Izhaja od meseca oktobra 1965 GLASILO DELAVCEV TOSAME List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XII Št. 6 junij 1976 Posojilo za ceste — naša solidarnost Pred vse nas je postavljena nova odgovorna naloga, katere rezultati bodo v največji meri odvisni ud naše zavesti in solidarnosti. Prišli smo zopet na resnično razpotje “gradnje naših cest, do problemov, ki jih vsak dan bolj občutimo: nezadovoljivo stanje naših cest, varnost na njih in »črne kronike«, ki Polni nenehno naša glasila. Javno posojilo ni nekaj novega v dosedanji graditvi naše domovine, saj smo že dvakrat vpisovali ljudsko posojilo, s katerim smo Premagovali velike gospodarske težave. Obakrat smo čutili notranjo obvezno in dolžnost, da s posojilom lahko rešimo marsikaj, kar drugače verjetno ne bi mogli premostiti. Tudi sedaj se moramo zavedati, da bomo vpisovali posojilo za ne-naj, kar bo služilo vsem nam, kajti gradnja cest bo potekala tudi v naši občini in to nas bo še bolj Povezalo z drugimi in omogočilo, da bo sodobna motorizirana karavana vplivala na rast našega gospodarstva. Zavedamo se, da pomeni posojilo dodatno obremenitev za vse nas-toda ta obremenitev bo povrnjena in to ne samo v denarju, temveč tudi v novih cestah, v prometnih žilah, po katerih bomo hodili bolj varno in tudi bolj gospodarno. Ko bomo v teh dneh razpravljali o tem, kolikšen znesek posojila bomo vpisali, imejmo pred očmi to, da bomo z lastnim denarjem pomagali tlakovati poti, zavedajmo se, da solidarno združeni lahko izpeljemo tudi to nalogo, da bomo s plačilom v obrokih v dveh letih lahko ogromno pomagali pri sofinanciranju ne, da bi bili pri tem socialno ogroženi. Če govorimo o tem, da smo humana in samoupravno organizirana družba — kar smo že velikokrat in tudi sedaj dokazujemo — potem bomo tudi ob tej akciji znali ponovno izpričati našo zavest in dobro voljo za nadaljnji razvoj in jo s primernim posojilom tudi dejansko izraziti. ŠTAB ZA VPIS POSOJILA pri SOb Domžale Senožeče-Tosama Prav glasilo »Tosama«, v katerem naj senožeški kolektiv dobi svojo stran, naj pripomore k temu, da bomo v pisani besedi obveščali kolektiv Tosame o naših problemih, težavah in uspehih. Ta list naj bo torej pisana bese-d, v kateri bomo drug drugega bolj spoznali ter tako utrdili medsebojno zaupanje in okrepili vezi dvajsetletnega poslovno tehničnega sodelovanja. Janez meni, da za rezbarjenje ni potrebno ne vem kakšno mojstrstvo, zelo važno je nekaj drugega: zelo velika mera vztrajnosti in potrpljenja. No, seveda brez občutka oblikovanja in brez spretnosti tudi ne gre. stran 12 Konjiček ČIŠČENJE BOMBAŽA Beliina kopel sicer obeli bombažna vlakna, vendar pa ni dovolj močna, da bi obelila rastlinske primesi. Močnejša kopel bi vlakna poškodovala. Zato je treba nečistočo odstraniti strojno. stran 6 stran 6 RAK NOŽNICE IN ZUNANJEGA SPOLOVILA Bolje, da obiščite zdravnika danes kot jutri Doc. dr. ®c. dr. Andrej KOCIJAN, s pecialiist-gi nekolog Rak v nožnici in na zunanjem spolovilu se pri ženskah razmeroma redko pojavlja. Najdemo ga v 6 do 7 odstotkih vsega raka na ženskih rodilih in spolovilih. Kljub redkosti raka na teh organih moramo biti vendarle pozorni, da ga, če se ta pojavi, čimprej odkrijemo. Nožnič-nega raka ni lahko odkriti, saj raste zahrbtno v nožnici, skrit našim očem, ženski pa na začetku ne dela nobenih težav. Raka na zunanjem splovilu pa vidimo lahko že od samega začetka, tako kot raka na koži, in ga torej lahko zgodaj odkrijemo. Raika nožnice najdemo navadno med 40 in 65 letom starosti. Nastane pri ženskah, ki so (imele že prej kakšne spremembe v nožnici: odrgnine po pesarjiih, brazgotine po porodih ter razjede zaradi različnih vnetij (npr. pri spolnih boleznih, tuberkulozi ali drugih pogostih vnetjih nožnične sluznice). Ženska, ki se ji razvija rak v nožnici, lahko kmalu opazi močnejše belo perilo. Kasneje opazi na ,perilu krvave sra-le ail šibkejše krvavitve, podobne vodi izpranega mesa, neredko pa se krvavitvam pridruži še občutek tujka v nožnici. Krvavitve so seveda neredne, brez zveze z mesečnim perilom in zlasti pogostne pri spolnem občevanju. Sprva majhna zatrdlina v nožnici navadno hitro razpade v razjedo; rakava rašča pa prodira v okolišno tkivo in organe — v črevo, mehur in tudi zunaj ma medenice. Zasevki se najraje nairepj zasejejo v bezgavke v dimljah in drugod v medenici. Raka v nožnici zdravimo navadno tako, da vstavimo v nožnivo radij, če pa prodre rak že v okolje, obsevamo obolelo mesto od zunaj z žarki radiaktivnega kobalta. Včasih nam pomaga pni zdravljenju tudi nož, vendar dajemo ra- dioterapiji prednost. Če rak še ni posebno razvit, v je možno dokončno ozdravljenje. Vzrok slabih uspehov je predvsem to, da ženske prihajajo na zdravljenje prepozno, dostikrat šele tedaj, ko je rak že zajel zadnje črevo in mehur. Rak na zunanjem splovilu se pojavi sprva kot zatrdlina, bradavica ali razjeda, ki ne boli, temveč povzroča morda le nenehne nepnijet-ne občutke: srbi, peče in solzi. Nezdravljena novotvorba se kasneje razbohoti, hkrati pa se širi v sosednje in globlje ležeče organe: nožnico, v mehur in danko ter v bezgavke v dimljah. Raka na zunanjem splovilu najdemo pri ženskah od 60 iet starosti navzgor, redkeje pri mlajših. Razvija se zlasti rad pri ženskah, ki so higiensko zanemarjene. Opažamo, da se razvije najraje iz že poprej spremenjene kože ali sluznice: na razjedah po vnetjih ali brazgotinah po poškodbah ter na starostno spremenjeni koži in sluznici. Raka na zunanjem spolovilu zdravimo kirurško ali pa radiološko. Operacijam dajemo prednost. Lahko ozdravl jiv začetni rak na zunanjem splovilu se zanemarjen sprevrže v hudo oziroma neozdrav-lijivo bolezen. Za raka nožnice lin zunanjega splavila lahko trdimo, da ga pripelje do meozdravljiivega stanja nepazljivost bolnic in zanemamjemie opozorilnih zmamenj, kot so: iztok, neredne krvavitve, srebanje, pekoče bolečine in pa seveda opuščanje rednih vsakoletnih zdravniških pregledov, ki so za zgodnje odkrivanje raka na ženskih splovilih in rodilih potrebni že kar od 25 leta starosti dalije. Če smo že sami malomarni v o-pazovanju lastnih bolezenskih spre- memb, prepustimo to skrb vsaj zdravniku. V Sloveniji zabeležimo na leto okoli 25 novih primerov teh dveh rakavih obolenj. Žal pa je več kot polovica od teh že toliko razširjenih, da je uspešnost zdravljenja dvomljiva. Številka sicer ni velika, glede na možne hude .posledice pa naj se ob tem zamisli vsaka Slovenka: Bolje, da obiščem zdravnika danes kot jutri, da ne bo prepozno. Sprejeli smo razvojni program 1976-1980 Nadaljujemo z objav Ijajnjem važnejših programskih izhodišč našega razvojnega programa. Če smo se zadnjič nekoliko (podrobneje seznanili s programom modernizacije, si tokrat malo bolj oglejmo celotni investicijski program. Za investicije smo v celotnem obdobju 19764980 namenili blizu 200 milijonov din sredstev. Od (tega je 93 milijonov din namenjeno no-vogradnjem in adaptacijam (proizvodni hali, poslovni zgradbi, menzi, širitvi skladišč im drugim vzporednim prostorom), 25 milijonov dim je namenjeno bodočemu sovlaganju v industrijo in trgovino — (da si s tem zagotovimo nemoteno oskrbo in stalni odjem) — blizu 33 milijonov din je namenjeno tehno-loškim novostim ((opremi za izdelavo in dodelavo netkamega blaga, za proizvodnjo nove vrste vložkov itd.), skoro 15 milijonov din inve-stiaijam v modernizacijo (ki [je biia dotajlirama v prejšnjem članku), blizu 9 milijonov din v povečanje obstoječih zmogljivosti, preko 22 milijonov pa v zamenjavo med tem časom izrabljenih osnovnih sredstev (kotel za proizvodnjo pare, stroj za rblanje gaze, stroj za kon- RAZVOJNI PROGRAM 1976-80 fakcioniranje obližev, 'tkalski stroji KOVO, sušrilroi stroj za gazo, 2 stroja za izdelavo vložkov, 2 filter stroja). Glavni investicijski pritisk bo v zaičetnem delu tega petletnega obdobja — predvsem na račun novo-gradenj. Kasneje pa celo investicijska sresdtva še preostajajo in jih bo treba še naknadno angažirati. Spričo takih značilnosti o investicijskem programu, finančna kon- strukcija v prvem delu programskega obdobja vključuje tudi bančne vire, ter vire izvajalcev investicijskih del, kasneje pa se zadovoljuje z lastnimi viri. Hiba tega programa je predvsem v že večkrat omenjeni ugotovitvi, da vključuje ie razvoj TOZD Saniteta, ne pa tudi razvoj TOZD Filtri. To napako bomo skušali popraviti v dopolnilnem razvojnem programu, ki se pripravlja prav zdaj. — Razvojni program vključuje tudi program lastnih dejavnosti družbenega standarda, se pravi: program stanovanjske in individualne graditve, investicije v izgradnjo in vzdrževanje počitniških kapacitet, ter še druge programe, ki pomenijo skrb za delovnega človeka, za njegov standard in boljše počutje. — O teh programih pa več prihodnjič! T. L. Cost: Družbeni pravobranilec samoupravljanja SRS Dne, 18. maja 1976 nas je obi-skai družbeni pravobranilec samoupravljanja SRS, V. Kastelic in se s tem odzval .našemu vabilu. Med drugim je tudi predaval o oblikovanju in uveljavljanju tozdov v delovni organizaciji ter to povezal z osnutkom Zakona o združenem delu, ki je v javni razpravi. Povedal je, da bodo morali biti vsi akti: Družbeni dogovori in Samoupravni sporazumi kakor tudi osta-h splošni akti sprejeti po najbolj demokratični poti, ko pa bodo le-iti sprejeti pravno-veljavno, jih bo treba brez pridržkov in pomislekov »zvaljati. Vsi ti zakonski predpisi so izvajanje naše ustave v praksi, katere določbe se bodo marale uveljaviti v cilju napredka našega socialističnega in samoupravnega sistema. Nakazal je tudi naloge pri uve-■lavitvi našega delegatskega siste- ma. Nujnost izobraževanja delegatov na vseh ravneh, ker bo le izobražen delegat lahko uspešno opravljal svoje po volilcih naložene naloge. Nujno je potrebno tudi čimprej ustrezno oblikovati službo oz. določiti osebo, ki bo skrbela za primerno in razumljivo gradivo za delegate in druge. Po predavanju je tov. Kastelic odgovarjal na postavljena vprašanja prisotnih. P. M. Podpreti in vzbujati vse, kar je za tekstilno panogo koristno in uporabno Dne, 21. 5. 11976 je bila v Ljubljani 4. seija skupščine področne raziskovalne skupnosti za tekstil in Usnjarstvo, katere so se udeležili delegati SIS iz vse Slovenije. Poleg izvolitve organov skupščA-ne in potrditve zapisnika 3. seje in Poročila o .izvajanju isklepov je bil Potrjen finančni načrt Raziskovalne skupnosti Slovenije za leto 1976. Glede načrta je bilo precej izrečenega, toda sprememb mi bilo, Ker je že sama strokovna komisija ves načrt temeljito obdelate. Stroš-Kt proti iletu 1975 so porastM, ker so se formirale večje raziskovalne skupnosti, vendar pa je sedaj organizirano tako, da ne bo potrebno dodatnih strokovnih moči. Pri posameznih postavkah se je skrbelo za zdravo iravnotežje med osnovnimi, uporabnimi in razvojnimi raziskavami tako v celoti kot na posameznem področju, saj bi pretirani premik le v eno smer prinašal neugodne posledice, zlasti v daljšem obdobju. Finančni načrt narekuje bistven premik za kreditiranje raziskovalnega dela. Izvršilni odbor in pred- sedstvo skupščine sta predlagala ta premik zlasti zato, da bi zagotovili, da bodo raziskave vsebinsko še močneje vezane na neposrednega U|x>-rabnika in da ta ne bo le usmerjevalec programa, temveč tudi nosilec vseh sredstev in v sodelovanju z raziskovalci tud nosilec odgovornosti za izvajanje programa. Poročilo o delu ocenjevalnih komisij za obravnavo prispelih prijav za raziskovalne naloge v letu 1976. iPnincAp sofinanciranja naj bi ostal, toda prevzele naj bi se v pr-(nadaljevanje na 4. strani) PODPRETI IN VZPODBUJATI VSE, KAR JE ZA TEKSTILNO PANOGO KORISTNO IN UPORABNO vi Nirsti vse uporabne raziskave, ker je itekstil glede na velike tehnološke spremembe in dosežke v svetu, pri nas že zelo zaostal. Zato je tembolj potrebno podpreti in vzpodbujati vse, kar je za to panogo koristno in uporabno. Zato je komisija zelo temeljito pregledala vse pni-jave iz tekstilne panoge in ugotovila, da je vseh 33 prijav sprejem-ijirvih. Prijavljene naloge tudi še niso bile raziskane. Ker je problem v tekstilu tako boleč, je bilo skoro nemogoče dati neki nalogi manjšo prioriteto ikot drugi. Naloge je bilo potrebno razdeliti: a) po posameznih smereh b) koliko je denarja in kako ga razdeliti c) kako je z usmeritvijo raziskav dela nasploh Sprejet je bil samoupravni sporazum o temeljih plana raziskovalne dejavnosti Slovenije 1976-80. S tem so določene naloge raziskovalne dejavnosti pri uresničevanju družbenih ciljev, opredeljenih v procesu družbenega planiranja in temu ustrezno tudi smoter in raz- sežnost razvoja raziskovalne dejavnosti ter pravice, obveznosti in odgovornosti posameznih nosilcev. Izvoljeni so bili delegati za Skupščino R. S, Slovenije, ki bo predvidoma 22. junija. Na koncu je bilo rečeno naj podjetja sporoče ime osebe, s katero bo Raziskovalna skupnost kontak-tirala. Delegat, ki je določen za seje skupščin naj ima s seboj potrjeno poverilnico. Deelgati dobijo diva izvoda materiala — enega mora imeti delegat s seboj — to je delegatski .izvod. Drugi izvod ostane v arhivu — to je arhivski izvod. Ta material naj bo dostopen vsem. Vsako leto dobijo organizacij e združenega dala poseben obrazec, na katerega napišejo laili prijavijo naloge, ki še niso raziskane im skupino ali posameznika, ki bo nalogo izpeljal — vodil. Naše podjetje ni za leto 1976 prijavilo nobene naloge, zato bodo sredstva, ki jih v ta namen odvajamo, uporabili drugi. Že sedaj bi se morali pripravljati za prihodnje leto, ker imamo mnogo nalog, ki bi jih s pomočjo Raziskovalne skupnosti (financiranja) lahko rešili. M. D. Kratek povzetek zadnje seje zbora združenega dela V delovnih kolektivih je bil v začetku leta v razpravi družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v domžalski občimi. S tem dogovorom so določena načela za enotno oblikovanje in siste-miziranje mest v organizaciji združenega dela. Urejeno je zaposlova- nje, razporejanje in napredovanje zaposlenih, kadrovanje vodilnih delavcev, načrtovanje in izobraževanje kadrov za potrebe gospodarstva v občimi Domžale. Določene pa so tudi smernice za enotno kadrovsko politiko. V kolektivnih obravnavah im potrjen dogovor je zbor združenega dela s poslanimi pripombami potrdil in (bo nadal je vodilo in opora kadrovskim službam. Zbor združenega dela je obravnaval poročilo o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale. V sklad za štipendiranje pri-spevajo organizacije združenega dela 0,5% od brutto osebnega dohodka, izvršni odbor sklada pa si prizadeva, da bi se štipendiralo po kadrovskih potrebah občine. V samoupravnem sporazumu je potrebno dosledno upoštevati prednost učencev in študentov, M so v slabšem materialnem položaju in limajo boljši učni uspeh, gledati pa je treba tudi na otroke predvsem delavskih in kmečkih družin. V letu 1975 je prejemalo štipendije 294 srednješolcev, 66 visoko-šolcev, 126 pa jih je prejemalo razliko oziroma socialni del štipendije. Izvršni odbor (je ob pogojih splošnega varčevanja sprejel še naslednje ukrepe: Štipendisti, ki imajo ob koncu šolskega leta negativni uspeh, za stalno izgubijo pravico do štipendije. Tisti, ki bodo imeli popravne izpite, ne bodo prejeli štipendije v juliju in avgustu, če bodo v šoli podali mnenje, da učenci niso dovoli prizadevni. TOSAMA je vplačala v sklad združeni -sredstev za štipendije leta 1974 14.342.45 din: -leta 1975 pa 215.950,85 din. Za kadrovske štipendije, katerih imamo v TOSAMI 15, je bilo v letu 1975 porabljenih 54.842 din; za dopolnilno izobraževanje (tečajii, seminarji, predvanja) pa smo porabili 180.524 din. Obširno poročilo upravnih organov SOb Domažle za leto 1975 (je bilo objavljeno tudi v Občinskem vestniku. Iz poročil ie bilo razvidno, da posamezni občinski upravni organi izdajo letno tudi do tisoč ali še več raznih potrdil, sklepov, •itd. Zato (je delegacija TOSAME postavila vprašanje, če obstoja možnost za spremembo delovnega čaj sa upravnih organov, da bi občani laže uredili svoje zadeve (in ne izgubljali delovnega časa. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, iki so sočustvovali z menoj ob smrti moje matme. Zahvaljujem se za podarjeno cvetje (in sindikatu za denarno pomoč. Ivanka Svetlim Razprava o problematiki zdravstvenega varstva One 28. maja je v Tosami potekala razprava o problematiki zdravstvenega varstva. Omenjeni razpravi so prisosot-vovali predstavniki republiškega odbora sindikata, republiškega sveta ZSS, predstavniki SIS zdravstva občine Domžale, sekretar oueinske-ga sindikalnega sveta, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev usnjarske in tekstilne indust-ttjjie, predstavniki družbano-politič-nih organizacij Tosame, vodja SKS nn predsednik delegacije SIS zdravstva naše OZD. Razpravo je vodil sekretar republiškega odbora sindikata, tov. Sintič. Predsednik republiškega sveta ZSS, tov. Tavčar, je v začetku po-jasnih, da je namen te razprave jasna opredelitev, kaj bi bilo potrebno narediti v bodoče na tem Področju, da bi prišli do uspešnejšega zdravstvenega varstva. Motiv za razpravo je tudi ta, da vse bolj raste odsotnost z dela. Zato bi bilo treba poiskati tiste faktorje, ki v-Plivajo na to. Ugotovljeno je, da ni pravega ekonomskega interesa med delovnimi organizacijami in zdravstvenimi delavci kar se kaže v odnosu delovnih organizacij do zdravstvenega varstva delavcev. Zdravstvo v Sloveniji je razdeljeno po teritorijih. Poleg tega je v Sloveniji 64% specialistov, ostali Pa so zdravniki splošne prakse. S tem je ustvarjen sistem, ki je najdražji, kajti skoraj vsak pacient se ntora zateči k specialistu. Tov. Tavčar je v svoji razpravi prikazal tudi stanje v samoupravnih interesnih skupnosti zdravstva in pri tem Poudaril, da imajo določene strukture v teh SIS dominantno mesto, kar pa je zelo negativno. Delegati ,z delovnih organizacij so še vedno neenakopravni s ostalimi delegati v SIS zdravstva. Prav tako na Se še vedno pojavlja socialna diferenciacija, kar pa ni vskladu z interesi zdravstvenega varstva. V zve-21 s SIS zdravstva je v kasnejši razpravi predsednica naše delegaci-ie omenila, da je gradivo, ki ga do-bl'lo za seje preobsežno, preveč strokovno za delegate iz delovnih 0rgan!znn;,i in večkrat prepozno do-stavl ieno. Zato so ti delegati na sejah msJvnk ker tudi ne tno- rejr> rr tako kratkem času dobiti nnrmiri delavcev, ki jih zastopajo. Nn vm-ašanie. ki ra je postavil toy. Sintič, kakšne, ukrene imamo nri nas zn zdravstveno varstvo m KflKvri#* ■noiiorfvt^ivitfVČ O crib0- niu bolezenskih »nimerov v naš' uelrv-,: ie vodia služ- Pe VD pa:,kazal stanje v naši organizaciji od leta 1971 pa do letos. Pri tem je ugotovljeno, da je % odstonosti porastel, vendarle v primerjavi z republiškim povprečjem še vedno dokaj nizek. V naši delovni organizaciji dela določeno število ljudi pod težjimi pogoji dela — v ropotu — vendar ni bilo zaznati resnejših poklicnih obolenj. Prav tako ni bilo pri nas resnejših in kolektivnih poškodb. Precej burno je potekala razprava glede razmer v naši zdravstveni ambulanti. Veliko je bilo kritike na račun čakanja v ambulanti in odnosov zdravstvenih delavcev do pacientov. Vzrok za zamujanje zdravnika v času ordinacije, oziroma za dolgo čakanje pacientov v ambulanti, je verjetno v nepravilni organiziranosti dela zdravstveniih delavcev in zaradi raznih sestankov. Zato bi bilo treba sestanke prilagoditi delovnemu času zdravnika. Pomembno je bilo tudi vpraša-ije, ki ga je postavil predstavnik republiškega sveta tov. Erbežnik in sicer, če se pri nakupu opreme gleda na to, da nabavljeni stroji povzročijo čimmanj ropota, kar velja zlasti za tkalrčce. Pri tem se ne sme gledati, da so ti stroji morda nekoliko dražji, ustvarjajo pa boljše delovne pogoje saj je zdravje človeka najvažnejše. Pri starih strojih bi ta problem rešili morda z boljšo izolacijo tal. stropov ali z raznimi oblogami. Pri nakupu strojev bi moral sodelovati tudi specialist za varstvo pri delu ali zdravnik. Prav tako hi se morali vsaj enkrat letno sestati zdravnik, specialist VD in vodja SKS ':n oceniti v-zroke za odsotnost z dela. Sodelo- vati bi morali tudi pri sistemizaoijd delovnih mest. Pri vsakem periodičnem obračunu bi se moral narediti pregled odsotnosti ter poiskati vzroki in ukrepi za zmanjšanje. Presedndk SIS zdravstva občine Domžale je pojasnil, da je na ravni občine formirana komisija s strani strokovnjakov medicine dela, varnostnih inženirjev in tehničnih strokovnjakov, da dobi podatke o zdravstvenem varstvu za vse delovne organizacije. V naši občini do sedaj ni 'bilo strokovnega organa, ki bi se ukvarjal s to problematiko. Povzetek razprave je bil ta, da je treba celotno problematiko zdravstvenega varstva začeti reševati pri preventivi. Pozorni moramo hiti že pri investicijah, kajti najmodernejša tehnika še ne prinaša najboljših delovnih pogojev. Iskati je 'treba tehnološke im organizacijske možnosti za boljše delovne pogoje. Prav tako je nujna koordinacija strokovnih služb VD, vodje SKS in zdravnika. Vsaka delovna organizacija mora izdelati svoij načrt za izboljšanje delovnih pogojev, ki pa ne more biti ločen od načrta za boljše dohodke. Izboljšati je treba sodelovanje med SIS in zdravstveno službo. Pri najtežjih pogojih dela je treba uvesti sistem zamenljivosti na takih delovnih mestih. Tako bomo ob upoštevanju vseh teh faktorjev dosegli boljše delovne pogoje za vse naše delavce. M. Štempihar Senožeče -Tosama Misel, da bi Senožeče v vašem tovarniškem glasilu »Tosama« dobilo svoj list, ije stara toliko kot je 'stara »Tosama«. Že ob samem začetku izhajanja glasila »Tosama« so nas vaši predstavniki povabili, da bi sodelovali s svojimi prispevki iter naj bi 'talko »Tosama« postala tudi glaselo poslovnega partnerja iz Senožeč. Zaradi objektivni ih razlogov se temu vabilu nismo mogli odzvati. Zopet pa je prišla ta misel na dan Ob obisku predstavnikov organizacije ZKS Tosama Domžale v Senožečah. Pogovori, ki so potekali med tema dvema organizacijama ZK so v zelo odkriti besedi osvetlili dosedanje sodelovanje med kolektivoma. Ugotovili so, da je dvajsetletno sodelovanje, prineslo obema kolektivoma velike koristi, da je bil med tem časom dosežen ogromen napredek tako na gospodarskem kot na ostalih področjih. Ugotovil so tudi, da je bilo zelo malo storjenega za spozna-vanije med kolektivoma. Vsi prisotni smo bili mnenja, da je za na-dalljnj uspešen razvoj 'in še trdnejše 'Sodelovanje nujno .potrebno, da na tem področju naredimo v prihodnjem času korak naprej, ki naj pomeni novo obdobje, novo pot sodelovanja na novih ustavnih nače- lih. Prav glasilo »Tosama«, v katc; rem naj Senožeški kolektiv dobi svojo stran, naj pripomore k temu. da bomo v pisani besedi obveščal kolektiv Tosame o naših problemih, težavah in uspehih. Ta list naj bo torej pisana beseda, v kateri bomo drug drugega bolj spoznali ter tako utrdili medsebojno zaupanje in okrepili vezi dvajsetletnega poslovno tehničnega sodelovanja. Uporabil sem besedo za; upanje, ker čutim, da v tej smeri ni biilo storjeno vse kar bi moralo biti. Lahko pa trdim in v tem pogledu izražam mnenje celotnega ko-lektiva Senožeč, da je naše zaupa-(nadaljevanje na 7. strani) Od bombaža čiščenje surovin Bolilna kopel sicer obeli bombažna vlakna, vendar pa ni dovolj močna da bi obelila ras tinske primesi. Močnejša kopel bi vlakna poškodovala. Zato je treba nečistoče odstraniti strojno. Najmodernejši stroji jemljejo iz bale avtomatsko majhne količine bombaža, ter iz njih iztresejo vse nečistoče. Nasproti tej dragi napravi z intenziv-mim čiščenjem so bolj pogosti celi sklopi strojev od katerih vsak odstranit določen odstotek nečistoč. Od takšnega skopa sta pri nas v stari oistiMci ostala le dva stroja: rahljalnii.k bal lin mešalnik. Ta u-gotovitev je zelo neprijtena iz nasledi j ega vzroka: Čeprav uporabi jamo za sanitetno vato prediilniški bombaž, ki ima daljša vlakna kot prediloiški odpadki, pa predstavlja v sanitetni vati ravno ,ta sestavina glavni vir »smeti«, san' zdrobljenih delov bombažne rastVne iz bombažnih vlaken ne moremo odstraniti, kar smo odpeljali na odpad glavne čistilne stroje stare čistilnice. Samo z ver-tikainim rabjalnikom (crightonom) ter otepalnikom (beteurjem) bi lahko odstranili te smeti. Posebno smeten linters je zaradi zdrobljenih bombažnih semen za nas domala neuporaben, čeprav naj bi bil za vato — tudi sanitetno, e-den glavnih sestavnih delov. Seveda nam boljše surovine — če jih je moč dobiti, povzročajo manj težav — a večje stroške. Vedeti pa moramo, da mikal-nik ne odstrani te vrste primesi, ampak le zdrobi. Mešanje surovin Tako stare kot nove predilnice posvečajo veliko pozornost načinu, kako se meša surovina. Glede izbire surovin, čiščenja, mešanja v predilnicah je treba povedati, da se končni namen razlikuje od našega, ker delamo samo vato, pri bolj podrobni osvetlitvi pa 'je očitna vrednost predilniškega sistema priprave surovin tudi za naše namene. Za najbolj izenačeno kakovost bombaža tod bilo morda dovolj, če bi mešali surov bombaž tako, da bi jemali iz 10 bal 2 do 3 cm debele plasti iz vsake posamezne bale ter jih na letvastem dovajalnem traku rahljal mika bal polagal eno vrh druge. Pri mas mešamo zelo različne dolžine vlaken. Če ostale lastnosti vlaken, ki za nas niso pomembne (razen premesi) zanemarim, bi bilo potrebno jemati take plasti z najamnj 30 do 30 bal, ki bi bile v vrsti razporejene ob 30 m dolgem dovajalnem traku rahljalnika, ali pa na modernem stroju podobnega namena. Poleg sanitetne vate je delež hi- gienske vate zelo pomemben. Poleg krajših bombažnih vlaken, ki jih uporabljamo pri higienski vati kot polnilo, uporabljamo še cel ali sta-nično vlakno kot nosilno vlakno. Ker smo še pred kratkim uporabljali stanično vlakno dolžine 35 do 40 mm skupaj z zelo kratkimi pre-dilniškimi odpadki (okrog 10 mm) je 'takoj jasno, da 3 m dolg dova-'jaini pas triitzshlenjevega rahlijalni; ka na katerega so naloženi veliki deli staničnih bal, beljen bombaž pa pada nanj večkrat neposredno dz ciklona, objektivno ne nudi pogojev za dobro sestavljanje mešanice, ki bi bila vsaj približno enakomerna. Cel vlakno, ki je dražje, dodajamo zato, da ojačimo kopreno, in lahko postopek izdelave sploh poteka. Higienski vložki dz pretežne-nega dela cel vlaken 'nam po nepotrebnem draže izdelek, obenem pa še povzročajo težave na mikalniiku in vložkarskem stroju. Strokovno sestavi jan j e mešanice torej ni nobena kapnica, ampak prinaša velik gospodarski prihranek. Priprava predložka za mikanje Priprava materiaila za mikanje se pri nas opravi na Triitzschlerje-vem otepalniku, kateremu je priključen rabjalinilk. 'Zvitki 'beljenega bombaža, ki so izdelek tega stroja in obenem predložak za mikalnike, nje v vaš kolektiv veliko dn veruje-nvo v dolgoročno in trdno sodelovanje z vairoi. .V Listu Tosama ije bilo nekajkrat Pisano o Teksitilnd 'tovarni Senože-ce, zato se mi je porodila želja, da vam v tej številki predstavim Krajevno skupnost Senožeče. Rad bi vam prikazal uspehe in razvoj od osvoboditve dalje ter pomen naiše-ga kolektiva pri tem razvoju. Ko se je v mesecu maju 1945 končala vihra druge svetovne vojne in so na širnih poljanah sveta utihnili topovi, so se začeli vračati na svoje domove možje, žene, fanit-le in dekleta. Zamenjali so puške s kmečkim orodjem, da bi polja spet rodila in da bi znova začeli zivlUonje. Po vaseh so postavili slavoloke, ki so pričali o zmagi, vese- in sreči. Krajevna skupnost Se-nnzeče je za to zmago plačala ve-“k krvni davek, saj je v 'borbi, za-pninih lin koncentracijskih (taboriščih izgubilo življenje skoro 10 odstotkov prebivalcev. Sledilo je obdobje obnove, obdobje trdega deda in odrekanja. To so bila leta, ki so pomenila velik Preobrat v našem dotedanjem živ- ljenju. V Senožečah in okolici ni bilo podjetij, ustanov ali drugih delavnic, kjer bi se lahko ljudje za- poslili. TrSt je bil odrezan od zaledja, veliko ljudi je iskalo zapo- slitve drugod. Samo nekaj najbolj upannih je ostalo v Senožečah. Ustanovili so Nabavno-prodajno zadrugo, ki se je kasneje preimenovala v Kmetijsko zadrugo. Za obnovo podeželja je bila ustanovljena Obnovitvena zadruga. Ljudska oblast je delovala v tednjiih kraljevnih ljudskih odborih, ki iso se z razvojem družbene skupnosti preimenovali v občinske ljudske odbore, nato pa so se ti vključili v širše regionalne Skupnosti. Da bi nekatere stvari bolje razumeli, bi se moral vrniti za nekaj let nazaj in sicer v čas aivstro-ogrske. V Senožečah je itedaj obratovala pivovarna »Adria«, ki je bila ustanovljena leta 1824 in je pred prvo svetovno vojno, to je leta 1914. zaposlovala skoro 300 delavcev. Istega leta je bila Obnovljena in je bila za tedanje razmere opremljena z zelo modernimi stroji. Letino so proizvedli cca 40.000 hil piva. Pivo je bilo izredno kvalitetno, saj se je po kvaliteti kosalo s plzenskim pivom. Po prihodu Italijanov pa je bila pivovarna v letu 1924 ukinjena. Ker je zaposlovala (nadaljevanje na 8. strani) do vate »majo tudi takrat kadar so brezhi-bno narejeni toliko pomanjkljivosti, da jih moderne predilnice ozi-ronja modema tehnologija zamenjuje z boljšim postopkom dovajanja materiala na mikalnih. Sodobne tovarne za izdelavo vate (med njimi tudi Niva Novi Sad, ki nas Je v tem prehitela) ne uporabljajo Več svitkov iz otepalnika, ampak neposredno s cevovodi od otepalnika (brez stiskalnih valjev) ali podobnega stroja, napajajo vsak mi-kalruik posebej z bombažem. vZra'čni 'tok, 'ki nosi kosme bombaža, materiala ne zbije skupaj, kot se to dogaja z bombažnim runom na stiskalnih valjih( kaland-nh) otepalnika. To je glavna prednost tega modernega postopka. O-tepalnik seveda mora stisniti runo s Primernim pritiskom, da se na unkaLniku lahiko odvija. Nesmisel, je v tem, da beljeni oombaž otepalo rahlja (zaradi be-:'|oniia stisnjene primesi le težko _iz-ttese), potem pa zrahljan material kaiandri stisnejo. Igličaste obloge nukalmikov, ki so za vsak mikalnik vredne več (starih) milijonov pa se namesto v 5 letih obrabijo že v 1 totu, potem, ko smo jih brusili vsakih 10 dni, namesto vsake 4 tedne, '-'ospodarska škoda je očitna. Že več let načrtujemo nakup ta-sodobne naprave, ki bo poleg rega pocenila stroške izdelave, ker D° potrebno manj strežnega oseb- ja, obenempa pomeni izboljšanje kakovosti zmikane vate. Ker predelujemo več kvalitet vate istočasno, bo stvar nekaj dražja in bolj zapletena, vendar naj to ne bi bil vzrok za nadalnje odstopanje od načrta, ki za leto 1979 (šele!) predvideva nakup te opreme. Napake svitkov Modemi otepalnik je naš (enake ('majo tudi v predilnicah, ker so kljub naštetim napakam dosti cenejši od boljših naprav) mora delati enako težke, enake dolge, lepo zrahljane im pravilno stisnjene enakomerne svitke. Ker mi v nasprotju s predilnicami predujemo obeljen bombaž, se pri nas pojavljajo zelo 'škodljive dodatne napake. Še pred vstopom v ta stroj bi se morala opraviti kontrola sušenja beljenega bombaža, ki prihaja jtz belilnice, saj bi težko našel razlog za opravičevanje predelave vlažnega bombaža v svitke. Otipu o-sebja, ki streže mikalnikom (mika-lec, mikala) naj bi ne bilo prepuščeno, da izloča vlažne svitke, saj lahko z merilnimi napravami to bolje opravimo na sušilniku ali ote-palnčku (tudi ocena teh dveh delovnih mest je večja od one pri mikal-mškdh zato tudi odgovornost]) Vlaž-misvitkii v enem dnevu trajno poškodujejo igličasto oblogo dn je gospodarska škoda pri zamenjavi le te očitna. Pritisk stiskalnih valjev, dokler bomo ta del stroja še uporabljali, ne bi smel presegati 3 — 4 kg/cm2 za sanitetno vato. Končno je bdi sprejet prolog, da se dosedanja dolžina staničmega vlakna zmanjša na 28 mm, kar je obieajma dolžina za mikano prejo v predilnicah. S tem bomo lahko skrajšali razdaljo otepala do vpe-njalnih valjčkov, kar bo povzročilo večjo zrahljamost dn enakomernost plasti svitka. Suhi, rahli, primerno stisnjeni svitki ne bi več vsebovali »kartonskih gnezd«, skupaj zbitih bombažnih vlaken, ki nam tudi močno uničujejo elastične igličaste obloge. Če hi .postopno uveljavili vse od naštetih ukrepov, od 'katerih bi vsak nekaj prispeval k kakovosti sanitetne vate in boljšemu gospodarjenju, bi lahko dejali, da smo naredili vse kar je v danih možnostih moč storiti. Jasno pa je tudi, da vodja oddelka mikalndce s svojimi strokovnimi sodelavci ni pristojen, da bi večino nakazanih rešitev izpeljal, niti nima te možnosti. v glavnem delavce slovenske narodnosti, je predstavljala za (tedanje okupatorje gnezdo upora, zato so takoj po zavzetju naišh krajev poskrbeli za njeno ukinitev. Pričela so se ileta (izseljevanja. Ljudje so odhajali za kruhom v daljno Ameriko in države Evrope. Gospodarska moč Senožeč in okolice je Iz dneva v dan pešala. VeM- .1 ko domačij je ostalo praznih. In to životarjenje je teklo do začetka 1941 leta, ko tse je začela druga svetovna vqjnia. Kot vsi drugi kraji Primorske, so se tudi Senožeče uprle okupatorju ter priključile že leta 1941 NOB. V nekaterih prostorih bivše pivovarne je bilo takoj po koncu vojne ustanovljeno obrtno podjetje »Mizarska delavnica Senožeče«. Na pogorišču bivše karabinjerske postaje pa je zrastlo novo sodobno okrevališče za TBC. Te sprememibe pa niso bistveno vplivale na razvoj Senožeč in okolice, saj je delalo v teh obratih Je cca 40 delavev. Še dolgo let so Senožeče z okolico živele v zatonu. Veliko možnosti, ki jiih je nudila naša skupnost z razvoj zaostalih predelov, niso bile izkoriščene. Kazalo je, da smo zamudili vse, da bomo za vedno zaostali ter, da se ne bomo nikoli več vključili v gospodarski, kulturni in socialni razvoj naše širše družbene skupnosti. Prvi preobrat je pomenila odločitev-tedanjega občinskega ljudskega odbora Senožeče, ki je ob podpori okrajnega ljudskega odbora Sežana ustanovil v letu 1955 mali tekstilni obrat »Mehanična tkalnica Senožeče«, ki se je kasneje preimenovala v »Tekstilno tovarno Senožeče«. Kmalu so se začele stvari bistveno spreminjati itudi v mizarskem podjetju. Obe podjetji, ki sta se nekaj let borili z velikimi, začet-niiimi težavami, saj ni bilo primernih prostorov, ne strojev in ne kadra, sta se po letu 1960 pričeli hitre-je razvijati. Z razvojem samoupravne in naše ‘ljudske oblasti je bila v Senožečah po ukinitvi občinskega Jjud-stkega odbora ustanovljena krajevna skupnost Senožeče. Krajevna skupnost Senožeče šteje skupno 1.000 prebivalcev in sestoji iz vasi: Senožeče, Gaberče, Senadole, Dolenja vas, Potoče in Otošče. Samo nekaj družin -tega področja se še izključno bavi S kmetijstvom, veli- ka večina prebivalstva pa je zaposlena v podjetjih iin obratih. Svoj borna kraška zemljišča obdelujejo v glavnem le po končanem delu v podjetju. V svojem delovanju se ije krajevna skupnost angažirala na vseh področjih, tako pri razvoju gospodarstva kot pri drugih dejavnostih. Tako je na pobudo krajevna skupnost v letu 1966 postavilo podjetje »Petrol« Ljubljana bencinsko črpalko. Več kot 20 let so prebivalci na vsakem zboru volilcev razpravljali o potrebi, da bi -se v Senožečah oddolžili padlim in umrlim v NOV. Vendar se ta želja ni realizirala do časa ko je KS pričela s svojim aktivnim delovanjem. V ta namen je bil ustanovljen odbor, ki ije imel nalogo, da postavi padlim v NOV dostojen spomenik. In res, že po nekaj mesecih je odbor predložil osnutek. Začelo se je zbiranje sredstev, kajti želja je bila postov!ti spomenik, ki bo bodočim pokol en jem pričal o borbi in junaštvu naših ljudi. Dvajsetletna želja se je uresničila 27. avgusta 1967. leta, na predvečer občinskega praznika dbčine Sežana, pod katero spada tudi naša krajevna skupnost. Ta uspeh je mnoge predramil. V Okviru kra(jevne skupnosti se je začelo z rekonstrukcijo vodovoda v Senožečah. Nemajhne -težave so se pojavile z zbiranjem sredstev, vendar ob pomoči pristojnih bank, ki so pomagale s krediti in sredstvi seno.žeških podjetij, obrtnih delavnic ter prebivalcev, je bila tudi ta ovira -premagana. Tudi Sežanska občina je sodelovala, saj je nastopila kot porok in delni plačnik pri vračilu anuitet. To delo je veljalo nekaj nad 90 starih milijonov in je bilo zaključeno v letu 1969. Otvoritev rekonstruiranega vodovoda je bila’28. avgusta, na dan občinskega praznika občine Sežana. Hkrati z rekonstruk-cijo vodovoda v Senožečah se je reševal tudi problem vode v vasi Gaberče. Tu sta bila s pomočjo JLA pokrita dva vodna (rezervoarja ter napeljane vodovodne cevi po vasi, odnosno do stanovanjskih hiš. Da bi okrepili gasilsko službo, ‘katere pomoč na našem področju velikokrat potrebujemo pri gozdnih požarih in drugod, je bil za potrebe gasilskega društva Senožeče v letu 1968 nabavljen gasilski kombi IMV. Potrebna sredstva, v višini nekaj nad štiri milijone starih dinarjev, je zbrala krajevna skupnost. Po uspehih v gospodarskem napredku kraja so se stvari začele hitreje obračati. Tako je cestno 'podjetje Koper postavilo v Senožečah asfaltno bazo, ki je zaposlila cca 30 delavcev. V vasi Laže pa je ob pričetku lizgradnje hitre ceste Postojna- Razdrto, SGP »Primorje« iz Ajdovščine postavilo večji kamnolom in asfaltno bazo. V teh obratih so se zaposlili prebivalci te vasi, ki so želeli zaposlitev. Leta 1972 se je v Senožečah ob glavni cesti adaptirala stara stavba ter v njej uredila nova pošta s povečanimi kapacdtetmi, ki pa žal danes pomeni že ozko grlo, saj so se z razvojem izredno povečale potrebe po PTT storitvah. Ob prvih uspehih družbenega gospodarstva se je povečalo tudi zanimanje za zasebno obrt. Talko je v Senožečah frizerski salon za ženske, pek, ki peče izredno dober kruh, saj je po njem povpraševanje tudi pri potrošnikih izven našega območja in mehanik, ki je ob glavni cest odprl mehanično delavnico za popravilo avtomobilov. Tudi v vasi Dolenja vas imamo zasebnika, ki ima zelo lepo urejeno gostišče in valjčni mlin in mizarja z dokaj dobro opremljeno mizarsko delavnico. Poleg menze našega podjetja, ki je odprtega tipa in ima tudi prenočitvene zmogljiivoslti, imamo še dva zasebna gostilničarja z lepo urejenima gostinskima lokaloma. Po petdesetih letih je bila v letu 1972 dograjena prva je bila v letu 1972 dograjena prva nova stanovanjska hiša. Sedaj je v gradnji ali je že dograjenih 25 stanovanjskih hiš, na veliko pa se tudi vršfjo adaptacije stanovanjskih — starih hiš. V letu 1975 smo dobili novo sodobno ambulanto v kateri ordinira zdravnik trikrat tedensko, sestra pa je stalno na razpolago. Pred tem smo morali k zdravniku v 10 kilometrov oddaljeno Divačo. V letošnjem letu se -je pričela tui gradnja 26-sitaanvanj ske-ga bloka, ki se ga prav vsi veselimo. Tisti, ki že več let čakajo v neurejenih stanovanjskih razmerah in vsi ostali, katerim novi stanovanjski blok pomeni novo pridobitev za ‘kraj, novo pridobitev -k ureditvi našega naselja. (nadaljevanje na 9. strani) St. 6 — i j uniji 1976 Q Seveda pa so ik 'temu hitremu razvoju mnogo prispevali sami 'Ljudje dz te KS. Tako smo z zbranimi prispevki v vašimi enkratnega enomesečnega osebnega dohodka, pokojnine in od govarj ajočega prispevka kmetov ter širše družbene skupnosti, iraširili in asfaltirali vse ceste, ki povezujejo naše vasli z glavno cesto. Tako je bilo asfaltirano Skupno 6 km cest, dograjenih 11 km makadamskih cest ter obnovl jenih 7 km cest. Na enak način smo v preteklem letu pričeli z urejanjem^ kanalizacije in hudournika v Senožečah. Prebivalci iz vasli Senožeč so v ta namen prispevali enkratni prispevek v višini enomesečnega osebnega dohodka, enomesečne Pokojnine, invaliidnine, kmetje pa ud katastrskega dohodka. Poleg tega naši občani plačujejo za obdobje patih let še dva samoprispevka m : Ter enega v višini 2 %, kateri se d rii na komunalne potrebe va- si 1,5 % n za gradnjo telovadnice v Divači 0,5 %. Drugega, prav tako v višini 2 % pa za ureditev srednješolskega centra v Sežani 1,5 P/n ter 0,5 % za komunalne potrebe krajevne skupnosti. Ko analiziramo prehojeno pot ne moremo mimo tega, da ne poudarimo vsestranske pomoči, ki smo jo bili ob vsaki akoiji deležni od vojakov postojnske garnizije. Vojska nam je pomagala pri popravilu lin ureditvi vodne preskrbe, pri gradnji cest ter povsod tam, kjer je bilo potrebno. Pečat k temu razvoju pa je prav gotovo prispeval 'tudi kolektiv Tekstilne tovarne Senožeče, ki je znal prisluhniti potrebam krajev in ljudi. Poleg drugih prispevkov je naš kolektiv delal za urejanje in asfaltiranje cest ter napeljavo telefonov po vaseh štiri proste sobote. Še in še bi lahko našteval, ker je bilo veliko, veliko storjenega. V nasled- njih letih nas čaka še veliko dela, predvsem je treba pristopiti k ureditvi otroškega varstva, šolstva, trgovine, avtobusne postaje an postajališča ter prostorov za kulturno in športno dejavnost naših delovnih ljudi. Pred nami pa je še veliko problemov, še veliko neurejenih stvari. Dejstvo je, da so bili naši kraji po priključitvi k matični domovini Jugoslaviji zelo siromašni in da je. čas po priključitvi terjal od ljudi tega področja veliko naporov, odrekanja 'in težkega dela. Obenem pa so se pričeli s pri-ključitvijo za nas časi, ki so nam prinesli srečnejše dni v svobodni socialistični samoupravni družbeni ureditvi. Naša naloga je, da to ohranimo in razvijamo za še isrečnej-še dni naših potomcev, da bodo živeli v miru in svobodi katere vrednost znamo vsi ceniti, mogoče mi še bolj, ker smo bili 'dolga, dolga leta pod italijanskim okupatorjem. Naš razgovor Rubriko, za katero lahko reče-too, da je zelo prilzubljena, bomo priključili z razgovorom v priprav-lalnioi in v oddelku merilnih strojev. Niso številni kot drugi oddelki, zato pa nikakor manj pomembni. Brez njihovega dela bi se ustavila P rol z vodja v večjih obratih, ki niso močnejši samo po strojnem parku, temveč po številu zaposlenih. Naj za vse, ki ne vedo, povem, da tu navijajo nitke v votke, ki potem z vrtogailvo hitrostjo skačejo levo in desno in pomagajo, da nastane ga- za tkanina. Navijajo in previjajo tisoče niti za različne namene, škrohijo niti in gotove tkanine, s posebnimi stroji pa jih merijo in zlagajo. Lovci kač vedo povedati, da zagotovi uspeh pri lovu le dober prijem za glavo in vrat. To upoštevajoč, sem prosil za razgovor vodjo pripravljalnice, tov. Mihelčiča. Nekaj časa je grdo gledal (moj občutek!), nato pa me je kar presenetil z vnemo, s katero je pripovedoval o delu. »Ivan, vi ste že 30 let član našega kolektiva in 23 let, vodja pripravljalnice. V oddelku ste že od vsega začetka. Kaj bi lahko povedali o njem?« »Začetek je bil zelo skromen kot povsod. Utesnjeni v majhen prostor so pričeli s štirimi stroji z mnogo idealizma in vere v uspeh. Da uspeh ni izostal nam pove podatek, da smo pred 23 leti meseč no predelali 2 — 3 tone preje danes je pa že 30 ton ali celo več. Velika pridobitev za nas je vsekakor moderni škrobilni stroj in snovalo.« »Delo nosi navadno s seboj probleme in težave. Kako jih rešujete vi in kateri vas tarejo?« »Seveda ne gre brez težav, vendar niso take, da se 'jih ne bi dalo rešiti. Kot težavo, ki nam včasih resno ponagaja, bi lahko navedel slabo kvaliteto preje, slabe surovine, iz katerih je praktično nemogoče izdelati kvaliteten proizvod. Posledica so seveda reklamacije in manjša proizvodnja.« »Kot vem, nudite svoje storitve tudi drugim OZD.« »Da, res je. Pogosto sodelujemo s Tekstilnim šolskim centrom dz Kranja. Naša želja je, da bi to sodelovanje še povečali, da bi stroje čim bo lij izkoristili. Najbolj pa si želim dobrih odnosov in sodelovanja predvsem v naši OZD.« V pripravljailnioi dela 'tudi Olga Rojc. V tem oddelku je že enajsto leto. Pravi, da je srečna, da dela v naši OZD, saj ne pogreša ničesar. NAŠ RAZGOVOR »Res sem zadovoljna. Saj pnide včasih kak grenak trenutek, a se uredi. Vsi se lepo razumemo in smo prijatelji. S prijatejlem, pa tako in tako ne moreš hiti dolgo skregan. Spominjam se skromnega začetka, ko sem prišla v TOSAMO in komaj lahko primerjam razmere izpred desetih let z današnjimi. I-mamo lepe prostore in dobre stroje. Kaj bi si želeli lahko več?« Bil sem že prepričan, da ne bo nič »pojamrala«, pa pride še enkrat k meni rekoč« »Pa še to napiši, a ne preveč grdo. Odgovorni v tovarni so nam obljubili zaradi dela stroje ortopedske čevlje. Celo merile smo jih že. Kako smo bile vesele, a ker je od takrat minilo že precej časa, se sprašujem, če ni bila to le prazna obljuba ali neodgovorna šala.« Sedeljšak Marinka dela pri strojih za navijanje votkov. Nepresta- no hodi od stroja do stroja, saj se vedno kje kaj pretrga. Gledal sem kako hitro zveže dve niti. Že sem hotel tudi sam poizkusiti, a sem se zbal, da ne bi izpadel kot prevelika neroda. »Vidiš,« se je smejala, »saj je čisto enostavno. vse naredi taie strojčeK. Modro sem pokimal, čeprav še zdaj ne vem, kako gre tista reč, »Zadovoljna sem na delovnem mestu, čeprav je treba pošteno delati in plače ne dobiš zastonj. Nadvse pa sem vesela, da je ukinjena tretja .izmena. Nikoli se nisem pošteno naspala. Naj je spanje še tako potrebno, je jok otroka le močnejši. Za vse žene je bila ukinitev nočnega dela najlepše darilo.« Marinka ije mati dveh otrok, ki vedno Kaj rabita. Ko sem jo vprašal s čim se ukvarja izven tovarne, se je samo zasmejala: »Misliš, hobi? Imam ga: druiuia, nedograjena hiša, več pa že časa ni.« Želje? »Predvsem si želim zdravja in miru ter veliko dola v tovarni, da mi ne bo treba misliti ali bo plača ali je ne bo.« Brodar Franc je že 11 let škro-bilec. Z enakim čudnim sijajem v očeh je šel z rolko preko novega škrobilnega stroja. »Ta, pa ta! S starim ga sploh ne moreš primerjati, saj naredi nekajkrat več kot prejšnji. Kar predober je in prihi-ter, tako da ni v celoti izkoriščen. Zaradi tega je tudi to delovno mesto precej nesigurna stvar, saj ne veš, ali bo delo, ali ne.« Ko sem ga pobaral za hobijem in kaj počne doma, pa mi je preprosto dejal: »Veš, privatno naj kar ostane samo moje — privatno. Iz vsega srca si želim miru v svetu, zdravja in delo, ki bo prineslo u-speh celotnemu kolektivu in zadovoljstvo posameznikom.« Pavla Vrhovnik dela p«ri merilnem stroju in je ena najstarojših delavk, saj je v TOSAMI že polnih 20 let. »Včasih je bilo težko. Danes je vse tako urejeno in lepo. Veš kaj je tvoje delo in veš, da boš dobro zaslužil. Včasih pa smo delali kar t je bilo, enkrat tukaj, pa spet drugje. Celo kurirka sem bila. Zadovoj-na sem s svojim delom, s sodelavkami se odilčno razumemo, tako, da grem na delo z veselim srcem. Ne vem kaj bi brez tega okolja lin tega dela. Čeprav je delo za strojem včasih enolično, ima svoj čar: vedno je treba kaj popraviti, poravnati, kontrolirati. Zdravja si želim, da bi lahko delala in da se bomo vedno tako razumeli med seboj. Sd želim preveč?« Janez Rode je v pripravljaLnici dzmenovodja in vzdrževalec. Po poklicu je ključavničar, v TOSAMI pa že 16 let. Veliko glavo, nasajeno na širokih plečih, ima ostriženo na »ježka«, na Mcih pa hudomušen nasmeh, ki pove, da je Janez vedno pripravljen pomagati. Sodelavke, ki ga zelo upoštevajo in ga imajo rade, v šali pravijo, da od vsega dela najraje vpije. »Sedaj, ko si predsednik delavskega sveta, mi boš pa gotovo lahko veliko povedal.« Najprej me je malo sumljivo pogledal, nato pa resno dejal: »Nič ne namiguj, to so resne stvari. Ti ns bom nič povedal, saj sem še novinec. Priznam pa, da me velika odgovornost kar malo skrbi. To je vse kaj drugega kot pa družinski DS, kjer sem samo član.« Pa šalo na stran, saj vse dolžnosti, katere morata oba Janeza o-pravljati v pripravljanlici, navsezadnje ni nobena zabava. Skrb za stroje, material, vrsto 'dela in še krij hitro pripravijo človeka, da k dni tudi prekipi. Takih delovnih enot kot je pri-nraviljamlica z meriiilnioo si vsak kolektiv lahko sami želi. Tako Janez kot vsi drugi so z delom zadovoljni. Edina in največja želja jim je zdravje in svetovni mir, da bi še vnaprej lahko v slogi opravljali svo delo čimbolj uspešno, da bi bil naš razgovor njjiihov doprinos skupnosti čim večji. Drobne težave rešujejo skupaj v zadovoljtsvo vseh. Zavedajo se. da so včasih velike težave posameznika^ kaj malo v primeri z malimi težavami, ki tarejo vsak kolektiv, tako tudi našega. Samo želimo si lahko, da bi to mišljenje delili v naši TOSAMI vsi, ki si želimo uspeha kolektivu kot celote, ker nam je edina garancija za zadovoljstvo posameznika. Tone Stare S -»krat ni m naš im razgovorom zapor.:.'aih v pripravljalnici se izteka ■ lus pogovorov o delu, teža-vah 1 načrtih, ki so prisotni v po-samer h oddelkih in delovnih sku-'Pinah V ; ' ji, ki je bila doslej že večkrat i ažena in tudi v različnih dokun- atih zapisana, da bi se krog sodelavcev glasila Tosame čimbolj razširil, se je uredniški odbor odloi-cdzanovi ciklus pogovorov podnaslovom Tosamina tribuna, ki naj Pa bi bila oblikovno in smiselno nekoliko drugačna od dosedanjih intervjujev. Tosamino tribuno bodo lahko vodili pravzaprav vsi delavci v To- PREKLIC V želji napraviti naš list Tosa-mo čim prijetnejši, pestrejši, sem v intervjuju s tov. Nandetom Sku-bijem samoiniciativno napisal, da ga po prejemu plače žena »orauba«. Napisano je bilo mišljeno kot šala, brez namigovanj na vse nas, soproge in naše družice. Za vse, ki napisanega niso vzeli kot šalo moje pisan je preklicujem, prizadetem pa se avtor Naših razgovorov oprošča. Tone Stare sami s tem, da bodo na določeno temo postavljali vprašanja oz. mnenja. Prispevki v Tosamini tribuni niso namenjeni pogovoru z določenim zaključenim krogom delavcev, stalno različnim, ampak naj bi obravnavale določeno problematiko. Usmerjeni pogovor naj bi razvili delavci z mnenji in vprašanji, na katera bodo potem odgovarjali zastopniki strokovnih služb ter predstavniki upravnih in družbeno-po-litičnih organov oziroma organizacij. Kako naj bi potekala Tosamina tribuna? RAZPIS TEMATIKE: Glasilo Tosama bo glede na prisotnost določenega problema razpisalo temo za razgovor. Posamezniki, ki jih tematika tako ali drugače zanima ali zadeva in bi zato radi v Tribuni sodelovali bodo lahko pismeno dostavili svoja mnenja ali vprašanja. MNENJA IN VPRAŠANJA: Pismena mnenja in vprašanja, ki zadevajo razpisano tematiko tribune mora dopisnik odvreči v nabiralnik Tosame do 20. v mesecu. Dopis s šifro za Tosamino tribuno, ni potrebno, da je podpisan. ODGOVORI: Uredniški odbor bo prispele dopise nanašajoče se na usmerjeno temo dostavil odgovornim predstavnikom strokovnih služb ter družbenopolitičnih organizacij, z namenom, da na tako zastavljeno problematiko pismeno odgovorijo. Odbor bo obravnaval v okviru tribune dopise, ki bodo v okvirih obstoječih moralnih norm in človeške etike. Na podlagi podatkov za letošnje leto o precej povečanih bolniških izostankih iri na podlagi razprave ki jo je republiški odbor sindikatov Slovenije organiziral v Tosami v zvezi s problematiko zdravstvenega varstva, je uredniški odbor za Tosamino tribuno v naslednji številki Tosame Izbral temo zdravstveno varstvo delavcev Tosame. »TT« tosamina tribuna Sindikalne vesti tosamina tribuna Razpis teme za 7. številko Tosame. ZDRAVSTVENO varstvo DELAVCEV TOSAME Delavci, ki jih razpisana tema v zvezi z zdravstvenima in zobozdravstvenimi storitvami zanima in zadeva, lahko svoja vprašanja in Pa tudi mnenja pismeno postavi-1° im sicer pod šifro »za Tosamino tnbuno«. V poštev bodo prišli do-P'1®, ki bodo dospeli preko nabiralnikov Tosame do uredniškega odbora do vključno 20. junija 1976. V torek, 11. maja, je bil sestanek RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije. Na sestanku smo obravnavali smutek Zakona o združenem delu. Poudarek je bil na družbeno-eko-nomsikdh odnosih delavcev v združenem delu, na samoupravnem organiziranju združenega dela in na uresničevanju samoupravljamja delavcev v združenem delu. Obrazložitev Zakona o združenem delu je podal sekretar republiškega sveta sindikatov, tov. Kukovec. Med drugim je tudi nakazal delo delegatov — načrt dela je bil objavljen v Delavski enotnosti št. 15 z dne, 17. 4. 1976. Dogovorjena je tudi zaključna konferenca, na katero se moramo delegati temeljito pripraviti. Gradi- vo s seminarja v Portorožu so razmnožena in izhajajo v časopisu »Delo«. Tudi občinski sindikati so dolžni poskrbeti za aktivnost pri razpravah osnutka Zakona o združenem delu. Nadalje smo razpravljali o načrtu delovanja RO sindikata v javni razpravi o osnutku Zakona o združenem delu im sprejeli sklep za dopolnitev tega načrta: RO bo v skladu s svojo družbeno-politič-no vlogo v okviru načrta aktivnosti sindikatov deloval tako, da bomo z javno razpravo dosegli dva cilja: — dosegli najširšo seznanjenost delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije ter spodbudili množično in organizirano obravnavanje osnut- SINDIKALNE VESTI ka, organizirano zbiranje in sporočanje pripomb in predlogov za spremembe in dopolnitve odboru Sindikatov Slovenije. — opravili kritično oceno samou-pravmiih razmer v sleherni orga-nizaciji združenega dela in v drugih sredinah tekstilne im usnjarsko predelovalne industrije im se dogovorili za odpravo pomanjkljivosti pri uresničevanju ustavne vsebine in načinih organiziranosti samoupravljanja. Tem ciljem smo dodali še naslednje naloge: — organizacija javne razprave o osnutku Zakona o združenem delu; — obravnavanje odnosov med tekstilno proizvodnjo in trgovino; — organizacija izobraževanja delavcev in njihova politična mobilizacija za uresničevanje z ustavo določenega družbeno-eko-nomskega položaja; — obravnavanje možnosti vključevanja tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije v gospodarski razvoj Slovenije dn Jugoslavije. Na sestanku smo razrešili iniciativni odbor za združitev usnjarske industrije, ker delo odbora ni dalo pričakovanih rezultatov. Ker je tovariš Godina — sekretar Zveznega odbora sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije zaprosil za razrešitev te dolžnosti, smo se s tem strinjali, kakor tudi s predlogam, da ga zamenja tovariš Gorjanc Franc. Pavla Kamin pak zaradi pogovora o njegovi zadnji strasti, to je rezbarjenju. Kot njegova priznanja so na steni tudi nekatere njegove rezbarske stvaritve. Skrbno obdelane lesene plošče reliefno ponazarjajo motive, ki si jih je avtor zamislil. Rezbarski izdelki kažejo, da Janeza najbolj privlačijo planinski motivi ali natančneje: glavna tema, ki jo upodablja njegovo orodje, je hiša z Velike planine in Kamniško sedlo v ozadju. »Za obdelavo planinskega motiva sem se odločil zato, ker imam hribe rad in pa tudi zato, ker se mi zdi, da se lahko poveže les — to ie naravni material, ki ga obdelu-iem — z naravnostjo in žilavostjo h vitega sveta.« Če si človek oaleduje posamične detajle na reliefu vidi, kako skrbno in natančno so izdelani. Janez meni, da za to ni potrebno ne vem kakšno mojstrstvo, zelo važno je nekaj drugega, zelo velika mera vztrajnosti in potrpljenja. No, seveda brez občutka oblikovanja in brez spretnosti tudi ne gre. Doslej, pravi, ni zavrgel še nobenega začetega dela, pa čeprav je kaka grča tako zoprno postavljena v lesu, da obdelava ne gre kot sc mu zdi, da bi morala iti. Kovič se s konjičkom reliefno obdelave ne ukvarja posebno dolgo. .V leseno tkivo dolbe mani kot leto dni. »Začelo se je,« tako pravi, »pravzaprav z leseno cigaretno dozo, ki sem 'o hotel napraviti.« Ko je pokrov hotel okrasiti z urezom samo kontur risbe, se mu je kon-čaro delo zdelo pekam prazno. Zato se ie odločil, da bo sličen motiv na leseni ploščici še enkrat, toda bolj reliefno »obdelal«. Poizkus je uspel 'n Kovič ie postal za enega konjička »bogatejši«. Vsi Janezovi leseni izdelki so iz trdega lesa. »Trd les se sicer težje obdeluie od mehkega, toda veselje pri kraju dela (nadaljevanje na d 3. strani) 3s"Weaost ^ Kuhinjski prostor prijetno urejen in opremljen tudi z nekaterimi »nekuharskimi rekviziti« kot so različna priznanja, pokali, leseni reliefi, akvareli, fotografije in modeli izdajajo, da se stanovalec ukvarja na precej širokem področju človekovih zanimanj. Če človek natančneje pogleda razstavljena priznanja vidi, da so name- njena isti osebi za dosežke na področju strelstva in za sodelovanja v okviru narodnozabavnih prireditev. Trobentač na veliki uokvirjeni sliki in lastnik priznanj je Janez Kovič, ki dela v tkalnici ovojev. S fotografom Tosame sva ga obiskala na njegovem domu, vendar ne zaradi njegovega športnega ali glasbene ga udejstvovanja, am- je zato toliko večje.« Po drugi strani pa meni tudi, da je oreh, katerega izrecno uporablja za rezbarite, naravno in brez vsakega premaza neprimerno bolj dekorativen od kake neizrazite lipovine. Močno izražene rasti in primerna kompozicija z upodobljenim prizorom se lahko odlično dopotajujeta in dajeta izdelku še slikovitejšo podobo. Razen začetnih zavrtanj obdeluje Janez les povsem ročno. Za dolbe-nje uporablja različna orodja; od kupljenih dlet do 'kopice doma 'izdelanih ostrih rezil, ki služijo zlasti za finejša dela pri posameznih detajlih. Skoraj pri vsakem novem delu se pokaže potreba po kakem novem orodju, ki pa mora biti v vsakem primeru do skrajnosti nabrušeno, da je odrez gladek An res tako izveden kot je zastavljen. Wede na vse zarezane podrobnosti v lesenem reliefu je jasno, ua izelava poleg domišljije, spretnosti in vztrajnosti zahteva tudi dosti časa. »Takole, kakšnih 14 dni vsakodnevnega dela mi pobere ena rezbarija,« pravd sogovornik, »vendar Pa človek vsak dan nima časa, vča-S1.n pa tudi »ta prave« inspiracije ni- Izdelava se zato običajno zavle- Največ rezbari Kovič v večernih ah boi je rečeno nočnih urah. Tak- rat se mu zdi, da gre delo najbolj od rok. Tudi po popoldanskem delu v tovarni rad sede k obdelovanemu kosu lesa in nemalokrat njegova rezila režejo in dolbejo tja do začetnih ur drugega dne. Na kraju pogovora je na vprašanje, kaj ga je pravzaprav pripeli jalo do tega dokaj nenavadnega konjička, Kovič odgovoril: »Tale moj konjiček je posledica dveh na-gnenj, ki izhajata še iz osnovne šole in sicer iz veselja do risanja dn veselja do ročnih del. Rezbarjenje združuje oboje, potrebna je namreč tako risarska žilica kot smisel za ročno delo.« !F. V. Samoupravni odnosi v Tosami (Povzetek s sestanka družbeno-Potitičnih organizacij) Prvega junija letos je bil sesta-nek družbeno političnih organizacij Tosarne na katerem je potekala razprava o analizi stanja samoupravnih odnosov v naši delovni organizaciji. Po podani analizi stanja samoupravnih odnosov in nakazanih novostih, ki jih v zvezi s tem prinaša Osnutek zakona o združenem delu je bila razprava na katero se je priglasilo več prisotnih delavcev. V razpravi je bilo načetih več vprašanj, zlasti pa naslednja: — o javni razpravi; kaj to je in pjena natančna definicija v ok- viru zadevnih samoupravnih aktov; — o obveščanju, predvsem o obilici pisanega gradiva, ki prihaja na oglasne deske; — o samoupravnih aktih oziroma o potrbenosti celovite analize o tej normativni samoupravni organiziranosti. ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se iskre-zahvaljujem sodelavkam v kon-jekcijl za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Stanka Cvetkovič •j. Osnovni organizaciji sindikata osame se najtopleje zahvaljujem a !zkazano pozornost ob obisku v asu mojega zdravljenja. Enako se arn zahvaljujem za denarno po- moč. Kranjec' Olga Gasilci so tekmovali V Gasilskem vestniku v mesecu februarju smo prebrali, da Gasilska zveza Slovenije razpisuje v počastitev VIII. kongresa republiško tekmovanje industrijskih, prostovoljnih dn poklicnih gasilskih enot v Mariboru An to 22. maja. Tudi v TOSAMI smo se pričeli o tem pogovarjati An se domenili, da bosta tekmovali dve moški desetini An ena ženska. Zato smo se tudi prijavili. Pričele so se vaje. Seveda je bi- lo v začetku precej težav, ker ima vsak od tridesetih gasilcev svoje probleme im drugače razporejen prosti ali delovni čas. Kljub vsemu rje bilo le premalo strokovno organiziranih priprav, saj smo šli na tekmovanje, kjer je sodelovalo več kot 200 gasilskih desetim. Vseeno smo dosegli še kar lepe rezultate. Ženska desetina je tekmovala tudi v prvi pomoči in bila med prvimi. Vreme .nam je nagajalo že pri va-(nadaljevanje na 14. strani) GASILCI SO TEKMOVALI jah in nam tudi na sam dan itekmo-vanja ni (prizaneslo. Ko smo se ob pol šestih zjutraj odpeljali izpred tovarne, je deževalo, vendar se je kmalu izboljšalo. Tudi naše zaspano razpoloženje se je v avtobusu prebudilo. K temu so pripomogli Marjan in še nekateri z veselimi šalami. V Mariboru je bilo pred stadio- nom vse polno gasilskih avtomobilov in gasilcev. Tudi mi smo sc hitro pripravili in že so nas poklicali pred komisijo za pregled in nato na teikmovainii prostor. Organizacija je bila zelo dobra, saj je tekmovalo naenkrat kar deset ekip. Občudovali so naše fante v novih oblekah, posebno pa še kasneje naša dekleta v svečanih paradnih uniformah. Po tekmovanju smo se še malo zadržali v Mariboru, nato pa so nas prazni želodci prisilili, da smo se odpeljali na kosilo. Ustavild smo se v prijazni glostilni blizu Maribora, k jer smo si potešili lakoto, žejo pa smo gasili, seveda ne s predpisanimi napravami, z vinom, pivom in radensko. Tako nam je pot domov mnogo hitreje minila, za nekatere celo prehitro, vendar verjetno za vse v pravem času. Sklenili smo, da se bomo v enaki zasedbi udeležili tudi občinskega tekmovanja v jeseni v Domžalah. Na pomoč! Šttjfter Dne 16. 4. 1976 je bil požar na našem kartonskem stroju II. Ob tej priliki so pri popravilu sodelovali tudi vaši delavci. Zahvaljujemo se vam za izkazano pomoč in razumevanje ob omenjeni nesreči. Papirnica Količevo v Šport - Šport KEGLJANJE: Naši kegljači dn keglajčice uspešno nadaljujejo z nastopi na tekmovanjih, Po uspehu, o katerem smo že pisali, na kvalifikacijsikem tekmovanju v Kamniku, se je pred kratkim pričelo letošnje dvokrožno tekmovanje sindikalnih ekip občine Domžale v disciplinah: 6 x 100 moški, 6 x 100 ženske, borbeno moški in ženske ter tekmovanje posameznikov dn posameznic. Prvo (kolo tekmovanja, ki ne lo na kegljiišču v Domžalah, se je že končalo. Naši tekmovalca dn ekipe so po neuradnih rezultatih dosegli naslednje rezultate in uvrstitve: Moški 6 x 100 lučajev: 3. mesto s skupnim rezultatov 2.377 kegljev. Posamezniki ekipa TOSA-ME pa so dosegli naslednje rezultate: Prenar Silvo 420 kegljev; Štrukelj Marjan dn Kramberger Stane po 415 .kegljev; Hafner Marjan 388 kegljev; Požar Tone 386 kegljev in Limoni Janez 353 kegljev. Ženske 6 x 100 lučajev: 3. mesto s skupnim rezultatom 1.769 kegljev. Posameznice pa 'so dosegle naslednje rezultate: Frelih Pavla 381 kegljev (trenutno 1. mesto med posameznicami); Grošelj Mojca 333 kegljev; Arnuš Marjana 286 kegljev; Prosenc Dani,nka 276 kegljev; Žebovec Olga 248 kegljev dn Tarič Liljana 245 kegljev. Moški borbene igre: skupno 393 kegljev — 3. mesto Ženske borbene igre: skupno 185 kegljev — 1. mesto Po rezultatih sodeč smo lahko pred tekmami 2. kola optimistično prepričani, da bomo trenutna mesta obdržali, seveda pa bomo skušali s še boljšimi rezultati uvrsti-tva popraviti. Žal nas je tokrat nepredvideno doletela smola, kajti bolezen nekaterih naših najboljših kegljačev nam je prekrižala račune in vse upe po še boljših uvrstitvah. NOGOMET: Nogometaši vestno nadaljujejo s pripravami na bližnje sindikalne (Nadaljevanje na 15. strani) šport - Šport - Šport - Šport jgrc. Iz tekme v tekmo igrajo boljše, pa tudi številčno postaja nogometna sekciiija zadovoljivo zastopana. V nadaljevanju priprav so nogometaši odigrali še dve srečanji na igrišču v Krašnji. L dobro igro so premagali tem-kajšnje moštvo »Napredek« z rezultatom 3 : 2 z goli Oražma, Močnika in Drolca. Povratno srečanje z moštvom SOb Domžale pa se je končalo z rezultatom 9 : 2 za Tosamo. Z rekordnim številom golov Frankovi-ča, ki jih je dosegel kar pet, Štrukelj dva ter Pirc in Oražem po enega, je bila izražena velika premoč nač i nogometašev. 1 "ej, po do sedaj doseženih re-zult,- i i nogometašev Tosame lahko L. rečainj v A skupini sindikalnega venstva pričakujemo solid-ne re.: itate. STRFJ -ANJE: V c’ igem kolu strelskega TRIM tekme nja, ki je bilo v Domžalah, le akl ' Tosame tokrat zasedla zo-Pet oc‘, hto 3. mesto, kar jim pred zadnjirn kolom tekmovanja omogo-ca v skupni uvrstitvi presenetljivo uvrstitev. Tokrat so našo tovarno zastopa-u le strelci, ki so dosegli tele re-JUuate: Kovič Janez 150 krogov, Klopčič Stane 152 krogov, Cerar I- van 134 krogov in Peterka Anton 162 krogov, skupno 598 krogov. Tudi pri strelski sekciji se število članov vidno veča. Prav gotovo jim nove zračne puške, ki iso jih z veliko težavo pred kratkim dobili, še povečujejo uveljavitev med najboljše strelce med delovnimi kolektivi v občini. Za konec poročanja o najnovej-ših športnih rezultatih naj omenim, da so naši kegljači že nastopili na fiinalu TF.KSTILIADE 76 v Novem mestu in so dosegli zadovoljive rezultate, nekatri celo presenetljivo dobre, toda žal vas o podrobnostih s tega tekmovanja še ne morem obvestiti, ker točnih rezultatov še nismo prejeti. Vse ljubitelje športa v našem kolektivu obveščamo, da bo 12. junija na športnih objektih Induplati v Jaršah prijateljsko srečanje s »PAPIRRONFEKČIJO« Krško. O času tekmovanja in o vsem boste naknadno obveščeni s plakati. Informativno naj vas obvestimo, da bo srečanje v kegljanju, streljanju in nogometu. S tem sreč?,njem želimo športniki naše tovarne ponovno pričeti s tradicionalnim sreča-nijem med obema ekipama in sicer dvakrat letno. Torej, obeta se nam še ena zanimiva prireditev, iki jo boste, unajmo, pozorno spremljali im s jsvojim bodirenjem pomagali k čimbe’išim rezultatom obeh ekip. Še vedno vas vodje sekcij in re- ferente, kii skrbijo za razvoj in še večjo uveljavitev športa v Toša m, k postavljajo pred vprašanje: »Kaj pa množičnost — vsesplošna rekre-aoija in zadovoljstvo večine?« Tudi o tem smo že 'razmišljali in prišli do začetnih idej, ki maj bodo zaonlkrat še skrivnost. Toda u-pajmo, da nas bodo te naše ideje nekoč razveselile, prav gotovo pa tudi vas, dragi sodelavai. Športni referent KOOS: Marjan Štrukelj POKAL ZA KEGLJAŠKE USPEHE Osebne Rojstni dan praznujejo od 12. 6. do H. 7. Konfekcija .. 9. 7. Belcijan Ani, 7. 7. Judež Mi-v*Ca. 28. 6. Jazbec Olga, 1. 7. Klako-ar Marija, 30. 6. Lenček Amalija, • '• Marenk Vida, 1. 7. Rimat Ma- ^iia, 14. 6. Peternel Greti, 8. 7. Pe-erka Dragica, 27. 6. Škarja Marija novice 9. 7. Štante Anica, 25. 6. Velkavrh Iva, 26. 6. Hribar Lojze, 28. 6. Juhant Vera, 27. 7. Kočar Soka, 22. 6. Urankar Marija. Mikalnica 20. 6. Judež Alojz, 5. 7. Dragar Vinko, 7. 7. Burja Dragica, 29. 6. Cerar Pavli, 11. 7. Cerar Olga, 20. 6. Frelih Pavla, 28. 6. Kovačič Ana, 14. 6. Kogoj Ivanka, 6. 7. Rožič Ani, 26. 6. Sedušak Ema, 12. 6. Sušnik Ani, 12. 6. Blatnik Slavka. Tkalnica ovojev 19. 6. Vulkan Jurij, 9. 7. Kočar Milica, 11. 7. Breznik Olga, 21. 6. Šimenc Ana, 25. 6. Burkeljca Alojzija, 29. 6. Kerč Milka, 18. 6. Markovič Milena. Pripravi j alnica 18. 6. Hribar Pavla, 5. 7. Rokavec Marija, L 7. Poj bič Alojzija. Tkalnica širokih ovojev 2. 7. Pust Ivanka, 3. 7. Grad Via dimir. Tekstilna Senožeče Lipold Albina, 12. 7., snovalka; Šajne Franc, 15 .7., kurjač; Može Almira, lil. 7., natikalka; Knez Marija, 23. 6., tkalka; Martinčič Alojz 16. 6. šofer. Filtri 21. 6. Kočar Peter, 22. 6. Požar Anton, 23. 6. Avbelj Olga, 15. 6. Bandelj Helena, 13. 6. Barlič Manjeta, 15. 6. Hrovat Vida, 30. 6. Jelnikar Terezija, 29. 6. Keršič Pavla, 8. 7. Kordež Draga, 8. 7. Narobe Vera, 22. 6. Ručigaj Olga, 28. 6. Stare Olga, 23. 6. Ravnikar Francka, 1. 7. Kveder Milena. KRAJ MfD KALCAMI IN COLOM REJA mr, VSTAJA PRIPAD. mosL naroda MOŠKI pevski