veka« med drugim tudi, da so Kitajci po strašni povodnji, ki je pobrala dva milijona oseb, »v skrbeh ne samo zaradi živil, ampak tudi zaradi belih oblačil, ki pomenijo na Kitajskem to, kar pomenijo pri nas črna oblačila, namreč žalovanje, kje jih bodo dobili, da dajo izraza svoji žalosti zaradi strašne nesreče«. Naj pripomnim k temu poročilu, da so imeli svoj čas tudi Belokranjci belo obleko za znak žalovanja in to še v mojem času, ko sem bil prva leta v Adlešičih, to je po letu 1886. če je n. pr. umrl mož-gospodar, tedaj je žena-vdova nosila poslej na glavi ne več pisanih robcev, kakor doslej, ampak v znak žalovanja edinole bele pečice (peče). Drugo obleko pa so nosile ob istem času in tudi še dolgo kasneje skoraj vse žene in dekleta vso in edinole belo. Prve, ki so začele nositi črno obleko, so bile Tri-bučanke, v vasi, ki je najbližja Črnomlju, odkoder je začela prodirati črna obleka v sosednje vasi. A dandanes je pa menda že vsa Belakrajina črna in je »bela« edinole po imenu. — I. Š. — Nove šolske knjige: Karel Kune: Aritmetika za I. in II. razred srednjih šol. II. izdaja. (Predelana v zmislu učnega načrta iz leta 1930.) Din 30. — Karel Kune: Aritmetika in alfjehra za III. in IV. razred srednjih šol. (V zmislu učnega načrta iz leta 1930.) Din 34. — Maks Prezelj: Anorganska kemija za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. Din 68. — Dr. Mirko Rupel: Srbsko-hrvatska vadnira, II. letnik. Din 42. — Knjige je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Legitimacije za velesejem v Osijeku, Zagrebu, Ljubljani, Hralislavi, Pragi, Innshnicfoi. Gra-zu, Dunaju in za kolonijalno razstavo v Parizu se dobe pri »Putniku«, Dunajska cesta 1 in v njegovi biljetarnici v hotelu »MLklič«. — Uradniika posojila in zavarovanja daie Beo-gradska zadruga, Ljubljana .Mestni trg 25/1. — Tem potom izjavljam, da Franc Medved ni več pri nas v službi ter nima pravic za nas sklepati kupčije niti kasirati. Singer šivalni stroji d. d. Danes Izboren pitni, automattčno po Din 3.—. Originalni Aperitivi, coctaili mešani po nalašč zato v inozemstvu izučenem mixerju. Sladoled najizbranejSih arom, zendviči, zakuske, plošče hors d'oeuvre, okusno ii po ccni vse v Elitnem automstičnem buftetu »RIO«, Selenburgova ulica. Izjava. Podpisani Grum Anton, posestnik iz Dravelj št. 14 obžalujem trditve, ki sem jih izrekel na javnem prostoru dne 23. t. m. v gostilni pri »Toncu« in sc zahvaljujem g. Toinetu Antonu iz Dravelj št. 15 za odstop od kazenskega preganjanja. — Krško. »Za šolske knjige in potrebščine priporočamo trgovino Hočevar v Krškem, tam dobite solidno blago po ugodnih cenah.« Za slepe. V prijetni družbi je bil naprošen naš tenorist kr. opere g. Leopold Kovač, da jim kaj zapoje, kateremu vabilu se je radevolje odzval. Hvaležni poslušalci so nabrali za prekrnsno petie Din 200.— za slepe kot najpotrebnejše izmed potrebnih. Srčna zahvala. — Obledele obleke barva v različnih barvah I in plisira tovarna Jos. Reich. VftŽnfl na Vas le, da Hi preilno kupujete * oirlcdole i.a vciesejniu konfek- cijski oddelek paviljon I. Tomšič Prepričati se tiodete o cenah In kvaliteti ilamaklh, otroških elaSOcv in oblek. — Poučno potovanje skozi Grčijo vzdolž naše in grške obale. Specijelno jiotovanje s parobrodom »Kraljica Marija« v Grčijo, se vrši od 16.—29. septembra t. 1. pod vodstvom g. Charles Diehl-a, člana francoskega instituta in znanega vizantolnega. • Potovanje organizira Putnik skupno z Revue Generale de sciences iz Pariza. Cena potovanja 9000 Din. — Prijave sprejema Putnik. — »Slovcnčeva« ekspozitura na velesejmu na desni strani pri glavnem vhodu sprejema vsakovrstna oglasna naročila za »Slovenca«, sprejema pa tudi naročnino na vse naše liste in daje vsa zadevna pojasnila. = Privatni učni tečaji na ženskem učiteljišču, Resljeva cesta: jeziki, knjigovodstvo, računstvo, spisje. Učnina 40 Din mesečno. Vpisovanje 31. avgusta od 18—20, pri šolskem slugi pa kadarkoli. Ža nemščino bodo tečaji začetnišld, nadaljevalni in konverzacijski. Tečaji nemščine za šolsko mladež bodo podnevi v Del. zbornici, vpisovanje je pa tudi na šoli. —• Oglasna naročila za številke velesejmskega tedna sporočite najlažje potom telefona. Kličite št. 29-92 ali 30-30. Oglasna oddelka imata razen eno-urnega opoldanskega odmora celodnevno službo. Na velesejmu imamo za sprejemanje posebno ekspozituro. — Kliširani oglasi. Na razna tozadevna vprašanja odgovarjamo, da uprava našega lista na željo radevolje preskrbi za naročeni oglas primeren kli-šej. Treba je le doposlati fotografijo ali dobro risbo dotičnega predmeta. Za napravo klišeja se zaračunajo le dejanski stroški klišarne. — Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josef« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstransko ohromelih bolnikih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — V zavodu šolskih sester t Repnjah se «a- čne kmetijsko-gospodinjski tečaj dne 1. oktobra. — Obenem se naznanja, da se sprejemajo v internat šoloobvezne deklice in tudi mlajše. Mosfe riti Ljabliani Pevsko društvo »Zvezda« v Mostah prične Z rednimi vajami v torek, dne 1. septembra ob 8. Stare člane društva poživljamo ,da se polnoštevilno udeleže! Druge prijatelje-pevee pa vabimo, da sami pristopijo k društvu in v niem sodelujejo! Pevske vaje se vrše v Ljudskem domu v Mostah Trboviie Za olepšanjp naše črne doline se je v zadnjih letih veliko storilo. Navlaka ob cestah se je odstranila. Pred kratkim si je neko športno društvo omislilo prav neokusno ograjo ravno ob najlepšem delu naše edine ceste. Ne vemo, ali gremo zopet nazaj v stare umazane Trbovlje, ko si moral dobro paziti, da nisi zadel na štrleče planke? Naše revne mlekarice so zopet začeli zasledovati, češ, da morajo imeti obrtno dovoljenje. Po eno in več ur daleč prinašajo na hrbtu mleko, da si par dinarjev zaslužijo. Te je pa res vredno obdavčiti! Bližamo se pričetku šole. Vse postaja nekako bolj živahno. Otroci se že zopet zvedavo, s strahom in tudi z veseljem ozirajo na svoje šolske domove. Glodajo, če se je v dveh mesecih počitnic kaj spremenilo. A je vse pri starem. V štirirazredni meščanski šoli bo šest razredov: v dvanajstrazredni Vodenski šoli bo pa kar 25 ali 26 razredov. I,epa reč! Nova vodenska šola je že namreč postavljena na Pravdičevem hribu, a jo letos še ne bodo otvoril i; bo treba počakati na komisijo. Kdor ne veruje, pa naj gre sam pogledat! Kamnih Kino Kamnik predvaja v nedeljo In ponedelJrV zvečer v Gasilnem domu fi!m enega največjih svetovnih komikov Pustem Keatona »Rusterova ka-rijera«. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj ne zamudi oglodati si tega filma! Kamniški športniki gostujejo v Novem mestn ob priliki športnega dne, ki ga priredi SK Fn.in dn« 6. septembra. Tekmovanja se bodo udeležili samo plavači. železni most če* Bistrico so začeli te dni popravljati. Tudi prepleskali ga bodo nanovo. Bfl je res že skrajni čas! Cerkveni vestnih 7.a duhovnike bodo duhovne vaje v Domu od 14. do 18. septembra. Priglasite se pravočasno na naslov: Vodstvo Doma duh. vaj. Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Bratovščina sv. Re3njr?a Telesa bo Imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 3. septembra v Uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti v Uršulinski cerkvi. Nočni častivei bodo v noči na prvi petek (na 4. september) v ljubljanski stolnici v proslavo presv. Srca Jezusovega molili iz »Večne molitve« 11. uro: Prošnja za duhovnike. Vljudno vabimo! Poldnevni hožjepotni izlet ima danes popoldne križanska moška in ml.ideniška Marijina družba v Šmartno pod šmarno goro. Odhod izpred »Flgovca« z Magistrovim avtobusom točno ob dveh. Po članih vpeljani prijatelji dobrodošli! rVot?o mestn Shod vseh Marijinih drnžb novomeške d*-kanije se vrši julri v [»onedeljek 31. avgusta na ljubki Trški gori pri Novem mestu. Po dohodu bo okrog 8.30 sv. maša in pridiga (g. prošt Čerin), nato po kratkem oddihu na prostem pred cerkvijo Marijini govori, petje in deklamacije. Slede tita-nije Matere božje nato razhod. Bata v Aziji in Afriki. Število prodajalen čevljarske tvrdke Bata presega že 2000 po celem svetu. Zanimivo je, da se to podjetje širi in prodira s svojimi izdelki ravno v času ko pritiska gospodarska kriza po vsem svetu. Dočim razna podjetja v prav mnogih slučajih samo životarijo, ustanavlja Bata svoje fi-lialke v najbolj pozabljenih krajih sveta. Nedavno so se ustanovile na otoku Java v Aziji 4 podružnice in sicer v mestih Batavija, Sa-ija, Pelong in Semerong. Peto podružnico MOC otvarja sedaj Bata v Pendangu. Tudi na malajskem polotoku ima Bata dve filialki. Pred nekaj dnevi je sprejel Batinega zastopnika Habeški kralj, ki se je zelo zanimal za izdelovanje obutve pri Bati. Tudi v Osrednji Afriki je ustanovil Bata svoje prodajalnice, ki imajo zelo razsežno polje za svoje delovanje. V Sudanu, ki šteje 6 milijonov prebivalcev, nosi obutev Ic prav neznaten del. Obuti so skoro izključno samo priseljenci, uradniki in častniki. V mestu s 70—80 tisoči prebivalstva, kot n. pr. Omdurman, srečate zelo pogosto bose ženske, in to celo iz imovitih družin, a v rokah nosijo sandale. To vse radi tega, ker je ta obutev zelo draga. V vseh teh krajih propagira Bata nošnjo dovršene obutve in s tem mnogo pripomore k razvoju napredka in civilizacije. Otroški zdravnik Dr. DragaŠ se je preselil v Beethovnovo ulico št. 4 pri Kranjski hranilnici. Od '/23—4. Tel. 3363 močne mišice, mirni živci, ravnotežje v organizmu razvijajo v človeku ono samozavest in delavno silo, ki ga usposabljata za izredno delo današnjega načina življenja. Izrabljene moči se morajo nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih. Če nadrgnete svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega PIANA FRANCOSKEGA 2GANJ4. si zagotovite krasno osvežujoče spanje, zbudili se bodete zjutraj odpočiti in in lahko in brez utrujenosti delali. Mnogi vlivajo v umivalno in kopalno vodo par žlic »DIANA« francoskega žganja in opažajo enak dobrodejen občutet. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. CENA: mala steklenica Din 10'—, srednja steklenica Din 26'—, velika steklenica Din 52 —. | | Pazite na im« »DIANA« in varujte se pred ničvrednimi pona-redbami. | 48 letni obstanek »DIANE« daje dovoljno jamstvo. | Razstavljano na ljubljanskem velesejmu PAVILJON K 530—531. | | | Oglejte si isloibo. Trgo ah le u engros cenik. Marfhor □ Kongres preganjancev iz vojno dobo v Mariboru. Kakor v Ljubljani se je osnoval v Mariboru akcijski odbor za kongres političnih preganjancev, ki ima preskrbeti vse potrebno za ta kongres, ki bo 7. septembra. V odbor so vstopili:'Ivan Kejžar, dr. Janko Osojnik, Pahor Ivo, Hren Zmago, Oset Franc, Fabijan Vladimir iz Maribora, Kušec Oro-slav iz Radvanja, Požar Anton iz Ruš in Fras Anton iz Selnice. Ta odbor je sestavil za kongres sledeči program: 7. septembra ob 9.25 sprejem na glavnem kolodvoru in skupen odhod v Narodni dom. Ob 10 otvoritev kongresa, ob 11.30 skupen obed v Narodnem domu in Gajski kleti, ob 13.18 za en del izlet na Falo in ogled elektrarne, drugi del pešiziet na mariborski otok. Z večernimi vlaki razhod. Ker je drugi dan praznik bodo morda hoteli nekateri v Mariboru ostati. Vse te prosimo, da nam to javijo do 4. septembra, da jim preskrbimo prenočišča. Kavno tuko prosimo vse one, ki ne gredo v Ljubljano, dn nam javijo nI i se udeleže skupnega kosila. Vsi dopisi naj se pošiljajo na naslov Ivan Kajžar, viš. revident v pok., Maribor, Aleksandrova cesta 35. □ Mariborski motociklisti so »i bije jo. Moto-ciklistična dirka, ki jo priredi mariborski Moto-Rlub, dne G. in R. septembra t. 1. je vzbudila v vseh športnih krogih največje zanimanje. Dospelo je doslej že več prijav iz inozemstva, med drugim tudi od bratov Hansa in Huberta Hubmanu, ki se trenutno prištevata med najboljše avstrijske vozače. Ravnotako sta se prijavila ludi Franc Schmir-maul, ki velja za najboljšega vozača v kal gori ji 250 ccm, ter nemški vozač Fritz Behrendt. Pričakuje se tudi prijava koroškega Ceccionija in drugih odličnih motociklistov iz Ljubljane, Zagreba, Beigradu in Osijeka. Rok za prijave poteče dne 3. septembra. Pričakovati je težkih borb, kakršnih Maribor še ni videl. Vsa pojasnila se lahko dobijo v tajništvu tukajšnjega Motokluba, Gosposka 37-1. O Veliko grobnico za 110 mrliiev gradi na frančiškanskem pokopališču frančiškanska dekliška Marijina družba. Gradbeni stroški se računajo nn 56.000 Din. D V naši podružnici na Aleksandrovi cesti 0 (Prosvetna knjižnica) lahko opravite vse posle, ki spadajo v delokrog uorave. Uradne ure vsak dan od 8 -12 in od 15—Is. □ Volitve v bolniško hlaeujiio se vršijo v tukajšnjih delavnicah drž. žel. Pridejo v nekem oddelku delavci po svoje kuverte in najdejo na glasovnicah že zalepljene kandidate. Takšne stvari niso dopustne in tudi niso v skladu z volilnim redom. □ Državno moško učiteljišče v Mariboru. Vpisovanje v vadnico 1. septembra od 8 do 0; vpisovanje v letnike pa 11. in 12. septembra cd 8 do 12. Vse drugo na oglasni deski zavoda. □ Obdravska prestolira v zastavah. Maribor si je ob proslavi 60 letnice obstoja mnriborskegn gasilnega in reševalnega društva nadel svečano lire; malodane raz vseh poslopij so včeraj zavihrale državne trobojnice v počastitev slavja nesebičnih in požrtvovalnih reševalcev in gasilcev, o katerih 00-letnem plodonosnem in blagoslovljenem delovanju smo poročali v včerajšnji številki. Tekom včerajšnjega dne je prispelo vodstvu gasilske in reševalne družine obilo čestitk in voščil iz raznih krajev. Slovesnosti so se pričele včeraj zvečer s komerzem v Gasilskem domu. na katerem so se imenovali novi častni Člani, o čemer bomo obširneje poročali v jutrišnjem »Slovenskem listu«. Q Radi stare syetane v nečisti posodi. Ker je kršila določila živilskega zakona, prodajajoč staro smetano v nečisti posodi, je bila obsojena pred tukajšnjim sodiščem branjevka Marija S. na milostno globo 25 Din. Obljubila je, da se bo poboljšala. O Požar uniči»je. Plameni so objeli hišo posestnika Ivana Ogrizka v StarSah pri St. Janžu na Dravskem polju ter prešli na hi?o mizarja Janeza Kanclerja. DomaČi in sosednji gisilri so prišli gasit, vendar niso mogli preprečiti p b olne upepelit-yp obeh poslopij. Skoda je velika in se še ni mogla preceniti: je pa deloma krita z zavarovalnino. □ SSK Maraton. Vsak torpk in četrtek od 8 naprej redni trening težkoattetske sekcije; ob tej priliki se sprejemajo tudi novi člani. Prijave sprejema načelnik Jože Vidie na Livadi pred treningom. □ Boben poje... Dne 5. oktebra bo pri tukajšnjem okrajnem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiške knjige k. o. Zgornje Hlapje, vi. št. 43. 85. 112; k. o. PcČenik. vi. št. 52; k. o. Zgornje Hlapje, vi. št. 118. Cenilna vrednost Din 52.537 20. najmanjši ponudek 30.775.51 Din. □ Preselitev odvetniške pi«arnp. Tukajšnji odvetnik dr. Ivan Kimovec bo svojo odvetniško pisarno preselil v Kranj. □ Smrtna kosa. V starosti 65 let je umrl vpo-Itojeni nadsprevodnik drž. žel. Jakob Neubauer, stanujoč v Mlinski ulici 20. Pogreb jidri ob 10 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pcbrežju. Časten mu spomin, žalujočim naše sožalje! □ Stroji... V neki tukajšnji tvornici se je ponesrečil 26 letni tkalec F'ranc Kosec, stanujoč v Studencih 67. Med delom je prišel z dr-no roko v kolesjp pletilnega stroja, ki mu jp prste fjslo zmrcvaril. Ponesrečenega delavea so prepeljali v bolnišnico. P PreirkaSevališče Stovrev bo uredPo mestno električno podjet|e; preizkuševnliiče bo nameščeno v prvem nadstronju nnvp ter pred nedavnim zgrM»nr stavbe oh Kopališki ulici. □ Prstan med fižolom, ki f?a je bila kupila ni trgu. Je našla poštena gospodinja. Dotični kmetica naj se oglasi v upravi »Slovenca- na Koroški cesti 1 ali pa v podružnici na Aleksandrovi cesti 6, kjer Izvp naslov. H Veliko je blacostova na okoliških njivah in poljih; iz sobote v soboto je vedno več blaga nn mariborskem trgu. Na Vodnikovem trgu je bilo včeraj mnoMvo voz s preVo 200 vrečami kremnirja, zella. kumaric, čebule, fifnla in drugih deželnih pridelkov. Sadja je bilo 96 voz. tako da so proti večeru morali kmetje prndairli hruške in jabolka pod ceno. Tn 1000 komadov piščet, kokošk in drugega drobiža na perutninirsVm trgu. Na senčnem trgu ?0 voz, na slnniuarskcm 23 voz z 51 zaklanimi svinjami. Nekaj cen: krompir 1.50—2: Čebula IJutomer Prosvetno društvo otvori na Marijin praznik A septembra novo sezono svojega dela. Vroči počitniški dnevi so pri koncu. Kot otvoritveno predstavo uprizori društvo ta dan dr. Dornikovo dramatizacijo Bazlnovega romana >Gruda umira-. Pesna drama naj ponazoruje resna stremljenja članov Prosvetnega društva na polju dramatike. Prosvetno društvo bo skrbelo, da bo Imel Ljutomer vsak mesec priliko videti na odru Katoliškega doma vsal eno dramatsko delo. »Gruda umirat naj izrazi tudi glavno smer letošnjega reportoarja: domačnost, ljubpzen do grude, koe narodovega življenja. Pričakujemo, da bo Ljutomer resna prizadevanja Prosvetnega društva znal ceniti in poplačati z razumevanjem In udeležbo. Ljutomerske šolo Imajo v torek in sredo. L ln ? septembra vpisovanje, v četrtek 3. septembra ob 8 otvoritveno šolsko mašo, v petek ua re^ni pouk — ako ne pride kak nov odlok. 3—6; zelje 1—3; kumarce (komad) 1—2; grah 10—12; karfijola (komad) 1—10; paradižniki 1.50 do 2; endivija in glavnata salata 0.50-1.50; gobe 1-2. □ Med najlepšimi mariborskimi trgovinami je Macunova v krasni moderni novi hiši v Gosposki ulici 10; urejena je po najmodernejših in naj-udobnejših trgovinskih načelih in je v čast in ponos Maribora. Izložbe spredaj in na hodniku kakor jih menda v Mariboru ni tako kmalu. Podjetnosti g. Macunu gre vse priznanje. □ Kuluk pred sodiščem. Z nesrečnim kulu-kotn ima tudi sodišče še zmiraj opravku. Danes je stal pred sodniki Jožef Č. iz Slemena. Med kulu-karji, ki so popravljali banovinsko cesto na Slemenu, se je nahajal tudi obtoženec, na delo pa je prišel precej natrkan in nasajen. Ko sta prišla nadzirat delo občinski nadzornik Josip Vidovič in cestni mojster Fr. Lavrenfič, ju je najprej ozmerjal in nato dejansko napadel. Zagovarja su, da sla ga izzivala, vendar govorijo priče drugače. Obtoženec je bil obsoien na en mesec in sedem dni zapora ter na 120 Din globe, v slučaju neizterljivosti pa še na dva dneva zapora. □ Vzgleden sorodnik je Jakob V. od Sv. Marjete pri Ptuju, ki se je zagovarjal danes pred Mariborskim senatom radi tatvine. Nameščen je bil v Mariboru pri trgovcu Slugi. V Krčevint ima strica, gostilničarja Franca K„ katerega je pogosto obiskoval. Ob priliki enega takih obiskov pa je izginil ludi stričev gramofon z večjim številom plošč, zlata ura z verižico, več namiznih prtov in denarnica z manjšo vsoto denarju .Sum je padel takoj na obtoženca, pri katerem so tudi našli ukradene prpdmete, vredne 8000 Din. Obtoženec je dejanje priznal. Ohlnženec je bil ob-ojen na štiri mesece strogega zapora in triletno izgubo častnih pravic r D'. Mn-irič Fran, Trubarjeva ulica 11. zopet redno ordinira. Borza dela v Celju ima na razpolago delo Poglavje o plavanju Kako se naučim cravvla? V Nemčiji vtone letno čez 3500 oseb: naša statistika mi ni znana, vendar lahko računam, da je število onih nesrečnikov, ki so našli smrt v hladnih valovih, relativno enako visoko. Morda še večje, zakaj Nemci imajo zelo razširjen plavalni šport in poleg tega močno organizirano organiza- j domov. Treba se bo zdaj pripraviti na prven-cijo za reševanje potapljajočih. Smrt v vodi je 6tveno borbo, ki je na Dunaju vedno najbolj pri-vedno tragična — že zato, ker ni normalna, še bolj ■ vlačna prireditev. Nekatera vodstva klubov sma- čaka nova naloga: trening v hitrosti, vztrajnosti in borbenosti. S tem šele postaja pravi športniki Drago Ulaga. PO ŠPORTNEM SVETU Na Dunaju. Večina dunajskih profesionalnih nogometnih klubov 6e je vrnila s svoje turneie pa za to, ker je posledica polovičarske vzgoje, zlasti polovičarske telesne vzgoje. Vsega se uči mladina v šolah — zgodovine in zemljepisja, risati in peti in pri telovadni uri pridejo na vrsto vse spretnosti do hoje po rokah, nikdo se pa ne spomni, da je dolžnost vzgoje naučiti človeka nai-elementarnejše spretnosti, plavanja. V an'ičnih časih je bilo drugače, plavanje je bilo poleg pisanja in čitanja sestavni del osnovne izobrazbe. V naprednejših državah se je storil v zadnjem desetletju precejšen korak naprej, vendar so metode preveč indirektne, skoraj nerodne: namesto, da bi pestalo v osnovnih šolah plavanje obvezno, se poučuje prva pomoč za ponesrečence in reševanje istih. Vse to seveda na suhem in le teoretsko. Mnogo boli praktični so Amerikanci, ki jih reševanje ne zanima toliko, pač pa so si postavili kot vzgojni cilj, da zna vsakdo, ki zapusti osnovno šolo, med drugim tudi plavati, S podobno mislijo se bavijo tudi voditelji našega plavalnega športa, ki nameravajo vložiti pri kr. banski upravi vlogo za obveznosi plavalega pouka v osnovnih šolah. Prednost plavanja pa ni le v tem, da nas napravi varne na vodi, plavanje je ?dra\ šport in ima v tem oziru velike prednosti pred drugimi telesnimi vajami. Pri plavanju se razvija telo harmonično in pogled na dobrega plavača ie vedno razveseljiv. Plavanje ne krepi samo mišic, v prvi vrsti krepi notranje organe, t. j. pljuča in srce. Posebnega zdravstvenega pomena je tudi iz-prememba temperature, ko skočimo v svežo vodo in pa pritisk vode na prsni koš. Dihalne mišice, ki morajo ta pritisk premagovati, se pač v vodi .......- ........ ' iti muiaju ta jjiition piciiu^uiau, ©v » za 1 hlapca, 1 pastirja, I mijnrja (ozenjeuega. brez bolj krepijo .kakor pri vsakem drugem športu. otrok), 1 mesarja, 1 slikarja, 1 kurjača, 2 mizarja, 3 krojače in 9 vajencev: 1 kamnoseškega, 1 krojaškega, 2 kovaška, 2 mesarska in 3 mizarske, za 20 kmečkih dekel, 5 služkinj. 3 kuharice. 2 natakarice, 1 kmečko varuško, 1 likarico, 1 šiviljo, 1 gostilniško kuharico, 1 gostilniško služkinjo, 1 hotelsko sobarico, 1 orožniško kuharico, 1 varuško in 1 šiviljsko vajenko. ej Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl v petek. 28. t. m., 38 letni kovaški pomočnik iz Vitanja Viuiovšek Alojzij. — Isti dan je umrla ludi v S telesno vzgojnega, zdravstvenega in s športnega stališča je najboljši način plavanja cravvl. Cravvla niso izumili športniki učitelji, pač pa so se ga naučili od avstralskih plavačev. V Evropi je cravvl poznan že 25 let in sicer od 1. 1906. ko so ga prvič videli na plavalnih tekmah v Hamburgu. Kako se naučim kiavljati? Začetnikom kravljačem dela vselej preglavice delo z nogami, ki mora biti vedno mehko, izdatno, enakomerno in vztrajno. Plavači se hitro javni bolnišnici zidarjeva žena Sušeč F"ranči»ka iz j utrudijo — to pa za to, ker bičajo vodo le z mi šicami na nogah, namesto, da bi pritegnili k delu tudi velike mišice na spodn em delu trupa. Če ce cravvl poučuje pravilno, tedaj ni prenaporen, lahko ga plavajo tudi najmlajši otroci. V Iliriji in št. Andraža pri Velenju v 74. letu starosti. Naj v miru počivata. Dravska direkcija pošte in hrznjava v Ljubljani oddaja v zakup prevažanje pošte na progi Dobrna—Celje (po enkrat na dan) od 1. novembra t. L naprej za 1 lelo. Javna uslna pogajanja z imamo n. pr. več naraščajnikov izpod 10 let, ki ga prav dobro obvladajo. Razume se, da je cravvl tudi za draženjem navzdol se vršijo v pisarni mestnega neplavače najhitrejša pot do plavanja. načelstva v Celju v četrtek, 3. sept. ob 11. uri. Izklicni cena 18.000 Din na leto. Položiti je trebi kavcijo 700 Din. JJ '/.n &nlaije! oblek* 94, 115 Din; čevlji 54, 70, 83 Din; lorbe 66. 70, 78 Din; nahrbtniki 15, 18, 22 Din. Slcrmecki, Cetir. Cenik zasloni! r 7a šolarje! Obleke <"4, 115, 155 Din. čevlji 54, 76, 83 Din, torbe 65, 70, 78 Din. nahrbtniki 15, 18, 22 Din. Siermecki, Celje. Cenik zastonj! Najprej gre učenec k robu bazena, kjer se uči odrivati in drčati po površini vodi. Ko ima čut za drčanje in leianje na vodi, tedaj pričnemo z gibanjem nog. Najprej tako, da se z rokami dr-i imo za rob bazera, nato z žogo v rokah in končno brez žoge. Seveda, preteče med tem več tednov časa... od začetka ie včasih obupno, ko ne gre in ne g'e naprej, enkrat se pa v»»komur posreči, da zadene pravilno brcanje z nogami. Učile se pravilno k o nai i na zraku in soincu t j nn Irtnlte dobro svoie IpIo pred solnčenlem tedni, ko je lelo suho, z NIVEA-CHEHE NIVEA- ULJE (n'Jf »s kozo in mssaio) >'ui:«rit i> dn"«rlce. nheje Ul, »Mi ,oje i,n -vu.*) vr le m eesro k" e. ol oje raminjlnj« n. virnwl P-temiruje polt tudi or oldnf-em iipbu. N vee-eremr Vn» hladi pri vročini. Ntna-oli« Vu* varuje <>t> »lal em vremenu miutu l'» n I*■ iti prelilitjenjn. Mvea ereme Min V- do 2'-. Siv n-olje PH 21'-. BS"— 1 r» JiuriKil. P. IlKIRKsDOKF A ( O., d. ». o »JAK 1MI . i.r.-torčlčrvii ulh-e <1. I«. no!okrrm:ski koltčeh Metliška elektrika. V pet' k se je vršila kolnv-dacija električne napeljave, ki jo je s leni dnem mesto prevzelo. Upamo, da bo delovali vsa naprava brezhibno Opozarjamo ob tej priliki, da naj se točno skrbi, da se javna razsvetljava pravočasno odpre. Prav zato jo pa imamo iu prav zvečer jo ' je najbolj treba. Na šoli je montirana tudi sirena, j ki naj bi naznanjala v bodoče eventuelne požare j in druge katastrofe, liog daj, da bi se nikdar s tem slabim namenom ne oglasila! Odličen »ost v Metliki. Pretekli leden je Metlika imela odličnega gosta, 82 letnega, ne.M javnosti 1 dobro znanega istrski ga borilca. državnega poslanca, profesorja in šolskega nadzornika Vcknslava Spinčiča, ki je ujrc metliškemu okrajnemu glavarju. čigar gost je bil v Metliki. Kljub svoji vlsnki in častitljivi starosti je g. špinčič duševno izredno čil in telesno krepak. Se sedaj napiše vsak teden članek za tednik Naša Istra . Piinttreii v Metliki Doslej je bila ta skrivnost prklržnna 1. večjim mestom, sedaj jo imamo pa že tudi v Mptliki. Kdor bi želel natanko zvedeti, kakšen je po srerli . ta naj stopi kur na majer« k zdravniku dr. Kodru, ki ga bo prezvetlil in mu vse natanko razložil, lutko je ž nem. Pljuča, srce, jetra, želodec, vse mu bo preg'edal in še n bra prestol in se is", kar si bo bolnik poželel. !<• in ii* dobro kapljico? K Tancigu v Metliki, kjer se loči zadružno vino. in kjer se novice sit kijo od blizu in daleč. Celo iz Prage pridejo vs>k dan. Prinese jih najboljše informirani srednjeevropski dnevnik »Prager Preske . Okrajnemu glavarstvu v Metliki. Vemo, da obstojajo v pisarni glavarstva razne težave glede poslovanj i. ker je glavarstvo z'ožcno iz dveh upravno popolnoma različnih celot. Pa vendar je treba zaenkrat z vsako skupino peslovali po dosedanjem redu, da ne naslajajo neprilike in nesoglasja Posebno težavno je za naše župane, če dobi akt, v katerem so besede, ki si jih nikakor ne more in ne zna raztolmačiti in ne ve. kaj bi z dopisom ukrenil. Saj vsak rade volje stori kar more. če pa dopisa ne razume, kaj naj ž njim počne? Zato je prošnja vseh županov slovenskih občin, da naj bodo vsi dopisi na občine slovenski, kar pn glavarstvo razpošilja dopisov na druge, bodisi kulturne ali drugovrstne ustanove, naj se pošlje naravnost na naslov, kot doslej in ne preko občine. POIZVEDOVANJE Gospod, ki je pred približno 14 dnevi pozabil v misijonski hiši v Ljubljani, Tabor 12. tri vero-učne knjige za urednie šole, dobi te pri vratarju iste hiša Kakšno bodi delo nog? Gibati moremo s celimi nogami, kolena so mehka, tudi stopala so mehka, peti pa kažeta na ven, Strigi ne smelo biti preveliki, peta prde kvečjemu 30 cm pod vodo in zopet le tako visoko, da koma* po;!leda čez vodno gladino. Kakor st> pokazale zadnje izkušnje, je paziti pri cravvlu zlasti na to, da suvamo s koleni gor, proti pov:<$u vode. Ko obvlada plavač delo z nogami vsai tako dobro, da preplava v iztegnjeni legi kakih 50 m, tedaj začnemo z delom rok. Potegi z rokami morajo biti močni in izdatni. Ko je poteg končan, t. j. ko sc prikaže komolec iz vode, tedai postane roka mehka, mišice j« treba sprostiti. Le tako sc za trenotek odpočije« in kri se lažje pretaka. Pri dobrpm kravljaču debreta roki pod vodo energično, nad vodo pa nekako leno oz. mehko. Posebno pažnjo ie pola£ati dihanju. Kakor znano, je treba pri kravbaniu vd hniti nad vodo, izdihniti pa pod vodo. Slednje ie nekoliko težje radi upora vode zalo pa je vaditi izdihavanie prav kot prvo va:a. Plavači gredo v plitvo vodo, ko jc glava zunaj tedaj vdahnejo, r.ato se potopijo in izdah. ejo. Vdahne se skozi usta. izdahne se pa skozi usta in nosnice! To ie treba vaditi po ICO in še večkrat, oči pa morajo csiati tudi pri potapljanju odprte, torej ve« cas gledatil Zelo priporočliivo je vaditi delo z rokami na ta na'in, da imamo nogi v pjsebni plavajoči deski. Pri tem lahko kontroli'amo opravke rok stočasno pa pazimo na dihanje. Po vztrajni va:i bo začel plavač sniotreno dihati, t. j. glavo bo le toliko dvignil iz vode, da so ustnice proste, usta sama pa bo zaokrožil in podaljšal kakor riba. Končno bo spoznal, da jc manj utrudljivo, če glavo le malo zaobrne, ko hoče vdahniti, namesto, da bi jo dvignil spredaj iz vode. Sam si bo izbral levo ali desno stran za vdihavanje in pot do spretnega kravljafa ni več dolga. trajo, da jc dovolj igralcem sedaj nuditi nekaj dni počitka, drugi voditelji pa so igralce že obremenili s prijateljskimi tekmami. Utrujenost potovanja se pozna posebno avsttijskemu prvaku Vienni, ki je v nedeljo s težavo zmagala nad Sportklubom z 2: 1. Ne pride do soglasja. V Belgiji najbolj do-bičkanosna prireditev je nogometno srečanje med Belgijo in Ilolandsko. Doslej se je ta tekma vršila običajno v Antverpnu, ki jo je sploh prvi organiziral. Belgijska nogometna zveza pa hoče sedaj prenesti to lekmo v Bruselj, kajti tam je prostora za 60.000 gledalcev, dočim more antverpški stadion sprejeti le 40.000 ljudi. Najvišji nogometni forum pa hoče imeti le denar, za tradicijo mu ni mar. Proti tej nameri se je zato dvignila vsa Belgija. Vidimo torej, da se morajo upoštevati tudi želje športnih gledalcev. 4 bratje v državni reprezentanci. Kjer j* taka družina, bo vsakdo začu.'.en premišljeval? Na meddržavni lahkoatletski tekmi Finska—Švedska bodo nastopili za Finsko 4 bratje slavne rodbine Jarvinen. Trije od teh so itak že znani. Prvi je Achilles, eden najboljših sprinterjev in uspešen predvsem v deseteroboju. Matti je metalec kopja, i v krogli je mojster Kalle. Četrti pa je dober r i troskoku. Američani pa hitro dolujo. So že namreč napravili listo svojih olimpijskih lahkoatletskih tekmovalcev za Los Angeles. Do 1932 se bo gotovo še toliko spremenilo, da ta lista prav v Ameriki kjer se tak" menjavajo uspešni športniki, ne bc povsem držala. Novomeški šport. Plavalni šport. Te vrste šport je pričel zarf- nje čase tudi pri nas gojiti naš SK. Elan. Ker pa za tako stvar kopaliiie ni pripravno, je pričel SK. Elan graditi tekmovališče oziroma dva skakalna odra in sicer enega na otoku sredi Krke, drugega pa na levem biegu Krke na nasprotni 6trani, nsd kopališčem. Krka sama s svojim počasnim tekom, pa tvori sama prav lep basen. Prostor med obema skakalnima od oma bo služil za trening kakor tudi za tekme in je širok dobrib 50 metrov. I. Teeis-turnir. SK. Elan priredi danes v no deljo, dne 30. avgusta., na svojem tenis-igršču na Loki I. tenis-turnir, ki se ga udeleži tudi SK. Ilirija iz Ljubljane. Turnir bo za Novo mesto novost in športna prireditev prve vrate, ker bo SK. Ilirija zastopan po svojih najbobš b turnirskih igralcih in igralkah. Turnir se prične dopoldne ob 9 ter se nadaljuje popoldne ob 15, vendar le v slučaju lepega vremena. Radio Programi Kndio-I.iu&llana t Nedeljo, 30. avg.: 9.30 Prenos cerkvene gl. — 10.00 Plošče — 10.30 Versko predavanje, p. dr. An-gelik Tominec — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 Dnevne vesti in plošče — 15.30 Tekma harmonikarjev in ansamblov (prenoa z velesejma) — 16.15 Veseloigra »Te modre oči« (St. Jskobski gled. oder) — 16.-15 Tekma harmonikarjev in ansamblov (prenos z velesejma) — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslov. prvak in velemojster dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem ieziku — 20 30 Revija ljubljanskih baritonov. (Sodelujejo Faritonisti gg. Žagar, Dcržaj, Premelč, Petrovčič Tone in Roman, Rus, Jug.) — 21.30 Salonski kvintet. Vmes časovna napoved in poročila. Ponedeljek, 31. avgusta: 12.15 plolče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Gnojenje v jeseni — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu — poroča jugoslov. prvak in velemojster dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemikem in francoskem ieziku — 20.20 Samospevi in dueti: gdč. Stelka Korenčan in gosp. Lovro Korcnčan — 21.15 Salonski kvintet — 22.00 Čas, dnevne vesti. Torek, 1. septembra! 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Ča«, plolče, borza — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Dr. Veber: Sociologija in etika cvangeliiev — iO.CO Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu — poroča jugoslov. prvak in velemojster dr. Milan Vidmar v slovenskem nemškem in francoskem jeziku — 20 30 Prenoa 17 Zagreba — 22.30 Čas, dnevne vesti. Drugi programi i Por«dc!:ek, 31. avgusta: Belgrad: 12.45 Radio orkester — 1000 Narodne melodije — 19.30 Klpvirski koncert — 20.30 Vokalni koncert — 21.50 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče — 20.30 Koncertni večer. — Budapest: 12 05 Radio kvartet — 17.30 Violiiski in piamnski koncert — 19.15 Ciganska glasba — 20.20 Koncert opernega orkestra. — Dunaj: 20 00 Zvočni film v glasbi - 21.00 Komorna glasba, flavte — 22 05 Vetc.ni koncert. — Milan, Torino: 12.14 Pestra glasba — 19.45 Plošče — 20.45 Komedija — 21.30 Komorna g'as'oa. — Oslo: 18.30 Pesmi — 20.00 Konicd: a. — Praga: 19.30 Kabaret — 20.30 Koncert — 21.00 Orkestralni koncert. — I.angenberg: :o 00 Carusov večer — 20.45 Igra. — Kim: 13.10 l ahka glasba — 21.00 Lahka in plesna glasba. — Cerlh: "0.00 Koncerl na pihala — 21.15 Večerni koncetl — Katov'ce: 12.tO Radio orkester — 20.:0 Poluidni koncert — 22.30 Lahka in plesna gladia. — Tou'cus-: 12.45 Koncert simfoničnega orkestra — 13.15 Akordcon — 2'\30 Koncert simfoničnega orkcst.a — 21.30 Argentinska glasba — 22.00 Jazz. — Stuttgart: 19.45 Zabavni koncert — 21.00 Kadio orkester. Torek, 1. septembra: Belgrad: 12.45 Radio orkester — 17 30 "a-] rodne pesmi — 20.00 Narodne melodije — 20.30 Zagreb — 22.50 Radio orkester. — Zag eb: 12.30 , Plošče — 20.30 Večerni koncert — 22.40 Plena glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert — Ko je plavač že docela vešč vodnega diha- ; 20.00 Koncert simfon. orkestra — 22.10 Večerni nja, ko obvlada delo nog, ko obvlada tudi ž e delo j koncert. — Milan, Torino: 11 18 Pestra glasba — rok, tedaj šele se mu bo posrečilo združiti vse 13.00 Plošče — 21.00 Simfon čni koncert — 22,30 te opravke v harmoničen cravvl. Mnogo lažje mu Plesna glasba. — Oslo: 20.00 Komorna glasba — bo šlo, če se je že pri delu z nogami odločil za 22.05 Kabaretni večer. — Praga: 19.45 Religiozna gotov tempo za šesterec ali osmerec, t. |. za tfi ali štiričetrtinski takt. Docela napačno bi delal, ko bi hotel sedaj sprintati na 50 ali 100 metrovl Začetnik mora vaditi počasno plavanj in ko bo z lahkoto zdržal 400 m, tedaj sme pričeli s hitrostjo. Najprej mora znati »hoditi«, potem šele bo vadil »teke«. In saj vemo: po trajni vaji deluje telo vedno bolj smotreno, odviSni in ovirajoči gibi odpadejo, vsako pretiranje 6e omeji na normalno stopnjo. Ko ima plavač že dober stil, tedaj ga glasba — 21.10 Večerni koncert. — Langenbeig: 20.00 Večerni koncert. — Rim: 21 00 Pcsler konc. — 22.00 Operetni večer. — Berlin: 20.30 »Pred solnčnim vzhodom«, drama —x22.0O Zabavni konc. — Katovice: 20.15 »Aida«, opera — 23.10 Lahka in lesna glasba. — Toulouse: 12.45 Lahka glasba — '3.00 Popevke — 20.00 » 1 ravtata«, opera — 21.-15 lazz — 23.30 Simfonični orkester. — Stultgsrt: 19.45 Zabavni koncert — 21.15 NemsUo v.,.rv,r,,-o«t,p — 21.45 Klavirski koncert Citateljem »Slovenca" za nedeljo Kupčija z lastnim življenjem Novi čas je obogatil kazenske zakonike za novo zločinstvo: ime mu je zavarovalna prevara. Res, da so predvsem gospodarski polomi od davna tirali človeka v iskanje, kako bi si pomagal iz stiske, pa naj to stane katerokoli žrtev, navsezadnje celo življenje. Moderno razčlenjeno zavarovalništvo pa marsikoga v takem položaju kaj lahko zavede na pot prevare. V poštev pridejo vse razne vrste zavarovanj, ki se tičejo človekovega življenja, zdravja in celovitosti, pa tudi nekatere stvarne zavarovalne panoge. V boju proti zavarovalnim varalcem so si moderne zavarovalnice osnovale nekake detektivske oddelke, ki stalno nadzirajo riskantnejše in večje zavarovance, ki stopijo v akcijo zlasti pred morebitnim izplačilom odškodnine. Uspehi teh zavarovalnih detektivov so često tako sijajni, da celo poklicne policijske detektive presenetijo. Naj navedemo le dva slučaja poskuša-ne zavarovalne prevare iz najnovejšega časa. Samoumor konzula dr. Barchhaasena V noči, ko so prinesli berlinski časopisi prve vesti o polomu velikih nemških bank, so našli ustreljenega v vrtu njegove vile v Berlinu generalnega konzula dr. Barckhause-na. Javnost je takoj sklepala: vezanost s propadlimi bankami ga je gnala v smrt. Policijsko poročilo se je glasilo: roparski umor. Zavarovalnice pa so bile precej drugačnega mnenja ... Dr. Barckhausen je bil član odlične bremenske rodbine in je zelo hitro dosegel sijajno družabno stališče. Tudi družinsko življenje je vsaj po zunanjem videzu bilo zelo srečno, hčerke so naravnost oboževale svojega očeta. Vse ga je zavidalo za srečo, ki se mu je na videz tako solnčno smehljala vse življenje. Skoro nihče pa ni vedel, da se mora mož, ki si ni bil vajen ničesar odreči, že leta boriti z gospodarskimi skrbmi. Tudi bi marsikdo ne verjel, da je bil gospod generalni konzul stalni obiskovalec berlinskih zastavljalnic. Sam je najbolje čutil, da mu skrbi segajo že čez glavo in da tone. Ko je zaman poskusil to in ono, se je navsezadnje kot rešilne bilke oprijel misli na zavarovalno prevaro. Dne 16. junija se je peljal s svojim avtomobilom, ki ga je dal prej visoko zavarovati, proti Labi ter ce je na samotnem kraju pri Havelbergu pognal v reko; sam je zadnji hip skočil z voza. Voda je bila visoka in je pokrila popolnoma ccl avto. Po Barckhausenovem prepričanju nikdar nihče ne bi mogel najti avtomobila. Prijavil je policiji, da mu je avto ukraden. Istočasno pa je zahteval od zavarovalnice izplačilo odškodnine za ukradeni voz. Vsaj hipno si je upal odpomoči, kajti zapadli dolgovi so zadnji čas narastli na 100.000 mark, pa ni vedel, odkod to kritje. Ponoči dne 12. julija jc Barckhausen nenadno dobil iz nekega uredništva sporočilo, ki ga je strlo: našli so njegov avtomobil in ga izvlekli iz vode. Boril se je nekaj hipov sam s seboj, kaj sedaj, nazadnje pa se je odločil za samoumor. Nikakor pa ni hotel, da bi se mu izjalovil prvotni načrt, opomoči si gospodarsko in rešiti družino pred bedo z odškodnino iz zavarovalnih pogodb. Zavarovalna polica za življenje se je glasila na 200.000 mark, a je imela klavzulo, da se zavarovana vsota v slučaju samoumora ne izplača. Treba je bilo torej naglo zasnovati načrt, kako bi odvrnil sum, da je izvršil samoumor. Pri tem načrtu pa je napravil Barckhausen več usodnih napak, ki so jih spretni zavarovalniški uradniki odkrili in dokazali, da gre za čisto navaden samoumor. Takole se je vsa dvojna tragedija izvršila: V njegovi sobi so našli pismo, ki je končalo nenadoma, sredi stavka, da, sredi besede. To pismo naj bi napravilo vtis, da je pač moral Barckhausen sredi dela nenadoma zaslišali glasove vlomilcev, jim stekel naproti, začel z njimi boj in v krvavi borbi podlegel. Na prvi pogled je načrt brezhiben, pa nepremišljena poteza ga je ubila: Barckhausen je pismo pisal s polnilnim peresom, pero pa so naSli zaklenjeno v pisalni mizi... Ubit je bil Barckhausen z revolverjem, ki ga nihče domačih ni spoznal, običajni njegov samokres je bil v predaln pisalne mize. Zdelo se je, da je to dovoljni dokaz, da je konzula ubila tuja roka, toda prejšnji Barckhausnov šofer je izjavil, da mu je to orožje svojčas naročil gospodar osna-žiti... Tretja vrzel v načrtu: Ko so našli Barckhausna mrtvega, je mrlič krčevito držal v roki razcefrano kravato, ki naj bi jo v borbi z napadalcem strgal nasprotniku z vratu, poleg kravate je držal v roki krepelce. Mala pomota v računu: kravato je tiščal tako, da je ob dlani bila notranja stran kravate; ako naj bi mu jo v boju iztrgal, bi mu ob podprijemu pod kravato na vsak način orodje zdrsnilo iz roke ... Največjo napako pa je Barckhausen napravil s pretvezo, da mu je bila pri napadu uropana listnica. Dan po njegovi smrti se je javil poštni uslužbenec in sporočil, da je prejšnji dan našel v nabiralniku pri pobiranju pošte neko listnico. Ugotovili so, da je to pogrešana Barckhausnova listnica. Poštar pa je pobral pošto iz dotičnega nabiralnika ob uri, ko je konzul čisto gotovo šc živel ter z domačimi govoril. .. Barckhausen je pač pozabil ugoto-riti, ob kateri uri bodo pobrali pošto iz na-»iralnika, v katerega je potisnil svojo listnico in tako sam olajšal dokaz, da gre za •amoumor, izvršen z namenom, da bi si po-mogel iz gospodarske stiske z zavarovalnino. In ako bi se zavarovalnice tako zelo ne zanimale za njegov slučaj, bi kronika verjetno za vse čase zapisala, da je konzul dr. Barckhausen postal žrtev roparskega napada. Trgovec naročil svoj lastni umor Drug primer zavarovalne prevare, ki ga hočemo tu navesti, je še zanimivejši, zlasti ker bo postal znova aktualen prav v najbližjih dneh, kajti zadeva bo prišla v sodno razpravo. Je to slučaj Steinherz, ki je pred nekako štirimi meseci zbudil toliko pozornosti med kriminalisti, ter je cele tedne polnil stolpce skoro vseh evropskih listov. — Bivšega vinskega trgovca, ogrskega Žida Rudolfa Steinherza iz Kecskemeta na Ogrskem, so našli zjutraj dne 26. marca ubitega v kupeju II. razreda v brzovlaku med Budimpešto in Dunajem. Tako so se glasila prva časniška poročila, suho, brez navajanja vzrokov in okolnosti tragičnega dogodka, kajti vse je bilo sprva nekako zavito v temo in nejasnost. Čez nekaj dni se je policiji posrečilo, da je odkrila morilca v osebi brezposelnega tapetniškega pomočnika Friderika Fischla iz Kecskemeta. Po prvih kombinacijah je široka javnost videla v vsem dogodku roparski umor, Fischlove trditve pa so zasukale preiskavo v čisto drugo smer. V zadevo so posegle številne zavarovalnice, ki so bile na umoru Steinherza zainteresirane, in zdi se, da je dokazano, da gre pri vsem le za dobro zasnovano zavarovalno prevaro. Toda preden je bil ves dokazni materijal zbran, je stalno bilo na delu pet, šest zavarovalnic, njihovi škodni akti so od dne do dne rastli, folije zapisnikov so polnile poizvedbe avstrijske, ogrske ter deloma češke policije, da'je državnega pravdništva, preiskova'nih sodnikov, advokatov, v prvi vrsti pa zavarovalniških detektivov. Ves ogromni materijal se bo rabil najprej pri kazenskih obravnavah proti Fischlu, ki se bodo vršile v najkrajšem času pri sodišču v Kecskemetu, potem pa še pri zavarovalnem civilncm procesu, ki sc bo verjetno razpletel po končani kazenski pravdi. Rudolf Steinherz, po poklicu trgovec, rojen leta 1880, je bil na zunaj ugleden mož in je bil celo predsednik židovske verske občine v Kecskemetu. Imel je lepo hišo in v javnosti so on, kakor tudi druživa, posebno žena, nastopali kot imoviti ljudje. Za kulisami njegovega gospodarjenja pa so se v zadnjem času pričele kazati razpoke, ki so ga slednjič pri-tirale tako daleč, da je kot ravnatelj izvozne delniške družbe Fruclus tako zlorabljal svoj položaj, da je po konkurzni obravnavi družbe prišel pred kazenskega sodnika. Glavna razprava proti njemu bi sc imela vršiti 7. aprila, a nikjer ni bilo na obzorju rešilne bilke, ki bi se je mogel oprijeti, in vse je kazalo, da bo mož obsojen. To ga je sililo k iskanju finančnih virov, da reši sebe in družino pred pomanjkanjem in sramoto. V vsej zadevi igra veliko ulogo neka anonimna trgovska družba s švicarskim kapitalom, snovala se je bojda pod Steinherzo-vim vodstvom, da bi prevzela naloge bivše družbe Fructus. Koncem februarja se je Steinherz pogosto vozil med Budimpešto in Dunajem ter kmalu nato sporočil svojemu svaku dr. Bauru, odvetniku v Bratislavi, da bo nastavljen kot ravnatelj nekega švicarskega podjetja s 1000 švicarskimi franki mesečne plače, ter je celo povabil dr. Baur$, naj pride 26. marca v Budimpešto, da bo kot pravni zastopnik nove družbe prisostvoval njeni formalni ustanovitvi. Pred nameravanim odhodom je poklical dr. Bauer pisarno Steinher-zovo, pa tam o Švicarjih niso ničesar vedeli, zato seveda ni odpotoval; naslednji dan je či-tal v časopisih, da je bil Steinherz umorjen. — Pod naslovom snujoče se izvozniške družbe s švicarskim kapitalom se je Steinherzu brez večjih težav posrečilo skleniti več visokih zavarovanj. Vse zavarovalne pogodbe pa so upravi-čevale Steinherza v slučaju nezgode, ki bi se končala s smrtjo ali s trajno invalidnostjo, do odškodnine sedem do osem milijonov dinarjev. In zlasti zadnje dni pred smrtjo se je Steinherzu z zavarovanji mudilo. Ko je sklepal zavarovalno pogodbo pri Patriji dne 20. marca, je premijo, ki je zapadla le četrtletno, plačal za celo leto naprej ter tajniku še obljubil nagrado, ako mu takoj izstavijo zavarovalno polico. Je pač kot nekaka pošast zijal Steinherzu nasproti dan 7. aprila, ko se je imela vršiti usodna razprava v konkurzu družbe Fructus... Tapetniški pomočnik Fric Fischl je stanoval v Kecskemetu v delavskem okraju in ni spadal med najbolj miroljubne ogrske državljane. Zapleten je bil že v več komunističnih procesov, dasi je komaj 18 let star; v zadnjem času je bil brezposeln. Dne 9. marca ga je obiskal Steinherz v njegovem stanovanju in odslej so odličnega trgovca večkrat videli v družbi z raztrganim, brezposelnim delavcem. Fischl je znancem pravil, da je dobil službo in da bo kmalu odšel z doma. Res je 24. marca nenadoma odpotoval v Budimpešto. Še isti večer so ga videli v družbi s Steinherzom na brzovlaku, ki odhaja z Budimpešte proti Dunaju ob 11.22 ponoči. Steinherz je zahteval lasten kupej, pa je bilo toliko potnikov, da mu sprevodnik ni mogel ugoditi. *Pojdiva v Meran«, reče nato Steinherz Fischlu. Izstopila sta, vrnila pri blagajni vozovnice in odšla v hotel Meran. — To je bila najusodnejša napaka, ki jo je Steinherz v spretno zasnovanem načrtu napravil; prav to njegovo sumljivo vedenje je napotilo policijo na iskanje smeri za njegovim morilcem ter na razglabljanje, čemu da se je prav za prav vsa grozna tragedija izvršila. V hotelu sta se oba nastanila skupno, Fischl se je vpisal pod imenom Franc Kovdcs iz Fčlegyhize, mati da se imenuje Maria Koszo. Pozneje so našli pri Fischlu dnevnik, uisava pa se je ujemala s pisavo na hotelski prijavnici: s tem je bil podan dokaz istovetnosti med Fischlom in Steinherzovim tovarišem. Dne 25. marca sta Fischl in Steinherz zopet zaman iskala na raznih vlakih prilike, da bi izvršila svoj namen. Še-le naslednji dan zjutraj, to je 26. marca, sta zopet skupno sedla na dunajski brzovlak ob pol 5 ter se zaprla v ločen oddelek drugega razreda. Ob pol 6 je sprevodnik našel v kupeju Steinherza, umirajočega, z razbito glavo ... Prepeljali so ga v sanatorij v Kecskemetu, bil je še dobro uro pri zavesti, dopoldne je umrl. Dejanja je osumila policija Fischla. Ko je detektiv vprašal Steinherza, če Fischla pozna, je odločno zanikal. Svojega morilca je opisal kot visokega, tenkega, svetlolasega 30 do 22 letnega moža, dočim je Fischl majhen, črnolas, temnopolt, kodroglav in komaj 18 let star. Ženi je navedel čisto drugo progo, na kateri da se je izvršil roparski napad nanj: Uganka za uganko, vse se zgromadijo v strašno tragedijo. Še umirajoč je Steinherz mislil le na denar in vse poskusil, da bi dokazal, da je žrtev navadnega ropa ter tako pomogel družini z zavarovalninami znova do blagostanja. Nekaj dni nato je dunajska policija naletela ponoči v snegu na cesti na nekega delavca, sestradanega in vsega premraženega. Bil je po vsej Evropi iskani Fric Fischl. Vse, kar vemo o pripravah za usmrtitev Steinherza in o izvršitvi načrta, nam je znano le iz pripovedovanja Fischla pred policijo in preiskovalnim sodnikom. Jasno, da si skuša Fischl čim bolj olajšati stališče in odločno zatrjuje, da je ravnal vse po naročilu in prošnji Steinherza. Njegove izpovedi zelo godijo zavarovalnicam, kajti iz njih sledi, da gre pri vsem za zavarovalno prevaro. Da pa se krijejo njihovi interesi s Fischlovimi, iz kupčijskih razlogov zanje ni prijetno, kajti javno mnenje je vedno na strani tistegjf, ki trpi, in v tem slučaju je Steinherz in njegova vdova. Zato zavarovalnice direktno ne morejo poseči v proces, ker bi morale ščititi morilca Fischla; poskrbele pa so dovolj dobro, da bodo na drug način njihovi interesi zastopani tudi že v kazenskem procesu proli Fischlu. Ženi umorjenega Steinherza je po drugi strani veliko na tem, da bi se ji posrečilo dokazati, da je bil izvršen na njenega moža roparski napad, ker le v tem slučaju bi prišla do zavarovalnin. In tako se pojavi v časopisju sedaj vest, ki jo lansira ta stranka, čez čas zopet nasprotna dokazuje nekaj drugega. Ves slučaj se tako od dne do dne zapleta, namesto, da bi se pojasnjeval. Za nagrado je Steinherz obljubil Fischlu 5000 dolarjev, ki da mu jih bo izplačalo sovjetsko poslaništvo na Dunaju po izvršenem dejanju. Kot legitimacija naj bi služila srebrna ura, ki jo je dal Steinherz Fischlu. Fischl trdi, da je uro dejanski odposlal na poslaništvo, poslaništvo pa je uradno dementiralo, da bi kako tako pošiljko prejelo. — Zastopniki vdove skušajo dokazati, da je pravi morilec bil neki še neznani Fischlov pomočnik, ki ga je Steinherz opisal pred smrtjo kot svetlolasega, velikega mladeniča. In res so nekateri potniki videli ta dan takega človeka v vlaku. — Tudi z ono švicarsko družbo da je nekaj resnice. Nekateri odlični trgovci in javni delavci vedo o tem in da so sami bili v konzorciju. Steinherza slikajo sorodniki kot silno občutljivega za telesne bolečine, zalo da ni verjetno, da bi si hotel nakopati tako bolečine prostovoljno. Na zahtevo zavarovalnic je bilo truplo izkopano in v želodcu so dejanski našli ostanke veronala, ki da ga je zavžil Steinherz, da ne bi čutil bolečin. Pa se je nasprotni stranki posrečilo dokazati, da je Steinherz zavžil dozo veronala tik pred prenosom v bolnišnico. Fischl celo trdi, da je po prvih udarcih Steinherz izrečno zahteval, naj še udarja. In res so izvedenci dognali, da je izmed devetih udarcev s kladivom po glavi šele zadnji bil smrten. Fischl sc je namreč na dejanje pripravljal s študijem anatomije, knjige mu je preskrbel Steinherz. — Fischl navaja, da ga je Steinherz pred činom še pogostil s salamo in vinom; res, pravi žena, moj mož je imet brašno s seboj, ko je šel zdoma, a Fischl mu je tudi to uropal po izvršenem dejanju. Glavno pa je to-le: Javno mnenje sodi o Steinherzu, tla je bil zmožen marsičesa, takega dejanja pa vendar ne. Družino da je imel rad, jasno, da ni šel v smrt prostovoljno. Kvečjemu, da jc hotel postati trajno invaliden, saj tudi v tem slučaju bi prišel do ogromnih zavarovalnin. Pa ugovarjajo zavarovalnice: čemu pa se je dal biti po glavi in si ni dal uničiti raje kakega drugega organa, saj bi že to zadostovalo za trajno invalidnost. In tako se prerekata stranki sem in tja, obe se resno pripravljata na sodne razprave. Sodišče bo pač razsodilo po prepričanju sodečega sodnika, gotovo pa je, da bo marsikatero vprašanje v zanimivem in obenem groznem slučaju Steinherz ostalo za vedno zagrnjeno v nejasnost in temo. Drago B. Kaznovana radovednost Gospod Zapletnik je krokal vso noč. Zato je imel tudi zelo nemirne sanje. Pomislite 1 V sanjah je stal vrh zvonika in pil »Franc-Jože-fovo grenčičo«. Pa se je nekoliko preveč nagnil in je zdrsnil po strmi strehi ter zakričal... in se zbudil. Začudeno je pogledal po sobi in njegove oči so se ustavile na uri. Deset. Gospod Zapletnik se je domislil, da je nedelja. Zato se je obrnil in zopet mirno zaspal. Tedaj so se odprla tiho vrata in v sobi se je pojavila gospa Zapletnik. Deheluška je stopila k postelji ter se zazrla v soprogov obraz. >U, čakaj, ti ponočnjak, jaz ti že pokažem k Pa gospa Zapletnik ni vedela s kom in kaj mu naj pokaže. Njene misli so se menjavale. končno je obstala pri misli, da mu ne dn zajutreka. >To bo pomagalo!« Toda v srcu ni bila zadovoljna. Premajhna se ji je zdeln tnkn kazen. Stopila ie k Zapletnikovi obleki in preiskala žepe. Uspeli preisknve: cigara, pol zemlje, gumb, robi>e, vžigalice, zobotrebec, denarnica z 10 Din. veselična vstopnica in — gi.spej Zapletnikovi so se zasvetile oči — drobno, fino dišeče pisemce se je treslo v njenih rokah. »Tako! Ti razvratne-/.! I>e čakaj!« Gospa Zapletnik je odprla pismo. S fino pisavo je bilo napisano: »Dragi I Ti ne veš, kako težko pričakujem, da me kmalu z/ipet posetiš! Sedaj loži ram v hotelu j Meran c solia :V7. Pridi kmalu. Te poljublja Tvoja Mira.« Gospa Zapletnik je mislila, da jo bo zadela kap. Zgrudila se je v naslanjač in pričel a krčevito jokati. Ko se je nekoliko pomirila, je razmišljala, kako bi se osvetila. »Uh, Luka! To te presenetim, le čakajI< Zopet jo je posilil jok. Med ihtenjem je si-kala: »Ti hudoba, razvratnež, hinavec!« Ura na steni je bila enajsto. Gospod Zapletnik se je zbudil in leno dvignil glavo. Ko i je ugledal soprogo, se je hitro potuhnil. Go-i spej soprogi, ki je komaj čakala, da se zbudi, je vzkipela jeza in hripavo je zakričala: »Lukn. grdoba lena, vstani!« Gospod Luka jc navidezno smrčal dalje. » Luuukaaa I Vstani le Sedaj se je gospod Luka »zbudil«. »A-a-a! Koliko je pa ura? A-a!< Ko Zapletnik ni dobil odgovora, se je dvignil iz postelje. Oblekel si je pižamo in stopil k oknu. »A-a-a. saj je res že dan, a-a-a!« Gospej soprogi, ki je komnj čakala, da pride do besede, je sedaj bruhnilo iz ust: »Uh, ni še dneva! Tema je, tema! Toda jaz ti posvetim, da boš videl nn oblačnem nebu solnce I Ti razvratnež, ti... k Gospod Luka je z izbuljenimi očmi strmel na razjarjeno soprogo. »Ježeš kaj pn je?!« >Kako se ti dela nedolžnega,« je rekla so-i proga s sladkim glasom, ki se je tresel nd ' jeze GospJa zlomtka. kai prav za ura v hočeš od mene!« »Kaj hočem? Ti hinavec! še danes vložim tožbo za ločitev! U, ta sramota, ta škandal!« Gospa soproga je pričeln nn ves glas jokati. Gospodu Znplotniku je postalo pri srcu tesno. V mislih je begal po zgodovini prečute noči, n ni našel v njej nič pregrešnega. Stopil je k soprogi. »No, Lizika, pa razjasni mi vendar vso stvar!« »Kaj ti bom razlagala, ti hinavec grdil V žep poglej!« Gospa Zapletnik je pokazala površnik na obešalniku. Gospod Zapletnik je ostrmel. »Vraga, saj to ni moja suknja! Kje pa je moj površnik? Vraga!« Gospa Zapletnik jc dvignila objokano gla vo. Kakor blisk jo je prešinilo: Luka je v pijanosti zamenjal suknjo, v kateri je bilo pisemce. In ona, reva, je bila žrtev zmote. Hitro je stopila k soprogu in niti sramežljivo razložila vso stvar. Z znano žensko diplomacijo ga je prosila odpuščanja. Ko je gospod Zapletnik slišal vso zgodbo, je stopil parkrat zmagoslavno po sobi. Končno se je ustavil pred soprogo in dejal: »Nu, to je bila res lepa kazen za tvojo radovednost!« Gospa Zapletnik se je sramežljivo nasmehnila. Gospod Zapletnik pa jo je objel in jo poljubil, kakor že dolgo ue. David Haek: Mir Nekoč so si hoteli ljudje nn vnan način ogledati mir prav od blizu in na lastne oči. da bi vedeli, kdo je to in knkšen je po svoji zu-' nanjosti. in so šli, da ga poiščejo. Prehodili so že | velikanske dalje, ko pridejo do hiše, ki je pred ' njo sedel silen orjak. Bil je od nog do glave | oliorožen, imel je čelado in meč in puško — skratka, opazil si pri njem vse, kar je za vojno potreba. Sedel je nn celi množini topov in za podnožje je imel veliko oklopno ladjo. Ljudem je upadel pogum in prihuljeno so se hoteli splaziti mimo. A on jih je ustavil. 'Kam ste namenjeni?« Nihče si ni upal odgovoriti. To je velikana razjarilo in še bolj grozeče je ponovil svoje vprašanje. >Hm!« je nekdo sam pri sebi menil, »zdi se, da imamo s samo vojno opravka in ji naš i rodovednost najbrž ne bo kaj všeč. Knr je, je! Beseda ni konj in če molčimo, nam lahko še huda prede,« in je stopil par korakov naprej ter rekel: »Šli smo, da poiščemo mir in sami na lastne oči vidimo, kakšen je.« Velikan se je dobrodušno nasmehnil: »To je zelo lepo od vas. Le dobro si me oglejte!« Ljudje so ga osupli gledali. »Do miru smo namenjeni,« so nekateri plaho dejali. -Prav, prav, to sem jaz! Navadno me sicet vojno nazivajo, ampak če takole malo počivam, sem mir!« (Prevel Franio.l Gustav Jakob: Ikra Humoreska Kurestekava Nežha ma tad beseda Miiller in Meyer sta se bila šele v poslednjem trenotku — tako pozno, da si tega nista mogla več sporočiti — pripravila, da sta s svojima ženama odšla v majhno, ampak res zelo majhno letovišče. Oba kraja sta si bila precej daleč narazen. Prvega v mesecu sta ženi poslali vsaka svojega moža v mesto po denar. Gospa Meyer je svojemu možu za na pot dala še dober svet: »Konjaka mi nikar ne pij k je rekla. Gospa Miillor pa je dala svojemu me žil skrbno pripravljen zavoj z jestvina-mi. »Ce že piješ konjak,« je rekla, »vsaj malo prigrizni, ker sam veš, kako slab želodec imaš « Nato sta jo cdkurila. Lepo je, če imaš kdaj počitnice v zakonskem življenju! Srečala sta se čiisto slučajno pri vratih glavne blagajne. Meyer je hotel vprav noter, Miiller pa ven. To sta bila vesela! »Na to morava piti malo konjaka!« sta oba enoglasno Jejala. Prvo čašico sta pila z žejo kamel, ki so se vrnile z večtedenskega potovanja po puščavi. Nato je šlo kar po vrsti. Spočetka sicer nič kaj posebno, ampak polagoma vedno bolje in nazadnje celo prav dobro. Ko se je topla ubranost, ki ju je bila prevzela, začela umikati rahlim opominom želodca, se je Miiller spomnil na zavojček je-stvin, ki mu jih je bila njegova žena tako skrbno pripravila in jih je v naglici vrgel na mizo, ko je takoj ob prihodu šel za trenotek na sveje zakotno stanovanje v mestu. »Pojdi, greva!« je nenavadno velikodušno rekel svojemu prijatelju, »da vsaj pogledava, kaj mi je žena pripravila!« In sta se napotila. Izprva ju je seveda malo zanašalo; nato sta se drug drugega držala iu je šlo veliko boljše. Ampak popolnoma ravne hoje zato vseeno še dolgo nista zmogla. Slednjič sta prišla na stanovanje. J Prašičja gnjat « je ugotovil Miiller takoj, ko je odvil. Nato je štorkljal v kuhinjo, vzel nože, vilice in dva krožnika. Enega od teh je ubil, ko jo postavljal na mizo in se kot navadno nekoliko tresel, nakar je črepinje povsem ravnodušno porinil v peč. »Sem pred oktobrom nihče ne pogleda,« je bistroumno pripomnil, ko je zapiral vratca. >Ali prašiče v vašem kraju preiščejo glede iker?« je še vprašal Meyer, ki je že po naravi bil nekam boječ. »Prav vselej!« je lagal Miiller nič manj ravnodušno kakor je bil pravkar pospravil črepinje. Nato sta se lotila prašičje gnjati in jo s kruhom pojedla v največjem zadovoljstvu, počasi in premišljeno. Ko je nazadnje ostal še čisto majhen košček, sta se začela kosati v plemenitosti. »Vzemi!« je velikodušno rekel Miiller. »Ne,< je odvrnil Meyer, »to je tvoje.« Ko sta se še prerekala, se je nekaj strašnega zgodilo. Iz ostanka mesa je prilezel majhen bel črv in se po modro ro/.astem krožniku počasi SALDA-KONTE fiTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. < sr. ee 5 o NUDI HO IZREDNO UGODNIH CKNAH KNJIGOVEZ KSCa JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Prvovrstni izdelek in malerijal. Najlažji tek. Ccne brei konknreneel VIKTOR BOHINKC ■ LJUBLJANA Dunajska cesta 21 Ceniki brezplačno 1 plazil k njima, ki sta, še ne docela trezna, prepadeno strmela vanj. Dva viteza, ki ju je neoborožeua presenetil zmaj, bi nc mogla biti bolj preplašena. »No, pa tole navsezadnje vendar ni kaka ikra?« je slednjič mukoma in z negotovim glasom izpregovoril Meyer. »Hm, smešno!« ga je Miiller zavrnil malo glasneje nego je bilo treba. »Te so vendar tako majhne, da jih s prostim očesom še vidiš ne.« In za dokaz je takoj prinesel kon-verzacijski leksikon, zvezek »Titian-Vatikan«. O joj! Tu je bilo: Dorasla trihina lahko meri tri do štiri milimetre. (Da pri vsem tem ostane vitka, ampak zelo vitka, ni bilo omenjeno.) Vsa zbegana sta se spogledala. »Samo da bi bila moja žena tukaj!« sta oba imela na jeziku. A bili sta daleč . Meyer, ki ni prenesel toliko konjaka kakor Miiller, je v sebi medtem že začutil »simptome v prvem stadiju obolenja«: pomanjkanje teka i. dr. »Amnak ti si vendar rekel, da je bil prašič preiskan!« je zastokal. Miiller je moral priznati, da o tem res ni prav za prav nič vedel. Seveda mu Mever tega ni očital. Tik pred svojo smrtjo vendar ne boš prijatelju oponašal! Slednjič se je Miiller odločil. »V lekarno greva in dava nieso preiskati,« je predlagal. Lekarnar stanuje v isti hiši. Ujela sta ikro, ki se je zelo upirala in s presenetljivo naglico švigala okeli. — »Pazi, da ti ne skoči v nos in ne uide v dihalne organe!!« ga je svaril Meyer — jo spravila v škatlico za vžigalice, priložila ostanek mesa in tresoča se od strahu, starosti in alkohola sta odšla po stopnicah. Imela sta res eno, mogoče dve urici prijetne zabave — a še slutila nista, da se bo to tako strašno maščevalo. »Ampak to je vendar čisto navaden za-pljivek!« je ušlo lekarnarju, ko se je ikra prekopicavala po stekleni plošči prodajalne mize. Nato se je znanstveno in zagonetno smehljal. »To seveda ne izključuje,« je pristavil, »da v mesu poleg tega ni še kakih iker.« »Preiščite z mikroskopom!« sta ga rotila oba stara gospoda. Lekarnar se je izgovarjal, da to ni njegov poklic. Slednjič se je .dal pregovoriti, da lx) stvar zasebno preiskal. Prej pa je meso še malo poduhal in pri tem napravil sila važen obraz. Preiskava se je obema zdela neskončno dolga. Ker sta medtem ves čas skoraj neprestano pridrževala sapo, sta v resnici že začutila nekatere znake šele po več. mesecih nastopajočega »zadnjega stadija trihinoze«: Zadušenje zbeg oslabitve od mikrobov raz-jedanega prsnega mišičja. Končno jo lekarnar dvignil glavo izza instrumentov. Nič. ni bil našel! Oh, kako sta se tega oba »bolnika' razveselila! »Zadnji stadij« je izginil, kot bi tudi po 50 k{| bal«, vedno na razpolago. — Zahtevajte vzorce in ceniki — TOVARNA VATE, Maribor. Dravska ulica 15. Surovo maslo (Tafelbutter) naifinej?e, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprei franko, in sicer po ceni 30'— Din proti povzetju. Franc Kolleritsch APAČE PRI GORNJI RADGONI is* lzdeijujejose najnovejši model iotroških vozičkov, razna nainovejSa dvokolesn. >ivnlni stroji in mitorji. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F B L., tovarna dvokole3 in otroških vozičkov Ljubljana. Kariovska resta št. 4. Torti letos »n na prvem mesta francoska kolrsa Raznovrstne knjigoveške potrebščine: platno, usnje, marm»r papir, zlato, sukancu I. t. d Vam nudim po najnižjih cenah NA DEBELO I NA DROBNO! A. Janežlč Ljubljana, Florjanska ulica Zadn čas je že biu, de jo nou cestn pulcisk red vn pršou in štra-fnga vornk puvišu. Sej ni blu več za žiut. Ke-ne, usaka čenča ma že zdej soj autumubil. Če kdu čeule strga, pa 2e raj autumubil kup, ko-kr de b s dau čeule putemplat. Pol pa drvi ukul pu cestah, kokr nore in Idi z blatam šprica in nhn žeulejne u navarnast spraula. Biceklisti pa tud nisa dost bulš. Zadnč sm vidla, ke se je en biceklist enmu gespudu u hrbet zaletu iz taka mučjo, de sta se uba u blat prekucnla. Sevede je gespud biceklisla pušten ufluhtu in mu kar u ksiht puvedu, de cestn pulcisk red prau, de more usak biceklist zmeri preh puzgunit, predn se kermu u hrbet zaleti, on pa ni n£ puzgunu, zatu gau ta perumu pulcaje ancajgu. Biceklist s pa iz tega še glihe ni sturu, ampak ja je kar lepu pudur-hu, pa je blu dobr. Jest sm sploh ferbčna, če u ta nou red kej zalegu, ke se pa Ide kar na morja vornge navadet. Cestn pulcisk red prau, de more bit pu noč gmah, de Ide lohka speja. Pa kdu s kej iz tega stri? Pr našmu susede maja enga petelina, ke je že bl u leteh in zatu tud na more spat. Ta mrcina t začne usaka nuč že ukul dveh razsajat in se drt, kokr de b mou ud štuka, Kar nas je susedu se sevede čez tu gor držema. Pusebn moj mož je strašn hud na tega petelina. Ta narrajš b ga za-davu, če b mu u roka pršou. Kene, učaseh se pr kašn sej ali pa zburvajn mal zamedi, pusebn ukul ta peruga, ke se maja več za zment, tku de pride šele ukul dveh dam. Moj mož s scer u takeh prlož-nasteh čeule že u vež sezuje in preapla kar u štumfeh pu štengah, de b me na zbudu, ke on je hedu ubzirn, al se me pa buji, tu sam Buh ve. Kokr t pa prime na urateh za kluka, t pa kokr nalai susedu peteln zareži in začne tku zjat, de me more zbedet. Kua nuca pol može negova ub-zirnast, druzga ne kokr nahud s useli nakople in nazadne se še skregava, ke b treba na blu. A se ni tu za jezet, de en takla peteln tulk zdrahe nardl in špetera. Ja, kokr sm rekla, moj mož ga ma strašn u želodce. Tu je pa še tanarbl fajn, ke j cestn pulcisk red iz petelinu še glihe ne stri. Te lohka razsajaja cele nuči in nam spajne kradeja. pulcija jh pa skuz prste gleda in lepu mouči. Glih tu pa mojga muža tku jezi, da je zadnč sam stopu na pulcija in čez ta mrha petelinnva prtožnga djau na protokol, čš, nej tega petelina zakoleja, ubesja al pa na kašne druge viže ukul prneseja, de u enkrat gmah. Na pulci sa se mu začel pa še smejat, namest de b vornga naredi. En gespud iz desetm pertlcam za vralam mu je še clu reku, de ni nubenga tacga paragrafa, de b mogl pu nem petelina zaule petja ukul prenest. Moj mož se pa na pesti kar tku ugnat, on je u takeh rčeh energičn in hud ket turšk popr. »Pa ga saj zaprite, za božja vola. Jest čm mt pu noč gmah!« je pugervu. »Za kua pa dauke plačujem?« »Tud iz zaporam vam na morma poslužet, ke petelinu sploh na zapirama, že zatu ne, ke b pol naš pasažeri, ke tle slučajn prenučujeja, ne mogl spat,« mu je udguvuru na pulci. »Kuku pa tu, de pjanca prec zaprete, če le mal bl na glas kihne pu noč, kaj?« »Pjanc je use kej druzga. A na veste, de petelini nimaja pamet in na veja, kaj delaja.« »Sej pjanc ja tud nima, tu jest vem iz lastne skušne. Pjanc tud na ve, kua dela, pa ga le zaprete, če prou prau pustava, de nevednast nubenga na ubvaruje pred štrafnga. Ki je tle enakoprau-nast, kaj?« Take jm je puvedu moj mož in zalaputnu urata. Peteln pa kar lepu naprej prepeva in se celmu svete u pest smeja. K. N. pihnil, in zopet sta svobodno dihala. Potem sta vprašala, koliko sta dolžna. »Stroškov ni nobenih,« je s poudarkom odvrnil lekarnar. »Ampak po vsem tem strahu prav za prav lahko stopimo na čašico konjaka I« To je bila navsezadnje čisto pametna misel. Vsi trije so šli v restavracijo, v kateri sta pravkar bila. Topot je šlo zelo dobro. Imela sta vendar pri sebi nekoga, ki ni bil še nič konjaka pil in sta se nanj lahko ozirala. Z napijanjeni je šlo zdaj od vsega po-četka prav izvrstno; lekarnar se je pokazal čudovito vztrajnega, Ln ko se h koncu nista mogla zediniti v tem, da bi zapitek skupno poravnala, je eden moral pustiti denar na mizi, čeprav bi za tak znesek lahko več prašičev dal preiskati glede iker. Naslednje jutro je Meyer v svoje veliko presenečenje ugotovil, da je bil spal na bla-zinjaku v Miillerjeveni stanovanju. Kako se je tam znašel, ni vedel. Tudi Miiller mu ni mogel o tem ničesar povedati. Se zelo prevzeta od tolikih prigod in s precej izpraznjenima mošnjama sta se na- slednji dan vrnila na letovišče. Vsega tega zamolčati ni bilo mogoče, ker je bil primanjkljaj le prevelik. Meyer je seveda vso krivdo zvračal na Mullerja, ni si pa vedel pomoči, ko mu je žena grozila, da ga da sodno preklicati in da bo prihodnjič sama šla po denar. Miiller pa je kajpada vso krivdo zvračal na sumljivo prašičjo gnjat. Tedaj je pa jeza gospe Miiller prikipela do vrhunca. »Kaj, prašičja gnjat!« je kričala, »Ikre! Mikroskopska preiskava! Koliko sta pa spet konjaka popila, sodrga požrešna, uh! Kakor bi prav dobro ne vedela, da so bile tisto meso. ki sem ti ga bila zavila, prekajene gosje prsi!« Mizarjev sin je pisal račune. >Koliko naj računam Podlesnikovim za ono delo? Pomočnik se je zamudil deset ur.« >Deset ur? Zapiši 68 dinarjev,« je poučil oče. A še preden je sin mogel zapisati, ga je ustavil: »Čakaj malo, napravi raje okroglo število, piši 70. Ne, naredi 72, da ne bo izgledalo kot okroglo število.« Ogledala «eh vrat. velikosti in oblik Steklo zrcalno 6—8 n.u. mašinsko 4—6 mm. portalno. Icuakc alabaiter itd. Speclrum d. d, Ljubljana VII — Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek KRASNE TLAKOVE za cerkve, veže izdeluje in poklada ' Cementarna tiostinčar, Pešata, pošla Dol pri LJubljani. L. Miku* - Ljubljana priporoča svojo talogo dežnikov, tolnčnikov in sprehajalnih palle Popravil* točno tn noliduo Samo kdor v miru izbira — dobro kupit OZDJE prvovrstno, iz lastnih ljutomerskih goric, bo razpošiljal čim dozori po 3.50 Din za kg franko postaja Središče vinogradnik R. KOŠAR, Sv. Bollcnk pri Središču. — Naročite takojl Ako morale iz trgovine v trgovino, da si ogledate hlajo, se boste v stiski in naglici odločili morda '.a neka t, radi česar se boste pozneje kesali; ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA I Tu imate čas, da pregledate in jirecenite vzorce kos za kosom, nikdp Vas ne bo prigovarjal za nekaj, kar ne odgovarja Vašemu okusu. ZAHTEVAJTE NAŠO KOLEKCIJO MATERIJAIA ZA BRISAČE PO METRU in dobili jo boste v par dneh, seveda brezplačno in brezobvezno. Potem sedite in izberite ono. kar najbolj odgovarja Vašemu okusu. Ker nabavljamo blago direktno Iz tovarne in ga prodajamo naravnost Vnm, odpadejo razne provizije; Vi kupite torej boljše blago za manj denarja. 2e pol stoletja strežemo zadovoljnim odjemalcem. Največja trg. in odpremna tvrdka ifaerf Zagreb. Ako 5i> nimate našega Klavnega kataloga zahtevajte Coz nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno. Zavese, posteljna pregrinlala, perilo monograme najcenejše veže Matek&Mikeš, Liubliana poleg hotela štrukelj Br< da iepni robci kom Din 2"—, hatist beli in barvasti robci fino vezeni kom Din 0'—. Entel — a i u r — p r e d 11 s k Poskusna razlaga življenja, presta za bravce tega lista. Dobroznani astrolog prol. Roxroy se i« (znova odioiil, da izdela za prebivalstvo tih dežel povsem brezplačne razlage njihovega življenja v nemškem, angleškem in francoskem jeziku. Sloves prof. Roxroya je na daleč razširjen in je povsem nepotrebno, da bi ga it posehei predstavljali. Njegova sposobnost, dn razlaga življenje drugih, če so S« tako oddaljeni od oiega, je naravnost čudovita. Celo zvetdoslovci različnih narodnosti in zelo ugledni po celem svetu ga posnemajo. Od Vam našteva zmožnosti, Vam pove, kje in kako bi lahko dosegli uspehe in navata priletna io neprijetna razdobja Vaieg* življenja. Čudili se bodete nad njegovim pop'sovan,cm preteklih, sedanjih in prihodnjih dogodkov in pomagano Vam bo. Gospod Paul Stahmann, izve den astrolog Ober-Niewiadom, (Nemčija) pravi: »Razlage, ki jih je o meni napravn gospod prof. Roxroy, popolnoma odgovarja o resnici. So sad temeljitega, reio posrečenega dela. Ker sem sam aitrolog, sem natančno preiskal njegove planetar-ske račune in navedbe in dognal, da je njegovo delo perfektno v vseh posame*-noslih, on sam je tej znanosti vseskozi kos«. Ako se hočete okoristiti s to izredno ponudbo in želite sprejeti poskušnjo razlago, sklicujte se na ta časopis in pošljite svoj lastnoročno pisani naslov z navedbo dneva, meseca, leta in kraia Vašega rojstva in priložite 10 dinarjev v bankovcih ali znamkah (kovanega denarja ne pošiljati) v pokritje stroškov te not'ce, poštnine itd. in kmalu bole prejeli poskusno razlago. Naslovile svoje pisme na: Prof. Royroy, Dept. 3513 A Emirnstraat Den Haag (Holand) pisemska poštnina 3 din. Opazka: Pro'. Roxroy ne razume slovenščine in more torej žal odgovarjali le v nemščini (ali na željo v francoščini ali angleščini). Pridobivajte novih naročnikovi Ji Ivan Albreht: Nagajivka Zvončki po trati so odzvonili, pevci krilati se umirili, luna bahava gre na nebo, pojmo, tecimo, . da nas ne bo! Lunica, z Bogom, smo že molili, zvezde sprevajaj, mi smo se skrili! Zdaj bomo spali vso noč sladko, ko bomo vstali, tebe ne bo. Dobrosrčni sinček i. Živel je striček, ki je bil tako neskončno blag in usmiljen, da mu ni bilo več živeti na tem grešnem svetu. Vsepovsod je videl samo sovraštvo in prepir. Vsakdo se je skušal preko svojega bližnjega povzpeti na površje in se pritolči do ne-zasluženega bogastva in časti. Večen boj za nadvlado je divjal med kralji in cesarji, večen boj med narodi, večen boj celo — med branjevci na trgu ... Nihče ni imel več razumevanja za gorje svojega bližnjega, nihče ni več prizanašal in odpuščal; vsi vprek so gojili v sebi le mržnjo in zavist. Strašni časi! Dobrosrčni striček se je vsega tega tako iskreno naveličal, da bi najraje umrl. A božja poslanka smrt ne pride kar na ukaz. Striček je zato sklenil, da se napoti v samoten kraj na deželi in se tako povsem izogne človeški družbi. Rečeno — storjeno .., Kupil si je majhno, a udobno hišo kraj širokega smrekovega gozda tik morske obale. Kaj hitro se je uživel v blaženi mir narave. Ves ljubi božji dan je posedal na obali, žulil staro cedro med zobmi, jadral z očmi daleč, daleč preko sinjega morja in poslušal božajoče šumenje valov. Bil je ves srečen v svoji veri, da je za vedno ubežal raznim krivičnim in krutim dejanjem, radi katerih je prej dan za dnem krvavelo njegovo zlato srce. Pa se mu je nekoč zgodilo nekaj silno neprijetnega. Ko je stopil v klet z namenom, da si odreže od nasoljene svinjske gnjati masten kos in si tako utolaži poželjenje po okusnem pri-boljšku, bi se bil od presenečenja skoraj zgrudil na tla. — Svinjska gnjat je izginila brez sledu. To se pravi: le še gole kosti so ležale na njenem mestu. Striček se je sunkoma ozrl -— in komaj še utegnil ujeti s pogledom repek dobro rejene miške, ki je smuknila v luknjo ... To je bila res skrajno neprijetna reč. Da bi ne doletela enaka usoda tudi druge svinjske gnjati, ki mu jo je imel prinesti prav ta dan kmet iz vasi, je striček šel po muco Miško-jedo. Muca je čepela na plotu koncem vasi in '.adovoljno brundala predse. Striček jo je lepo pozdravil in nagovoril: »Poslušaj, muca! V moji hiši so miši.« »Ah,« je vzdihnila muca in si hlastno ob-liznila gobček. »Ri jih hotela pohrustati?« »Še vprašaš, striček? Mijav, mijavl« Odšla sta proti stričkovi hiši. Muca je zlezla v klet — in uboge miši so plačale njen prihod z življenjem. »I.epo sc ti zahvalim, muca,« je dejal striček. »Že dobro, striček, mijav!« 2. Naslednjega dne se je šel striček izpre-hejat v gozd. Pot ga je dovedla do grma, v katerem jc bilo ptičje gnezdo. Ze nekajkrat je striček obstal pri tem grmu in dobrohotno opazoval troje negodnih mladičev, ki so čepeli v gnezdu in zehali — od dolgočasja ali gladu, kdo ve? — kadar ptičke mame ni bilo doma. Topot se je striček ves zavzet sklonil nad gnezdom: mladičev ni bilo več v njem... Blagi striček jc scve kar koj uganil, da sc je morala zgoditi nesreča. Na veji bližnjega bora je namreč čepela ptička-mama in neutolažljivo vekala predse. Žalosten se je striček okrenil, da bi na- daljeval pot — pa mu je zdajci obvisel pogled na muci, ki je čepela med gosto praprotjo in potuhnjeno molčala. »Poslušaj, muca!« jo je nagovoril striček. »Še včeraj so ležali v gnezdu trije mladiči.« »Ah,« je vzdihnila muca in si obliznila gobček. »Te mladiče si pohrustala til« »Sem,« je priznala muca. »Zato jih dobiš zdaj po grbi.« »Saj veš kako, striček!« Striček je pobral kamen in ga vrgel; a muce ni zadel. Zbežala je med veje košatega bora in se odondod režala ogorčenemu stričku. »Ne morem ti povedati, kako silno mc je razžalostilo tvoje nedostojno vedenje,« jo je začel karati. »Pred krutostjo in surovostjo ljudi sem pobegnil v samoto — in sem bridko razočaran, ker sem naletel tudi tu na takšno roparico. Ovbe, ovbe! Ali nimaš nič srca, nič vesti? Uničila si srečo uboge ptičje družine. Kaj bo zdaj sirota mama sama počela? — Povej, prosim te, ali se spodobi za staro, osivelo muco, da mori nedolžne?« Pobral je iznova kamen in ga zagnal, a tudi topot ni muce zadel. Spleza'a je še više, na vrh bora. »Ali še ne boš nehal metati kamenja?« je zaklicala navzdol. »Po nesreči bi me še utegnil zadeti... Sedi na onile štor, ti "bom nekaj povedala.« »Če moreš kaj tehtnega navesti v svoje opravičilo, me bo veselilo,« je dejal striček. »Kaj še!« je odgovorila muca. »Prav nič se ne bom opravičevala. Storila sem samo to, kar bi storila vsaka muca na mojem mestu. Tudi tebi, hinavec grdi, bi lahko marsikaj očitala.« »Kaj praviš?« se je zavzel striček in sedel na štor. »Tako in nič drugače,« je trdo pristavila muca. »Ti si mi res čeden patron! Včeraj si me prišel prosit, naj ti podavim miši — in se ti je zdelo vse v redu in prav. Ko sem svoje krvavo delo dokončala, si me vzel v naročje in me božal in hvalil na vsa usta. Niti na misel ti ni padlo, da bi me imenoval roparico. Danes pa se srdiš in me zmerjaš, ker sem pohrustala troje neznatnih ptičkov ...« »Toda miši so mi oglodale gnjat,« je poudaril striček. »Aha!« se je muzala muca. »In zato meniš, da je bilo pravično pustiti miške pomoriti? A povej mi, prosim, kaj si včeraj obedoval?« »Ocvrte piške,« se je spomnil striček in se potrepljal po tolstem trebuščku. »Mhm,« je pritrdila muca. »Videla sem te, ko si šel h kmetu ponje. In sem na lastne oči tudi videla, kako jim je dekla zavila vratove. Bodi tako ljubezniv in mi povej: ali so ti tudi piške oglodale gnjat ali ti drugače kaj krivičnega storile?« »Niso,« je zamišljeno dejal striček. »Potem si ropar tudi ti!« mu je muca brezobzirno zabrusila v obraz. Stričku je kamen, ki ga je imel pripravljenega za muco, zdrknil iz rok. Podprl si je s komolcem glavo in se še globlje zamislil. Toda muci še ni bilo dovolj. »Morda bi mi utegnil povedati še to: odkod je gnjat, ki si jo imel pripravljeno za svoj trebušček, pa je po nesreči zašla v mišje že-lodčke?« »Od pujska je,« je dejal striček. »Res,« je pritrdila muca. »Dobro sem poznala onega pujska ... Miroljubno je živel v svojem tesnem domku, krulil, žrl, in ni skrivil nikomur niti lasu. Dovoli, da te vprašam: kaj ti je storil ubožec, da si nameraval oglodati njegove kosti?« »Hm,« je priznal striček, »tvoji očitki prav za prav niso brez jedra « »Vidiš, takšen si,« je nadaljevala muca. »Pohvališ me, če davim miši in me grajaš, če morim ptičke. Ti pa z mirno vestjo ješ pujske in piške in si vendar človek, ki hoče biti modrejši od živali.« Striček je uvide!, da muci ne pride do živega. Vstal je in odšel domov, da bi v miru preudaril vse te čudne reči... In sc mu jc zdelo, da prnv do tja odmeva milo tarnanje uboge ptičke za mrtvimi mlr.d;-či... Pri te m se jc domislil, da imajo tudi piške mamo, ki žaluje za izgubljenimi otročiči. tn miške? O, tudi miške niso brez mame... j In pujski? O, tudi ti jo imajo, tudi ti... Blagemu stričku je postalo mahoma tako , neizrečeno hudo pri srcu, da bi ac zjokal . .. In se jc odločil. Udaril je s pestjo krepko | ob mizo in se zarotil: »Nikoli več ne pokusim mesa!« (Konec prihodnjič.) Gustav Strniša: Izgubljeni žarek Zlati solnčni žarek se je izgubil. Ko je zjutraj poletel z bratci iz ognjene solnčne palače, se je veselo sprehajal po polju in gozdu. Zasijal je preko gor in se nasmehnil skozi okence skromne selske hišice. Radovednost ga je gnala dalje. Hitel je v niesto. V predmestju ga je hotel prepoditi smrad, ki je puhtel iz dimnstih tovarn. Žarek je pa pogumno vztrajal. Ni hotel pobegniti. J Prodrl je skozi gosti, smrdljivi dim in bežal dalje. Ljudje v mestu so se ga razveselili. Kraj je ležal globoko v dolini in solnce ni skoraj nikoli prisijalo tjakaj. In tako se je žarek oddaljil od svojih bratcev. Še sam ni ni vedel, kdaj in kako... Nasmehnila se je večerna zarja. Vsi žarki so se vrnili k solncu. Nagega radovedneža še vedno ni bilo nazaj v solnčno palačo. Zlata zarja je poslednjikrat pomežiknila nad goro. Poredno se je zasmejala, ko je opazila, da je žarek izostal. Žarek se je prav tedaj spomnil, da se mora vrniti. Švignil je kvišku. Prepozno! Zarja je ta hip izginila za Snežnikom. Prestrašil se je: »Zdaj moram potovati! Poiskati si moram varno zavetje.« Napotil se je po mestu. Kamor je prišel, nikjer ni bil zadovoljen. V zakajenih krčmah je bilo vse pijano. Po vinu in žganju je smrdelo. Tobakov dim je silil ljudem v oči. Hiše so bile žalostne in bedne. V mraku so izgledale kakor velike, črne krste, dokler jih ni osvetlil žarek. »Nazaj! Nazaj v naravo moram!« si je dejal izgubljenček in odbrzel. Kmalu se je znašel na zelenem travniku. Tudi tu, kjer je bilo podnevi vse tako lepo, se mu je zdaj zdelo pusto in prazno. Žalosten je taval dalje. Tedaj opazi otroka, ki je sedel pred hišico koncem njive in se veselo smehljal. Ko otrok zagleda solnčni žarek, stegne ročice in ga zavabi: »Pridi vendar k menil Ostani tukaj in poigraj se z menoj, bratec, nebeški svateclc Žarek se je zazrl v otroka. Bila je malijna, živahna deklica, slabo oblečena. Njen obraz pa je bil vesel in zdrav, in njene oči so sijale kakor dve prijazni zvezdici... »Ce se ne maraš igrati z menoj, se skrij pri meni! Pozno je že!« ga je zavabilo dekletce. Žarek jo je obsijal. Pokukal je v njeno nedolžno dušico in od veselja zatrepetal: v otrokovi dušici je videl edini prostor, kamor se lahko skrije. Glasno je vzkliknil otrok, ko je začutil v očeh sij solnčnega žarka in v srcu njegovo toploto. Radostno je pohitel k mami. Ko se je žarek naslednjega dne zbudil, ni več hotel iz otrokove duše. V nji se mu je zdelo lepše knkor povsod drugje. In solnčni žarek je ostal v duši nedolžnega otroka, kjer je še zdaj. Če ne verjamete, mu poglejte v vesele, lesketajoče se oči! I.ahko ga boste opazili. Veselo se vam bo smehljal in vam zažarel iz ujili. STRtČKOV KOTIČEK Za bistre gfave ReSiter zloženke: O moj preljubi, dragi dom. zate srce gori; kako te zvesto ljubil bom vse svoje žive dni! Pravilnih rešitev je bilo topot 118. Za na-| grado izžrebana je biln: I v i c n Hodnik, učenka 2 razreda na Jesenicah, Gorenjsko. Pobi knjigo »Najdenček Jokec«. Nova zloženka S.......s .., S.......č .. o...... r.....ni... j. s........m ... I V zgornji prvi kitici znane narodne pesmi j je vsaka beseda označena samo s prvo črko, i ostale črke pa so znznainovane s pikami. Iz-! tuhtajte, katere trke manjkajo in napolnite z njimi prazen prostor. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Pošljite rešitve najkasneje do petka, 5. septembra, na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca«, Ljubljana. 1514. Dragi Kotičkov striček! — ?.e dvakrat sem Ti pisala, pn nisem dobila nobenega olgovora. Drugi olroci Te zato karajo, jaz Ti pa nič žaloga ne rečem, čeprav si popolnoma pozabil name. Danes Te pa neknj prav lepo prosim. Odgovori mi na to, knr Te bom zdajle vprašala. Pred kratkem sem črtala v Tvojem kotičku, kn. ko si jamral, da si zelo suh, da Ti nobena jed ne diši itd. Kaj >e vendar e Teboj? Fe bojim, da si tuberkulozen. <"'e se čutiš slab■ Ineja In nimaš teki, mi piši. .laz Ti bom svet"\ala dobra zdravila, da bcš kar koj ozdravel. — Te prav lepo pozdravlja Pavlina Kranjc, učenka 111. razr. mešč. š. v Celju Draga Pavlina! — Malo, prav malo je manjkalo, da me Tvoje drobno pisemce ni ganilo do ljutih solz. Tako skrbno In blago me sprašuješ po zdravju, kakor da nisi 10 lel slara punčka, ne^o stara, sivolasa mama moja, ki že 20 let v hladnem grobu trobili... No, le nikar fe ne boj zame! Suh sem res kakor brzojavni drog — toda zaradi lega še ni treba, da bi bil tuberkulozen, še na misel mi ne pride kaj takega! Gospa .ietika je nekoč mojo mamo ugrabila — mene pa ne bo, če Bog da in sreča junaš' a! Ali misliš, da je suholu že znak bolezni? Kaj še! Veš, se mi kar močno verjetno zrli, da je z ljuto gospo smrtjo prav lako. kakor z nami ljudmi. Kaj nam bolj diši: debela ali suha ocrvla piš-a? Debela, kakopak! Tako menda tudi botra smrt raje kakšnemu debeluhu vrat zavije, kot suhemu... Torej 1» nič ne skrbi zame! Dokler bom še kakšno okroglo iz rokava stresli znal in dokler bom tako suh. da me bo kdo vsaj skozi daljnogled še lahko videl, toliko časa mi še ni treba tistih Tvojih zlravil — ki so bržkone tavženireže ali kaj podobnega... Lc|k> pozdravljena! Kotičkov striiek. 195. Dragi striiek! — Že večkrat som Ti mislila pisati, pa sem odlašala prav do danes. Prej, ko je bita šola. sem se morala učiti, zdaj sem bila pa na počitnicah. — Gotovo si radoveden, kje sem bila na počitnicah? Ce bi res rad vedel. Ti povem. Tam, ; kjer se je rodil naš največji slovenski pisatelj: , Josip Jurčič. Bilo je prav prijetno. Kopala sem se j vsak dan. — Zdaj Te pa prosim, da me daš v svoj | kotiček. Če me ne daš, bom tako jezna nate, da 1 nikoli več ne bom čilala Tvojega kotička. Sprejmi mnogo lepih pozdravov od Malvi Pre-i sen, učenke II. razr. gimnazije v Ljubljani. Vraga Malvi! — Kdo pa Ti je to povedal, da i je Josip Jurč č — naš'največji slovenski pisatelj? Hm, saj nič ne rečeni — velik je že bil, velik in I tudi imeniten, toda tako velik in imeniten pa vendarle ne, da bi mogel na prsta s.opiti iu se junaško potrkati na prsi in reči: »Jaz sem največji slovenski pisatelj, primojkokošU Napisal je nebroj lepih povesti in romanov — res je! — toda koliko še i lepših in inienitnejših je napisal Ivan Cankar — i bi tudi že lahko vedela, ko se že med dijakinje j šteješ in nekaj več kot hruške peči znaš! Če bi | Cankar nič drugega ne napisal kot ono prekrasno zgodbo »Mater je zatajil«, ki je tudi v srednješolskih čitankah natiskana, bi bilo že mnogo. Toda on je j napisal še vse polno drugih, še tisočkrat lepših stvari, na katere smo upravičeno lahko ]>onosni in /a katere nas marsikateri stomilljonski nal-od lahko j zavida. Če ne verjameš, pa zaupno pobaraj g. profesorja, kako in kaj — on bo prav polovo z obema rokama podpisal to, kar trdim jaz in še kaj bo zraven pristavil, da bo držalo, kot bi žebelj v sleno pribil. Pozdravljena! Kotičkov striček. 106. Dragi striček! — Dovoli, da Ti tudi jaz pišem. Stanujem v Britofu, ki je eno uro oddaljen od Kranja. Pn ne misli, da je lo tak >britof<. kamor mrliče polagajo. Kaj še! To je na lvse prijazna I vasica. Naša hišn stoji na nizkem griču, pod ka-| terim leče reka Kokra, ki jo gotovo vsaj po imenu poznaš. V Kokri se kopljem, kadar je vroče. Imam tudi tri brale in dve sestri. — Letaš sem hodil v IV. razred v Predoslje. Ker so tam samo štirje rnzredi, bom moral to šolsko leto iti v Ljubljano. Kaj misliš, ali so v Ljubljani kaj hudi učitelji? — Povedati Ti moram, da imam obe Tvoji ; knjigi: »Najdenček Jokec< in »Za židano voljo«, ki sla mi silno všeč. Tudi Tvoj količek v nedeljskem »Slovencu« mi zelo ugaja. — Ali Ti smem še večkrat pisati? Tisoč pozdravov Ti pošilja Ciril I ider, učenec V. razr , Britof pri Kranju. Dragi Cirili — Kolikor mi je znano, niso ljubljanski učitelji nič bolj hudi, kot so učitelji na deželi. Hudi so samo včasih in še takrat le na one, ki jim vse drugo po glavi roji, samo učenje ne. Morda imaš slabo vest, da me to izprašujel? če si tudi Ti kakšen takšen neb;vtigatreba-liček, zahvali Bega, da nisi živel in hodil v šolo pred kakimi 20 leti, ko je v šoli še leskova šiba glavno besedo imela in so bili naši uhlji nepre.-'ano v nevarnosti, da jih razjarjeni učiteljevi prsti kakor stensko uro za štirinajst dni naprej navijejo! Sii-er pa bi po tem, da Ti je mama kupila obe moji knjigi, »kle>-pal, da moraš bili dečko, kot se spodobi. Drugače bi Ti mama gotovo raje kaj drugega kupila — na primer onega čudnega tiča, ki prelepo >fiii, fiiilc žvigati in >švrk, švrklc po zadnji plati prepevati zna... Ali ni tako? Bog Te živil Kotičkov striček. Žabja svatba (Spisal in risal: E. D.) Regin sicer skromni dom je bil izpreme-njen v očarljiv vrt z nebroj lučmi. Raz obokane cementne cevi so visele dragocene svetilj-ke, ki so se lesketale v najrazličnejših barvali. Stene soban so bile pokrite z dragocenimi žametastimi preprogami iz mahu in alg. Sredi kamenite dvorane se je šibila miza pod težo najizbranejših jedil. Pred vbodom so se dvignli slavoloki z raznovrstnimi napisi. Mali tolmunček je takisto zadobil čisto novo lice. Krog in krog je bil obdan od številnih miz in stolov, kajti po svečani večerji se je vršila vrtna veselica s petjem in plesom. Gospa ltega je presrečna sprejentaln številne prijatelje in znance, ki so ji iz srca čestitali k pomembnem dnevu. Tudi mladi nevesti so prisrčno stiskali roko ter ji želeli vso srečo v bodočem življenju. Ponosni ženin, ki je spremljal svojo bo- dočo ženico, si ni mogel kaj, da ne bi tega ali onega fanta malce podražil glede njegove že- nitve. In nikdo mu ni zameril lakih 5nl. saj ^e je vsak do dobra zavedal, da bi bil prav tako vesel, če bi dobil lepo in marljivo Regico za ženo. Končno so bili gostje polnoštevilno zbrani. Tudi dobra soseda miška ni pozabila priti. I.e ratarja krta ni bilo, kar mu pa nikdo ni zameril, ker je vsakdo dobro vedel, da je mrki očak krt — velik čudak. Zbrani gostje so sedli za mizo in veseljaški Regin stric je nagovoril zbrane goste z besedami: >Cenjena gospoda! Čast in dolžnost mi je pozdraviti vas v imenu nnša vzorne gospodinje, moje sestre Rege ter v imenu ženina in neveste. Napočil je dan, ko odhaja moja ljubljena nečakinja Regira s svojim možem v nov dom — v novo življeuje. Uverjen sem, da mu bo vseskozi dobra žena in skrbna gospodinja, ter da ga bo ob težkih časih z veseljem podpirala in bodrila. Žal. da tega veselega lrenutkn ni dočakal njen skrbni oče, ki bi danes niesto mene v mnogo lepših besedah pozdravil vas vse, ki ste prišli, da pozdravite srečnega ženina in nevesto. Ob zaključku dvignem čašo in zakličem našima slavijencema: Živita še mnogo, mnogo srečnih in veselih letin »Se nmogo let!« je zaorilo po dvorani in marsikatero oko se je zarosilo ob ganljivih stričevih besedah. Nato so pevci zapeli ono znano: ?Žabe svatbo so imele zbrane iz sosednih mlak .. .1« Vse je prepevalo — vse se je veselilo. Po pojedini so gostje šli na vrt, kjer so ob zvokih poskočnih pesmic plesali pozno v noč. Šele, ko se je jelo nebo na vzhodu rde-čiti ter so ugašale poslednje zvezde, so se gostje odpravljali proti domu. Skrbne ženice so imele mnogo — preveč opraviti s svojimi možički, ki so se prežeti rujnega vinca opotekali v rosni travi. Svetlo solnce je zopet ogrevalo božjo naravo. Zrcalilo se jo v veliki mlaki onkraj gozda, kjer je v solncu ob strani svojega ljubljenega možičkn sedel« aree.ua, mlada žabja žena — Resica. 'Konac.> Domače ognjišče Naš domači zdravnik D. K. V. Radi Škiljenja se obrnite kot dijak na ambulatorij očesnega oddelka, kjer Vam povedo, ali ima operacija kaj zdravilnega pomena in ali je v kozmetične svrlie potrebna. Ker Vas ne poznam, ne moreni Vašega položaja presoditi, zdi ee mi pa, da ste že marsikaj zamudili. J. T. Č. Krč v stopalu in gležnju je različnega izvora. Morda je opomin putike ali protina (torej bolezni v sklepih), morda je izraz zoženja ali otrp-njenja žil, morda nastopa radi preutrujenja ali »prehlajenjat mišic, morda je zgolj živčne narave. Pripominjam pa, da se vse te zvrsti bolezni kaj rade prelivajo in združujejo in da je v danem primeru težko razločiti živčno prizadetost od žilne ali celo mišične. Vsekakor je potrebno, da se razgo-vorite z zdravnikom o tej sitnosti in o svojem splošnem zdravstvenem stanju. Ako morete, pojdite še letos vsaj za tri tedne v katere toplice. Tople kopeli, vroče obkladke in krepko drgnenje obolelega uda s spirituoznimi ali maščobnimi običajnimi domačimi pripomočki ste itak že bržkone preskusili po vrsti. A. V. S. Oskrumbe na ustnicah (menda prehud izraz) dobivate, če si tudi Čistega jedilnega orodja, nli kakor pravijo pribora, ne izbrišete še s prtičem. Zdi se mi, da ste v zmoti. Vi menite okužbo, ki se da z mehaničnim čiščenjem preprečiti. Jaz mislim na meliurčast spuščaj na ustnicah, ki se pri občutnih ljudeh kaj rad pojavlja, pri prebavnih motenjih posebno, pa tudi drugih boleznih (n. pr. pri pljučnici) in krajevnih draženjih. V tem mnenju me potrjuje druga Vaša občutnost, da Vas kis izredno draži, potite se po čelu in obrazu, koža Vas za6rbi na omenjenih mestih. Poznam moža, ki se začne potiti v glavo, če poskusi golaž ali samo če poduha papriko. To 6o za nas zdravnike zelo zanimive okolnosti, v kolikor sami ne spadamo med prizadete bolnike, ki okušajo te neprijetnosti na sebi. Vobče te vrste motenja niso toliko nevarna kakor sitna, spadajo v nepregledno poglavje idiosinkrazij, ki smo jih imeli v tean predelu že v mislih in pridejo v doglednem času na vrsto v daljšem razgovoru. Isti. Pisanje Vas utruja, da čutite že pri pisanju navadnega pisma omotičnost, tesnobo v prstu ln mravljince v prstih. Treba Vam vsekakor skrbnega zdravniškega pregleda po izkušenem zdravniku in bržkone daljšega odmora v poklicnem delu ali spremembe v službi. T. D. S. Zbirka raznovrstnih bolezni ste, kakor menite, in ker da je za vsako bolezen samo en zdravnik, kako se morete ozdraviti, ko nimate toliko sredstev, da bi plačala toliko zdravnikov, ki so dragi in osorni. Pojdite v splošno bolnišnico in sicer na oddelek za notranje bolezni, ako Vas tamkaj ne vzamejo v zdravljenje, Vas napotijo na oddelek za operativno zdravljenje ali pa na živčni oddelek. Vaše obširno pismo je tako nejasno,, da ne morem presoditi, kje je vir Vaših bolezni in izhod zdravljenja. J. R. S. Nesporazum glede Vašega vprašanja in mojega odgovora je po moji sodbi na Vaši strani; jaz sem Vaše vprašanje popolnoma doumel, Vi na moj odgovor še na pol ne. Zdravnik, ki Vas je dvakrat pregledal, je ugotovil, da ate zdrav in telesno sposoben u zakonsko iivljenje. Vi še dvomite o tem in sprašujete mene, ki vas samo po pismu poznani kot neodločnega, z dvomi samega sebe trapečega in pretankovestnega človeka, kaj sodim o tej Vaši sposobnosti. Moj odgovor Vas ni zadovoljil, dasi je bil mišljen prav resno kot nekaka dolgoletna izkušnja na opazovanju številnih primerov Vaše vrste in plod proučevanja znanstvenih knjig. Ako menite Vi drugače, prav, pa storite! Morda uspete, a samo kot mož tvegave srčnosti! Vsako pomišljanje in omahljivo mozgovrta-nje kvari uspeh že v naprej! Morda pa napravite drugače. Dogovorita se z izvoljenko, da hočeta posnemati svetniškega kralja (imena ne vem iz glave) in njegovo zakonsko družico Kunigundo. Morda se vama dosega tega višjega vzora ponesreči in tako dosežete samo to, kar zdaj želite. Pa mi ne nimamo na razpolago tozadevnih spisov in računov, vam ne moremo povedati ali ste dolžni plačati ali ne. Usahli vodnjak. J. Č. Št. J. Imate 15 m globok živ vodnjak. Sosed je postavil novo hiio in izkopal 4 m globoko jamo, da dobi živo vodo. Ta sosedov vodnjak je odaljen 50 m od Vašega in leži za 12 m nižje. Odkar ima sosed vodnjak, je voda v Vašem vodnjaku usahnila. Vsled tega sklepate, da ae je po podzemeljskih žilah voda preselila v sosedov vodnjak. Vprašate ali lahko primorate soseda, da vodnjak zasuje. — Po zvedencih (geologih) bi bilo treba predvsem ugotoviti, odkod se je stekala voda v Vaš vodnjak. Če se je voda podzemeljsko iz sosedovega sveta zbirala v zadnjih 30 letih v Vašem vodnjaku, potem ste ai pravico do te vode priposestvovali. Če se sedaj vsled izkopa sosedovega vodnjaka voda odteka vanj, tako da je Vaš vodnjak brez vode, lahko s toibo prisilite soseda, da svoj vodnjak zasuje. — Če bi ae po zvedencih ugotovilo, da se je voda iz Vašega sveta zbirala podzemeljsko v Vašem vodnjaku in da se sedaj ta voda podzemeljsko po kaki novi žili pretaka na pišite do pusta, sporočite mi samo svojo odločitev ^m ^ t*?*?SS^t HV- denci ugotovili, da je voda iz Vašega sveta izginila in morebiten uspeh! J. A. Lj. Jabolka so tudi izvrstno zdravilo zoper drisko (črevesna vnetja raznega izvora) pri odraslih in otrocih, celo dojencih. Profesor Moro, po rodu Ljubljančan, priznan strokovnjak za otroške bolezni v Heidelbergu, je uvedel jabolka v zdravljenje otroške driske. Jabolka treba vživafi sveža in ne prezrela, rajši bolj kisla. V kceih vžita jabolka več škodijo kakor koristijo, zato je treba jabolka prav na drobno prežvečiti. Ker dojenci tega ne zmorejo in tudi otroci z zobmi le izjemoma dobro žvečijo, daje prof. Moro otrokom jabolka samo drobno nastrgana v obliki mehke kaše. Bolnik dobiva, dokler ga driska ne popusti, samo jabolka, za žejo morda še kamiličen čaj ali šibek ruski čaj z limonovim sokom, nič druge hrane in nič drugih zdravil. Pri kronični ali ponavljajoči se driski kaže poleg primerne hrane drugih dni dvakrat na teden hraniti se zgolj s svežimi jabolki. Množina jabolk je poljubna. Kolikor morem jaz presoditi takšno »jabolčno zdravljenje«, so uspehi prav zadovoljivi in ga zato priporočam. Spominjam se iz svojih otroških let, da so naže matere, ki niso poznale učene navlake iz knjig in lekaren, nam otrokom, ko smo imeli »sračkoc, dajale žvečiti t r n j o 1 i c e , nezrele plodove črnega trna, ki so tudi v zrelem stanju tako kisli, da stiskajo usta in silijo na vriskanje. Kajpada vživajo zasluženo čast v tem pogledu od nekdaj borovnice ali črne jagode, suhe hruške, črne murve (ali njihov sok). N. Z. Lj. Volk Vas muči pri vsaki daljši hoji, da morate sprehode in izlete že omejevati, ker Vam običajna sredstva ne pomagajo mnogo. Bržkone se hitro potite in 6te prepolnih oblik, da se Vam pri hoji drgneta mokri koži. Skušajte potenje sploh omejiti (z umivanjem, pršenjem in kopanjem), odrgnite si vsak dan ves život s kisovo vodo ali če Vam je ta duh zoprn, pa z vodo, ki ji dodajte francoskega žganja ali navadnega špirita. S tem si oterite tudi napadeni mesti in jih dobro posujte s smukcem ali lojevcem samim ali pa mešanim s cinkovim oksidom (na 10%). To zmes dobite na besedo v lekarni ali mirodilnici; maže manj koristijo in so manj snažne. Pa še nekaj! Kdor hoče veselo in lahko hoditi, ne sme dosti papcati! jedilnik Pravni nasveti Obsodba radi pasjega ugriza. F. J. K. Radi psa, ki je ugriznil lovskega čuvaja, ste bili obsojeni na denarno kazen in v plačilo odškodnine. Čuvaj je sam prej izzval psa, ki ga je nato popadel. Zgodila se vam je po vašem mnenju krivica in vprašate, kako bi prišli do svoje pravice. — Vse kar ste navedli v dopisu, bi bili morali povedati pred sodiščem, zlasti bi bili morali ponudili dokaze (priče) o tem, da pes ni popadljiv in da ga je bil on sam razdražil. Če je sodišče vaše dokaze zavrnilo in vas obsodilo, bi se bili morali v treh daeh pritožiti. Če se niste pritožili v treh dneh, je sodba postala pravomočna in vam moremo le svetovati, da plačate zneske, na katere ste bili obsojeni, da vam z eventuelnim rubežem še večjih stroškov ne napravijo. Možna bi bila le še obnova kazenskega postopanja. Če vam je pa isto priporočati, pa ne moremo povedati, ker nismo slišali tudi druge plati znova. Vprašajte sodnika, ki vam bo mogel po pregledu kazenskega spisa povedati o tem svoje mnenje. Uslužbenski davek in doklade. J. K. Na uslužbenski davek so vam naložili tudi avtonomne doklade. Ali upravičeno? — Očividno so vaš dohodek, od katerega plačujete uslužbenski davek iz Vašega vodnjaka, ker je dobila radi sosedovega vodnjaka prost odtok, potem lahko soseda prisilite, da zasuje nov vodnjak le tedaj če namreč obstoja Vaš vodnjak že 30 let; priposestvovali ste v tem slučaju pravico, da mora sosedov svet ostati ne-razkopan, da ne povzroča odtoka vode. Pokojnine rudarjev v Nemčiji I. G. G. Radi rešitve Vaše prošnje Vam svetujemo, da se obrnete na delavsko zbornico v Ljubljani, ki naj uradoma za Vas in Vaše tovariše pospeši rešitev pri oni nemški oblasti, kamor ste poslali prošnjo s prilogami. --- Moderna kuhinja V času, ko se vse človeško življenje in mišljenje tako korenito izpreminja kakor dandanes, ko doživljamo popoln preobrat živ-Ijenskih pogojev celote in posameznika, ni mogel ostati neprizadet niti človeški želodec in vse, kar je z njim v zvezi. Dejansko uživa sodoben človek — izjem seve ne manjka — mnogo manj, nego so bili vajeni prednamci. Drugič je znanost dokazala, da so jedi tembolj zdrave, čim enostavneje so pripravljene. Sploh s© novodobni človek nagiba k enostavnosti. Slednjič pa se mora tudi gospodinjski obrat ukloniti splošni gospodarski težnji, da se vsako delo opravi v čim krajšem času in s čim manjšim trudom. Kuhinja ne sme biti več celodnevna ječa za gospodinjo. Moderno kuhinjo zamišljajo strokovnjaki kot nekak laboratorij. Prostor bodi zelo omejen. Kuhinjska miza imej dolžino 1K metra, da je mogoče z lahkoto izvrševati na njej vsa mogoča opravila. Zraven trinožniki, katere; je mogoče napraviti višje ali nižje. V steni • zadaj zbirka vseh potrebščin. Miza ima spodaj obliko omare in vsebuje vse potrebno po-sodje in orodje. Desno lijak in prostor za umazano posodo. Ob strani raženj za odtekanje in sušenje pomite posode, ki je potem ni treba brisati. Nad mizo pipe za plin, vodo, sesalni in stiskalni zrak. Zraven električni kontakt. Na posebni plošči električni motor. Motor mora v kuhinji prevzeti večino dela: mleti mora kavo, sekati meso, slanino in vse drugo, lupiti krompir, sočivje, sadje, stepati sneg, smetano, rumenjake, testo, pomivati posodo, snažiti čevlje itd. V moderni kuhinji mora biti vzidan moderniziran Papi-nov lonec, urejen na različne pritiske pare in zajamčeno varen pred eksplozijo. Poseben steklen aparat mora kondenzirati paro. ki se dviga pri vretju iz iedi, in jo v obliki vode dovajati nazaj v jedi. V moderni kuhinji se ne more nič prismoditi, ker se plinske pipe v samozaložbi in vprašate, kam bi se obrnili. — | o pravem Času avtomatično zapirajo. PoiščUe tiskarno, ki bo pripravljena prevzeti delo | To pa ge n; vge Marveč gre težnja ^ (Dr. Krekova meščansko-goepodinjaka šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.) A. Za bolne na črevesnem katarju. 1.dan: Ovsena juha. Jabolčni narastek. 2. dan: Ječmenova juha. Japonski riž. Jabolčna čežana. 3. dan: Močnata juha. Pretlačeno korenje. Kuhane češnje. 4. dan: Ovsena juha. Pretlačen grah. Krompir. Kuhane slive. 5. dan: Rezančna juha. SpinaČa in pretlačen krompir. Kuhane hruške. 6. dan: Ječmenova juha. Paradižna omaka is pretlačen krompir. Itladetine. 7. dan: Ovsena juha. Špinačne klobasice, prft tlačen krompir. Jabolčna čežana. B. Proti nezdravi debelosti. L dan: Solata: korenje, paradižnik, rdeča pesa. Fižol v stročju — posajena jajca. Jabolka. 2. dan: Melone. Riž s solato. Zelene slive. 3. dan: Solata iz surovega kislega zelja. Korenje in solata. Kuhane hruške. 4. dan: Zelenjadna juha. Fižol v stročju in solata. Jabolka. 5. dan: Paradižnik (nadevan). Pražena repa in solata. Kuhano sadje. 6. dan: Mangold in korenjeva solata. Sprnača in pretlačen krompir. Hladetine. 7. dan: Juha iz eočivja. Nadevane kumare z gobami. Paradižnikova in kumarčna solata. ★ Zelenjadna jedila so velike hranilne vrednosti, poudarjamo pa, da je treba uporabljati samo svežo zelenjad, ki mora biti natančno osnažena in oprana. Z malo izjemo lahko vso zelenjad dušimo z nekaj presnega masla in zelenjadne juhe, tako da se ne izgubi nobena dragocena snov, kakor se to dogaja pri kuhanju zelenjadi, ako odlijemo vodo. Kadar je treba, da zelenjad na hitro prevremo, takrat pa porabimo tisto vodo za juho ali za kuhanje zelenjadi. Edina izjema je špargelj. Voda, v kateri ga kuhamo, ni zdrava in jo torej vržemo proč. Zelenjadne shranke uporabljamo le v skrajni sili, namreč v tistem letnem času, ko nam najbolj primanjkuje zelenjadi. Uporabljamo seveda le zelenjad, ki smo jo sami shranjevali, ali tisto, ki jo dobimo v trgovini z imenom »dietetična« zelenjad in ki je brez vsakršnih kemičnih primesi. tega vidite, da je najbolje, da se glede vašega zasluženega honorarja in eventuelne nastavitve obrnete na zdravstveno občino, v kateri ste imeli opraviti. Kakšnih doklad so oproščeni očetje z 9 in več otroki? A. B. K. Postava določa, da so očetje z 9 in več otroki oproščeni plačevanja neposrednega davka in vseh doklad, ki se nalagajo na te davke, t. j, občinskih, banovinskih. Samozaložba. D. P. L. Radi bi izdali knjigo Modne novosti i®? ^ Krojaška obrt. D. P. L. Obrtno dovoljenje za izvrševanje krojaštva dobite, ako dokažete z učnim spričevalom, da ste absolvirali učno dobo, napravili pomočniško preizkušnjo in delali najmanj tri leta v krojaški obrti kot pomočnik. Tudi italijanski državljan dobi pod enakimi pogoji obrtno dovoljenje, ker je med našo državo in Italijo dogovorjena vzajemnost glede nastopa in obratovanja obrti. Oprostitev kupnih in prodajnih taks. J. Č. N. tem, da bi dobili kuhinjsko posodo, ki bi jo mogli po vsakokratni porabi enostavno zavreči, tako da bi pomivanje posode, ki zavzema sedaj toliko časa in truda, sploh odpadlo. (Caše se že izdelujejo iz papirja.) Slednjič se vedno bolj uveljavlja pripravljanje jedi v posameznih trgovinah: mesnicah, mlekarnah, zelenjarnah itd., tako da je mogoče ku ljanstvo in ste kupili leta 1926 posestvo ter plačali tak«. Ali ste oproščeni? — Vaše vprašanje bomo obdržali v evidenci, da bo zakon o oprostitvi taks ocenili nad 4000 Din mesečno. Le na davek od i objavljen v »Službenem listu«, nakar vam bomo dohodka do 4000 Din mesečno se ne smejo pobirati samopravne doklade. Bogoslovec n». vojaški vežbi. I. H. K. Bogo-•lovec je bil potrjen za 6 mesečni rok. Ko je pa odslužil 6 mesecev, je ostal (prostovoljno) še 3 me-seve v vojaški službi ter je napravil izpit za rezervnega častnika. Sedaj pa je bil poklican na vežbe. AH je to pravilno? — Zakon o ustrojstvu vojske dovoljuje bogoslovcem ugodnost šestmesečnega roka. Če se pa kdo tej ugodnosti odpove v to svrho, da postane častnik, se ne more zopet pozneje, ko je poklican na vežbo, na njo sklicevati. Vloži naj prošnjo za premestitev k bolničarjem. Če mu ugode, ga ne bodo klicali na vežbo. Uslužbenski davek in kuluk. A. D. N. Plače imate 500 Din mesečno. Ali ste dolžni plačati ba-novinski cestni davek? — Če plačujete uslužbenski davek, ki ga gotovo plačujete, vas zadene tudi obveznost ljudskega dela za ceste odnosno odkupnine. Uslužbenskef.a davka in torej tudi kuluka bi bili pa prosti, če bi vaš dohodek ne presegal mesečno 100 Din, tedensko 100 Din in dnevno 16 Din. Nagrade za babice. T. L. M. Več let vam je za porode siromašnih staršev plačeval okrajni za-slop. Pozneje ste dobili pavšalirano vsoto od mariborske oblasti. Od leta 1927 do letos niste prejeli ničesar. Šele marca letos vam je banska uprava nakazala mali znesek, vendar brez vsakega ob-jasnila, za katero leto ali za katere slučaje vam j2 bil ta znesek nakazan. Do leta 1930 ste imeli 41 slučajev, za katere niste dobili nobenega plačila. Kam se vam je obrniti? — Skrb za babice spada sedaj v delokrog občine. Zakon o zdravstvenih občinah, ki je dobil obvezno moč 6. aprila 1930, določa, da morajo občine, ki imajo najmanj 1000 prebivalcev postaviti v breme svojega proračuna kvalificirano babico. Manjše upravne občine se morajo združili radi plačevanja babice. Samostalne zdravstvene občine, ki so se po tem zakonu orga-fii/i-ale, morajo postaviti in plačevati na vsakih 5C03 prebivalcev po euo kvaliliciraivo babico. Ix ste primorski rojak, ki ste 1921 dobili naše držav- j P'ti meso' močnate in mlečne jedi, krompir, .......... ......... .. i sa pa so bile zajamčene enake pravice tudi inozemskim delavcem na polju zavarovanja za slučaj bolezni. V varstvo izseljencev ima pred očmi tudi leta 1922 napravljeni sklep, da morajo države predlagati Mednarodnemu uradu delu vse sla-tistične in druge podatke, ki se tičejo izsclje-ništva. Napredek v tem pogledu tvori tudi konferenco mednarodnega urada dela leta 1926. Na tej konferenci se je nnmreč dosegel sporazum glede poenotenja nadzorstva izseljencev na ladjah. Na ta način je bilo hkrati zvišano varstvo izseljencev ob priliki prevoza po morju. Vsi ti ukrepi pa imajo za cilj osebno varstvo izseljencev, ki je potrebno, vendar pa nezadostno, da bi moglo rešiti problem preseljevanja. Leta 1921 je bil sklican mednarodni odbor za izseljenško vprašanje. 'l'a odbor si je določil naravnost velikanski delovni krog. Poži-rili naj bi se stari, nli pa ustanovili novi izseljevali« toki, poiskale delovne prilike, človeštvo se ekonomičneje porazdelilo. Nekatere predloge v tem smislu so sprejele razne konference mednarodnega urada dola. Toda veliko delo je s tem orisano le v obrisih. Da bi se moglo to ogrodje pobližje določiti in da bi mogli te ideje smotrenejše izva-jati, je ustanovil Mednarodni urad dela izseljenski odsek. Toda takoj v začetku je naletel na težave. Nepremagljiva nasprotja so pa nastala, ko je izdelal praktičen načrt za posredovanje dela brezposelnim, pri čemer je imel za zgled način posredovanja za ruske in armenske begunce. Odsek je kljub temu delal dalje. Obdeloval je pobližje vprašanje najemanja in posredovanja potujočih delavnih sil. V tem pogledu je stavil v januarju 1931 upravnemu odboru predloge, ki utegnejo imeti dalekosežen praktičen učinek. Upravni odbor je te predloge tudi sprejel. Smisel predlogov je: L)a se obvarujejo države in človeštvo pred škodo, ki jo povzroča brezposelnost, je potrebno, da poveča mednarodni urad dela število pogodb v delu, v skupnem najemanju delovnih sil, o mednarodnem sporazumu v pogledu izkoriščanja še neobdelane zemlje. Dalje mora sodelovati pri tem, da se premostijo na-s-irotstva, ki izvirajo iz preozkosrčnega razumevanja suverenega pojma. Istotako mora smotreno pospeševati svobodo preseljevanja. V interesu civilizacije mora zbližati ljudi, države in kapital. Ni pa potrebno, dn bi zavzela stremljenja Mednarodnega urada dela na tem polju v vsakem slučaju obliko odločitev konferenc, dogovorov ali priporočil. Zadostuje, da se uveljavlja kot gibnlo socialnega napredka, kot izpod-bujevalcc in svetovalec. Torej vloge, katere priznavajo tudi najstrožji kritiki. Mogoče bo zopet kdo govoril o olajševalnih sredstvih. Toda ameriški gospodarski strokovnjaki zatrjujejo, da nosijo zakoni o omejitvi priseljevanja, znane kvote, bistveno sokrivdo na postanku sedanje krize v Združenih državah. Sporazum, ki bi imel za posledico zo-petno poživitev preseljevanja, ne bi povzročil le razbremenitve držav, ki so preobljudene, flinnak bi poživil in dvisrnil tudi gospodarsko življenje tam, kjer še niso izčrnnna noliedel-skn in druga pomožna sredstva. S tem. ko bomo (sknli delo zn brezposelne, bomo prišli do teen, da bomo bolje razvili pomožna sredstva, ki jih nudi zeml ja, obenem' pa bomo dali mednarodnim odnošnjem trdnejšo obliko. T. S. K. Slovan. Odkritje spominske plošče pokojnemu Rudi Pečarju bo v nedeljo 30. t. m. pri SrinŠkovem kaminu v Knmniških planinah. Pozl-»aln se vsi člani turisti in ostnli športniki, da se ideleže te počastitve nepozabnega pokojnika. Belokranjski kotiček Stari trg ob Kolpi. Kakor nekdaj pred sve-«vno vojno, sedaj zopet poje veliki bronasti zvon starotrške župnije, čigar srebrne čist glas plava v daljave preko Poljanske doline. Znamenit je ta tvon. Vlile so ga Strojne tovarne in livarne v Ljubljani, dedinje bivše »Samasove zvonarne«, ki po vlile cerkvi sv. Jožefa tudi prejšrfje zvonove, izmed katerih je tri ugrabila svetovna vojna. Dala je novemu »velikanu« isti glas »Eec, ki ga je imel med vojno vzeti, v teži 1023.5 kg brez opreme. Naročila in plačala ga je ena sama oseba, domačinka gospa Katarina Šterbenc, vdova, iz Starega trga št. 12, sorodnica La žena nečaka g06p. Jožefa šterbenc. župnika, iz iste hiše, ki je bil tudi sam kupil odvzeti veliki zvon in najmanjšega, ki je bil celih 14 let po vojni edin varuh župnije. Med grmenjem inožnarjev je bil novi zvon slovesno posvečen v nedeljo 9. avgusta po g. župniku Fr. Zupančiču z asistenco še štirih duhovnikov. Botrovala sta mu gospa, ki ga je kupila in g. Jurij Fu-gina, trgovec iz Starega trga 21. Navzoča je bila velika množica ljudstva od blizu ln daleč. Opaziti je bilo solze ginjenja v marsikaterem očesu ob spominu na čase. Posebno ob tej priliki se je spominjala in se bo vedno spominjala cela župnija, dokler bo zvon pel, dobrotnice in ji z hvaležnostjo v srcu vzklikala: Bog jo ohrani! In: Bog U plač?j I Pod žgana po tem činu dobrotnice, se Je za-rzela cela župnija, da pripravi v stolp še dva manjkajoča zvonova. Ravnokar smo sprejeli sporočilo od naših rojakov iz Amerike z BrokIyna, la nam pošiljajo lep del svojih žuljev: 152 dolarjev kot pomoč v ta namen. Lepemu številu dobrotnikov kličemo iz starega kraja najprisrč-aejši: Bog povrni! Še bo treba neknj žuljev, predno bodo naše skupne želje uresničene. Pa upamo, da se bo to skoraj zgodilo, posebno če iam bodo šli nn roko še tisti, ki smo se jim po-icbej priporočili In jim svoje razmere razložili. .Vaš kraj Je reven, posebno letos po suši jnko pri-ladet, pn bomo vseeno naše žulje, ki smo jih že sekaj iztisnili, skupno zlili z žulji iz tujine v naše tvonove. — Farani. ******** *********♦t***************************** Alfl ste že naravnati naročnino? Ormož Okrajna posojilnica j« prevzela posestvo in mlin Jožefa Kečkn v Pušencih. Bnje nninernva Okrajna posestvo rnzparcelirati in po kosih razprodati. — Pri nns svetimo z elektriko zelo drago, ko plačujemo po 8 Din za Kw uro. Sicer se je na občnem zboru sklenilo, dn bo tok za malenkost cenejši, če bo mes'na občina izpolnila svoj obligo, o katerem se pa še ne ve natančno. kakSen naj bi bil. Todn veČina odbornikov ormoških zdaj od-govnrjn z zahtevo, da se dajo neknlern nojnsiiiln glede starih rnčunov. Kajti če imn občina pri elektrnrni delež v znesku enega četrta milijona dinarjev, ie povsem pravilno, če se zahteva," dn je denar dobro shranjen. Nima pomena se branil' dati pojasniln. — Nekateri hudomušni in preveč učeni ljudje so prerokovali, da novi bazen, ki ga je zgradila ohčinn ne bo prav furkciionirnl. Kvečjemu tedaj, če se pridobijo one ormrške d>me, ki nimnjo nobeneca dela, dn donašajo vodo iz Drave v bazen No, pa ni bilo trebi, ker voda vedar počrsi priteka snnia. — Po našem mestecu srečuješ dosti neznanih, tu'ib obrazov. Kmalu spoznaš da so to pacijenti n.iSc Zeileksa, Vir. Ma-jeriča, ki je, kot se zdi, dos sel marsikak nrrden uspeh. Gostom naši kraji ugajajo rndi prM odpovedale. Dosežen pa ie bil vendar nov nemški rekord v skoku na daljavo po gdč. Grieme (Bremen) s 6kokom 5.91 m. Ljutomer Pesem klopolcev se razlega čez ljutomerske gorice. Pesem, ki je vesela in žalostna obenem. Vesela, ker je delo viničarja komčano, ker se kažejo sadovi, ker je trsek tam gori za hramom z grozdjem obložen, da komaj drži. To je veselje. A pesem klopotcev je obenem žalostna — v današnjih časih namreč — ker spominja vinogradnika, da še delavci niso plačani, da je galica pri trgovcu še na dolgu, vse to pa zaradi tega, ker je klet še polna lanskega pridelka, ki je naprodaj za sramotno pod-režijsko ceno, a ga nihče ne kupi. To so skrbi, to ni več veselje. Nekdaj je luštno blo, zdaj pa ni več lako. Gospodarska Kriza postaja z dnem hujša. Sedaj se ljudem niti več čudno ne zdi, če ob nedeljah na trgu oklicujejo krave, svinje, avtomobile, šivalne stroje, polovnjake, stenske ure — in drugo »lično robo. Le poglej na občinsko desko, nli pa se potrudi v vežo okr. glavarstva in sodišča, pa boš videl, kaj vse se lahko na rubežni kupi. Pa kupi, če imaš denar. Saj sem že rekel, da je veža okr. glavarstva najzanimivejši lokal v našem mesiu. Smrtna kosa. Umrl je v torek zvečer g. Peter Košu i k, oskrbnik vinogradov benediktinskega samostana iz Admonda. Svetila mu večna luč, preostalim naše sožalje. M':rna Suša nam je letos vzeln skoro vso otavo, kar je je pa še ostalo, je pn ne moremo spraviti, ker nam vsak dan dež nagaja. Tudi krompir nam je že začel gnili v zemlji, ker je preveč dežja. Narava je res muhasta. Zadnjič smo ga tako potrebovali, pa ga ni bilo. Dovtipna ura Naša stolpna ura je vpostavila zopet on rekord več. Namesto, dn bi odbila osmo uro zvečer, jo je pn udrihala kar do slo. Eni pravijo, da še več. Stvar je žela seveda precej dovti-pov in smeha. G. orgnnist je rekel, da nekaj v kolesih ni prav in je moral iti rekordno uro opomniti, da je dosti. Prosvetni doin. Ko smo imeli na Mirni še g. kaplana se je zasnovala graditev Prosvetnega doma in tudi temelj je že narejen, a po njegovem odhodu je pa Žid vse zaspalo. Pravijo, dn so bili eni nasprotni temu, a bi bilo zelo dobro, dn bi se slvar izpeljala, dn bi imeli svoj dom, k j r bi se ljudstvo marsikaj naučilo. Žal le, dn so finančne težkoče. Navdušenja je pa le veliko, zalo vsaj upamo. Sv. Vid prs Piuia V nedeljo dne 16. avg. smo priredili v Slomškovem domu proslavo kraljeve desetletnice z igro, dekiamacijo, petjem pod vodstvom g. org. Brgleza in govorom g. žup. Sokliča. Ves program sc je jako posrečil in jo bilo ljudstvo nad vse zadovoljno. S te prelepe proslave smo poslali Nj. Vel. kralju na Bled udanostno brzojavko, nn katero je dobil gospod župnik sledeči odgovor: Nj. Veličanstvo kralj blagovolio je nnrediti, da Vama i svim učesnicima proslave v Slomškovem domu izjavim znhvalnost na česlilci j izjavama udanosli i vernosti. Maršal dvora: Dimltrijevlč. — Danes se vrši v Jtirovcu velikn gasilska slavnost s srečolovom. Čisti dobiček gre za motorno brizgalno. — Preurejena knjižnica Prosvetnega društva je odprta vsako nedeljo in in praznik po obeh božjih službah. Čitalnica je pa odprla vse neilelie in oraznike ccli dan. 1'oslužilo se iei Naša mesta Dotok prebivalstva v nnšn mesta je stalen in posledice tega bo vidne v povečavanju mest. Ker pa je naravni prirastek pri nas zelo velik, zuto tudi podeželski okraji večinoma niso zabeležili zmanjšanja števila prebivalstva od zadnjega štetja sem. Po podatkih državne statistike imamo v naši državi 207 mestnih občin. V teh občinnh prebiva 2,567.020 oseb. Mestno prebivalstvo je v primeri s prejšnjem letom naraslo zn 670.558 oseb, torej zn skoro 36%. Dočim jo prebivalstvo v celi držnvi naraslo samo zn 16.2%, ali 1,916.070 oseb. L. 1021 je tvorilo podeželsko prebivalstvo 84.2 "n vsega prebivalstva v državi. Letos pa tvori samo še 81.6 odstotka. Nasprotno pa je tvorilo mestno prebivalstvo 15.8% vsega prebivalstva v državi leta 1021. Sedaj pa je naraslo nn 18.4%. Mesta iniaio večinoma število prebivalstva, ki gre v tisočih. Vendar pa so mod njimi tudi kraji, ki imajo manj kot 1000 prebivalcev. To so v naši banovini: Višnja gora s 303 prebivalci, tlornji grad s 750, Lož s 621 in Radovljica s 816. V ostalih banovinah je sntno še eno malo tiicsio: Ivnnič grad (savska banovina) 920 ljudi. Vidimo torej, da imamo samo pri nas mala mesta, katerih mestne pravice so bile že zdavnaj pridobljene. V slovenskih 25 mestih je živelo po zadnjem ljudskem štetju 135.236 ljudi in tako Ivoiijo mesta 13.86% vsega prebivalstvn v naši banovini. L. 1921 so nnšteli v teh mestih 139.120 duš in je torej mestno prebivalstvo naraslo sntno za 11.6%. Vendar pa je bil tn prirastek večji, kakor prirastek v celi banovini, ki je znašal le malo manj kot 8%. Leta 1921 so tvorila mesta 13.1% vsega prebivalstva v naši banovini. Odstotek podeželskega prebivalstva se je v naši banovini zmanjšal od 80.6 v letu 1921 na 86.14 v letu 1931. Iz tega je razvidno, da dotok v naša mesta ni tako znaten in da o begu z dežele v slovenska mesta ni toliko govora, kakor je znatno naše izseljevanje v druge pokrajine države. Iz primerjave z narastoin mest v ostali državi je razvidno tudi, da so se naše gospodarske in socijalne razmere že zelo ustalile in da ni več onih velikih fluktuacij, ki so lnstne nnglo se razvijajočemu gospodarstvu. Slovenija tvori gospodarsko in socijalno lepo zaokroženo enoto. Med posameznimi mesti je bil največji prirastek Novega mesta 64.5%. Nadalje so znatno narasla Pe mesta: Radeče (45.1%), Kranj (44.3%) in Tržič (36.2%); Ljubljana je narasla samo za 12.15% in je bil prirastek prebivalstva na Jesenicah, v Kamniku, Ormožu, Radovljici, Slovenjgradcu, Šoštanju in 'Škof j i Loki večji. Maribor je narastel za 8.1%. štiri mesta pa izkazujejo v primeri v prejšnjim ljudskim štetjem padec števila prebivalstvu. Najbolj je padlo število prebivalstvu v Kočevju, kjer se je zmanjšalo zn 8.3%. Ponavljamo, dn je prirastek prebivalstva v kočevskem okraju bil od 1921 na 1931 minimalen. Meslo Ptuj ima sedaj 4.2% manj prebivalstva kot v 1. 1921. Ravne tako Lož (za 8%) in Celje (za 2%). Po banovinah so mesta številčno dele sledeče: dravska 25, savska 25, vrbnska 20. primorska 18, drinska 28, zetska 35 (zanimivo je, da ima največja mesto v zelski banovini: Dubrovnik 18.767 prebivalcev), donavska 14 (vsa mesta imajo znaino število prebivalcev: eno nad 100.000, eno 63966, po 32.000 imajo tri mesta itd.), tnoravska 12 in vardarska 9. Pod upravo mesta Belgrada pa spadajo Belgrnd s 241.512 prebivalci (pius 1105), Zornim '.18.0S3 (pius 51.0) in Paučevo 22113 (pius 13.9%). V ostalem so bila naša največja tnesla slc- deča: Belgrad Zagreb Subotica Sarajevo Skoplje Novi Sid Ljubljana Solit Osiiek šiben ik Niš Maribor "titolj 1910 1921 1981 89,876 114.753 241.542 79.038 108 074 185 ". t 04.601 90 901 KH) 058 57.039 66.817 78.18!j 47.384 40.287 64.807 88.590 44."37 63.906. 4.6.630 58.298 59.678 21.407 31.549 43308 81.388 84.485 40.339 12,588 29.579 87.284 24.949 25 109 35.384 27.094 30.0G2 33 119 48370 28.-'20 32.982 V. I!"čkerek '.'6.006 27.52-' 32.838 Sombor Senta 80.593 31342 32.256 29.666 30.69-1 32.044 Iz tabele je razvidno ,da je bila še letn med našimi mesti Ljubljana nn petem mestu. Sedaj pa ,ie presegel LJubljano Novi Sad in celo Skoplje. Prirastek vseh mest v držnvi je bil večji kot v Ljubljani. Edino nekntera vojvodinska mesta naraščajo počasneje kot LJubljana. Da je Novi Sad sedaj večji kot Liubliana je pripisovati razširjenju mesta s priključitvijo Petrovaradina. Skoplje pa še leta 1921 ni doseglo števila predvojnega prebi-valstva. V ostalem pa se nahaja vsa Južna Srbija v velikem gospodarskem razmahu, kar je seveda vplivalo tudi na razvoj najvažnejšega mesta, Skoplja. Szg o von V nemški reviji -Der Erto!g« čitamo tale zanimiv podlistek od J. H. Roslerja. 1 a podlistek sem sicer hotel napisati žc pred letom din, pa ga nisem hotel in prišel nisem do tega, čeprav so ini vsi prijatelji rekli: »Kmalu ga ] napiši, saj sc lahko časi spremene, pa bo prepozno.« Toda čakal sem namenoma do danes. Tudi sedaj še ni prepozno, tneniin pa, če bi hotel čakati še 10 let, pa šc ne bi bilo prepozno, kajti Oasi so bili slabi, so slabi in bodo ostali slabi. In vsi trgovci se pritožujejo, posebno pa detajlisti. Med njimi pa najbolj trgovci z modnim blagom in inanu-fakturo. Kupčija ne gre, toda zakaj ne gre kupčija, zakaj je vsak unn donos manjši, kako je bilo pričakovano. In tako so si pripravili par izgovorov, da se tolažijo marsikaj, pa žalibog tudi zato, da potolažijo svoje upnike, izgovori so prav lepi; evo jih: Dne 1. januarja: Božični prazniki so pri kraju, ljudje so kupili kar so rabili. Prazniki stanejo denar, tega sedaj ni... Poleg lega je bilo silvestrovanje in novo leto. Dne 10. januarja: Ljudje čakajo na razprodajo. Za časa razprodaje: Lahko bi bilo boljše, končno nam je pa ljubše, če pridejo kupci v normalnih dneh. Pri teh cenah tako nič ne zaslužimo. V začetku februarja: Po razprodajah ni kupil živ krst. Kdor je kaj rabil je kupil v razprodaji. Sredi februarja: Sedaj je predpust in ves denar ljudje zapravijo za zabave. V začetku marca: Kaj naj kupijo ljudje? Za zimske stvari je prepozno, za pomladne plaiče še premrzlo. Počakajmo, da bo topleje. Konec marca: Ljudje čakajo do Velike noči. Pred Veliko nočjo: Ljudje čakajo do Biukošti. Pred Binkošti: Kdor je kaj kupil je kupil za Veliko noč. Po Binkoštih: Kdor je hotel kaj kupiti, ie kupil pred Binkoštmi. Zdaj pa pride kmalu čas počitnic. Pred počitnicami: Ljudje varčujejo za potovanje. Med počitnicami: Vse je odpotovalo. Juniia: Ljudje čakajo tta razprodajo. V dobi razprodaje: Bi bilo lahko boljše. Končno nam je pa ljubše, če pridejo kupci navadite dni. Pri teh cenah, tako ničesar ne zaslužimo. Po razprodajah: Kdor je kaj rabil jc kupil za časa razprodaje. Začetek jeseni: Kaj naj kuinijejo? Za poletne obleke je prepozno, za zimske plašče še pre-toplo. Počakajmo, da bo pritisnil mraz. V začetku novembra: Do konca oktobra ie bilo toplo in v par mesecih bo zopet pomlad. Kdor more, si pomaga s svojimi lanskoletnimi stvarmi. V začetku decembra: Ljudje varčujejo za Božič. Pred Božičem: Liudje čakajo, kaj bodo dobili podarjeno za Božič. Po Božiču: Po praznikih še noben človek nt ničesar kupil. Tako je leto pri kraju in vsak dan js prinesel nov izgovor. Enkrat je bilo krivo lepo vreme, drugič dež, tretjič vročina, čelrtič zima itd. V drugi polovici meseca, ko ni iinel noben denarja, so se veselili na prvega, ko bo imel vsak denar. Prvega pa so se domisilili, da mora vsak plačati stanovanje, obresti, obroke, služkinjo, elektriko, ccstno železnico, vodarino, bolniško blagajno itd. Ce je splošno konjunktura v državi slaba, se pač tolažijo s tem, da je povsod slabo. Ce pa je v splošnem dobro, pa ljudje varčujejo, ker rabijo denar za naložbe in podjetja. Ce so veselice in druge prireditve, ljudje zapravljajo denar, ce pa pnredi-tv ni, pa zopet zabavljajo trgovci, da kupčija ne gre, ker mesto ne naredi ničesar za dvig tujskega prometa. . , Ce ima trgovec blago, vsak kupec vprašuje po ceni. Ce so pa tako zvani poceneh dnevi, pa ljudje nc sprašujejo po ceni, ampak po kvaliteti. Ce človek prodaja na obroke, pravijo ljudje, da je blago dražje, če pa prodajaš le proti gotovini, pa liudje kupujejo pri konkurenci, ki daje na kredit. Ce prodajaš nove elegantne modele, tožijo kupci: Kdo nosi kaj takega?«. Ce pa prodajaš povprečno blago, pa pravijo: 'To nosi vendar vsaki«. Zato ui čudno, če danes kupčija ne gre. Pri tolikih iz- govorih je sploh čudno, da ljudje ne pridejo sami v trgovino in prinesejo blago. Vedno so krivi slabi časi, kupci, vreme, konkurenca, nikdar pa ne trgovec sam! Jesenice . Vnedeljo, dne 80. avgusta, ob 8 zvečer pri-rede jeseniški »lijaki v telovadnici Osnovne šole na Jesenicah svoj večer. Predvajali bodo dramo v 4 dejanjih »Morjec. Ker je drama zelo čustvena in res prava posebnost, se opozarja, da se dobijo vstopnice v predprod;iji v trgovini >Kiko Me/.ikt. Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. Ne zamudite! Pravni nasveti Pokvarjeni sin. A. T. T. Vaš 19 letni sin jo docela pokvarjen, nagnjen k tatvini in k drugim kazniivim dejanjem. Večkrat je bil že kaznovan in obsojen tudi v prisilno delavnico. Prosili ste zanj in so ga izpustili iz prisilne delavnice. Sedaj pa vam zopet krade, kar le more in vam grozi, če bi proti njemu ]>ostopali. Kako bi spravili sina na boljšo pot? — iz vašega dopisa izhaja, da ste že zamudili čas, da bi sina spravili zlepa na boljšo pot. Za takšnega človeka je le še primeren zaj>or in prisilna delavnica. Zato vam svetujemo, dn za vsako tatvino ali drugo kaznjivo dejanje sina ovadile sodišču in predlagajte, da ga kaznuje in odda v prisilno delavnico. Pripominjamo pa, dn morate radi tatvine, ki jo zagreši sin proti staršem, vložiti pri sodišču zasebno tožbo in ne zad<žča s ■ mo pri žandarmeriji. Seveda se morate l.aio tudi glavne razprave udeležiti. Gospod urednik! Cesto berem v Vasem listu o žalostnih življenjskih razmerah in bednem stanju železniških starau poko.iencev in zla .i železniških invalidov. Ker jiisec teh vrstic sam že skozi deset let uživam lo grenkost življenja. Vam rad z lastnoročnim podpisom potrdim to golo resnico. Sem naročnik Vašega lista še iz časn, ko Je imela krona zlaio vrednost. Ko sem plačal naročnino z dvema kronama, mi je ostalo cd meje nezgodne rente še 119 zlatih kron, s kalerimi sem pošteno preživljal petčlansko družino. Povdar.iam, da je bila to moja življenjska renla. In danes? — Ko plnčani naročnino 25 Din, mi ostane od moje nezgodne rente še 5 Din (berite in strmite pel Din). Ali naj kupim otroku knjige za prihodnje šolsko lelo? Ali naj kupim brezjooselnemu sinu obleko? Ali naj kupim ženi zimski suknjič, da si bo pokrila svojo 15 let slaro. ponošeno obleko, da ne bi njene tovarišice prezirljivo s prslom kazale 7.a njo, ko bo bo šla v cerkev in delale opazke, češ žena je pen-zloniranega železničarja, pa hodi tako slabo oblečena. Sveiujte mi, gospod urednik, za kaj naj porabim ta denar, da bi družini kaj zalegel. Dne 16. t. m. sem bil v sosednji farni cerkvi pri jutranji božji službi. Domači gosjKKl župnik jo v globefko zasnovanem govoru razlagal 1 iu Islvn smernice papeževe enciklike, krščansko ljubezen do bližnjega, razmerje nied bogatinom in revežem, rekoč, kakor je preveliko bogastvo, tako je tudi prevelika revščina vzrok, da človek pozablja na Boga in njegove zapovedi. Posebno pa je povdar-jal, kako hudo greše lisli, ki delavcu zaslužek zadržujejo ali odiegujejo. Pri teh besedah sem vzdih-nil in si mislil, zakaj niso navzoči tisti, od katerih je odvisna usoda žel. invalidov. — Spominjam se iz prejšnjih let, ko je neki narodni poslanec ob prilika zasedanja fin. odbora rekel, da to ni n ihe-na milost, čc kronski upokojenec dobiva pokojnino v zdravi valuti, marveč je to obveznost, kaiero je država prevzela z rimskim paktom dne 6. aprila 1922. — Vse naslecUrlvene drža\e pogodbenee izpolnjujejo to svojo obveznost. Tudi v Jugoslaviji je bil razglašen tozadevni zakon, ki je dobil veljavo in moč. Kdaj se bo začel izvrševati, je pa zope; težko uganiti. Dal Bog, da bi papeževa enciklika In sveti evangelij božjega samarijana razsvetlili vse, da bi uvideli, kako hudo je v bedi in pomanjkanju živečim železniškim invalidom brez z invalidnostjo pridobljene iu j>o rimski konvenciji zajamčene pokojnine. — Železniški invalid._ «KBam5mB5s»faBaEaes ! Vse fotopotrebščine dobite r Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte ceniki v stolnici sv. Zofije. Na r-sel.no željo Mustafe Kemala Paše jo določila turška vlada poseben pomožni odbor, ki bo šel Amerikancem v vsem na roko in pred vsem olajšal njih stike z uradnimi činitelji. Za predsednika tega odbora je imenovan turški prosvetni minister. Strokovna dela bo vodil Luigi Marantoni, glavni arhitekt benečanske stolnice sv. Marka. Ves krščanski svet bo iskreno pozdravil prepntrebno prenovitev največjega dela cari-grajske cerkvene umetnosti, ki je doživelo nad vse težko zgodovinsko preteklost. Kakor znano, je pričel graditi stolnico sv. Zofije cesar Justijan, ki je hotel »prekositi Salomona«. Stolnica je ponovno postala žrtev požarov, potresov in svetoskrun. utkrnil, nemški poslanik v Moskvi, ki se oba mudita v Berlinu. Nemčija je vznemirjena zaradi tropakta med Francijo, Poljsko in Rusijo, ki se je baje sklenil proti njej. jofa Nansena; nihče, kdor vidi sliko, ne more verjeti, da tega moža ni več med živimi. — Stresemannovega naslednika Curtiusa je risar upodobil v obliki stiliziranega državnega orla. — Precej zlobe je v karikaturi italijanskega jurista Scialoje: ta Italijan, majhen, nežen in skeptičen — njegova malobesednost je znana — kriči, čepeč za mogočno Mussolinijo masko. Kova svetovna kolesarska mojstra: Danec Henry Ilansen, ki je priboril nov rekord v času. Med poklicnimi kolesarji je zmagal v cestni vožnji Italijan Learco Ouerra. primerne opreme, medtem ko zunaj konsumom manjka vsega potrebnega. Posebno se opazuje pomanjkanje oblek. Delavske mase napravljajo naravnost porazen vtis radi svoje pomanjkljive in razcapane obleke. Celo so-drug Ljenin se je v svojem času pritoževal radi tega, češ, da mora zlasti na tujca to porazno učinkovati. Ravnatelji tekstilnih tovarn se izgovarjajo, da jim manjka strokovnega delavstva. Delavstva na ne dobe, ker so v tej stroki preslabo plačani. Tako se je tovarni »Rdeči kroiač« primerilo, da se nob^n ugotovila, da so učitelji, ki so svojo nalogo vestno vzeli, morali tedensko poučevati po 56 ur, ne da bi za to dobili kako nagrado. Nasprotno pritoževali so se, da že tri mesece niso dobili nobenih plač in da so naravnost prisiljeni stradati, ker jim ljudstvo noče in velikokrat tudi ne more pomagati. — Poročila torej, ki jih pošiljajo boljševiške agence o silnem napredku sovjetskega šolstva, je slej ko prej treba sprejemati z veliko rezervo, ker so v veliki ineri prikrojena le za inozemsko propagando. »Dober daai — ali imate kako sredstvo proti če bolnemu piku?« Frank Harris, znaui angleški pis.iteij, kritik in življeujepisec, ki je te dni umrl v Nizzi, star 75 let. pušča tovarne in drugod išče zaslužka. Nato izda ljudski komisar energično odredbo, naj se skupni delavski mizi posveča več ljubezni in skrbi, »toda še danes je kljub vsem pritožbam,« tako piše »Pravda« »hrana prav tako slaba, nehigijenična in enolična in umazano servirana, kakor iz vsega po-četka«. Neprestano tudi prihajajo pritožbe, da komunistični konsumi ne dobivajo dovolj blaga, ali pa da je to blago že docela preperelo in pokvarjeno. Dostikrat po cele mesece in leta leži nakopičeno v velikih centralnih magazinih, kjer se kvari in propada, zlasti ker manjka primernih prostorov in Orjaško letalo »Do X. II.«, ki so ga dovršili v Dornierjevih delavnicah v Nemčiji za Italijo iu je v dveh urah preletelo Aljie ter dospelo v Spezio, glavno italijansko vojno luko. je veljal kot zgleden okraj Melnikovo (v Vladimir- ski guverniji). Učiteljstvo je poročalo, da poseča šolo 90.5% vseh otrok in 80% nepismenih odraslih. Potem pa se je na šoli v kraju Denega zgodil velik škandal, ki se je končal s samomorom neke 18 letne učiteljice. Posebna komisija, ki je bila poslana v kraj, da zadevo preišče, je ugotovila prav intere-santne stvari. Predvsem se je na lastne oči prepričala, da ne obiskuje šole niti 50% otrok, ponekod komaj 20%, dalje da poučujejo učiteljice s komaj 16. leti, ki so jokaje odkrito izjavljale: Naše šole I so čisto zanič m tudi me same nismo kos nalogi. ! V mnogih šolah sploh celo leto ni bilo nikogar, ki ' bi vodil šolski pouk... Zopet drugod je komisija z apnom, ki ga pokrivajo posamezni reki iz korana. Vodniki so slejkoprej uničevali mozaik, ker so z dletom luščili in tujcem prodajali pisane kamenčke. Tekom vseh naslednjih 80 let ni bilo niti govora o prenovitvi zgodovinskih slik pa mozaika. Kakor znano, so vezani s sv. Zofijo neštevilni spomini. Med drugim zatrjuje legenda, da se je odprl zid v trenutku, ko so planili tuški osvojevaici v svetišče in pričeli klati neoboroženo prebivalstvo, ki je hotelo skriti duhovnika, ki je opravljal zadnjo sv. mašo. Odprl se je zid, duhovnik Glavni trg v Lizboni z Narodnim gledališčem. Des Lizbona je bila zopet prizorišče vojaškega upora, Boji so trajali samo en dan, a bilo je nad je stopil v odprtino z Najsvetejšim, nakar se je zid zopet zaprl. V trenutku, ko bo zopet nadomestil križ sedanji polumesec na strehi stolnice, se bo zid zopet odprl in duhovnik z Najsvetejšim bo stopil v svetišče... Krčma Drzsštva Narodov Znano je, da se znameniti možje po opravljenih službenih dolžnostih radi shajajo na oddih v kakem na zunaj čisto priprostem lokalu, kjer morejo biti lepo »po domače«. Tako ima tudi Društvo narodov v Ženevi svojo isova angleška rlaiia po prvi soji. Desno: zgoraj sir Austin Chamberlain, prvi lord admiruhloti:; spodaj: lord Crevve, vojni minister. Od leve na desno stoje: sir Donald Maclean, vzgojni minister; lord Lothian, kancler za Lancaster: sir Herbert Samuel, notranji minister; sir Archibald Sinclair, minister za Škotsko; lord Reading, zunanji minister. delavec, ki je odšel na dopust, ni več vrnil. In tako je podjetje tekom enega leta zgubilo 400 delavcev. Zgleda torej, da bo kljub lepim govorom Stalina o diferenciaciji delavskih plač ostalo vse pri starem, ali kakor pravi »Pravda« »ruskemu delavcu manjka vsak pogon, da bi z interesom zasledoval izbolj-šanie nrodukciic«. Sv. Sofija Kakor poroča cnrigrajsko ameriško poslaništvo je sprejel ameriški Zavod za bizantolo-ško raziskovanje od turške vlade uradno do--«ulu»nu> — t-aa/u2/>««nia in obnovitev mozaika krčmo — >Ravario<. kjer je ob zasedanjih mogoče najti vse vodilne državnike sveta — in pa seveda njihove trabante časkniarje. »Bavariar je na zunaj čisto skromna krčma — njene prostore primerjajo s cevjo — a ima izvrstno postrežbo. Slovi pa tudi po neštetih karikaturah na svojih stenah, ki sta jih napravila izvrstna ogrska karikaturista l)erso in Kellen. Prvo mesto med karikaturami zavzema slovita trojica: Briand z vihrajočimi lasmi in košatimi brki; enkrat je upodobljen z odvetniškim baretom na .glavi, drugič s čelado pa- nepopisna zmeda. Zene in deca so jokali. Ljudje so hiteli ven. Pričela se je gneča, in kmalu so zadoneli streli. Vojaki so potegnili sablje in udrihali po ležečih ranjencih. Ne-koliko minut pozneje je bilo klanje končano, ker nooborožena množica ni mogla kljubovati rabljem, in tudi župnik je zahteval, da bi ostali verniki zvesti krisljanski dolžnosti, ki prepoveduje skrutijenje posvečenih prostorov. Pozneje je dospel Rdeči križ, ki je ugotovil 7 mrtvih in 14 težje ranjenih. Boljševiki so odpeljali v zapore 140 liudi. skoraj vse navzoče moška no: Carmona, portugalski državui predoeuaiK. — ki je bil naperjen proti predsedniku Carmona. petdeset ljudi mrtvih in mnogo ranjenih, Mačeniki Poljska meja je razkosala Vetrtno, in m priredili prebivalci njegovega sovjetskega dela, ki so ostali brez cerkve, v nekem skladišču zasilno kapelico. V nedeljo 16. avgusta 1931 se je vršila notri sv. maša, ki jo je nenadno prekinil prihod oddelka Glavne Politične Uprave. Njegov voditelj je izjavil, da se vrši po njegovih informacijah veleizdajal-sko zborovanje. Vojaki so obkolili poslopje in planili v kapelico s kriki: »Streljajte na sovražnike revolucije!« Med verniki je nastala Monopoli? trošarine m takse MONOPOLSKl DOHODKI. - V mesecu juniju t. I. so znašali monopolski dohodki 18-3.9 milj. Din v primeri s 199.3 milj. v juniju lanskega leta. Manjši kakor lani so bili dohodki od tobaka, petroleja in cigaretnega papirja. Nasprotno pa so bili višji dohodki od prodaje soli in vžigalic. Najbolj no nazadovali dohodki od tobaka. Ti so znašali v juniju letos 112 milj. Din v primeri s 153.5 milj. Din v jtuiiju lani. Padec dohodkov znaša 11.S milj. Din. Zmanjšano potrošnjo tobaka, oziroma cigaret je pripisovati gospodarski krizi m v zvezi s tem dejstvo, da se irošijo vedno bolj ccuejše vrste cigaret in tobaka. Na drugi strani pa so se cenejše cigarete ludi deloma izboljšale v kakovosti. Pri cigaretnem papirju so konsumeuti opustili izdelovanje cigaret in vedno bolj kupujejo gotove cigarete. Proračun je določil dohodke v juniju 1931 od vseh monopolov na 201.7 milj. Din, kar pomeni, da so taktični dohodki zaostajali za proraCunanimi za 12 S mili. Din. Skupno so znašali monopolski dohodki v prvi polovici t. 1. 1079.7 milj. Din. V primeri s prvo polovico preteklega leta so bili dohodki manjši Pozdrav* ve*f*e?n*u K otvoritvi jesenskega velesejma so brzojavno , in pismeno čestitali: nadškof dr. Jeglič, češkoslovaško poslaništvo, avstr, poslaništvo iu avstrijski generalni konzulat v Belgradu, kmetijski minister, zagrebški velesejem, veieseimi v Parizu, Poznanju, Lyonu, Bruslju in na Dunaju, Jadranska plovidba, poveljnik vojne mornarice admiral VVieker-hauser, predsedstvo trg. zbornice v Linzu, trg. »bornica v Splitu itd. i Novarnost za našo živinorejo. Maribor. 29. avg. Stalili obiskovalci naših živinskih sejmov opažajo, da zadnja lela stalno narašča dogon takozvanih hrvaških buš. Nekdaj so gonili na naše sejme tako buše iz Bosne, kupci pa so bili mesarji, ki so jih rabili za klobase; sedaj pa jih priženejo naši slovenski kmetovalci, kot kupci pa ne nastopajo več mesarji, ampak zopet kmetje sami. Ta pojav zasluži, da se resno bavimo z njim, ker predstavlja nepredvideno opusnost za našo živinorejo. Pojav je posledica splošne kmetske mizerlje. Posestnik ie moral prodali kravo, da je plačal dolgove in davke. Brez mleka ne more biti, denarja za novo živinče ne zmore, pa kupi bušo, ki tudi daje dobro dojilo, stane mnogo manj, kot krava domače pasme in porabi malo krme. Seveda misli v začetku, da jo bo imel le začasno, pa kriza traja dalje, denarja ni — in bušica ostane pri hiši. Končno jo podpusti pri juncu velike pasme, misleč, da bo dobil od nje vsaj veliko tele in posledica je povsem nova | pasma, ne ptič, ne miš. Preprečiti tega pojava ni mogoče — edino zavednost in ponos na lepo živino lahko tu nekaj pomagata. Skoda pa bi bilo, da bi sloves slovenske živinoreje trpel vsled tega pojava. Iz industrije vidikov. »Začetkom tekočega leta je kupila dunajska firma Brevillier, Urban & Co. dve jugoslovanski tovarni vijakov in jih združila v Novem Sadu. Prodajo izdelkov vrši Jugosl. Burko d. d. v Zagrebu. Poročajo nam, da se je izvršila tudi v ostali naši industriji vijakov in zakovic važna izprememba in sicer, da sla se odločili Prva žebljarska in /elezoobrtna ?adruga v Kropi in Splošna stavbena družba v Mariboru za skupno prodajo ! NA DROSNO! t za 29.7 milj. Din, Skupno so v prvi polovici 1030 znašali 1109.4 milj. Din, v prvi polovici 1929 1051.2 in v prvi polovici 1928 1092.S milj. Din. TROŠARINA IN TAKSE. Po prav i.ar objavljenih podatkih so dale trošarine v mesecu juliju 5S milj. Din (proračun 66.0, julij 1930 76.7 milj.). V prvih štirih mesecih proračunskega leta 1931-32 so dale trošarine: 245.7 milj. Din (proračun 267.7, prvi štirje meseci proračunskega leta 1931 273.8). V prvih 7 mesecih t. 1. so dale trošarine samo 469.5 milj. Din v primeri s 525.8 milj. dinarjev. SnloSnih in vozarinskih taks je bilo v iutiju plačanih 103.1 milj. Din (proračun 103.8, julij 1930 107,5). Skupno so v prvih štirih masivih proračunskega leta dale vse takse 393.7 milj. Din (proračun 415 I milj., prvi štirje meseci proračunskega leta 1930 31 410.3 milj. Din). Skimno so dale takse v prvih 7 mesecih t. 1. 697.4 mili. Din v primeri s 727 2 mili. Din v prvih 7 mesecih pret. leta. Letos so torej dale takse v prvih 7 mesecih 29 8 milj. Din manj, trošarina pa 56.3 milj. Din manj, kakor lani. j sili i ne zamudite ugodne prilike! "Sfaruvamd orodja, žag, pil in tehničnih potrebščin Bi m May-!a v L HTML Do na ialinega edprodam polovico obsežne zalugo 4 20 do 50/0 popustom v skupinah ali tudi posamezno A. MUiuiiijaiL VIL, Medvedova 28 svojih izdelkov, ki sta jo izročili tvrdki inž. Aleksander Neumann v Zagrebu, ki je imela preje zastopstvo Prve žebljarske in žeiezoobrlne zadruge v Kropi. Produkcijo nameravata organizirati in s tem zvišati dobavno sposobnost; poleg tega sta tovarni namenjeni razširiti produkcijski program.« Likvidacija. Jadransko šumsko d. d. v Dubrovniku sklicuje svoj prvi občni zbor, na katerem bo pa sklenjena likvidacija družbe. Družba je bila ustanovljena z glavnico 10 milijonov Din in izkazuje v prvem letu poslovanja izgube S. I milj. Din, radi česar je bila potrebna likvidacija družbe. Sladkor. Dr. Mikusch objavlja prvo cenitev sladkorne kampanje 1931—1932. Brez Rusije bo znašal pridelek 2.1 milij. ton manj kot v tekoči kampanji. Ruslu pridelek bo večii, ker je cenjen na 2-7 milij. ton v primeri s 2 milij. ton. Jugoslovansko produkcijo cenijo na 80.000 Ion, dočim je v prejšnji kampanji znašala 103.000 ton. NA DESEIOS i i in motvoz nudi po znižanih cenah Prua hranjska isnjarra in trgaulna s femopnina t® w Ljubsiana, Sv. Petra cesta štev. 31 Telefon 2441 Podružnici: Maribor, Petrimska ulica štev, 20 Telefon 2454 Celie, Kralja Petra cesta štev. 33 IIII lIHli I M 11111111111111111 m II IIIIIJIIII III||I i 11* au in večbarvni iaiiii« M®mMM§ mmnmrck wmwmm «HHh m lifall lllfl SiliSitim HHK tO NAJLEPŠO TEHN9KO KOBERMEKA l&MSTRA-CIJSKEOA TISKA? Q3!.CsT£ SI »©S£DJSMX£ STE-VltKF „11 U ST H: R a M E fl A SIOVSNCA" REVIJE ,, ILUSTRACIJA" iN DR., KATERE JE TISKA1A Tujslri promet narašča. Statistika OUZD o zaposlenih osebah v tujski industriji. Borza Due 29. avgusta 1931. Denar Devizjii lečaj i so bili la leden večinoma čisti. Promei je bil manjši kot prejšnji teden in je znašal samo 11.65 milij. Din v primeri s 19.25 milij. v prejšnjem tednu. Curih. Belgrad 9.06. Pariz 20.1375, London 24.9575, Nevvyork 513.50, Bruselj 71.60, Milan 20 KG, .Madrid 40.75. Amslerda.n 207.10, Berlin 121.90, l)u-uaj 72.18, Stockholm 139.45, Oslo 137.30, Kopenha-gen 137.30, Soffja 3.72, Pre a 15.20, Varšava 57.50, Budimpešta 90.025, Alene 6.655, Carigrad 2.435. Bukarešta 3.0C, Helsingfors 12.90. Vrednostni papirji Notacije državnih papirjev v inozemstvu. I,om-don: 7% Bler. pos. 66 50—67, Nevvvork: 8% Bler. pos. 72—73, 7% Bler. pos. «>—66.75. ,j glaosaljeihvuS e h e r.pmaomeniaenianiaentaenia Dunaj. Podon.-savf.ka-jadran. 89.05, VViener Bankverein 14, Escompteges. 149, Živno 75.50, Union 17.10, Mundus 70, Alpine 12.02, Trboveljska 26.55. Žitni trg Nrrvi Sad. Vse nolzpremenje.no. Tendenca ne-izpremenjena. Promei: 4 vagone pšenice, 3 vagone ječmena, 18 vagonov koruze, 3 vagone moke, VA vagona fižola, 3 vagone otrobov. Budimpešta. Tendenca slabša. Promei tih. Pšenica dec. 10.60-10.70, zaklj. 10.-13—1015, marec 11.70—11.89, zaklj. 11.73-11.75, rž dec. 10.80. zaklj. 10.62—10.65 marec 11.70—11.90, zaklj. 11.72—11.75, koruza marec 12.21—12.25, zaklj. 12.0—12.16. Jajca Cene so nadalje narastle, in sicer v nekaj prehitrem tempu, zaradi tega ni izključeno, ker so ludi že konzum protivi lako visoke cene plačati, da bodo cene evenluelno malo popustile. Plača t>o danes Din 0.825 za komad. — Sv. Jurij ob južni žel., due 28. avgusla 1931. Živina Mariborski svinjski sejem. Na svinjski seiem dne 28. avgusta je bilo pripeljanih 228 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov slari komad 50—80 Din, 7—9 lednov stari 90—110 Din; prašiči stari 3—4 mesece 150—200 Din za komad, 5—7 mesecev stari 350-400 Din, 8—10 mesecev slari 440—500 Din, 1 leto stari komad 560—700 Din; lkg žive leže 7—8 Din, 1 kg mrtve teže 10—11 Din. Prodanih je bilo 175 svinj. Hmelj NUrnbprtj, 29. avg. tg. Danes je bilo na trgu 50 bal hmelja, prodanih pa je bilo 25 bal. Po večini se je kupoval hallerlauski hmelj po 60 mark in prve bale gorskega hmelja po 35 mark. Za tuji hmelj in za lanski hmelj ni bilo kupčije. Razpoloženje je š mirno. Žalec, 29. avg. Ig. Večji del lelošnje želve je že spravljen. Do sedaj spravljeni hmeij je glede barve razen majhnih izjem zelo lep, ker se barvani hmelj skoro nikjer ni trgal. Mnogi producenti z ozirom na nizke začetne cene niso potrgali hmelja, tako da Je vsaj tretjina želve ostala na polju. Ceni se, da je v žalski okolici bil opolrganega okoli 150 do 160 tisoč slotov hmelja. Hmelj v dobrih in najboljših krajih se je v zadndjih dneh zelo kupoval le rje nakupljeno skoro vse gotovo blago v vrečah. Kupci so bili Cehoslovftki, Nemci in Belgijci, razen lega pa ludi komisionarji. Kupovalo se je tudi za angleški račun. Prvovrstni hmelj na dobrih krajih je dosegel ceno 250—280 Kč, dobro srednje blago so je v vsoh krajih kupovalo po 200—240 Kč. Neka renomlrana veleposestniška narlija je dosegla izredno ceno 325 K5. Naznanilo otvoritve! Cenjenim damam vljudno naznanjamo, da se je otvoril te dni nov salon damskih klobukov JH/A" m 99 LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 7-1 (v hiši Jadranske banke) kjer se dobe vse vrste damskih klobukov po najnovejših vzorcih. Sprejemajo se tudi vsakovrstna popravila, katera se izvršujejo točno. CENE ZMERNE! DELO SOLIDNO! fit*mn® mmi\ rogelj !air:a. Sv. Petra c. 26 nudi obleko in plašče pod lastno ceno. Ne zamudite ugodne prilike 1 mmm Kdor hoče imeti pošteno in solidno narejeno POHIŠTVO naj kupi ali naroči pri KRSEGAR JAKO.'- JM. Vld-YIž!J!ar!e in naj si ogleda na Velese mti njegovo razstavo v paviljonu E pri uhodu glavnih vrat. ALEKSANDROVA CESTA 13 VZAJEMNA ZMflROVALNSCA tf LJUBLJANI naznanja, da je gospod in naj se stranke na njega obračajo. Pozor! JURIJ G0ZELLT še vedno njen poverjenik za Prevalje Pozor! s-esra v prostorih g. Li. Sirca pri Zvezdi poleg gimn zije irgovino koles in posameznUi delov in (r&incloiiov. Istotam so sprejema o v popravilo kolesa in vso v to stroko spadajoča dela. Za obilen obisk se (riporoča Hvan BItenc splošno ključavničarstvo in trgovina koles Kranj Oivosrll sSlovenca« pod št. 9929. Pozor! Gasilno društvo Gunclje, _ St. Vid nad Ljubljano —, ~ n- --i vabi vse prijatelje gasil- j Pisarniška moc stva na javno tombolo, začetnica s perfekt. znaki se je vsled slabega njem nemškega jezika ter vremena 23. avgusta pre- slov. stenografije in stro-ložila na danes 30. av- jepisja, išče službo pri gusta ob 15. — Odbor, kaki boljši tvrdki. Ponud- ——--—------— be na upravo »Slovenca« Gostilničar ' pod .Pridna in zanesljiva' pri »Sedmici« v Mostah št. 9938. vabi cenjene goste na krvave in mesene kloba- 1 se. — Franc Černe. Gospodična absolv. trgovske šole na liceju, izurjena v lesni Učenka iz Ljubljane se sprejme v modno trgovino G. Čadež, Stritarjeva ulica. Učenka za modistko se sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9968. Učenca Mlado dekle pridna, ubogih, poštenih staršev se išče k otroku in v pomoč gospodinjstvu v dobro hišo. Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod št. 99-19. Vajenca za mizarsko obrt, z vso oskrbo v hiši, sprejmem. Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje. Grubarjevo nabrežje št. 8. Boljša stranka sprejme dijaka-nižješolca na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9952. 3 dijake-(inje) s primerno šolsko izo- Prednost imajo pridni in "i na Pogačnik, Mestni trg 17, upravo »S 'jvenca« pod ulica 17. aka stroki in vseh gospodinj- , deže1; --ilajšega, sprejme i skih delih, pridna in po- J takoj tvidka Jurej Sterk, ! Ljubljana. »Učitelj« št. 9984. šlena, išče službo blagaj-ničarke ali kontoristinje kjerkoli. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod .Kjerkoli' št. 9936. Vinica. Prodajalka dobra manufakturistinja, _ starejša moč, išče mesto. ~ Gre tudi v trgovino z Absolvent mešanim blagom. Ponud- enoletnega trgov, tečaja, be na upravo »Slovenca« ve§j razen državnih tudi pod »Dobra moč« št. 9319 nCmškega jezika v govo-T ; ' . ru in pisavi popolnoma Kuharica kakor tudi nemške steno- Katera gospa namerava grafije, išče primernega opustiti kuhinjo ali od- mesta kot začetnik. Na-potovati in bi iz prijaz- slov v upravi »Slovenca« nosti nasvetovala pridno, Maribor._ pošteno kuharico. Ponud- ; ~ , . be na upravo »Slovenca« 1 rrOdaja'Ka pod »500 Din nagrade«, pridna in zelo poštena, ■ —" T Tj dobro izvežbana v špece- Sofer mehanik 1 rijski stroki, ki je že delj išče službo. Ponudbe na časa vodila trgovino sa-upravo »Slovenca« pod mostojno, išče službo v »Absolvent« št. 9899. mestu ali v kaki večji Vajenec se sprejme za mehaniško obrt. Sv. Petra cesta -17. Pletilke takoj tovarna 2 čevljar, pomočnika enega za fina šivana in spreime pletenin Joško Vidic Radovljica 500 dinarjev prvo- ali drugošolca se sprejme k sinu 4-šolcu za 550 Din v dobro oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9937. 2—3 dijake sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru. Enoletnig§§ t MARIBOR,VRAZOVA UL.4 Dva ključav. vajenca sprejme Ivan Meglič, Kar-lovska cesla 22. zbita dela, drugi vešč goj- tedensko plačamo zgovor- ___ zerjev in vseh drugih nim osebam s številnimi j Diiakinip zbitih del, sprejme čim- poznanstvi. — Perssons, j LMjaKUlje prej Andrej Oman, Pri- Ljubljana, poštni predal najraje učiteljiščnice — stava, Križe pri Tržiču. 307. Znamko za odgovor, j sprejmem v polno oskrbo Učenkam pletiljam Stanovanje brezplačen pouk, če si dvosobno, za oktober al! nabavijo pri nas pletilni november — išče mirna stroj. »Tehna« družba, stranka. — Ponudbe pod Ljubljana, Mestni trg 25.1. »Točno plačilo« št. 9904 _ .. r—. na oglasni oddelek »Slo- Gojko Ptpenbacher venca«. koncesiion šoferska šola, Liubliana, Gosposvetska cesta št 12 informacije ČoTerska šola Sostanovalca Zahtevajte sprejmem v sredini mesta. Več v upravi »Slovenca« pod št. 9960. Sobo veliko, zračno, s kabinetom, oddam takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9967. Celo novo hišico dam v najem s 1. nov. in nešivilje! Nov jesenski Tri lepe sobe in vse pri-in vzgojo. Na željo -i°m- tečaj prikrojevanja se pri- tikline V kuhinji in koška konverzacija. Naslov | Sne 16. septembra. Po- Dalnici plin. Prostorna v upravi »Slovenca« pod nčevali se bodo nojmo- klet in pralnica. Obsežen oblastveno koncesijonira-na. 1 Gaherščik. bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana Dunajska cesta 31 Prihodnji redni tečaj 1. septembra. Krojači, šivilje I št. 9982. trgovini na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena moč«. 1C00 Din dam Trgovski pomočnik mlad, mešane stroke, vešč nemščine, zmožen kavcije, išče mesta. Naslov v upravi »Slovenca« onemu, ki mi preskrbi pod št. 9957. stalno službo avtospre- ----——— vodnika, službo v tovarni Samostojna kuharica ali skladišču. - Naslov v čista .varčna, išče mesta uPravi »SL« pod št. 9986. v župnišču. Naslov pove | uprava »Slovenca« št. 9958. 40—50.000 Din založim kavcije za dobro in stalno službo skladiščnika ali kaj sličnega. Cenj. ponudbe do 3. septembra na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva oseba« št. 9959. Šofer z večletno prakso in dobrimi spričevali želi pre-meniti mesto šoferja. Dopise pod »Trezen in zanesljiv« na upravo »Slovenca« št. 9961. Mizarski pomočnik mlad, išče službo v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9965. Dekle starejša, vešča nemščine, nekoliko kuhe, opravlja vsa hišna dela, z letnimi spričevali, išče mesta k mati rodliini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9956. Š\VM 3OS. It. VODO -nvme - ^^ Te' Aeton Štev račun VZ.00* 7,8 č»sa paVAion ' Dijaka nižješolca sprejmem na ;tanovanie. — Naslov v . upravi »Slovenca« pod št. 9970. dernejši, kakor tudi eno- vrt. Cena prav zmerna, stavni kroji, po lahki Pogoj čista stranka in točno plačilo. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Stadion« št. 9966. Dva dijaka praktični metodi, da se lahko vsak krojač, šivilja. tudi nešivilja te' sprejmem. Janez Trbovc, j z/ Jsteparico se sprejme, posestva v velikosti treh - ■ - - - dobro vzgojena, na de- ha s hišo, katastr. občina l^-k,' Z, VS° °skrb° Sudji vrh pri Semiču, last v hiši. Naslov v upravi Katarine Malešič, se vrši na licu mesta dne 8. septembra 1931. Privatni pouk (gimnazija za vsakogar). Pripravlja se z najsigur-nejšim uspehom za vse razrede gimnazije. Strokovni, najpripravnejši profesorji. Pension moderen, nadzorstvo strogo. M. Po-povič, Njegoševa 29, Beograd VIII. Tel. 16-63. oddam. Savlje 73. Iščem stanovanje tri- do štirisobno, z večjim prostorom za garažo, najraje v šentpeterskem okraju, Vodmat, Kodelje-vo, Moste. Naslov v upra- vi »Slovenca« pod 9909. »» POSEST" Sobo takoj odam solidnemu go- r______t____ spodu. Jegličeva cesta 9. praznih sob, lokalov itd. Uf.illtrtnii iilnarna ilr i o s. LJUBLJANA MlklnAiCeva oeala t, odda sledeča stanovanji Stirisobna: center 1800, 2000, 2500 in 2100 Din. Trisobna: mesto 1200 Din, Bežigrad 1100 Din, Mirje 1000 Din, Sp. Šiška 1200 Din, Trnovo 1000 Din. Dvosobna: mesto 1000 Din, Bežigrad 900 Din in 650 Din, Rudnik 400 Din, Zi?. Šiška 700 Din, pri klavnici 800 Din, Pod-rožnikom 1000 Din, Moste 600 Din, Dunajska cesta 800 Din, Zg. Šiška 550 Din, Stožice 500 Din. — Enosobna: Trnovo 250 Din, Rožna dolina 450 Din, Zg. Šiška 400 Din, Moste 300, 400 Din, Stožice 225, 300 Din, soba s štedilnikom, Moste 200 Din, Zg. Šiška: soba, kuhinja, vrt 400 Din. — Poleg tega več drugih stanovanj, opremljenih. Glavobol, omotico, migreno, utrujenost, prehlad glave, brez-spanje, živčno napetost ter kronični glavobol popolnoma in sigurno odstrani DUŠICA VODA. Ste klcnica DUŠICA VODE proti glavobolu stane 35 Din. DUŠICA VODA proti glavobolu ie lobi pri firmi D. M. Grozdiča, Bjelovar, Savska banov. Kleče 10, p. Dol pri Ljubljani. Vajenko ali vajenca pridnega in poštenega — takoj sprejme Rijavec Leopold, krojaški mojster, Ljubljana — Miklošičeva cesta 7. Vajenka za damsko krojaštvo se sprejme. Vpraša se: Vo-žarski pot 8, desno. »Slovenca« pod št. 9918. Čevljarskega vajenca sprejmem. Priden in pošten ima prednost. Učni-na brezplačna. — Kari Stritar, Senovo 1, pošta Rajhenburg. spreimem na stanovanje in hrano. Vestno nadzorstvo. Zmerna cena. Gosposka ulica 10. Naslov v pritličju. Učenko 7. zadostno šolsko izobrazbo, ki bi imela vso oskrbo pri starših, sprejme trgovec z mešanim blagom v Ljubljani. Pismene ponud- ; . be pod znač. »Poštenost« . Uljalte na upravo »Slovenca«. dva ali tri sprejmem na Boljše dekle ki ima dobra spričevala in zna nekaj kuhati ter je I stanovanje. Cerkvena uli-| ca št. 19, II. nadstropje. za centralno kurjavo rabimo; samo popolnoma n, mm uuuru spričevala j-... , samostojni pridejo vpo- in zna nekaj kuhati ter je | IJljaka štev. Ponudbe z navedbo pripravljena iti v Zagreb, sprejme mirna stranka dosedanje zaposlitve in se sprejme za vsa dela. na stano/anje in hrano zahtevki plače poslati na Vpraša se do ponedeljka ali brez hrane. Naslov v upravo »Slovenca« pod j v Celiu, Jožefov hrib 43, upravi »Slovenra« pod »Zagreb« St, 9930 «ri Gaišeku. I št. 9962. Stanovanja! Zavarovalnica »D u n a v« odda v svoji novi palači na Aleksandrovi cesti trisobno in štirisobno z vsem komfortom opremlj. stanovanje. Interesentom so tudi na razpolago svetli in prostorni pisarniški lokali v mezaninu. Informacije se dobijo istotam v družbeni pisarni. Stanovanje se odda v Zgornji Šiški št. 215, nasproti šole, 7 minut od reinize, v novi hiši, obstoječe iz sobe, kabineta, kuhinje, predsobe, shrambe, verande, pralnice in pritiklin, mirni stranki. — Poizve se ori Kovačevič, Spodnja Siska, Medvedova 22. Stanovanje hišnika v izobraževalnem društvu T Dolu pri Ljubljani se odda. Soba, kuhirja in klet. Stanovanje je brezplačno pod pogojem oskr-bov. hiše. Drugo osebno. Nagrado 100 Din dobi, kdor mi preskrbi sobo s štedilnikom v Murski Soboti. Plačam pol leta naprej. Komelj, Spodnja Šiška, Kosova ulica 6. Sobici oddam v Šiški, elektrika, poseben vhod. Naslov v upravi »SI.« pod št. 99S7. Prazna soba • posebnim vhodom se odda event. z vso oskrbo. Pripravno za upokojenca. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 9938. Lepa solnčna soba prazna ali opremljena z 2 posteljama, s kuhinjo, souporabo kopalnice, vrt ca zelenjavo — se odda mirni stranki brez otrok. Naslov v upravi »Slov.* pod št. 9989. Soba j 2 posteljama, svetla, sc odda: na željo tudi hrana, na Tržaški cesti. Naslov v upravi »Slovenca«. Stanovanje 2-sobno, komfortno s kopalnico, se odda za november. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9973. Valjčni ali kmečki mlin na stalni vodi vzamem v najem. Naslove pošiljati na podružnico »Slovenca« v Novem mestu. Vsled družinskih razmer se odda v Ljubljani trgovina z mešanim blagom in vso zalogo. Po dogovoru se odda istotam tudi cela enonadstropna hiša. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovina sc odda« št. 9918. Lokal manjši oziroma srednji, po možnosti v centru Ljubljane, se išče. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Lokal za knjigarno« št. 9905. Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29. 1. nadstr., so se 1. sept. na razpolago. Poizve se istotam. Klet tSčcm v Ljubljani v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca" pod »Klet«. V najem fctlm vzeti hišo ali graj-ščinico z gospodarskimi poslopji in večjim kompleksom okrog. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9864. Obrt za me§. trgovino In steklarstvo sc odda. Ponudbe pod znač. »Dohodki« št. 9934 na upravo »SI.«. Njivo v bližini Sv. Križa oddam takoj v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9931. Klet za sadje in vino, z elektr. razsvetljavo, za 100 Din addam v najem. Maribor, Gregorčičeva 12. I okal 50 m', svetel in zračen, se odda v pndnajem, najraje knjigovezu ali elektrotehnik«. Poizve se pri upravi »Slovenca« pod x« 00 f.O Hlev v sredini mesta z ali brez šupe oddam v najem. — Maribor, Gosposka 41. Dobrman rujav, mlad, se je izgubil. Sliši na ime »Rolf«. Najditelj naj ga proti nagradi vrne na naslov: Battelino Angelo, stavbenik, Ljubljana VII, Aljaževa ul. 35. Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Liubliana Mestni trg 25/1 Hiša trgovska, podkletena, občina Rakek, naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Unec 22«. Stavba parccle lepa solnčna lega, ob Dunajski cesti — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8376. Hiša v Mariboru, blizu glavnega kolodvora, 5 lepih stanovanj, vrt, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Nova hiša enodružinska, naprodaj. Tezno, Krekova ulica 4 pri Mariboru. Kupim žago v Ljubljani ali ljubljanski okolici. Natančne ponudbe s popisom, ceno in kje se nahaja, na upravo Slovenca pod »Plačilo v gotovini« št. 9916. « lieftiitefna pitama drufba t o. t. LJUSURP ZTiT. - PRODA:- Vilo, enonadstropno, no-vozidano, tri stanovanja po 2 sobi, kuhinja, pritikline, 1200 nt3 vrta, krasna lega, Mirje, 360.000 Din. Vilo, enonadstropno, novozidano, dve štirisob-ni komfortni stanovanji, eno dvosobno, 1100 m! vrta, Bežigrad 480.000 Din. Vilo, enodružinsko, 6 sob, pritikline, kopalnica, centralna kurjava, 6000 m' ograjenega vrta, preko 200 sadnih dreves, trnovski okraj, 320 000 Din. Hišo, novozidano, dve trisobni stanovanji, eno dvosobno, lep vrt, Bežigrad, 290 000 Din. — Hišo, novozidano, pod-kleteno, 2 stanovanji po 2 sobi, nritikline, lep vrt, Moste, 150.000 Din. Vilo, enonadstropno, dve trisobni stanovanji, krasen vrt, blizu tobačne tovarne, 250.000 Din. Hišo, pritlično, 2 sobi, kuhinja, pritikline, 800 m5 vrta, Hradeckega vas, 80 000 Din. Hišo, novozidano, eno tri-, dve dvosobni stanovanji, 800 m' vrta, blizu Martinove cest?, 280.000 Din. Hišo, novozidano. dve dvosobni stanovanji. 500 m5 vrta. blizu Stadiona. 155.000 Din. Hišo, enonadstropno. pod-kleteno, tri- in dvosobna stanovanja, trgovski lokal, 800 m' vrla. Šiška, 280.000 Din. Hišo, pritlično, 2 sobi, kuhinja, pritikline, vrt, pri Domžalah, 35.000 Din. Hišo, novozidano, z gostilno, 12 oralov posestva. 2 ori od Ljubljane, 120.000 Din. Kavarno, moderno, novo urejeno, lepa novozidana hiša, veliko zemljišče, kompleten inventar, v re-nomiranem letovišču Gorenjske, 480.000 Din. — Kmečko posestvo, ^oralov. zidana, z opeko krita hiša, gospodarska poslopja, pri Rimskih toplicah, 60 000 Din. Kmečko nosestvo, 52 oralov, hiša 4 sobe, h'ev za 10 glav živine, polovica njiv in travnikov, ostalo leni gozdovi, celiskt okrni, Din 151.000. Hišo, pritlično, 2 sobi, kuhinja, nritikline, 4500 m3 zpmliiš-a, ori Domžalah. 70.000 Din. Več krasno ležečih stavbišč 600 -650 m2, Podrožnik, 40 Din. Krasna parcela, "HO nv, pri bolnici, 80.000 Din. — Poleg tega stavbne parcele blizu glavnega kolodvora, za Bežigradom, v centru mesta in vseh ostalih predmestjih, v največji izberi in no najugodnejših cenah. Velika izhca trgovskih, gostilniških hiš, kmečkih tuu«ln HJ Kupimo v Ljubljani ali na periferiji hišo do 250.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Gotovina takoj« št. 9921. Prodam posest ležečo ob avtoprogi Ljubljana—Sušak, obstoječo iz dveh enonadstropnih hiš z večjimi gospodarskimi poslopji, okrog 7 ha njiv in 2 ha gozda. Tačas so v hišah nastanjeni 3 uradi, gostilna in trgovina. Naslov v upravi »Slovenca« _pod št. 9863. Pohištvo spalnice vseh vrst ter hrastove pisalne mize nudi po izredno nizkih cenah Ivan Kuhar, mizarstvo, Vižmarje 69, Št. Vid nad Ljubljano. Posestva blizu cerkve tri primerna za upokoje-jene duhovnike, dve za trgovino. Prednost Štajersko. Ponudbe sprejema »Marstan«, Maribor. Hiša enodružinska, z velikim vrtom, se po zelo ugodni ceni proda. Pobrežje pri Novo hišo prodam. Potreben kapital 80.000 Din. Rožna dolina cesta XV, št. 30. Hiša z vrtom in nekaj njive se proda. Podtabrom 20, p. Podbrezje, Gorenjsko. Kdor želi v Zagrebu in okolici kupiti hišo, stavbišče, trgovino, gostilno, obrt ali lokal, naj se obrne na zastopstvo »Centrala«, Zagreb, Slovenska ul. 7. Informacije brezplačno. Gostilno hribovsko, dobroidočo, posestva 105 oralov, proda za 100.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Posestvo 24 oralov, krasna poslop, ja, blizu postaje, proda za 250.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Hiše stanovanjske in trgovske, pekarije, gostilne, proda Posredovalnica .. ,,r .T ,. ,rt prvua rosreuovninicii Mariboru, -va ulica 10. Maribor, Sodna ulica 30. Stanovat i ska hiša z gospodarskimi poslopji, velik vrt s sadnim drevjem in trto, ob glavni cesti, par minut do kolodvora in mesta z meščan, šolami, se proda za 36.000 Din. Istotam stavbišče ca. 1000 m3. Inf. Princel Miha, Sp. Hajdina 95, Ptuj. Hišo z vrtom prodam. — Anton Čadež, Studenčicc 15, p. Medvode. Ugodna prilika! HiSica z vrtom, sndonos- Gostilna z vsem inventarjem, blizu Ljnbljane, z gospodarskimi poslopji, edina v vasi, se odda v najem, event. tudi proda. Pri hiši se tahko vodi tudi potrebna specerijska trgovina Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Več po dogovoru« St. 9954. Pianino nikom in njivo v bližini 1 zelo dobro ohranjen, se Celja, 3 min. od postaje, poceni naprodaj. Natančneje pove iz prijaznosti Stadler, Cankarjeva ulica št. 11, Celje. Hiša enodružinska, z velikim vrtom, se po zelo ugodni ceni proda. Pobrežje pri Mariboru, Nova ulica 10. ugodno proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9963. Naprodaj imam več stanovanjskih in trgovskih hiS, vil, gostiln in parcel v mestu in na periferiji. Pojasnila daje: Jančar, Sv. Petra 27. Vila blizu centra naprodaj. Ponudbe pod »Sv. KriStof 1931« št. 9082 na upravo »Slovenca«. Pianino malo rabljen, krasen glas, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9985. ČRN PIANINO s križem strunami napro-! daj za 6500 Din, in močan j harmonij s 6 registri in 5 oktavi za 3500 Din. Dopise na upravo »Slovenca« Celje pod »Pianino«. Prodam hišo novo zidano, enonadstropno, 7 sob, 3 kuhinje, velik vrt, 20 minut od centra Ljubljane — za 275.000 Din. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 9818. Kupim h<šo v Ljubljani ali okolici v bližini cerkve. Plačam ob prepisu. Lastnik in drugi najemniki lahko obdrže stanovanie v sedanjem obsegu. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana in okolica« St. 9851. Naprodaj je hiša v mestu. Prikladna za stanovanje in eventuelno obrt. (Dosedaj strojno mizarstvo.) Stanovanjski del stavbe je enonadstrooen, delavnica pritlična. Odda se tudi samo stanovanjski del stavbe. Stavba blizu železniške postaje. Interesenti naj se javijo na naslov: Josip Lampret, mizarstvo, Šoštanj. Hišo z gostilno in trgovino kupim na prometnem mestu v bližini cerkve in želez, postaje. Ponudbe z natančnim opisom prosim na: Ceciliia Fuis, Aleksandrova 18, Murska Sobota. Hiša z zemljiščem tri mernike posetve, po ugodni ceni na prodaj v Št. Petru pri Novem mestu. Več se izve iz prijaznosti v podružnici Slovenca v Novem mestu. Posestvo VA orala, zidana hiSa z gospodarskim poslopjem, električna luč, štiri sobe, voda v kuhinji, primerno za rokodelca ali upokojenca, proda za 72.000 Din Ignac Jevšenak, Spodnji trg, Muta 56, ob nravi pianini najboljših svetovnih tvrdk po znatno znižanih cenah. Ugodna mesečna odplačila. Preigrani klavirji. Vsa popravila in uglnševanje strokovniaSko M. ROPAŠ, CELJE. KlAVSO! P ANINI! Svetovnih znamk kupde po globoko znižanih cenah pri MUSKA Sv. Petra cesta štev. 40 --Naiceneje izposo.;uie, popravlja in uglašujel direktno it Tovarne oi. tov skladišč« 4» \Jteinef čKercfal ' Maribor št. 102-A Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur-. Ljubljana • Šelenburgova ulica 6. II. nadstr Srebrne krone staro zlato in srebro kupole RAFINERIJA DRA-G1H KOVIN • Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Vsakovrstno fentrafc po oaivišjib cenah ČERNE. luvelit. Liubliana, VColfova ulica »t. 3. Invalidski voziček na ročni pogon kupi Anton Kmetec, Sv. Vid pri _Ptuju 2. Kupim 1 lajt vinski okrog 400 1 čist, do tri leta star ali nov, pri Metliki. Margareta RadoS, Krasinc 50, p. Gradec, Dolenjsko. Volno za modroce zelo poceni prodaja Sega, Cankarjevo nabrežje 5-1. Avto šestsedežcn, garantiran po nizki ceni, sposoben tudi za tovorni, prodam. Na ogled v Holcapfljevi ulici 17. Suhe gobe kupujem po najvišjih cenah Tvrdka I. Kušlan, Kranj PULT za manufakturo, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« Marihor pod zn. »Dobro ohranjen«. Vrtne zaklopne stole prodaja pisarna Tribuč na Glincah. Telefon 2605. Oleandri! Sest triletnih lepih oleandrov proda Marija Štirn, Stanežice Stev. 6, St. Vid nad Ljubljano. Stružnice in razne druge stroje, že rabljene v strojni tovarni, so radi likvidacije ugodno naprodaj. — Pojasnila daje Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva c. 30. Kolesa na 12 mesečna odplačila! • Tovarna koles«. Ljubljana. PoStni predal 307 Prst (humus) za vrtove v vsaki množini, dobavi gradUeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska cesta št. 38 v Liub- Nove vinske sotle 17—20 hI velike, dobro ohranjene, rabljene, pro- , da Mursa v Ljutomeru. ' Proda se mira Iz češnjevega lesa, štirje stoli, obešalniki za zastore in več oleandrov. Gasilska 8. Šiška. Trgovsko agenturo z lepim stanovanjem in modernim pohištvom radi odpotovanja prodam. Potrebno 20.000 Din. — Franz, Zagreb, Šenoina 10 II. levo. Bencinmotor za pogon, 4 HP, poceni naprodaj. »Orient«, Dunajska cesta _St. 14. Pristen med cvetlični ali jelka razpošiljam 5 kg za 95 Din franko. Franc Markelj — Vrhnika. Več miz in železno posteljo prodam. Reber 3 I, desno. Terrazzobrusilni stroj z bencinskim motorjem ter brusilne stroje z elektromotorji za bruSenje umetnega kamna, marmorja itd., ima na zalogi Feliks Toman mL, Ljubljana, Resljeva cesta 30. Gramofonske plošče moderne, nove, Cohimbia, Polydor, Homocord po 20 Din. - Dunajska cesta 36. Mlinsko-tehnične potrebščine v veliki izbiri in po solidnih cenah nudi tvrdka Rrcar & Co.. Ljubljana, Kolodvorska 35. Radio aparat z zvočnikom, znamke .Filipa«, 5 žarnic, po zelo ugodni ceni naprodaj v Florijanski ulici Stev 71. Ogledati od 12 do 14. Pletilni stroj St. 60 8, po ugodni ceni proda Vollmeicr Marija, Sv. Ožbald. p. Brezno ob Dravi. Grafolog in hirosoi N. Sadlucki, v Ljubljani. Čita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 9—12 in od 2—7. Naslov: Ljubljana, hotel »Slon«, II. n., soba 64. Podpore in posmrtnino izplačuje pod najugodnejšimi pogoji samo svojim članom! Nameščence in upokojence (javne in zasebne), trgovec, obrtnike, poljedelce, delavce itd., vabimo k pristopu, dokler je še neomejena prijava po pravilniku mogoča. — Delež 20 Din, pristopnina 10 Din, za odgovor znamka 3 Din. Osrednja Gospodarska zadruga, r. z. z o. z., Liubliana, Mestni trg 19 III, Uradne ure: sredo in soboto od 15—17 Rudol! Terčelj stavbno podjetje, pri novi šišenski cerkvi, Ljubljana VII — se toplo priporoča v mestu in na deželi ter izvrSuje točno, hitro in solidno po nizkih cenah vsakovrstne nove družinske hiše, restavriranja io popravila stavb. Načrti in proračuni za to brezplačno »Couch« zofa ie najmodernejša sedanj« J dobe. Poleg elegance v > kombiniranih oblikah j« | tudi zelo praktična in dvo-, stransko uporabljiva. Iz-j deluje jih po lastnih in danih načrtih najsolidnej« ; Kobilica Avgust, tapetnik ' in dekorater, Ljubljana, j Dunajska ccsta 25, vhod Dvofakova ulica 3, dvo-1 riSče. Zanesljive nasvete v gospodarskih, osebnih zadevah, vpraSanjih posojila, izbire poklica, vnov-čenja sadja, grozdja, nakupa, prodaje posestev, zidanja itd., daje Posvetovalnica »Marstan«, Ma-rib or. • Priložite znamko 2 Din. Za vinski mošt zamenjam osebni avto v najboljšem stanju. Prevožen 25 000 km. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9913. Kopalne čepice od 8 Din naprej dobite pri .Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta itev 19 PoŠt na naročila točna Krušno moko io »se mlevshv trdelkr »edno «v«>i« dobit«- pn A tk M. ZORMAN ljubil*«« Stnrl I r o C|c krale oddamo komisijsko- «51 •>nmoproctn|o. Sode vaeh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transporti: a-nje vina, kakor tudi za hrambo. — Solidna in ln trpeina izdelava. — Sprejmem vsa v »o stroko ■padajoča popravila po najnižjih cenah. Postrežba točna 1 Delo solidno I Franjo Repič, sodarsko podjetje Ljubljana-Trnovo, Kolezijska ulica 18 * Obiskovalcem jesenskega velesejma v Ljubljani priporočamo zn naknp strojev in orodja za poljedelstvo in vsakovrstno obrt, kakor tudi za nakup vsakovrstne železnine, posod«, okovja, peči, stavbenoga materi-jala itd. itd. z bogato zalogo t največji izbiri tvrdko: Schneider & Verovšek v Ljubljani, Dunajska cesta 16 Cenj. odjemalce opozarjamo, da na vele*ejm«kem prostoru nismo razstavili in da nimamo nobenih provizljskih potnikov, vsled tega ntno v prijetnem položaju Vam nuditi vtako v našo stroko spadajoče blago po izrednih in najnižjih cenah. Blagovolite si na vsak način preje ogledati našo zalogo, predno potrebno blago drugje kupite. Restavracija ,pri Levu' Gosposvetska cesta štev. 16 opozarja vse cenjene obiskovalce velesejma na prvovrsten kraški teran, n;ino$ki ovčji sir in kraško Šunko. — Štajerska in dalmatinska vina. Senčnat vrt Oorka in mrzla jedila. Senčnat vrt. Se uljudno priporočata Postojna - Štolfa Mladi Jugoslovani so priuče nemščine kakor tudi vseh trgovskih predmetov t dobro znani šoli Neue H8here Handelsschule v Kalwu ob reki Nagold. Južna Nemčija Schwarzwald. — Pension v krasni legi. Dobra hrana. Semester pričenja 9. oktobra. — Prospekte in pojasnila razpošilja direktor Z ii g e 1. Ot» ShO»OtC! »ele*e|n»n imate priliko z« na. bavo cenega POHIŠTVA pri %ftf»rlli*r paviljon F. 62 - 64 strojno If. tlCI IIOI m zarstvo, staneiiCe. p. St. Vid n. l.lubllano OTVORITEV GOSTILNE Podpisani naznanjam cen|. občinstvu, da sem prevzel gostilno od Sede|a na vogala Kolodvorske in Slomškove ulice, jo prerenoviral in jo otvoril danes v soboto 29. t. m. pod znanim imenom gostilna »LJUBLJANSKI DVOR" Točil bom prvovrstna dalmatinska vina iz lastnih vinogrado* Jesenice pri Splitu, kakor tudi izhorna štajerska vina. Postrezal bom z izborno domačo in primorsko kuhinjo in izbiro morskih rib. Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča Matej Čepic. :....... , stara mam Rajer Helena Naša dobra mama, stara mama in teta ▼dova po jetniškem paznika Zi so previden! s sv. zakramenti za umirajoče, v 91. letu, mirno umrli. Pogreb bo r ponedeljek, dne 31. avgusta ob 5 popoldne v Dravljah. — Njih duši večni miri V Dravljah, dne 29. avgusta 1931. Babnik Marija, učiteljica, hči. Vladimir, dipl. telin., vnuk. Vacuum Lourie & Co., Wien, ima na skladišču ADOLF GLOCK, lesni trgovec, CELJE. Satfneiše in splošno mizarstvo izdeluje po naročilu Ivan Safarit Ob priliki velesefma po globoko znižanih cenah prodamo znana prvovrstna kolesa Tehnik iošsp mnmi Ltnbtiana, niklosifcva cesta st. 20 Velika zaloga gramofonov, plošč, šivalnih strojev itd. mizarski sodnijsko zapriseženi izvedenec in cenilec Maribor, Slovenska ul. 36 Prvovrstno zidno in strešno OPEKO dobavlja v vsaki množini po najugodnejših cenah z 10 letno garancijo opekarna »ILOVAC«, Karlovac. I | Generalno zastopstvo za Dravsko banovino »EKONOM« Llubtjana, Kolodvorska ulica štev. 7 Interesenti zahtevajte ceniki Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno *e«t, da je po kratki bolezni, previdena s tolažili svete vere, umrla v soboto 29, avgusta, gospa Marija Pisshan roj. Mežnop Pogreb bo v ponedeljek ob desetih. Braslovče, dne 29. avgusta 1931. Žalujoče rodbine: Plaskan - Balan - Petrin. F F H F F širalne sfrais B« *» PF31FF? v&tmamti*...... mmm mi ifiiwiiwiiiiiiwniiimu POZOR! Avtomobilisti, motociklisti! Vljudno naznanjam, da sem postavil na-nr/vo bencinsko črpalko na Škofljici št. 9, na križišču Dolenjske ceste s cesto na Kočevje in Ig. Dobi se tudi olje vseli vrst. Dnevne cene. Priporočam se za obilen obisk EDVARD ROBEŽNIK, Škofljica 9. ZAHVALA. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem gospodu zdravniku dr. Ludviku Zalarju v Ljubljani, ki mi je z zdravljenjem po Sehrott-ovi metodi popolno zdravje vrnil in me olel nevarnosti vodenice, V zahvalo gospoda doktorja vsakomur najtopleje priporočam. JOŽEF BABNIK, gostilničar na Fužinah, pri naftnim Stoataifc sto-ojes nas n&jboafcn smisian za rodbino, obrl in industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno tudi na obroke «3? I £ £ Ri US53* JHflia, TassCarteBa nI. 7 ali v podružnicah Kranj in Novo mesto Poduk v vezenju brezplačen! i SHHHmnBBMnaaafsssc; ffimmniio! m Tem ooiom naznanjam ter se obenrm vlmdrto priooročam sla v nt mu obemstvu da sem se preselil iz Trsta ter otvoril na Jesenicah brzoparilne kotle pocinkane in bakrene, pralna kotle in druge gospodarske potrebščine izdeluje solidno in točno tvrdka losip Otorep: d. z o. z. UubPana Za Gradom št. 9. (ob koncu Streliške ulice) Oj i«* Sprejemalo se tudi vsakovrstna popravila ' C & W f && za izdelovanje ;uoik,h oblek ter uniform. tranc fanhuha kro/aš' i m o /s ter /esenice-Fužine, Slomškova 8. SPALNICE, smrekove, poljubno pleskane, po 2900 Din, in hrastove, polirane, po 571)0 Din nudi v naj-solidnejši izdelavi pohištveno mizarstvo ANTON BIZOV1ČAR, Cilince, cesta II štev. 1 (postaja cestne železnice). Na željo in v korist naših članov v Sloveniji razširjamo naše tatnosnjc glavno zastopstvo ozir. je preurejamo v podružnico, vsled česar iščemo proti mesečnemu pavšalu 3000 Din, proviziji, povrnitvi potnih stroškov in dnevnicam upravitelja podružnice ki je povsem izvežban v organizaciji ter vodstvu pisarniških poslov, agilen in ambiciozen. Ker je to mesto združeno z manipulacijo blaga in denarja, se zahteva primerna kavcija. To mesto se namerava čimprej oddali. Samo oni gospodje, stanujoči v Ljubljani ali Mariboru, ki nimajo nad 50 let in razpolagajo z velikim poznanstvom, naj pošljejo lastnoročno pisane ponudbe v priporočenem pismu s priloženo fotografijo. Samo akceptirane osebe bomo pozvali osebno v Osijck, da se nam predstavijo. Iščemo tudi okrajne zastopnike proti visokemu pavšalu in proviziji. — Zauruga jugoslov. pletala, Osijek. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 14. sept. 1931 ob II dop. nabavo 250 m brezšivnih vodovodnih cevi 175 mm notr. prem. s Vanšomi za 10 atmosfer nadpritisha, 250 m istih 100 mm notr. premera. Pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje 8403-11. Kdor rabt vrač« Hnj»! Jih na|- itneji: P" tvrdkil Mfis ho Pitohur 9 Ljubljana • Slomškova ulica it. 11 leiei. atev. Na drobno in debelo! Oglejte si našo zalogo! Kompletno kuhinjo: kuhinjsko posodo, pora lan, stekleni no, železnino, pločevino, štedil like, nosilke, cement. — Vse vrde orodja dobite pri kompletne kopalnice in stranišča, DUNAJSKA C. 11, poleg Figovca Ra 7.8 tava na vele-se'mu paviljon »H« št. 278-282 Naznanilo Cenj. občinstvu naznanjam, da sem preselil svoj obrat iz Pred Škofijo 10 na Cankarjevo nabrežje 5 ter se priporočam za nadaljnjo naklonjenost. FRANJO ZRNEC — steklarstvo Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. ki je tudi zmožen samostojno izgotoviti enostavne biografije, se išče k velikemu industrijskemu podjetju za takojšnji nastop trajne službe. — Dopisi pod »AW 1931« štev. 9S93 na upravo »Slovenca«. Prepričajte se o veliki izberi ter o nizkih cenah vsakovrst nega manufakt ur nega blaga, ki je na ogled v novi /nsi trgo\ca Anton Macuna v Mariboru Gosposka ulica štev. 10 Ne le v izložbah ob ulici, temveč tudi v hodniku. »mhh««m«4m«4« »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i Prva špecijalna mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, specialnih strojev vseh sistemov, plelilnih in pisalnih strojev. Postrežba točna, delo garantirano in 20% ceneje, kakor pri nestrokovnjakih. EMIL KLOBČAVER špecifalni mehanik — Ljubljana, Sv. Petra ccsta 47. priznano dobre kakovosti iz DEZIDER FORGACS-evega mlina. Uačka Topola, zopet stalno uu zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani RAZMOZEVALEC - PRESERVAT in FIKSAT — dobite pri tvrdkl: LUDV. BARAGA LJUBLJANA Selenburgova ulica 6 Telefon 29-80 PAZITE NA VARSlVENO ZNAMKO ^m.. .. t h - ... jjuMcr^-^^ tHnMMMHMMlMHnBBHI P^NNKHB i«*?«®««r*».' ji 00 SJ o m - i.ju I3S58-■f liS MS Jo ® rn 1 — gtStsš frcaS c ~ — S £ £ i- i = C Cl I > mCV> O O O . S I a C ai a.sa -g n 7>1 N g IN T x a. .. M » N »J« ~ l N , C C N » li e N 1, M * _ X | -a i _ 10 S; i i? = ^ i ,i:5a 't, S. T e — — i- in e 3 » i HI n * _ ■ * x C: c c - > e - rs — a ^ — s '/) l Josip i .avti žar: Bled in Briksen Zgodovinska povest iz 17. stoletja. Deklica je odhitela v hiSo in prinesla vencka, vsakega v eni roki. Vzela je stara dva iz kapelice in pritrdila nova na njuno mesto. Jaku se je kar žaril obraz, ko je videl kapelico tako okrašeno. Z besedami se ni znal zahvaliti za to dobroto, oči pa so izdajale, kako veselo je sprejel la dar iz Rezkine ljubeznive roke. »Zdaj vidiš,« je dostavila Miklavževa sestra Mina, »kako dobra ti je Rezika. ln kadar boš zopet česa potreboval za cerkvico, ti bo vselej rada dala.« Jaka ,je še enkrat hvaležno pogledal deklico, ]>o-tem pa naložil dragoceno imovino in odšel na Rečico. B. Sejem svetega Petra v Radovljici. Cerkev v Radovljici ie že od davnih časov posvečena sv. Petru, prvaku apostolov. Zato se je tisti ponedeljek po sv. Petru in Pavlu vsako leto vršil običajni sejem. Ta dan ie prišlo v Radovljico več tisoč ljudi. Trgovci so pripeliali iz Tržiča, Kranja, Škofje Loke in Ljubljane različno blago, kmetje pa prignali mnogo živine naprodaj. Dobil je, karkoli je kdo želel. Usnje in mezljan iz Tržiča, lonce in sklede iz Ljubnega, sita iz Stražišča, platno in medene hlebčke iz Škofje Loke, sukno, svilo in polhovke iz Ljubljane. Posebno veliko odjemalcev je imel mož z vsakovrstno drobnarijo. Vpil je venomer, da je bil že ves hripav: "Le vkup. le vkup, romarji sv. Petra! Pri meni dobite vse, kar potrebujete. Moje geslo je: Dobro blago, nizko cene. velik promet!.: Limlie. nn so kupovali tudi take stvari, ki jih zdaj ni več. Na primer: Prali posušonih krastač, ulovljenih nted šmarnimi mašami; škorpijonovo olje proti kačjemu piku; mazilo iz stare tolšče, smole in voska za rane; razne koreninice za fai Itd. Ker je v tedanjih časih večkrat razsajala kuga in ni bilo nobenega zdravila zoper njo, so ljudem laka ntazaška sredstva, posebno prah posušenih krastač, zelo dobro doSla čeprav »o biln sama sleparija. Ob ti priliki je nekaj sejmovalcev obiskalo tudi zagovornika, ki je imel leseno hišico pri mostu čez Savo v Kanino gorico. Z različnimi znamenji in z mrmranjem nerazumljivih molitvic je ozdravljal razne bolezni (hude rane, otročje gliste, živinske garje...). Takrat je bilo praznoverstvo zelo razširjeno. Nad visokimi hrastovimi in z železno pločevino obitimi vrati radovljiške graščine je bila iztegnjena lesena roka z mečem. Ta jo prodajalce opominjala, da je vsaka nepoštenost kazniva. Polog tosvoj dan«. Sejem sv. Petra je bil v bližnji in daljnji radovljiški okolici tako velikega pomena, da je veljal kot merilo raznih dogodkov. Nc sicer v takem obsegu kakor štetje let po sezidanju starega Rima, vendar pa v takem oziru, da so rekli: To se jo zgodilo toliko in toliko tednov pred radovljiškim sejmom ali toliko tednov po sejmu. Grilc, m&Šetar z Lnncovega, je imel na živinskem Irgu važno besedo. Sukal je klobuk na vse strani ter hvalil in grajal kakor mu jo kazalo, večkrat po pravici, dostikrat pa tudi lažnjivo, da je zbližal prodajalca in kupovalco. Zaslužil je toliko denarju, da ga jo kar premetaval po žepih. Ko se je začelo ljudstvo popoldne razhajati, ni Grilc še nič mislil na doni. Dobil je nekaj tovarišev, s katerimi sc je zabaval v gostilni pri Lectarju. Čc bi bil takrat že tobak razširjen po naših krajih kakor je zdaj, bi rekli, da so ga možakarji tlačili v pipe in zažigali s kresilno gobo. Tega pa ne moremo reči, ker bi prišli navskriž z zgodovino. Zakaj prav v tistih časih je imel tobak veliko nasprotnikov. Med temi je bil posebno papež Urban Vili., ki smo ga že enkrat omenili v naši povesti. Vladal je od leta 1623. do 1644. ter skušal zatrdi kajenje tobaka celo z duhovskimi kaznimi. Preganjal je tobak tudi angleški kralj Jakob I. Oba sta ga opisovala kot velikega sovražnika zdravju, kot škodljivca možganov, pljučlm in želodcu, toda ni nič pomagalo. Pa pravijo, da so slabi čast,« je vpil mešelar Grilc in naročal vedno nove pijače. »Kadar vso poženemo, bomo šli pa čez Jamnik v selske in ooljanske kribo beračit. Tam so dobri ljudje.« I ml i lita murnu umi n iui||u| "j" " DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE Pivovarna in sladarna | Tovarna za špirit in k»as v L ubljani I. Poštni pradal 45. | Podružna pivovarna (preje T. GOU) v Mariboru TELEFON: LJUBLJANA 2310 in 2311 MARIBOR 2023 Priporoč a svoje iz bor »-e 'zdplke in sicf*i SVKTLO IN CR O PIVO v sodih in sieklenicah. | Penovski kvas | CMo raliniraui špirit BRZOJAVI: PIVOVARNA «UNiON« LJUB JANA PIVOVARNA >U N ION« MARIBOR Orožje, KunScf a, Jnlk, lousike pistrebščine IZDELKI: F. N., Forgeron, Sauer & Sohn, Bayard, Armaf, Darne, Mauser, R. W. S., Walther, „Remo" Stanley, Remington, Steyr, Ferlach, Neuman in drugi sia Za veliki ilustrirani cenik je poslati Din 10'—, kur se pri prvem naročilu iznad Din 100'— odbije I i^ateneiii uir xa preproga 'alce in igoska druSfua Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga urzznam-kumi Glashutte, J VV. C. Schaffhausen, Solvil, Ornega, Longines, Doxa,Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevaite veliki ilustr. cenik zas onj in poštnine prosto od H. SUTTNER, UUBUANA 2 za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrije, ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag — polaga 7f|| Jkk i Du«o!sha cesto 56/11. Telfilom 2 T 16 Brtojavt- Mu ler t al tm.m.io.i. M m polM nc v omar?, marveč vs^k dan v Ivo ih rokah: Dvanajst zvezkov in svetovni atlas 1 zvezek ravnokar izšel V platnu pri direktni n a r o č b i in plačevanju na obroke (mesečni, četrtletni, polletni ali celoletni obroki) 325 mark do 34 5 mark V polusnju se dobiva le v knjigarnah po 38 mark za zvezek Cena platneni izdaji se pozneje zviša liana B | |j a zdru?utc vedo sioreiMi i* tišina z nov« Zlvitenl-sho olMho ¥crld!5 Herder. freibura im Brestu šolskih sester v Eggertberg u pri Gradcu - Gaorgigassa 84 najmoderneje urejena nudi deklicam nad 14 let starosti obsežno gospodinjsko naobrazbo za samostojno vodstvo gospodinjstva. — Prvovrstna oskrba. — Zmerna penzija. — Prospekte pošilja Predstojništvo. »irwKBte