Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 9. oktobra 2020 Letnik LXXIII  št. 80  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Kidričevo  Preobrat pri izbiri izvajalca za obvoznico  Stran 3 Kronika Markovci  V karanteni okrog 60 otrok iz šole in vrtca  Stran 12 Politika Ptuj  Dom upokojencev: Dokl zahteva vpogled v dokumentacijo  Stran 5 V središču Podravje  Največ kršitev pri stikih otrok z razvezanima staršema  Strani 6 in 7 SPORED PRINC LOUIS Prvič javno spregovoril Tjaša Železnik Rada sem zelo veliko zunaj, rada opravljam svoje delo in rada se družim z ljudmi 8. OKTOBER 2020 ŠT. 41 Robert Redford Vzponi in padci velikega igralca Od 9. 10. do 15. 10 . 2020 TV-spored Dornavska kolesarka  »Nismo odstopili, vrgli so nas ven!«  Stran 2 Foto: Črtomir Goznik Kronika Ptuj  Okuženi zaposleni v bolnišnici in zdravstvenem domu  Stran 12 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Ormoško  »Delovna mesta so, služb pa ni!«  Strani 6 in 7 Ptuj  Mestni avto- bus ostaja na parkirišču  Stran 2 Ptuj  Občani nezadovoljni z načinom sanacije Peršonove  Stran 5 Kidričevo  Merjenje temperature povzroča prometni zamašek pred vhodom v Talum Jeza voznikov zaradi čakanja Novi prometni zamašek se je to jesen pojavil na Tovarniški cesti v Kidričevem, pred vhodom v tovarno Talum. Nep- retrgane kolone se ustvarijo okrog 7. ure zjutraj. Prometni zamašek po besedah očividcev nastaja zaradi merjenja temperature na vhodu v tovarniški kompleks. V kolono vozil se na silo vključujejo tudi tovorna vozila, ki vozijo za Talum. Vozniki avtomobilov in mopedisti pa med tovornjaki vozijo slalom, kar je z vidika varnosti skrb vzbujajoče. Več na strani 3. Slovensko zdravstvo  300.000 manj napotnic, čakalne vrste vse daljše  Stran 3 Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 2 „Zaradi nejasnosti glede ukre- pov mestni avtobus do nadaljnje- ga ne bo vozil, saj je težava število potnikov. Ob polnem avtobusu voznik ne bi smel ustaviti ali bi jih moral zavračati na vstopu. Želimo si, da bi lahko integrirali prevoze in vzpostavili mestni potniški pro- met, a je v tem koraku še preura- njeno karkoli napovedovati,“ so po sestanku povedali na ptujski občini. Sklenili so še, da se z izva- jalci prevozov ponovno sestanejo konec novembra. Da bi mestni av- tobus začel voziti konec leta, pa je – glede na zaostrovanje ukrepov – najbrž zelo malo verjetno. Na ptujski občini vztrajajo, da bi bila ob trenutno veljavnih smerni- cah in navodilih NIJZ vzpostavitev linije mestnega avtobusa zelo ote- žena. Na avtobusu bi sicer lahko bilo približno 13 potnikov, kar pa ni smiselno, saj bi jih preveč osta- jalo na postajališčih. „Ljudje bi bili jezni, znašali bi se na šoferja, ki bi najbrž težko reševal vse te zaple- te. Obenem bi šofer moral vsake- ga potnika vpisati ob vstopu, kar bi mu vzelo veliko časa, zato bi avtobus zamujal ipd. Enostavno ob veljavnih navodilih in smerni- cah ni smiselno, da zaganjamo to linijo avtobusa. Ptuj je vseeno tako majhen, da se skorajda vse da prehoditi. Delamo tudi na tem, da to avtobusno linijo združimo z drugimi. V kratkem se bomo tudi na to temo dobili s predstavniki podjetja Aririva in skušali najti naj- boljšo varianto,“ so še pojasnili na ptujski občini. V rebalansu proračuna za letos je za javni mestni potniški promet namenjenih 120.000 evrov, glede na to, da ta linija ne vozi vse od marca, bo realizacija seveda bi- stveno manjša. Tako da tudi ta de- javnik najbrž ni zanemarljiv. petek  9. oktobra 20202 V središču Gremo po vrsti. Ko je župan Jan- ko Merc nastopil mandat, je v ob- činskih fi nancah naletel na luknjo. Skrbno jo je začel krpati, seveda se pri tem ni mogel izogniti krčenju stroškov. Kot nenujno je ocenil tudi gradnjo kolesarskih stez, ki bi občino stale več kot milijon evrov. Najprej so se odpovedali gradnji kolesark po vaseh občine Dornava (na odseku štiri) ter kraku, ki bi po območju njihove občine povezoval občini Markovci in Gorišnica (od- sek tri). Ker jih je sodelovanje pri odse- ku, ki pelje proti Juršincem (odsek dva), bremenilo le za slabe štiri ti- sočake, so se odločili, da v tistem delu ostanejo. Prav tako so bili pripravljeni fi nancirati povezavo od Ptuja do Dornave (preostanek odseka štiri) – dejansko ob Dor- navski cesti mimo Gajk do začetka Dornave. Problem je nastal, ker na Ptuju primanjkuje denarja Ker se je zgodba z denarjem medtem zapletla tudi na Ptuju, stroški projekta so zrasli v nebo, se je mestna občina (MO) Ptuj od- ločila, da odseka kolesarske steze proti Dornavi ne bo gradila. Tako so krak črtali iz projekta in s tem občino Dornava za ta del odrezali od evropskih sredstev. Vseeno bi lahko Dornava ostala v projektu na odseku proti Juršincem. A tudi tam je pomanjkljivost denar, saj se je situacija zakvačkala okoli mostu v Pacinju. Namesto 4.000 evrov bi bila občina Dornava za ta krak po novih izračunih dolžna prispevati 195.000 evrov – za 250 metrov kolesarske poti. »Strošek, ki naj bi tako zelo podražil odsek proti Jur- šincem, je most čez Pesnico v Pa- cinju, ki leži na območju naše obči- ne. Ocena je, da bi gradnja novega mostu stala med tri in štiri milijone evrov. Saj so projektanti morali že takoj vedeti, da bo treba prečkati Pesnico. Mar niso že lani vedeli, da se bo za most potrebovalo štiri mi- lijone evrov … Če bi bile ostale občine solidar- ne, bi nam pravočasno predlagale, da najdemo nadomestne trase. Naša občina se lahko s kolesarka- mi povezuje na vse strani: proti Pa- cinju v MO Ptuj, Moškanjcem v ob- čini Gorišnica, Borovcem in Strel- cem v občini Markovci. Takšna odločitev, da so nas iz projekta na odseku štiri izbrisali, je nepoštena in pri tem ne gre nikakor za našo krivdo ali krivdo mene kot župana. Da te nekdo vrže iz projekta in ti vzame denar! Kakšna solidarnost je to!?« z bridkim priokusom razla- ga Merc. »Za ta denar bomo prikrajšani, a ne po naši krivdi« »Odsek štiri, ob Dornavski ces- ti, smo želeli obdržati, saj gre za povezavo s Ptujem kot regijskim središčem. Res smo traso po naši občini skrajšali, a povezava od Dornave do Ptuja za nas ni bila nikoli pod vprašajem. Ko bi imeli sredstva, bi potem gradnjo kolesarske steze po vaseh naše občine tudi nadaljevali. Na tem odseku smo bili res grdo izigrani. Drži tudi, da smo iz dveh odsekov Foto: ČG Ptuj, Dornava  Razočaranje, ker so izpadli iz projekta Župan Merc: »Nismo odstopili, vrgli so nas ven!« V Dornavi je čutiti veliko razočaranje, ker je občina izpadla iz regijskega projekta gradnje kolesarskih stez. Prvi, ki obžaluje situacijo, do katere je prišlo, je nedvomno župan Janko Merc. Tudi občinski svetniki in politična javnost veliko debatirajo na to temo. A po toči zvoniti je prepozno, se glasi stari slovenski pregovor. Ptuj  Brezplačnega avtobusa letos najverjetneje ne bo več na ulicah Občina in Arriva brez dogovora: mestni avtobus ostaja parkiran Vse od marca naprej mestni avtobus po Ptuju ne vozi več. Čeprav je imelo vodstvo občine konec prejšnjega meseca sestanek s predstavniki Arrive, podjetja, ki je doslej izvajalo prevoze, se očitno niso dogovorili nič. Vzpostavitev ponovne linije bi bojda pomenila dodatne zaplete z birokracijo in omejevanjem števila potnikov. Foto: ČG Kdaj se mestni avtobus vrača na ptujske ceste? Stroški odseka 2: Ptuj–Juršinci Prvotna ocena (€) Sedanja ocena (€) Občina Skupna vrednost Lastni delež Skupna vrednost Lastni delež Ptuj 812.000 146.000 1 mio 180.000 Dornava 21.000 3.800 1,1 mio 195.000 Juršinci 915.000 165.000 1,4 249.000 Skupaj 1,7 mio 315.000 3,5 mio 624.000 Vir: občina Dornava Stroški odseka 4: Ptuj–Dornava Prvotna ocena (€) Sedanja ocena (€) Občina Skupna vrednost Lastni delež Skupna vrednost Lastni delež Ptuj 924.000 166.000 1,1 mio 210.000 Dornava 979.000 176.000 1 mio 242.000 Skupaj 1,9 mio 342.000 2,1 mio 452.000 Vir: občina Dornava Foto: ČG Župan občine Dornava Janko Merc: »Razlaga MO Ptuj je bila, da ne more sodelovati v obeh odsekih dva in štiri zaradi pomanjkanja fi nančnih sredstev. Odločila se je, da ne bo sodelovala v odseku štiri, istočasno pa je državna in evropska sredstva, tudi naša, prerazporedila na druge odseke. Sprašujemo se, s kakšno pravico so sredstva, ki po razdelilniku pripadajo občini Dornava, prerazporedili na druge odseke, saj občina Dornava od gradnje kolesarskih povezav ni odstopila. Pošteno bi bilo, da bi nam dali možnost poiskati drugo traso kolesarske poti, če za MO Ptuj ni zanimiva načrtovana povezava, češ da sta na tej poti le pokopališče in Gajke.« Foto: M24 Razrez stroškov, ki bi občino Dornava bremenili pri gradnji odseka dva proti Juršincem, pokaže, da bi po prvotni oceni lastni delež občine zna- šal blizu 4.000 evrov, po sedanji ocenjeni vrednosti pa 195.000 evrov. Po prvotnem izračunu bi Dornava skupaj s pridobljenimi sredstvi EU in dr- žave nosila breme 21.000 evrov, po novem izračunu bi to bilo 1,1 milijona evrov. Župan Janko Merc meni, da občina takšnega stroška ne more prev- zeti. »Smo pa plačali že svoj del stroškov za projektiranje,« je dodal. zaradi fi nančne nezmožnosti sami odstopili. Vendar: kaj bi bilo, ko bi se projekt začel izvajati, mi pa ne bi imeli denarja za pokrivanje stroškov?! Da se nas je žrtvovalo na račun celotnega obstoja projek- ta, ni niti najmanj pošteno. Zadnji hip se je sprejela takšna odločitev. Evropska in državna sredstva za regijske projekte pripadajo tudi občini Dornava! Za ta denar bomo prikrajšani, a ne po naši krivdi. Mi smo odsek štiri načrtovali, vendar so nas potem drugi vrgli ven. Sedaj žal več ni možno nič spremeniti,« je opozoril prvi mož dornavske ob- čine in spomnil, da je bila idejna za- snova ter fi nančna konstrukcija za regijski projekt gradnje kolesarskih povezav izdelana za vse sodelujo- če občine, tudi Dornavo. Regijski denar iz evropskih in državnih vi- rov bi po analogiji prav tako moral pripadati njihovi občini. Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020 COLOR CMYK stran 3 Prevozniki naj sledijo Talumovim navodilom Glavna cesta skozi Kidričevo in ceste, ki se nanjo navezujejo, se bodo težkega tovornega prome- ta razbremenile šele po izgradnji obvoznice. A dotlej tovornjakov s cest, ki vodijo do kidričevske go- spodarske cone, ni moč umakniti. Najoptimalnejša rešitev za prome- tne zamaške pred Talumom je, da vozniki tovornih vozil dosledno upoštevajo navodila o uporabi vzporednega cestnega pasu, ki so ga v Talumu oblikovali prav z namenom, da tovornjaki pred vho- dom v tovarno ne čakajo na cesti, temveč na pasu vzporedno z njo. »Regionalna cesta mimo Taluma ni občinska, tudi ni v lasti Taluma, zato vsakršno poseganje ali ureja- nje prometa na tej cesti ni v naši domeni, ampak izključno v dome- ni pristojnih organov. Z namenom zagotovitve pretočnosti je Talum sam uredil odstavno nišo, preko katere je dovoljen vstop tovornim vozilom. Vsi prevozniki, namenjeni k nam, so bili o pravilnem razvr- ščanju obveščeni, a žal nekateri tudi ne upoštevajo naših navodil in vstopajo v industrijsko cono ne- posredno s ceste,« so za naš časo- pis pojasnili v Talumu. Največja gneča ob torkih in četrtkih »Iz naših evidenc in spremljanja statističnih podatkov je razvidno, da je največja obremenitev med torkom in četrtkom, nikakor pa ne enakomerno skozi ves delovni teden. Zaradi ukrepov za upoča- snitev in zaustavitev širjenja ko- ronavirusa ter omilitev negativnih posledic, ki smo jih sprejeli v Talu- mu, to povzroča dodaten pritisk na pretočnost vhoda v industrijsko cono. Z 21. septembrom smo po napovedi vlade, da bo potrebno ob vstopu v delovne prostore meriti temperaturo zaposlenih in obiskovalcev, začeli tudi s testnim merjenem temperature. To pome- ni, da mora vsak voznik fi zično k merilcu temperature na tovornem vhodu, kar posledično pomeni ča- sovno podaljšanje vstopa za posa- mično vozilo in nastajanje gneče na regionalni cesti,« so še pove- dali v kidričevski tovarni aluminija in dodali: »Naj ob tem izrazimo prepričanje, da je vseeno veliko bolj spodbudno za vse nas, da v tovarno vstopa več tovornjakov, kot jih je v obdobju epidemije ko- ronavirusa. Čim hitrejše okrevanje gospodarstva, ki se kaže tudi v povečanem prometu v tovarno, si lahko samo želimo.« petek  9. oktobra 2020 3Aktualno Kidričevska obvoznica: preobrat pri izbiri izvajalca Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je objavila odločitev o izbiri izvajalca del za gradnjo kidričevske obvoznice. Pritožba hrvaškega ponudnika GP Krk v konzorciju s slovenskim gradbenikom Trgograd je bila uspešna. Tako kaže v sredo objavljena odločitev o oddaji del, ki sicer še ni pravnomočna. Trenutno teče osemdnevni pritožbeni rok. Razpisni postopek za izbiro izvajalca del na kidričevski obvoznici se je začel v začetku leta. Na razpis se je prijavilo sedem ponudnikov. DRSI je izbrala partnerja z najugodnejšo ponudbo, to sta bila rogaški Kit-ak in slovenjebistriški Map-trade. Vrednost ponudbe je bila 8,2 milijona evrov. Hrvaško podjetje GP Krk, ki nastopa v konzorciju s podjetjem Trgograd, je predložilo drugo najugodnejšo ponudbo v znesku 8,9 milijona evrov. Ker sta GP Krk in Trgograd odločitvi DRSI, da bi obvoznico gradila Kit-ak in Map-trade, oporekali, je zadeva pristala na Državni revizijski komisiji. Temeljni očitek na odločitev o izbiri izvajalcev se je nanašal na neustreznost referenc in nedoseganje z razpisom zahtevanih tehničnih ter kadrovskih virov. Map-trade na seznamu subjektov z negativnimi referencami Državna revizijska komisija je avgusta sporočila, da se odločitev DRSI o izbiri ponudnika razveljavi. Na DRSI so temu sledili in vnovič vzeli pod drobnogled vseh sedem prispelih ponudb. Sredi tega tedna so na portalu javnih naročil objavili: »Dela se za ponudbeno vrednost 8,9 milijona evrov oddajo podjetjema GP Krk in Trgograd.« Na tokratno odločitev DRSI je vplivala tudi uvrstitev družbe Map-trade na seznam gospodarskih subjektov z negativnimi referencami. Gradbenik je na neslavnem seznamu pristal 13. julija letos. Če na sedanjo odločitev DRSI ne bo pritožbe, bo ta v osmih delovnih dneh postala pravnomočna. Nato bo sledil podpis pogodbe in uvedba izvajalca v delo. Zgradila se bo nova cesta dolžine štiri kilometre (obvoznica) z ureditvijo priključka na glavno cesto Ptuj–Slovenska Bistrica. Zgradili bodo priključne in traktorske ceste, šest križišč, površine za kolesarje in pešce, podvoz pod industrijskim železniškim tirom ter podhod za živali. V projekt je vključena ureditev krajine okoli novozgrajene infrastrukture. Foto: MZ Čeprav je bila ocenjena vrednost gradnje obvoznice s spremljajočo in- frastrukturo 14,7 milijona evrov, jo bodo predvidoma zgradili za šest milijonov evrov nižji znesek. Vrednost ponudbe izbranega izvajalca del, ki sicer še ni pravnomočna, znaša 8,9 milijona evrov. Kidričevo  Pred Talumom zaradi merjenja temperature vsako jutro prometni zamašek Jeza voznikov zaradi čakanja Novi prometni zamašek se je to jesen pojavil na Tovarniški cesti v Kidričevem, pred vhodom v to- varno Talum. Nepretrgane kolone se ustvarijo okrog 7. ure zjutraj. Prometni zamašek po besedah očividcev nastaja zaradi merjenja temperature na vhodu v tovarniški kompleks. V kolono vozil se na silo vključujejo tudi tovorna vozila, ki vozijo za Talum. Vozniki avtomobilov in mopedisti pa med tovornjaki vozijo slalom, kar je z vidika varnosti skrb vzbujajoče. Foto: Arhiv ŠT V Talumu so poudarili, da so poslovne partnerje, ki za tovarno opravljajo storitve logistike, ponovno opozorili, naj za vstop v tovarniški kompleks dosledno upoštevajo navodila o uporabi vzporednega pasu. Prometne težave so večplastne »Povsem razumemo jezo tistih udeležencev v prometu, ki spoštujejo cestnoprometne predpise in omejitve hitrosti na omenjeni cesti. Opažamo pa tudi vse več objestnih voznikov s povečano hitrostjo, ki se je po ureditvi in sanaciji ceste še dodatno zvišala. V Talumu se zavedamo resnosti situacije, zato bomo naredili vse, da poiščemo dodatne rešitve za kar se da hitre postopke vstopanja na naše območje in dodatno obveščanje naših poslovnih partnerjev,« so poudarili v Talumu. Slovenija  Zdravstvo na preizkušnji Manj izdanih napotnic, čakalne vrste vse daljše »V času epidemije covida smo pozabili na vse drugo. Obsta- ja samo covid, vse se vrti okrog covida, zapiramo oddelke, prerazporejamo kadre, prestavljamo ambulantne preglede, omejujemo dostop do osebnih zdravnikov in zdravstvenih storitev in ne opravljamo posegov, diagnostike in operacij, ki bi jih morali. Koliko škode s tem nastaja? Koliko ljudi je zaradi tega umrlo – ali pa še bo? Smo pozabili na načelo pri- mum nil nocere (najprej ne škodi)? To načelo je še vedno temelj medicine!« To je ena izmed kopice pripomb zdravniških kolegov, na katere od- govarja prof. dr. Alojz Ihan na spletni strani zdravniške zbornice. Gre za eno od vprašanj, ki se očitno porajajo ne samo navadnim laikom, pač pa tudi doktorjem medicine. Minister za zdravje Tomaž Gantar si- cer pravi, da je pač koronavirus tu in da mu predvsem želimo prepreči- ti vstop v zdravstvene ustanove. Poleg dejstva, da je 780 zdravstvenih delavcev že bilo okuženih z virusom, še večjo težavo pri organizaciji dela predstavljajo karantenske odločbe ostalih zaposlenih. Čakalne vrste so se v času od začetka epidemije v sredini marca podaljšale, o težavah pacientov, ki ne morejo kontaktirati osebnih zdravnikov, pa smo že večkrat pisali. Preobremenjenost primarnega zdravstva bo tako nedvomno pustila neizmerljive dolgoročne posle- dice. 30 % manj diagnoz raka nedvomno ne odražajo izboljšane zdra- vstvene slike Slovencev, pač pa nedelovanje sistema v času krize. 300.000 manj napotnic Foto: Nataša Juhnov Letos je bilo izdanih 304.000 manj napotnic kot lani v enakem obdobju. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je letos v obdobju med marcem in avgustom bilo izdanih 1,3 milijona napotnic za specialistični pregled ali poseg oziroma drugače rečeno okoli 304.000 napotnic manj kot lansko leto. Rečeno drugače, k specialistu je bilo napotenih 19 odstotkov manj pacientov. Medtem ko so zadnje dostopne številke iz avgusta in julija tako rekoč enake tistim iz leta 2019, je bilo junija letos izdanih celo 41 tisoč več napotnic kot junija lani. Gre bržkone za korekcijo iz začetnih mesecev karantene, ko so bili vsi nenujni deli življenja ustavljeni, vključno z nenujnimi pregledi in posegi v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Aprila je bilo napisanih komaj slabih 110 tisoč napotnic, kar je manj kot tretjina v primerjavi z aprilom leto prej. Maja je bila razlika manjša, pa še vedno je znašala slabih 100 tisoč napotnic. Ob poslabševanju stanja je pričakovati še več podobnih novic, kot je tista iz jeseniške bolnišnice, kjer so zara- di izpada kadra bili primorani zapreti tri oddelke in prekiniti izvajanje vseh nenujnih posegov. Pri receptih takšnega drastičnega upada NIJZ ni zabeležil, saj jih je bilo napisanih 35.000 manj kot lani v absolutnih številkah oziroma slabih 5 %. Zgolj dodaten denar ne bo rešil težav Čakalne vrste se daljšajo, vlada pa na njih odgovarja, kot edino zna: s povečano potrošnjo. A ta seveda ne more reševati sistemskih težav slovenskega zdravstvenega sektorja ali, kot so zapisali pri Za- vodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS): »Zgolj zagotavlja- nje dodatnih sredstev ne bo zadoščalo. Dejstvo je, da ZZZS ne more oddati vseh programov, ki jih razpiše, saj ni zdravnikov. Zato so nujni sistemski ukrepi, kot so povečanje vpisa na medicinsko fakulteto, op- timizacija poteka specializacije družinske medicine (v zadnjih letnikih naj poteka na primarni ravni, in ne na klinikah), pozitivna promocija poklica zdravnika na primarni ravni, uvoz zdravnikov iz tujine.« Foto: Arhiv M24 Čakalne vrste pacientov pred eno od slovenskih bolnišnic ... Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 4 Vrednost celotnega kolesarske- ga odseka od Ptuja, preko Hajdine in Kidričevega do Majšperka znaša okrog 8,7 milijona evrov. Kot ome- njeno, je vrednost del na območju majšperške občine nekaj več kot dva milijona evrov, od tega sofi - nanciranje iz evropskega sklada znaša 1,3 milijona evrov, država naj bi prispevala dobrih 300.000 evrov, ostalo občina. Trenutno so vse sodelujoče občine v fazi pri- dobivanja zemljišč, potrebnih za gradnjo kolesarske povezave. »Pri nekaterih odkupih zemljišč nasta- jajo težave, vendar se borimo in skušamo to urediti,« je priznala županja Darinka Fakin na seji ob- činskega sveta. Novi pločniki in traktorsko-kolesarske poti Po uspešnih odkupih, morebiti tudi razlastitvah, bo sledila izved- ba javnega naročila za gradnjo in predvidena gradnja v letih 2021 in 2022. Od Brega do Majšperka bo potekala enostranska dvo- smerna kolesarska povezava, ki jo lahko na odsekih, kjer ni ploč- nika, enakopravno uporabljajo tudi pešci. Od Majšperka do Vrh bodo kolesarji uporabili javno pot Gajser–Vrhe. Skozi Vrhe do kro- žišča na Ptujski Gori bo potekala obojestranska kolesarska pot, ob kateri bo izgrajen tudi pločnik za pešce. S Ptujske Gore do Podlož bodo kolesarji uporabili javno pot Stara cesta, od Podlož do meje z občino Kidričevo pa bo ločeno ob regionalni cesti zgrajena traktor- sko kolesarska pot. petek  9. oktobra 20204 Podravje Majšperk  V teku odkupi zemljišč za kolesarke Štiri evre za kmetijsko, 17 za stavbno zemljišče Občinski svetniki so potrdili načrt občine za gradnjo kolesarskih povezav v Majšperku. Vrednost del na območju te haloške občine je ocenjena na nekaj več ko dva milijona evrov, približno petino denarja bo zagotovljenega iz proračuna. Foto: Mojca Vtič Občinski svetniki so na zadnji seji potrdili odkup 103 zemljišč za potrebe izgradnje kolesarske povezave. Občina zemljišča kupuje po 4,00 EUR/m2 za kmetijska zemljišča in 16,70 EUR/m2 za stavbna zemljišča. Destrnik  Obnova najbolj kritičnih cest Pet cestnih odsekov v novi podobi Na Ločkem Vrhu so v nedeljo slovesno odprli slabih 200 me- trov prenovljene ceste od Kosove kapele do vodohrama. Rekonstrukcija odseka na Ločkem Vrhu pa je samo ena od petih in- vesticij, ki jih občina letos izvaja na področju cestne infrastrukture. Do- končan je tudi že projekt v vasi Gomilce, kjer so asfaltirali 209 metrov cestnega odseka Fric–Pukšič, do konca oktobra pa bodo zaključena še obnovitvena dela na preostalih treh lokacijah, kjer bodo položili še nove cevi za optično omrežje in javno razsvetljavo. Na Drstelji bodo preplastili in rekonstruirali 630 metrov ceste na relaciji Stajnko–Čeh– jez, v Strmcu med Kocmutovimi in Malekovimi 629 metrov, na skoraj 200 metrov dolgem odseku Holc–Kumer v Placarju pa je poleg novega asfalta predvidena še obnova opornega zidu. Za izvajalca so na Destrniku konec letošnjega julija izbrali podjetje Asfalti Ptuj. Celotna investicija obnove 1,9 kilometra najbolj kritičnih cestnih odsekov bo stala skoraj 171.000 evrov, občina pa jih delno za- gotavlja iz nepovratnih sredstev delno pa z ugodnim državnim kre- ditom v okviru 21. člena zakona o fi nanciranju občin, ki omogoča pri- dobitev dodatnih sredstev za sofi nanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo. Foto: Občina Destrnik Župan Franc Pukšič je prenovljeni odsek ceste na Ločkem Vrhu svečano odprl v družbi najmlajših. Haloze  Obnova dveh državnih mostov Nov asfalt in osvežena varovalna ograja Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) namerava letos na robu Haloz urediti dva mostova. V Vidmu bodo obnovili most čez Dravinjo, prebarvali bodo tudi ograjo na mostu čez Dravo na Borlu. Na dravinjskem mostu bodo izvedli investicijsko-vzdrževalna dela, med drugim bodo obnovili voziščno konstrukcijo in ograjo. Po prizadevanjih lokalne skupnos- ti je DRSI prisluhnila tudi občini Cirkulane in tako bo županjina velika želja, da bi ograja borlskega mostu, ki na nek način simbolizira vrata v Haloze in občino Cirkulane, dobila lepšo podobo. Po zagotovi- lu DRSI bo ograja še letos obnov- ljena. Oba mostova bo obnavljalo Cestno podjetje Ptuj, ki je sicer v Spodnjem Podravju tudi koncesi- onar za vzdrževanje regionalnih državnih cest. Pogodba za dela na obeh mostovih v vrednosti 54.000 evrov je med naročnikom in izva- jalcem že podpisana. »Začetek del je predviden oktobra, dela bodo predvidoma končana še letos,« so pojasnili na DRSI. Ker se v javnosti pogosto omenja potreba po ce- loviti sanaciji mostu čez Dravo na Borlu, ki leži na eni od glavnih pro- metnic v Podravju, po kateri teče tudi mednarodni promet, smo na DRSI zastavili še to vprašanje. Po- vedali so, da za obnovo mostu iz- delujejo projektno dokumentacijo (PZI), a pred letom 2022 se obno- ve ni nadejati. Foto: MZ Borlski most bo za zdaj deležen zgolj popravila in pleskanja og- raje. Temeljitejša sanacija bi po pojasnilu DRSI lahko na vrsto prišla šele po letu 2022. Foto: MZ Na mostu čez Dravinjo v Vidmu bodo sanirali vozišče in obnovili ograjo. Središče ob Dravi  Poslovna cona Lipje še vedno sameva Znižana cena zemljišč prebudila interes Veliki obeti občine Središče ob Dravi, da v poslovno cono Lipje privabi podjetja, so bili precej časa neuresničeni. Razlog za to je bila previsoka cena zemljišč. Lastnik zemljišč v poslovni coni, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, je namreč še v juniju za prodajo zemljišča pričakoval 20 evrov na m². Že takrat je župan Jurij Borko podal oceno, da naj bi realna cena za zemljišče znašala do 12 evrov na m². Župan si sicer že dolgo časa prizadeva, da bi poslovna cona zaživela; ne nazadnje je občina v poslovno cono že vložila zajeten izkupiček proračunskih sredstev. »Vložek je bil postopek OPN med letoma 2008–2013, v katerem je bila tudi cona. Stal je 35.000 evrov, za cono naloženi občinski podrob- ni prostorski načrt pa je skupaj z arheološkimi raziskavami stal ne- kaj čez 20.000 evrov,« je povedal Borko. Čeprav natančna cena zemljišč še ni določena, pa je Sklad že pri- stal na nižjo, ki naj bi se gibala okrog 13 evrov na m². Natančno pa bo cene določal po parcelaciji sodno zapriseženi cenilec. Že zdaj, po znižanju cene za 35 %, pa so se podjetja začela resneje zanimati za nakup nepremičnin. »Za zdaj sicer nobeno zemljišče še ni bilo pro- dano, a po javni objavi za prodajo zemljišč smo v kontaktih s tremi interesenti,« je navedel Borko. Pripravili naj bi jim kalkulacije vseh stroškov, ki obsegajo ceno zem- ljišča s komunalnim prispevkom. »Eden od interesentov je že pos- lal pismo o nameri, z dvema smo v pogovorih in čakamo na njihovo odločitev,« je povedal Borko in dodal, da bo občina poskrbela za komunalno infrastrurkturo v ce- lotni coni. Še vedno pa so odprte tudi možnosti za javno-zasebno partnetrstvo občine s kakšnim od investitorjev. Prihod podjetnikov in posledič- no odprtje delovnih mest bi seve- da močno prispevalo k razvoju kra- ja in mladim omogočilo prihodnost v občini. Koliko delovnih mest bi se s prihodom omenjenih podjetij v središko poslovno cono vzposta- vilo, je za zdaj težko napovedovati, Borko pa tudi ni razkril, katera pod- jetja se zanimajo za nakup zemljišč. Foto: MH Ptuj  Ponovno objavljen razpis ptujske knjižnice Drugič letos v iskanju direktorja Spomladi letos je bil objavljen razpis za prosto direktorsko mesto v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Edina prijavljena kandidat- ka za direktorico takrat ni izpolnjevala vseh razpisnih pogojev, zato so imenovali vršilko dolžnosti Mileno Doberšek. In že takrat so sklenili, da bodo jeseni vnovič peljali postopek izbire direktorja s polnimi pooblastili. Razpis je bil objavljen v torek. Deset dni časa imajo kandidati za prijavo na razpis za prosto de- lovno mesto direktorja ptujske knjižnice, ki je bil objavljen v torek, 6. oktobra. „Tak sklep, o objavi razpisa jese- ni 2020, smo sprejeli že spomladi na seji sveta zavoda, ko smo dolo- čili vršilko dolžnosti. Gre za dokaj dolgotrajen postopek, tako da, če se prijavijo kandidati, ki bodo iz- polnjevali vse pogoje za izbiro, bo v najboljšem primeru januarja di- rektor imenovan. Potrebujemo na- mreč soglasja občin ustanoviteljic in mnenja občin pogodbenic, šele nato lahko z izbranim kandidatom sklenemo pogodbo,“ je postopek pojasnila Mirjana Nenad, predse- dnica sveta Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Pogoj za imenovanje je še ved- no opravljen bibliotekarski izpit, v nasprotnem primeru bi bilo treba spremeniti odlok o ustanovitvi. Prav ta pogoj pa povzroča največ težav številnim potencialnim kandi- datom. Zaradi tega edina prijavlje- na kandidatka na spomladanskem razpisu ni izpolnjevala pogojev. Knjižnico torej tudi v prihodnje mora voditi nekdo iz stroke. Seve- da pa si bo moral zagotoviti tudi politično podporo v občinah usta- noviteljicah in svetu zavoda. Foto: ČG V. d. direktorice ptujske knjižnice je trenutno Milena Doberšek. Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020 COLOR CMYK stran 5 „Komaj smo čakali sanacijo, saj se je promet v zadnjih letih moč- no povečal. Po ulici divjajo, vozijo bistveno prehitro, nihče se ne drži omejitev, čeprav je zelo ozka. Želeli smo si prenovo, ampak tako kot poteka zdaj, ni najbolje. Trenutno po popolnoma razkopanem ces- tišču komaj pridemo do hiš, dela bodo trajala precej časa. Zaradi počenih vodov smo bili brez vode in elektrike, spuščal je tudi plin. Sprašujemo se, kdo upravlja s temi komunalnimi vodi in kako to, da ne vedo, kje potekajo in jih med de- lom tako pogosto poškodujejo,“ se sprašujejo krajani Peršonove ulice. Prepričani so tudi, da ni bilo treba razkopati celotne ulice ozi- roma, da bi del od krožišča z Ulico 5. Prekomorske proti vila blokom in gostišču Grabar lahko delali, ko bi zaključili spodnji del. A na ptuj- ski občini pojasnjujejo, da to ne bi bilo smotrno: „Na odseku od Volkmerjeve do 5. Prekomorske se je odstranil asfalt v celoti, ker se na tem delu izvaja vodovod – glavni vod in priključki čez cesto. Odstranjevanje po segmentih tik pred izvedbo vodovoda ne bi bilo smotrno. Glede na terminski plan in rok izvedbe smo sočasno začeli tudi z izvedbo telekomunikacijskih vodov iz zgornje strani proti križi- šču 5. Prekomorske, zato smo mo- rali odstraniti tudi asfalt pločnika, saj so ti vodi predvideni v pločniku. Asfalt ceste pa je ostal ravno s tem namenom, da promet čim dlje, ko- likor je to mogoče, poteka po asfal- tu. Zdaj se na tem odseku izvaja že tudi vodovod.“ Občasno popolne zapore O problemih, ki so posledica menjave priključkov, pravijo, da izvajalci (Javne službe Ptuj in Ko- munalno podjetje Ptuj), defekte sproti odpravljajo in zagotavljajo stalno dostopnost do vodovodne- ga omrežja. Trenutno je zaradi del tudi v zgornjem delu ulice, proti gostilni Grabar, polovična zapora, občasno bo zaradi prekopov za komunalne vode popolna zapora tega dela. Iz- vaja se namreč menjava glavnega voda in hišnih priključkov s strani Volkmerjeve ceste, zamenjave as- falta pa potekajo po celotni Peršo- novi ulici do gostilne Grabar, prib- ližno 1.300 metrov. Na občini poudarjajo, da se izva- jalec trudi stanovalcem olajšati bi- vanje v času gradnje, a da dejansko občasno ni druge rešitve, kot da se ulica zapre, saj edino tako lahko delajo nemoteno. Gradbena dela so se začela 7. septembra, rok za dokončanje pa je 30. november. Dela so vredna 580.000 evrov. petek  9. oktobra 2020 5Podravje Pri ŠC Ptuj bo krožišče, v križanju Peršonove z Ulico 5. Prekomorske ne Pri Šolskem centru – na križišču z Volkmerjevo – je predvidena izgradnja krožišča, medtem ko v zgornjem delu, kjer se Peršonova križa z Ulico 5. Prekomorske, ostaja prometna ureditev nespremenjena. Dejstvo je, da je ta odsek precej nevaren, to priča tudi število prometnih nesreč, a za zdaj tam ostaja križišče. Foto: ČG Ptuj  Zaplet pri imenovanju direktorice Doma Dokl zahteva vpogled v dokumentacijo Prejšnji mesec je svet Doma upokojencev Ptuj za novo direk- torico izbral Vesno Šiplič Horvat, dosedanjo strokovno vod- jo tega zavoda. Njen protikandidat Dejan Dokl je od skupaj devetih glasov dobil podporo dveh članov. A kot kaže, še ni vrgel puške v koruzo. Od predsednice sveta zavoda je zahteval vpogled v dokumen- tacijo, kar mu je bilo tudi omo- gočeno. Čeprav še ni sprožil upravnega spora, ni izključena možnost, da ga bo. Simona Lacko, predsednica sveta Doma upokojencev Ptuj, je potrdila, da je Dokl na svet naslovil prošnjo za vpogled v dokumentacijo, kar mu je bilo tudi omogočeno: „Pogledal je dokumentacijo izbrane kandi- datke in moram poudariti, da je bilo to sodelovanje med nami povsem korektno. Na pregledu dokumentacije sva bili prisotni jaz in pravnica v domu. Kasneje je zaprosil še za predajo doku- mentacije v elektronski obliki. Mi s tem nimamo nikakršnih težav in smo mu tudi to omogočili. Želimo namreč, da se postopek vodi transparentno. Upamo, da ne bo zaple- tov in da bo imenovanje do 1. decembra, ko naj bi nova direktorica na- stopila to delovno mesto.“ 30. novembra se namreč Jožica Šemnički poslavlja z mesta direktori- ce drugega največjega doma v državi. Razen če do takrat Šiplič Horva- tova ne bo imenovana. V tem primeru obstaja možnost, da bo sedanja direktorica za nekaj časa prevzela vedejevstvo. Seveda pa lahko svet za to do imenovanja pooblasti izbrano kandidatko ali koga tretjega. A Lackova ne pričakuje, da bo to potrebno. Kljub prošnji za vpogled na- mreč postopek teče nemoteno. „Glede na to, da je bil izid glaso- vanja jasen, velika večina je bila za izbrano kandidatko, ni razlo- gov, da postopka skladno z za- konom ne peljemo naprej. Takoj po izbiri smo za soglasje zapro- sili še pristojnega ministra. Sicer pa je bila vložena le prošnja za vpogled in ne upravni spor,“ po- jasnjuje Lackova. Ali bo uporabil to možnost, smo želeli vprašati tudi Dejana Dokla, ki pa se na telefonske klice ni odzival. Pozitivno mnenje k imenova- nju je dala tudi lokalna skupnost oziroma velika večina svetnikov Mestne občine Ptuj. Foto: ČG Bo Vesna Šiplič Horvat decembra sedla na direktorski stolček? Ptuj  Prenova Peršonove ulice v teku Nezadovoljni z načinom dela izvajalcev Ena najbolj prometnih cest v severnem delu Ptuja, Peršonova ulica, je končno prišla na vrsto za sanacijo. Čeprav so si obnove razpokane in dotrajane ulice želeli, se številni prebivalci zdaj pritožujejo zaradi oteženega dostopa do do- mov. Prepričani so, da ne bi bilo treba razkopati cele ulice in da bi lahko delali fazno. Pogosto imajo tudi probleme s poškodbami komunalnih vodov; večkrat so ostali brez vode, zaradi izpuščanja plina pa so nekateri iz varnostnih razlogov za nekaj časa celo morali zapustiti domove. Ptuj  Občina zbira ponudbe za oddajo vrtičkov Do lastnega vrta za pičlih 17 evrov letno Čeprav je bilo predvideno, da bodo novo urejeni vrtički na Mlinski cesti na Ptuju v uporabi že spomladi, so se roki iz različnih razlogov zamaknili. Rok za oddajo ponudb je potekel že marca, zdaj pa se je občina lotila novega zbiranja interesentov. Koliko jih je, bo znano v začetku novembra. V začetku tega leta se je ptujska občina lotila urejanja prvih ptujskih urbanih vrtov na Mlinski cesti. Že zdavnaj je bilo zemljišče, ki je v ob- činski lasti, očiščeno, preorano in pripravljeno za nadaljnje posege. Preden so se lotili dodatnega ure- janja površin, se je ptujska občina odločila preveriti interes med bo- dočimi uporabniki. Rok za oddajo ponudb se je vrtičkarjem iztekel marca letos, a so se zadeve zaradi epidemije ustavile. V vmesnem času je občinski svet določil natančnejše pogoje glede vrtičkarstva na Ptuju, kar je bila tudi podlaga, da lahko občina začne zaračunavati zakupnino. Sprejet je bil Odlok o urejanju in oddaji zemljišč Mestne občine Ptuj za potrebe vrtičkarstva. Na podla- gi tega zdaj javno zbirajo ponud- be. Zakupnina znaša 0,34 evra na kvadratni meter. Za 50 kvadratnih metrov to letno znese pičlih 17 evrov. Bodo pa morali upravniku zemljišča dodatno plačevati soraz- merni delež obratovalnih stroškov in manjše stroške vzdrževalnih del, ki bodo predvidoma relativno niz- ki. Predvidenih je 42 vrtičkov v veli- kosti 50 kvadratnih metrov, s sou- porabo lope za orodje. V zakup se vrtički oddajajo za nedoločen čas. Razpis je odprt, vse dokler ne bodo oddali vseh vrtičkov, prve ponudbe bodo odpirali 3. novem- bra. Ključni pogoj je bivanje v MO Ptuj, pri čemer se točkujejo leta bivanja. Maksimalno število točk prejmejo tisti, ki na Ptuju stanujejo nad 20 let. Pomemben segment, ki vpliva na prednostno oddajo vrtič- kov, je tudi oddaljenost kraja biva- nja ponudnika od Mlinske ceste. Prednost imajo tisti, ki stanujejo v neposredni bližini. Pogodba bo formalno sklenjena po podpisu na terenu, ob prevzemu vrtička. Na ptujski občini so interesentom za vse dodatne informacije na voljo na telefonskih številkah 748 2974 ali 748 29 69.Foto: ČG Občina preverja interes med vrtičkarji. Foto: ČG Sanacija Peršonove je v teku; zamenjal se bo asfalt vozišča in pločnika za pešce, obnovila in uredila meteorna kanalizacija, zamenjan bo glavni vodovod in hišni priključki, obnovila pa se bo tudi druga komunalna infrastruk- tura: telekom, kabelski in elektro vodi. V igri ostajajo le večji vrtovi Na Mlinski cesti je bila najprej predvidena ureditev vrtov dveh velikosti; 50 in 25 m2. Zdaj so v igri le večji: 50 m2. Na voljo bo predvidoma 42 vrtičkov. Poskrbljeno bo za primerno odlaganje odpadnega materiala z vrtov, za odvoz odpadkov in ostale storitve, ki se v sklopu namenskosti rabe površine potrebujejo. Predvidena je postavitev lop, s souporabo več vrtičkarjev, urejeni bodo zbiralniki deževnice, pa vodovod za primer sušnega obdobja, gramozirane potke in ograja. Foto: ČG Dejan Dokl Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  9. oktobra 20206 V središču Eden od glavnih zaključkov av- torjev študije Mojce M. Plesničar, Marka Drobnjaka in Katje Filipčič je, da vpliva pandemije in ukrepov zoper njo ne bodo čutili le zdra- vstvo, šolstvo in gospodarstvo. Posledice so namreč že zaznavne tudi na področju kriminalitete, še več pa jih po njihovem mnenju lah- ko pričakujemo v prihodnje, tudi ob zajezitvi pandemije in pričako- vanem sproščanju ukrepov. Porast koronakriminalitete Kriminalna dejanja so neizbežna v vsaki družbi, njihova pogostnost in vrste pa so odvisne od številnih dejavnikov, tudi od vsakokratnih socialnih okoliščin in družbenih razmer. Glede na spremenjene razmere v času pandemije co- vid-19 kriminologi po vsem svetu ocenjujejo, da je in bo tako v struk- turi kot obsegu kriminalitete prišlo do pomembnih sprememb. Rdeča nit teh napovedi je v dejstvu, da se zaradi trenutnih razmer krepijo dejavniki, ki spodbujajo nekate- re vrste kaznivih dejanj, po drugi strani pa onemogočajo tiste, ki so nujni za druge oblike kriminalitete. Logičen je porast tako imenovane koronakriminalitete, torej dejanj, katerih skupni imenovalec je iz- koriščanje pandemije in trenutnih okoliščin. »Gre predvsem za razne oblike goljufi j pri nabavljanju, po- narejanju in tihotapljenju zaščitne opreme, velikokrat v povezavi z organiziranim kriminalom, o zlo- rabah pri uveljavljanju raznih oblik pomoči, ki so na voljo v tem času, na primer zlorabe delodajalcev pri ukrepih, namenjenih varovanju delovnih mest. Poleg teh v skupi- no s povečanim tveganjem sodi tudi nasilje v družini, za katerega so dejavniki tveganja povečani že zaradi izrazito povečanega časa, ki ga družina preživi skupaj, ter ome- jenih možnosti za umik žrtev ali storilca,« navajajo avtorji študije. Generalno varljivo manj kaznivih dejanj Ukrepi za zajezitev pandemije, predvsem omejitve gibanja in dru- ženja, pa niso idealni za kriminalna dejanja, ki terjajo združevanje več- je množice ljudi ali intenzivnejši stik med posamezniki, saj žeparji tako rekoč nimajo možnosti za Slovenija, Podravje  Vplivi pandemije novega koronavirusa na različna kazniva dejanja Največ kršitev pri stikih otrok z razvezanima staršema Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti je objavil študijo o kriminaliteti v času covida-19, ko se je zaradi ukrepov za zajezitev pandemije vsa gibanja in delovanja, ki so jih deležni posamezniki, pomembno vplivajo na njihovo psihično sliko, njihovo vedenje in ravnanje, do sprememb pa ne prihaja prepovedanega. Foto: Shuterstock/M24 O stanju na Uradu za delo Or- mož je spregovorila Lea Štibec, ki je izpostavila optimističen trend za iskalce zaposlitev. »V zadnjih letih se soočamo z velikim števi- lom delovnih mest, ko delodajal- ci ne najdejo ustreznega kadra. Delodajalci so dandanes priprav- ljeni zaposlovati osebe, ki nimajo ustrezne izobrazbe, pripravljeni so jih priučiti, a kljub temu ne do- bijo delavcev,« je dejala Štibčeva. Na drugi strani pa marsikateri iskalec zaposlitve nikakor ne more najti službe, kaj službe, pogosto ne dobijo niti možnosti, da bi se predstavili na razgovoru. Udele- ženci tribune so izpostavljali, da dela preprosto ne dobijo, čeprav so pripravljeni opravljati katerako- li dela. »Kot brezposelna sem bila na zavodu prijavljena že dalj časa. Po izobrazbi sem medijski tehnik, a sem se prijavljala na vsa mogoča delovna mesta. Zaposlitve kljub moji pripravljenosti, da delam kar- koli, nisem dobila,« je dejala Bea- tris Kraševec. Trg dela ni uravnotežen Po besedah Štibčeve naj bi do opisanega fenomena prihajalo predvsem zaradi neuravnotežene- ga razmerja med razpoložljivim in iskanim kadrom: »Kar se trenutno išče, so električarji, varilci, grad- beni delavci. Kar nekaj kadra pa je, kjer je presežek. Na ormoškem koncu pa v tem času težko dobijo službo grafi čni oblikovalci, veteri- narski tehniki, arhitekti. Profi li, ki so bolj vsestranski, kot so ekono- misti, se lahko hitro prilagajajo.« Pri tem na uradu kljub epidemiji letos niso zabeležili bistvenega porasta med brezposelnimi, a na Zavodu za zaposlovanje beležijo le tiste, ki so kot brezposelne osebe prijavljeni. »Tudi sama iščem služ- bo, vendar na zavodu nisem pri- javljena, pri tem pa nisem edina. Poznam več ljudi, ki so brezposel- ni, iščejo službo in niso prijavljeni,« je povedala Nina Ciglarič. Poleg tega bi pričakovali, da so prebival- ci občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž prijavljeni na uradu v Ormožu, ni pa nujno. Tako števil- ke urada niso popoln odraz realne- ga stanja ormoškega območja. Obupani bi prijeli za katerokoli delo Čeprav bi marsikdo mislil, da brezposelni z diplomami ali magi- steriji nočejo opravljati dela v pro- izvodnjah, so to tezo udeleženci tribune zavrnili. »Ogromno diplo- mirancev dela v proizvodnjah, ker preprosto niso dobili službe, ki bi ustrezala njihovi stopnji izobraz- be, preživeti pa morajo. A niti teh delovnih mest ni na pretek,« je bilo slišati. Da lov za zaposlitvijo včasih že postaja pravi boj z mlini na veter, pa pričajo tudi zgodbe, ki so jih predstavili. »Bila sem pri- javljena na zavodu in se prijavljala na delovna mesta. Bila sem na raz- govorih, kjer pa se je vedno našlo kaj, kar ni bilo po meri delodajalca. Pa najsi je šlo za pomanjkanje de- lovnih izkušenj, da imam majhne otroke, nekaj je bilo. Zato sem februarja letos odprla s. p., ker pač nekaj moraš početi, da lahko preživiš. Na začetku je šlo dobro, potem pa je prišla korona in sedaj zopet iščem zaposlitev,« je svo- jo zgodbo delila Nina Ciglarič. Pri tem pa poudarila, da nima prefe- renc, kako delo bi opravljala, le zaslužila bi rada za preživetje. Ormoško  Razkorak med statistiko Zavoda za zaposlovanje in realno sliko Mladi o realnih možnostih zaposlovanja: »Delovna mes Na Uradu za delo Ormož so mnenja, da število brezposelnih med mladimi za letošnje leto kljub epidemiji ni preveč zaskrbljujoče. Še več, vse pogosteje naj strani pa nekateri brezposelni ne morejo niti do prve zaposlitve kljub vsem možnim ukrepom in subvencijam. Stališča so soočili na javni tribuni, ki jo je na Mladi se po tem, ko obupajo nad možnostjo zaposlitev doma, odločajo za odhod v tujin Število kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke (od 13. 3. do 13. 4. 2019–2020) Leto 2019 2020 Odvzem mladoletne osebe 190. člen KZ-1 22 95 Nasilje v družini 191. člen KZ-1 108 119 Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje 192. člen KZ-1 51 47 Kršitev družinskih obveznosti 193. člen KZ-1 0 0 Neplačevanje preživnine 194. člen KZ-1 17 15 Vir: Policija Število prijavljenih iskalcev zaposlitve v starosti med 15 in 29 let Urad za delo Ormož 2019 2020 Januar 167 177 April 117 188 September 110 121 Vir: Zavod za zaposlovanje, Urad za delo Ormož Število brezposelnih po občinah (2019) Občine Brezposelni Ormož 550 Središče ob Dravi 80 Sveti Tomaž 83 Skupaj 713 Vir: SURS Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bil v decembru 2019 na Uradu za delo Ormož prijavljen 601 iskalec zaposlitve. Najbolj pričakovano bi se na ormoški urad prijavljali iskalci zaposlitve iz občin Ormož, Sre- dišče ob Dravi in Sveti Tomaž. Podatki statističnega urada pa kažejo, da je bilo ob koncu leta 2019 na tem območju več kot 100 iskalcev zaposlitve več, kot jih beležijo na Uradu za delo Ormož. Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  9. oktobra 2020 7V središču a akdan ljudi po vsem svetu radikalno spremenil. Omejitve a le na polju dovoljenega ravnanja, temveč tudi na polju tatvine, prav tako je manj tudi skupnih popivanj, ki lahko vodijo v pretep in lahke telesne poškod- be. Po podatkih iz nekaterih dru- gih držav so se ta dejanja krepko zmanjšala, ponekod so samo v nekaj tednih upadla tudi za več deset odstotkov. Kako pa je bilo v Sloveniji? Študija je zajela le prvi mesec po razglasitvi pandemije, zato od po- licije pridobljeni rezultati ne omo- gočajo statistične obdelave oz. ne dajejo možnosti zanesljive napo- vedi, ampak bo za celovitejšo sliko potrebno daljše spremljanje, se zavedajo avtorji študije. »Kot ved- no dodatno težavo predstavljajo razlike med zaznano in dejansko kriminaliteto, saj posebej na po- dročju nasilja v družini do sodnih obravnav pride le del teh kaznivih dejanj. Če torej primerjamo skup- no število zaznanih kriminalnih dejanj v obdobju od 13. marca do 13. aprila lani in letos, ugotovimo, da je bilo letos 70 kaznivih dejanj manj; sodeč samo po tem rezul- tatu bi lahko torej preuranjeno ocenili, da se s kriminaliteto ne dogaja nič posebnega. A nekaj povsem drugega je, če se poglo- bimo v posamezne vrste kaznivih dejanj, kjer odkrijemo velik porast kaznivih dejanj, povezanih z varo- vanjem zakonske zveze, družine in otrok, pod drugi strani pa največji upad pri gospodarskih kaznivih dejanjih ter pri kršenju javnega reda in miru.« Povečana trenja v družinah Po podatkih policije so bila ka- zniva dejanja s področja družine v tem času izrazito izpostavljena, na izrazito povečano nevarnost za družinsko nasilje po vsem svetu v času pandemije pa so pravzaprav opozarjale vse policije ter vladne in nevladne organizacije. »Delno razlog za povečano nasilje leži v samem dejstvu, da so družine prisiljene več časa preživljati sku- paj. Vendar obdobje pandemije in ukrepov zoper njo ne pomeni po- večanega tveganja le zaradi časov- ne dimenzije teh stikov, temveč tudi ali predvsem zaradi poveča- nega stresa ter razdražljivosti na strani storilcev kot tudi povečane- ga občutka nemoči in nezmožnos- ti iskanja izhoda na strani žrtev.« Kot je razvidno iz priložene tabele, je policija zabeležila najiz- razitejši porast prijav kaznivega dejanja odvzema mladoletne ose- be, kar avtorji študije pripisujejo omejevanju gibanja in precejšnji negotovosti, ki je v začetku pan- demije vladala glede stikov otrok z razvezanima staršema. »Čeprav so kasneje pravosodno ministrstvo, varuh človekovih pravic in Vrhov- no sodišče pojasnili, da samoosa- mitev oz. omejitev gibanja na izva- janje stikov z roditeljem ne vpliva in se torej izvršujejo nemoteno, je očitno pri precejšnjem številu staršev to povzročilo resna trenja. Pogosto so narasla v takšni meri, da je prišlo do ovadbe na policijo, če starš ni dovolil stikov drugemu staršu oziroma je starš, pri kate- rem je bil otrok začasno, otroka zadržal pri sebi s sklicevanjem na omejitvene ukrepe v času epide- mije. Že to jasno nakazuje, da je v družinah prihajalo do povečanih trenj in resnih težav.« Foto: Profimedia/M24 Delali bi celo zastonj Tribuna je bila namenjena pred- vsem obravnavi problematike za- poslovanja, ki danes doleti mlade v starosti med 15 in 29 let. Težave z njihovo zaposlitvijo naj bi izhajale iz previsoke izobrazbe, neustre- zne izobrazbe, premalo delovnih izkušenj. Kot je dejala Štibčeva, na zavodu nudijo kopico ukrepov in tudi subvencije za prvo zaposlitev mladih, vendar so bili udeleženci tribune bolj kot ne mnenja, da de- lodajalcev subvencije ne prepriča- jo. Pridobivanje delovnih izkušenj tako ostaja problem in marsikateri iskalec zaposlitve je že pripravljen pozabiti na plačilo za delo. »Sama sem se znašla v situaciji, kjer sem bila pripravljena delati zastonj, samo da bi pridobila delovne izku- šnje, s katerimi bi lahko kandidira- la za delovna mesta,« je povedala mlada udeleženka tribune. Delodajalci le niso tako fl eksibilni Kljub navedbam Štibčeve, da so delodajalci pripravljeni delavca usposobiti, izkušnje iskalcev za- poslitve kažejo, da je ta pojav še vedno preredek. Razlog za to pa bi lahko tičal v manj številčnih ko- lektivih. Polona Kukovec Lakota, ki kot direktorica Mrežnega inku- batorja Ormož mladim pomaga pri reševanju brezposelnosti z us- tanavljanjem podjetij, je izpostavi- la pomembno dejstvo. »Ormoška podjetja imajo v povprečju 4,4 za- poslene. Po nekaterih projekcijah naj bi bilo to povprečje čez deset let 2,6 zaposlenega. Ob tako majh- nem številu zaposlenih si deloda- jalci težko privoščijo, da vlagajo v usposabljanje in uvajanje delovne sile, pač pa preprosto iščejo de- lavce, ki lahko nemudoma samos- tojno opravljajo delo,« je navedla. Mladi naj bi se po njenih navedbah tudi vse pogosteje odločali za sa- mostojno pot. Na eni strani gre za interes generacije, da si po svoje kroji vsakdan in delo, na drugi stra- ni pa jim tudi kaj dosti drugega ne preostane. Usodo bodo pač vzeli v svoje roke, pa če to pomeni, da bodo dvignili jadra in šli za kruhom v svet. Tudi te misli so mladi izražali na tribuni. Pričakujejo val brezposelnih Štibčeva, ki dobro pozna nihanja števila brezposelnih, je napoveda- la, da je prav mesec oktober čas, ko število brezposelnih poskoči. Razlog naj bi tičal v zaključku študijskega leta, ki med drugim pomeni, da se študentom izteče- jo statusi. Ne glede na prihajajoči val ostaja optimistična in prepri- čana, da mladi morajo ohranjati optimizem in biti izjemno prilago- dljivi na spremembe. »Za tiste, ki se še šolajo, pa je pomembno, da opazujejo tako imenovan poklicni barometer, da se lažje usmerijo v poklic, kjer bi imeli prihodnost.« sta so, služb pa ni!« j bi se dogajalo, da delodajalci želijo zaposlovati, a ne najdejo delavcev. Na drugi a temo »Izzivi na poti do zaposlitve« organiziral Mladinski center Ormož. Foto: Arhiv Svet24 no. Spodbude za mlade »Načinov podpore mladim je zelo veliko. Mladi, ki prihajajo, se med seboj zelo razlikujejo. Nekateri potrebujejo samo kako usmeritev, drugi pa potrebujejo več podpore. Z nekaterimi mladimi, ki potrebujejo dosti vodenja, se dobivamo tudi na 14 dni, jim svetujemo in jih vodimo. Nudimo jim delavnice, kjer lahko oblikujejo veščine za pridobivanje dela, potem so tukaj tudi usposabljanja, formalna izobrazba, poklicna usposabljanja. Ponujamo tudi druge programe, na primer za zaključevanje formalnega izobraževanja. Ne nazadnje pa nudimo spodbude za delodajalce v obliki subvencij za delodajalce,« je naštela Lea Štibec iz Urada za delo Ormož. Foto: KG Foto: Arhiv Svet24 Na Zavodu še zdaleč niso prijavljeni vsi, ki iščejo službo. Pozabljene oblike družinskega nasilja V javnosti je običajno največ govora in opozarjanja na nasilje nad ženskami, ki je tudi daleč najpogostejša oblika družinskega nasilja, pa vendar še zdaleč ni tudi edina. »Zdi se, da skozi razpoke padejo druge oblike nasilja v družini. To se namreč dogaja tudi na drugih relacijah in žrtve so lahko starostniki v družini, starši odraslih otrok, odrasli otroci in podobno. Podatkov o tem je že tako malo, v obravnavanem obdobju pa z njimi sploh ne razpolagamo. Kaznivo dejanje nasilja v družini po 191. členu kazenskega zakonika ne zajema nasilja, ki ga odrasli izvršujejo nad otroki, saj je temu namenjeno posebno kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, pri katerem je v opazovanem obdobju prišlo celo do upada prijav. Kot velja v primeru nasilja v družini, pa tudi ta podatek po našem mnenju ni razlog za optimizem. Še posebej v zvezi z nasiljem nad otroki je namreč povsem jasno, da službe, ki v običajnih okoliščinah lahko zaznavajo nasilje nad otrokom zaradi njegovega spremenjenega vedenja ali na podlagi drugih okoliščin, kot so šole, nevladne organizacije, pediatri, in zaradi njega tudi ukrepajo, v času samoosamitve stika z otroki sploh niso imele. Zato so bili otroci kot najbolj ranljive žrtve v bistvu povsem brez institucionalne in v veliki meri tudi kakršnekoli druge pomoči, saj nasilja nad njimi nismo niti zaznali.« Foto: Shutterstock/M24 Foto: KG V Mrežnem inkubatorju Ormož beležijo porast zanimanja za ustanavljanje podjetij. Direktorica Polona Kukovec Lakota je mlade pohvalila, da postajajo vse bolj zavzeti za ustanavljanje podjetij in samoiniciativni pri reševanju zaposlitvene problematike. »Postali so vse bolj aktivni, iščejo poti, da bi si sami ustvarili zaposlitev. Mi pa jim ponudimo prostor in znanje za odprtje podjetij in tudi pri začetnih težavah. Sploh na začetku poslovanja se pogosto obračajo na nas za nasvete in pomoč,« je dejala Polona Kukovec Lakota. Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 8 Sodelovanje med zdravstvenimi ustanovami je v teh časih, ko je naš sistem na veliki preizkušnji, še kako pomembno. UKC Ljubljana se je za izposojo kadra zdravstvene nege dogovoril s Splošno bolnišni- co Izola. Zadovoljno so povedali, da pri tem ni bilo nikakršnih težav. Tudi Univerzitetni klinični center Maribor je navedel, da se za kader pogovarja s ptujsko bolnišnico. A kot je razbrati iz odgovora vodstva SB Ptuj, dogovora še niso dosegli. „Res je, da so poslali poziv, zave- damo se, da moramo stopiti sku- paj in smo pripravljeni, obenem pa moramo poskrbeti za bolnike, ki jih imamo na zdravljenju in se pripra- viti tudi za odprtje covid oddelka. Trenutno smo polni. Ker dogajanje v naši regiji nakazuje, da lahko slej ko prej covid bolnike dobimo tudi v našo bolnišnico, smo na to prip- ravljeni z vsem, tako s prostori kot opremo, za kader pa smo tudi do- govorjeni s Psihiatrično bolnišnico Ormož. Tudi mi smo se o tem so- delovanju z direktorjem psihiatrije dogovorili brez najmanjših pomi- slekov in se mu za to zahvaljuje- mo,“ je na vprašanje, kako komen- tira možnost, da bo zdravstveni kader iz ptujske bolnišnice napo- ten na delo v Maribor, odgovorila direktorica SB Ptuj Anica Užmah. Spodnje Podravje se torej prip- ravlja na težji scenarij, seveda v upanju, da do njega ne bo prišlo. Tudi tokrat se kaže, da je kadro- vska stiska pomanjkljivost sloven- skega zdravstva in je očitno še bolj izrazita kot prostorska. Zdravstvene ustanove so prip- ravljene na solidarnost, pomagati druga drugi, a ker se s težavami soočajo prav vse, bodo morale obenem nemoteno delo zagota- vljati v primarnih ustanovah. Kot je razvidno iz grafa, ki so ga pripravili v UKC Maribor, se je sicer v zad- njih tednih stanje hospitaliziranih stabiliziralo in se giblje okrog 20, narašča tudi število odpuščenih bolnikov. Okužene paciente je že začela sprejemati bolnišnica v Slovenj Gradcu, kmalu bo bržkone na vrsti tudi Ptuj, ki ima na voljo osem po- stelj. petek  9. oktobra 20208 Zdravstvo in politika Foto: ČG V ptujski bolnišnici poudarjajo, da se zavedajo, kako pomembno je sodelovanje med zdravstvenimi ustanovami, a so kadrovsko tudi sami zelo podhranjeni. Ptuj, Maribor  Nedorečenosti v medsebojni pomoči zdravstvenih ustanov UKC Maribor računa na pomoč Ptujčanov, Ptujčani pa na Ormožane Naraščanje števila okuženih s koronavirusom od zdravstvenih ustanov terja hitro prilagajanje razmeram in iskanje vseh možnosti. Vedno bolj postaja jasno, da so še večji problem kot prostor in oprema – kadri. Prav pri tem naj bi se UKC Maribor – po poročanju nekaterih medijev – zana- šal na pomoč ptujske bolnišnice. Na Ptuju pravijo, da konkreten dogovor o tem še ni bil sprejet, so pa po drugi strani za sodelovanje že dogovorjeni s Psihiatrično bolnišnico Ormož. Tudi sami bodo namreč kmalu začeli sprejemati okužene bolnike. Če govorimo o uporabi trosloj- nih kirurških mask, stroka določa, naj jih menjamo na dve uri. Maske se namreč premočijo in po dolo- čenem času ne nudijo več zaščite, torej jih je treba nadomestiti z no- vimi. Zelo pomembno je, da jih na obrazu nosimo na pravilen način, čez nos in usta. Pomembno pa je tudi, da ko po uporabi masko od- stranimo, to tudi zavržemo in iste ne uporabljamo več, pri čemer pri odstranitvi velja poseben protokol, da ne bi ogrozili svojega zdravja ali zdravja drugih. V splošni uporabi se najpogoste- je uporabljajo kirurške maske tipa 1, s tremi sloji. Če si ogledamo sple- tno ponudbo in ponudbo tovrstnih mask po specializiranih fi zičnih trgovinah (lekarne in drogerije), ugotovimo, da njihova cena od po- nudnika do ponudnika močno niha. Za škatlo, ki vsebuje 50 takih mask, bi v različnih trgovinah odšteli od najmanj 15 do okoli 38 evrov. Podravje, Slovenija  Koronavirus se zajeda v domači proračun Družina mesečno za maske 400 evrov?! Če bi pravilno uporabljali troslojne kirurške maske za enkratno uporabo, bi imela povprečna slovenska družina obsežne izdatke; take, da si jih marsikatera sploh privoščiti ne bi mogla. Zato, čeprav to ni priporo- čljivo, uporabljajo iste zaščitne maske dlje časa. Slovenija  Delodajalci in korona ukrepi Vsesplošno merjenje temperature ni niti obvezno niti smiselno Ukrep obveznega merjenja temperature po navedbah infor- macijske pooblaščenke Mojce Prelesnik povzroča stisko delo- dajalcev in drugih predstojnikov, ko se odločajo o tem, ali je merjenje resnično potrebno in nujno ter v katerih primerih. Prelesnikova glede na veljavne predpise ugotavlja, da mer- jenje temperature nikakor ni nujen in smiseln ukrep vedno in povsod. Meni, da gre za ukrep, ki ob neustreznem izvajanju lahko vodi v množično in nezakonito zbiranje osebnih podatkov, zato posploše- vanja ter odločanje o uvedbi merjenja brez konkretnih utemeljitev in upoštevanja vseh možnih drugih, milejših ukrepov niso na mestu. Izpostavila je, da je merjenje mogoče opraviti tako rekoč brez trajne obdelave osebnih podatkov, kar je zasebnosti bistveno bolj prijazno. Pravne podlage ni Informacijska pooblaščenka je ponovila opozorilo, da za ob- vezno in vsesplošno merjenje temperature na način, da pride do obdelave osebnih podatkov, ni pravne podlage. »Delodajalci ali druge organizacije, ki niso izvajalci zdravstvene dejavno- sti, kot so na primer vzgojno- -izobraževalne ustanove, glede na določbe veljavne delovno- pravne in druge zakonodaje v običajnih razmerah niso upravi- čeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih, otrok ali drugih oseb, med katere spadajo tudi podatki o telesni temperaturi,« je pojasnila Prelesnikova. Za takšno obdelavo podatkov mora imeti delodajalec ali druga organizacija pravno podlago, pri tem pa veljajo tudi vse druge določbe splošne uredbe o varstvu podatkov. V rokah medicinske stroke Prelesnikova je poudarila, da mora o potrebnosti in smiselnosti tega ukrepa vedno presojati medicinska stroka; in sicer mora pri presoji upoštevati veljavne predpise ter zasledovati načelo soraz- mernosti. »Ukrepa torej ne bi smeli odrejati, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi, kot je denimo podpis izjave. Če se na ravni posameznih organizacij tak ukrep opredeli kot nujen, potreben in učinkovit, ga je treba izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika, ter brez prekomerne obdelave osebnih po- datkov,« je dodala. Nizkoučinkovit ukrep Kot je zapisala, je seznanjena z enim od priporočil Evropske komi- sije, ki je ukrep merjenja temperature ocenilo kot nizkoučinkovitega in hkrati cenovno zelo dragega, saj daje številne lažne rezultate. Zgolj povišana temperatura namreč glede na ugotovitve strokovnjakov ne pomeni nujno okužbe. Če posameznik pred prihodom vzame zdravilo za zniževanje temperature, je podatek napačen. Prav tako pa številni posamezniki, ki so okuženi z virusom, ki povzroča bolezen covid-19, ne kažejo znakov povišane temperature. Kazenska ovadba?! Premier Janez Janša se je na mnenje informacijske pooblaščenke odzval na twitterju in zapisal: »Popolnoma napačno, nestrokovno in skrajno škodljivo. Zrelo za kazensko in odškodninsko odgovornost.« S tem je sprožil celo vrsto odzivov, poslanec SD Matjaž Nemec pa je koalicijske partnerje pozval, naj se opredelijo do poziva predsednika vlade. Ob vseh odzivih se sicer pojavlja vprašanje, kdo je mnenje infor- macijske pooblaščenke prebral v celoti, saj je ta že v uvodnih stavkih zapisala: »Informacijska pooblaščenka nujnosti in smiselnosti tega predloga in napovedanega ukrepa Vlade RS ne more komentirati z vidika presoje medicinske stroke o preventivnih ukrepih za prepreče- vanje širjenja bolezni covid-19.« Foto: Bobo/M24 Foto: Dreamstime/M24 Foto: STA/M24 Maske za zaščito dihal, ki so narejene iz vlaknovin, so namenjene zaščiti uporabnika pred vdihovanjem aerosola iz okolice in obratno, da ščitijo okolico pred mikroorganizmi, prisotnimi v izdihanem zraku uporabnika zaščitne maske. Na trgu so na voljo maske različnih tipov; respiratorji FFP1, FFP2 in FFP3 oziroma N95 ter kirurške maske tipov 1, 2 in 2R, vsem pa je skupna oznaka CEE, s katero proizvajalec zagotavlja, da so izdelane v skladu s standardi. 700 mask za en mesec Prav visoka cena marsikomu preprečuje, da bi maske uporabljal tako, kot zapoveduje zdravstve- na stroka: menjavanje s frekven- tnostjo na dve uri oziroma tako, da ko si masko enkrat odstranimo (na primer ob zapuščanju trgovine), jo tudi zavržemo, in ko jo znova pot- rebujemo, uporabimo novo. Ob upoštevanju tega smo ugotovili, da bi družina z mamo, očetom in dvema osnovnošolskima otroko- ma na dan potrebovala 30 mask, kar na mesec – ob predpostavki, da jih ob koncu tedna družina po- rabi pol manj – pomeni okoli 700 mask. Če upoštevamo povprečno ceno škatle s 50 zaščitnimi maska- mi, ki je 30 evrov, bi torej morali starši v mesecu dni iz družinskega proračuna za maske nameniti 432 evrov. Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020 COLOR CMYK stran 9 Celotna kmetijska proizvodnja je bila v letu 2019 vredna 1.325 mi- lijonov evrov, kar je za tri odstotke manj kot leta 2018, in to kljub dej- stvu, da so bile cene višje za pet odstotkov. Nižja vrednost je bila posledica manjše proizvodnje, kot že rečeno, predvsem na področju rastlinske pridelave, ki je bila manj- ša za osem odstotkov. Vrednost vseh dohodkovnih kategorij se je lani v primerjavi z letom poprej znižala, pri čemer je treba opozo- riti na splošno zelo dobro letino v 2018. Kot je razvidno iz grafi čne tabele, ki prikazuje kmetijsko pro- izvodnjo, bruto dodana vrednost in zaposlenost v Sloveniji med le- toma 2007 in 2019, kmetijska pro- izvodnja in še bolj bruto dodana vrednost po posameznih letih pre- cej nihata, le zaposlenost v kmetij- stvu že več kot deset let ostaja na približno isti ravni. Subvencij za skoraj 250 milijonov evrov Kmetje in kmetijska podjetja so v letu 2019 prejeli 249 milijonov evrov državnih ali evropskih sub- vencij, kar ne predstavlja poseb- nega odstopanja ne navzgor niti navzdol v primerjavi z letom 2018. Kot ugotavljajo na statističnem uradu, subvencije niso vplivale na višino dodane vrednosti, ampak le na višino faktorskega dohodka, zneska, ki kmetu ostane za popla- čilo dela, kapitala in zemlje. Ker so v njem vključene tudi za kmeta zelo pomembne subvencije, fak- torski dohodek v bistvu bolje od- raža ekonomsko stanje kmetijstva kot bruto dodana vrednost. Delež subvencij v faktorskem dohodku je tako znašal 47 odstotkov, kar je za pet odstotkov več kot v letu poprej. Sicer pa je bil lani faktorski dohodek za 10 odstotkov nižji in je znašal 533 milijonov evrov, faktor- ski dohodek na zaposlenega pa je bil s skoraj 6.900 evri v primerjavi z letom 2018 nižji za devet odstot- kov. Med glavnimi razlogi za upad dohodka so statistiki našteli za tri odstotke nižjo vrednost kmetijske proizvodnje, za dva odstotka višjo vrednost vmesne potrošnje in za odstotek nižjo zaposlenost. Padec zaradi slabega pridelka sadja in grozdja Lanska rastlinska pridelava je bila ocenjena na 735 milijonov evrov oziroma 55 odstotkov vred- nosti celotne kmetijske proizvo- dnje. Čeprav so bile cene rastlin- skih pridelkov za šest odstotkov višje kot v 2018, je bila vrednost rastlinske pridelave nižja za osem odstotkov, in to zaradi kar 13 od- stotkov manjšega obsega pride- lave, predvsem občutno slabšega pridelka sadja in grozdja. V letu 2019 je bilo sadja skoraj za polovico manj kot leta 2018, zato je bila tudi njegova vrednost za 38 odstotkov nižja, cene pa so za 30 odstotkov poskočile. Vrednost vina je bila niž- ja za 21 odstotkov, oljčnega olja za polovico. Krmne in industrijske ra- stline ter žita so lani dosegle prib- ližno enake ali malo nižje vrednosti kot v letu 2018. Poskočila pa je vrednost zele- njadnic in krompirja: prvih za 20 odstotkov, in sicer zaradi večjega pridelka in višjih cen, medtem ko je bila vrednost krompirja za tretjino višja kljub za desetino slabšemu pridelku, saj so se cene krompirja dvignile skoraj za polovico. Večina kmetijske proizvodnje vezana na živinorejo Nekoliko višje cene (4 %) so v letu 2019 botrovale tudi višji vred- nosti živinoreje, tako na področju živine kot tudi prireje živalskih proizvodov. Ta je znašala 571 mi- lijonov evrov ali 43 odstotkov vrednosti celotne kmetijske pro- izvodnje. Vrednost prireje se je najbolj zvišala pri prašičih, in sicer za 17 odstotkov, predvsem zaradi višjih cen (14 %) in nekoliko večje prireje. Razen pri govedu so bile prireja in cene pravzaprav višje pri vseh ekonomsko pomembnih vrstah živine. V primerjavi z letom 2018 se je lani zvišala tudi vrednost živalskih proizvodov, saj je skupaj znašala 241 milijonov evrov oziro- ma tri odstotke več, zlasti na ra- čun višje cene mleka (7 %) in večje prireje jajc (8 %). Vrednost drugih živalskih pridelkov je bila skoraj za polovico manjša, delno zaradi sko- raj polovico nižjih količin pa tudi zaradi bistveno nižje prireje medu. Kljub temu pa je delež vrednosti živinoreje v širšem smislu, torej dejavnosti, ki vključuje vrednost prireje živine, živalskih proizvodov ter rastlinske pridelave za potrebe krme za živali, lani znašal kar 62 odstotkov vrednosti celotne kme- tijske proizvodnje, kar pomeni, da sta skoraj dve tretjini vse kmetijske proizvodnje tako ali drugače pove- zani z živinorejo. petek  9. oktobra 2020 9Kmetijstvo in podeželje Manj delovne sile in višji stroški Po podatkih Sursa je bilo lani v kmetijstvu zaposlenih 77.306 ljudi, kar je za odstotek manj kot leta 2018. Večina med njimi, 70.759, je bila samozaposlenih delavcev, poleg njih pa je v kmetijstvu delalo še 6.547 plačanih delavcev, kar je prav tako za odstotek manj kot v letu poprej. Od leta 2018 do lani so se v kmetijstvu z izjemo energije in zaščitnih sredstev povišali skoraj vsi stroški: za kar devet odstotkov so se podražile veterinarske storitve, sledijo semena, sadike in gnojila (4 %), krma (3 %), vzdrževanje strojev (6 %) … Investicije v osnovna sredstva so znašale 294, v nekmetijske proizvode pa 273 milijonov evrov; oboje je v primerjavi z letom 2018 na približno enaki ravni, medtem pa so se za kar 19 odstotkov zmanjšale investicije v trajne nasade in osnovno čredo; znašale so 20 milijonov evrov. Slovenija, Podravje  Statistiki ocenili kmetijsko proizvodnjo za lansko leto Manjša pridelava, manjši zaslužek Predvsem na račun manjše rastlinske pridelave je bruto dodana vrednost v kmetijstvu lani znašala 1,2 od- stotka bruto domačega proizvoda, kar je 0,2 odstotka manj kot v letu poprej, zato je pristal na ravni leta 2016. EVROPSKI IN SVETOVNI DAN DAROVANJA ORGANOV     Foto: SD Skoraj dve tretjini vse kmetijske proizvodnje v Sloveniji sta tako ali drugače povezani z živinorejo. Gornja Radgona  Dobre prakse v kmetijstvu Nujen pester kolobar V okviru 85. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra oziroma dnevov sejemskih vrtov so potekali strokov- no vodeni ogledi in predstavitve dobrih praks v sodobnem kmetijstvu. Kot je znano, se je zaradi novega koronavirusa večina letošnje Agre selila na splet, z običajnih nekaj dni na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni pa bo trajala vse do 7. marca prihodnje leto. Kljub temu pa so pomurski sejmarji nekaj dejavnosti pripravili v fi zični obliki, med drugim prav- kar zaključene dneve sejemskih vrtov, na katerih je Eko civil- na iniciativa Slovenije (Ekoci) predstavila omenjene prakse v sodobnem kmetijstvu. Ena od tem so bile novosti alternativ- nih poljščin in ekološki kolobar. Predavateljica dr. Darja Kocjan Ačko z oddelka za agronomijo lju- bljanske biotehniške fakultete je poudarila, da je odgovornost posa- meznikov in družbe, da zdravje, okolje in trajnostni razvoj vsak dan znova postavimo v ospredje življenja in bivanja. »Toda tudi pravila ekološkega kmetijstva in kolobarjenja so pod stalnim pritiskom eko- nomske logike, ki jo krojijo globalni trg, specializacija in industriali- zacija kmetijstva.« Predstavila je nekatere zakonitosti kolobarja in vrstenja posevkov s poudarkom na vključevanju alternativnih poljščin in poljskih zelenjadnic, tudi takšnih, ki so jih nekoč že s pridom upo- rabljale naše babice in dedki. »Iz primerov kolobarjev, v katerih se uravnoteženo izmenjujejo žita, okopavine in metuljnice, je razviden pomen časovne in biološke skladnosti. Z izboljšanim biološko uravno- teženim in dovolj širokim kolobarjem bo sčasoma manj težav s ple- veli, povzročitelji bolezni in škodljivci. Spremembe bodo opazne tudi na pridelku, ki bo večji, dolgoročno stabilnejši in bolj kakovosten. Če bomo pristopili k načrtovanju kolobarja odločno, z več poguma in zna- nja ter tako med seboj povezali pridelavo, predelavo in prodajo, bo večja tudi samooskrba z ekološkimi in biološko-dinamičnimi pridelki ter izdelki s slovenskih njiv,« je prepričana dr. Kocjan Ačkova. Foto: Agra Na Agrinih dnevih sejemskih vrtov so govorili tudi o pomenu uravnoteženega in širokega kolobarjenja, ki pripomore k temu, da je manj plevela, bolezni in škodljivcev. Vir: Surs Kmetijska proizvodnja, bruto dodana vrednost in zaposlenost, Slovenija Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  9. oktobra 2020Ljudje in dogodki10 Nazive prejelo že več kot 300 osnovnih šol V štirinajstih letih, kar poteka projekt Kulturna šola, je ta naziv prejelo že več kot 300 osnovnih šol po vsej Sloveniji. Kulturni utrip pa ni zamrl niti v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19. V šolskem letu 2019/2020 so namreč v sodelovanju z JSKD v osnovnih šolah organizirali okoli 800 kulturnih dogodkov oziroma srečanj otroških skupin z različnih kulturnih področij. V programe JSKD se vključuje približno 60 % celotne osnovnošolske populacije. Letos je naziv kulturna šola prejelo kar 85 osnovnih šol, ki so zadostile pogojem, v ožji izbor za višja priznanja pa se jih je uvrstilo trinajst. Poleg naziva Naj kulturna šola, ki jo je prejela OŠ Ajdovščina, je javni kulturni sklad podelil še priznanja v kategorijah, vezanih na velikost šole, in za posebne dosež- ke na devetih kulturnih področjih. Kot omenjeno je Naj kulturna šola leta 2020 v kategoriji male šole in podružnične šole prejela OŠ Središče ob Dravi. Glede na pisan nabor aktivnosti, ki jih na šoli izvajajo, ta naziv ni presene- čenje. Aktivni so namreč na lut- kovnem, folklornem, literarnem, gledališkem, likovnem področju, seveda na njihovi šoli ne manjka niti ubrano petje v okviru pevskih zborov, nagovarjajo še vsebine so- dobnega plesa, fi lma in avdiovizu- alnega področja. Pozornost dajejo tudi izobraževanju strokovnih delavcev, medgeneracijskemu so- delovanju, učenci sooblikujejo pri- reditve v občini, sodelujejo pa tudi na drugih strokovnih srečanjih. »Ob vsem tem pa skušamo učen- cem privzgojiti predvsem srčno kulturo,« je povedala ravnateljica. In zaradi raznolikosti ter bogatosti kulturnih dejavnosti, ki jih izvajajo na OŠ Središče ob Dravi, se lahko v kulturnem udejstvovanju najde prav vsak. »Učencem želimo omo- gočiti, da spoznajo in razvijejo svo- je talente, da so čim bolj ustvarjal- ni, da vsak v kulturni mozaik doda tisto, kar najbolje zna in kar ga veseli. Tako je vsaka naša priredi- tev pravzaprav interdisciplinarni projekt, saj zaradi majhnosti šole sodelujejo prav vsi učenci, od tis- tih s pevskim znanjem in talentom do tistih s tehničnim znanjem.« In z interesnimi dejavnostmi nadalju- jejo tudi letos. Majhnost se je tok- rat izkazala za prednost, saj lahko šola zagotavlja vse dejavnosti in ob tem upošteva priporočila v po- vezavi s covidom-19. »Resnično se trudimo, da dejavnosti ne bi zasta- le,« je še dodala Mundova. Tako kot obrazi je tudi kultura vidna le na pol Priznanja in nazivi so bili šolam izročeni konec septembra v Lju- bljani, kjer je direktor JSKD Marko Repnik poudaril, da je v osnovnih šolah po Sloveniji kultura prisotna na zelo visoki ravni in na vseh pod- ročjih kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja. Priznal je, da je leto 2020 na področju kulture, kot tudi na drugih področjih delovanja, leto prilagajanj, odpovedovanj, spletnih pogovorov, dogovorov, organiziranj in sestankovanj. »Kot obrazi vseh nas je tudi kultura le- tos vidna samo na pol in naša sku- pna naloga je, da ko bomo sneli maske, kultura (ravno tako kot naši obrazi) spet zažari v vsej svoji lepoti, pomembnosti in pozitivno- sti.« Kultura nas namreč bogati, hrani našo dušo, spodbuja čustvo- vanje, in kot je dejal igralec, komik, voditelj – Ptujčan Tadej Toš, kaj pomeni preživeti, če ne moremo živeti! Podravje  Med dobitnicami najvišjih priznanj tudi podravske šole V kulturi lahko delček sebe izrazi prav vsak Javni sklad za kulturne dejavnosti je konec septembra proglasil najbolj kulturno šolo. Naziv Naj kulturne šole v kategoriji male šole in podružnične šole je prejela OŠ Središče ob Dravi. »Gre za visoko priznanje in potrditev dela na kulturnem področju, obenem pa pomeni veliko zavezo in spodbudo za nadaljnje delo,« je dejala ravna- teljica Jasna Munda. Tomas Sport Znamka Tomas Sport je slo- venskim kupcem znana že vse od leta 2001, ko je odprla svo- jo prvo poslovalnico. Že od sa- mega začetka je cilj znamke Tomas Sport, da slovenskim kupcem ponudi vrhunske, svetovno znane znamke po ugodnih in dostopnih cenah. Veseli nas, da lahko posledič- Kam po zimsko in jesensko kolekcijo? Ker se zavedamo, da se vprašanje iz naslova ne poraja samo nam, ampak tudi mnogim bralcem, smo se odločili, da Vam olajšamo odločitev. V sodelovanju s trgovino Tomas Sport smo Vam pripravili neverjetno akcijo. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji nagradne igre na www.radio-ptuj.si. vsak torek med 17. in 18. uro Ptuj Ime in priimek: _________________________________________ Naslov: _______________________________________________ Telefon: _______________________________________________ Podpis: ________________________ no te znamke in to kakovost ponudimo tudi Vam, našim zvestim obiskovalcem Qcen- tra Ptuj na Puhovi. Med zgoraj omenjenimi znam- kami velja izpostaviti vedno bolj popularno znamko New Balance, ameriško klasiko UnderArmour, večno aktual- na Adidas in Nike, zimzeleno Converse ter med tekači ne- pogrešljivo Hoka One One, ki že vrsto let pobira nagrade za najboljši tekaški čevelj. Ker pa govorimo o zimski in jesenski kolekciji, bi radi še posebej izpostavili izjemno kakovostno finsko znamko Icepeak ter švedsko znamko 8848 Altitude. Gre za znam- ki najvišjega kakovostnega razreda po dostopnih cenah. Da pa bodo jesenski izdelki omenjenih blagovnih znamk še dostopnejši, smo pripravili prav posebno akcijo. Z izrezanim kupončkom (levo) lahko za kar 30 % ce- neje kupite Adidasovo klasiko, model Grand Court (otroški in odrasli). Postavite udobje na prvo mesto in izkusite občutek večnosti. Prav tako pa ne za- mudite kupončka za kar 30 % popust na vse prehodne jakne (softshelle). Se vidimo v Tomas Sportu v nakupovalnem središču Qcenter Ptuj na Puhovi! Foto: Matej Maček Osnovna šola Središče ob Dravi si je prislužila naziv Naj kulturna šola v kategoriji male šole in podružnične šole. Lovrenc na Dravskem polju  Jesenska okrasitev Žetev pšenice kot nekoč Čeprav je že jesen, so se člani Kulturnega društva (KD) Lo- vrenc odločili, da razstavni prostor ob novozgrajenem kroži- šču v središču Lovrenca na Dravskem polju okrasijo z motivi žetve, ki je sicer značilna za poletni čas. V okviru kreativnih delavnic pod vodstvom podpredsednice društva Marte Murko so sestavili številne zanimive motive. »Tokrat smo na ogled postavili prikaz žetve pšenice, kot je to bilo v preteklosti. Na raz- stavnem prostoru je med drugim moč videti orodja in pripomočke, ki so se nekoč na kmetijah Dravskega polja potrebovali za delo ob žetvi. Ne- kateri naši člani in članice se ročnega spravila žitaric še dobro spomnijo, saj so to delo v mladosti tudi sami opravljali. Medtem ko smo postavljali razstavo, so nam pripovedovali spomine na nekdanji čas: kako je pote- kalo delo, kakšne šege, navade in običaji so ga spremljali. Z zanimanjem smo jim prisluhnili, kajti zavedamo se, da se kulturna dediščina naših prednikov na takšen način prenaša iz roda v rod, s tem se dodatno ple- meniti duh preteklosti naših krajev,« je povedala predsednica KD Lo- vrenc na Dravskem polju Metka Kouter in povabila na ogled razstave na prostem – pri krožišču pred krajevno dvorano. Foto: Metka Kouter 2. OŠ Slovenska Bistrica: priznanje za gledališko in lutkovno dejavnost Priznanje JSKD za posebne dosežke na področju gledališke in lutkovne dejavnosti je prejela 2. OŠ Slovenska Bistrica. »Gre za laskavo priznanje, ki meni osebno in otrokom veliko pomeni,« je dejala ravnateljica Sonja Arbeiter. Poudarila je, da začnejo učence k lutkovni dejavnosti vabiti že v prvem triletju. »In navadno nato tudi ostanejo vse do devetega razreda, nekateri lutke celo tako vzljubijo, da jim ostanejo zvesti tudi v srednji šoli,« je dejala. OŠ Ivanjkovci: nagrajeni za plesne aktivnosti Na šoli že več kot pet let delujejo tri skupine sodobnega plesa, v katere je redno vključenih kar 81 učencev. »V dveh skupinah učenci spoznavajo osnove sodobnega plesa. V zadnjih treh letih pa so učenci še posebej napredovali pri izraznem plesu,« je povedala Nada Pignar, ravnateljica OŠ Ivanjkovci. Na šoli pa niso pozabili niti na tradicijo, učenci se namreč lahko vključijo tudi v folkloro, ki je prav tako na voljo mlajšim in starejšim učencem. Za izjemen odziv učencev je posebej zaslužna mentorica Maja Novak, ki s svojo strastjo celotno šolo navdihuje za plesno izražanje. »Pri nas so to najbolj številčno obiskane interesne dejavnosti, ki se predstavljajo na šolskih, krajevnih občinskih proslavah in seveda revijah JSKD, na katerih vsako leto prejmejo eno izmed najvišjih priznanj,« je še dejala Pignarjeva. V septembru pa so titulam dodali še laskavi naziv; namreč na plesnem področju je OŠ Ivanjkovci bila razglašena za Najbolj kulturno šolo. »Izjemno smo ponosni na vse plesne aktivnosti naših učencev in mentorice. To je spontana nagrada za njihovo delo in trud, edino nam je bilo žal, da se učenci nismo udeležili svečane prireditve v Ljubljani, da bi neposredno doživeli ta svečani trenutek za svoje zasluge,« je še dodala Pignarjeva. OŠ Fram: edini v državi s Stripogledom Na področju likovne umetnosti pa so se v preteklem šolskem letu najbolj izkazali na OŠ Fram. »Učenci in učenke se redno in z vidnejšimi uspehi udeležujejo likovnih, fotografskih ter stripovskih natečajev in razstav, tudi mednarodnih, je povedala mentorica Maja Patty, ki velike zasluga za uspehe pripisuje nekdanjemu učitelju likovne vzgoje Primožu Krašni. Zasnoval je tudi revijo Stripogled. Na JSKD so revijo prepoznali kot edinstven in izvirno zasnovan projekt, ki močno presega okvir lokalnega, šolskega okolja. »Zelo smo ponosni na uspehe učencev, priznanje pa nam nalaga zavezo, da s kakovostno likovno dejavnostjo nadaljujejo tudi v prihodnje,« je še dodala Pattyeva. Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 11 zornost namenjena muzejskemu predmetu, je danes osredotočena na obiskovalca. Ti ne pridejo v mu- zej le po znanje, želijo si veliko več, zanimata in pritegneta jih celostno doživetje in izkušnja. Sodobni mu- zeji so presegli poslanstvo svojega delovanja, tako da se zavedajo svoje družbene odgovornosti in vloge pri razvoju družbe,“ se zave- da direktor muzeja. »Naredili smo veliko, a z marsičim nisem zadovoljen« Od leta 2016, kar je Lorenčič na čelu ptujsko-ormoškega muzeja, jim je uspelo realizirati številne odmevne projekte, razstave, zbor- nike ... Pozitiven trend so beležili tudi pri obisku, ki se je lani glede na pretekla leta precej izboljšal, vse do februarja letos. Veliko so naredili tudi na podro- čju vzdrževalnih del in investicij. Velika pridobitev je nova posta- vitev zbirke glasbil. Kot enega največjih dosežkov Lorenčič iz- postavlja konservatorski načrt za grajski kompleks: „Jasno, z marsi- čim nisem zadovoljen. Med drugim si želim ambicioznejše razstave, pa imamo težave že s pomanjkanjem primernih razstavišč, druga plat je seveda (skromen) fi nančni okvir, ki ga imamo na voljo za določen projekt. Vsekakor je arheološka problematika zahtevala veliko energije in truda. Na to se človek težko navadi oziroma v mojem pri- meru se nikoli ne. Ko misliš, da smo končno korak bližje, kruta realnost in spoznanje, da v resnici ni tako. Vendarle kot pozitivno in svetlo točko naj izpostavim predvideno postavitev arheološkega depoja odprtega tipa na Muzejskem trgu, za katerega je MO Ptuj že objavi- la vabljeni natečaj, kar štejem kot prvo fazo v okviru celostnega reše- vanja arheološke problematike. Iz- vedbeni del konservatorskega na- črta je seveda veliko vprašanje, vse bo odvisno od fi nančnih zmožnos- ti, tu pa trenutno kaže izjemno sla- bo. Kultura je prej kot ne na koncu proračunske pogače, čeprav bi po mojem trdnem prepričanju kultura in kulturna dediščina ob ustrezni nadgradnji, vsebinski in infrastruk- turni, lahko bila pomemben pove- zovalni člen ter generator razvoja in prihodkov.“ Prioritete v naslednjih letih Ciljev in izzivov v instituciji, kot je PMPO, ne zmanjka. Soočajo se s kadrovsko, fi nančno in infra- strukturno podhranjenostjo. „Kot upravitelj grajskega kompleksa in številnih drugih objektov se sooča- mo s številnimi težavami; posledi- ca se kaže tudi pri vsebinski izvedbi in samih zbirkah, ki jih ne zmoremo urediti in posodabljati, kot bi si že- leli. Osrednji cilji so jasni: nadaljnje urejanje grajskega kompleksa, pri- merno arheološko razstavišče z delovnimi in depojskimi prostori, nadaljnja obnova in posodobitev obstoječih zbirk, vsebinska nad- gradnja, poudarek na interaktiv- nih projektih in interdisciplinarnih vsebinah, ki bodo podkrepljeni s sodobnimi informacijskimi in pre- zentacijskimi prijemi (digitalizacija, audio video, 3D moduli itd.), kad- rovska pomladitev oz. okrepitev, aktivna vpetost in sodelovanje z lokalnim ter mednarodnim oko- ljem, nadgradnja likovno-galerijske dejavnosti,“ so le nekateri izmed ciljev, ki si jih je za prihodnost zadal Lorenčič. petek  9. oktobra 2020 Ljudje in dogodki 11 Sveti Andraž  Trgatev potomke Stare trte Šteje vsak žlahtni grozd Vitomarški sadjarji in vinogradniki vsako leto s ponosom skrbijo za potomko najstarejše trte na svetu, ki so jo posadili leta 2010, in se veselijo njenega pridelka. Ker šteje vsak grozd, jih pred trgatvijo preštejejo. »Lani jih je bilo 108, letos smo jih našteli 111,« je pred začetkom trgatve slovesno oznanila Mojca Druzovič, predsednica Vinogradniško sadjarskega društva Vitomarci, ki bo kmalu praznovalo 20. rojstni dan. »Žlahtno grozdje se ponaša tudi z visoko vsebnostjo sladkorja; sladkobna stopnja namreč znaša 16,6.« Na platoju pred največjo znamenitostjo občine Sveti Andraž – cerkvijo svetega Andreja pa ne raste le potomka starodavne trte, pač pa v tamkajšnjem ampelografskem parku oziroma parku starih vinskih sort uspevajo tudi stare vinske sorte 22 različnih avtohtonih vinskih sort, ki so označene s posebnimi tablicami in iz katerih nastane protokolarno andraško vino. Večino tega grozdja so že pred trgatvijo potomke Stare trte pobrali mini berači iz andraškega vrtca. »Letos jih je bilo kar 60, zato so grozdje pobrali, kot bi mignil. V četrt ure je bilo vsega konec, malčki so poleg tega pridno nosili tudi 'püte' in grozdje na koncu tudi sprešali, skratka, tako hitri so bili, da smo jim komaj sledili,« pripoveduje Druzovičeva in dodaja, da so se otroci izkazali tudi v sadovnjakih Sadjarstva Toš v Vitomarcih, kjer so pobirali jabolka sorte zlati delišes.« Foto: SD Letošnji pridelek potomke Stare trte na platoju pred andraško farno cerkvijo se ponaša z visoko stopnjo sladkobnosti. Destrnik  Trgatev ob viničarskem muzeju Potomka Stare trte rodila že desetič Turistično društvo Destrnik je organiziralo že deseto trgatev žametne črnine, ki raste pri viničariji. Kot ocenjuje predsednik društva Ivan Hauptman, je tudi letošnja, jubilejna bera dobra, trgatev pa sta spremljali tudi pesem in druženje ob prigrizku domačih dobrot. »Pridelek je bil letos nekaj manjši od lanskega, je pa bila sladkobnost višja. Grozdje potomke bomo dali tudi tokrat v skupno predelavo s potomkama s ptujskega gradu in Iz Vidma pri Ptuju. Nastalo vino nato kot protokolarnega uporabljamo v občinah Ptuj, Videm pri Ptuju in Destrnik.« Istočasno so berači grozdje pobrali še z bližnjih turističnih brajd, komaj pa čakajo tudi prve trgatve vnukinj najstarejše trte na svetu, ki sicer že več kot 400 let raste na mariborskem Lentu. Na pobudo turističnega društva so namreč lani spomladi kot prvi v Sloveniji na klancu pod občinsko stavbo s 70 potomkami potomk Stare trte zasadili občinski vinograd. Čez nekaj sezon pričakujejo prvi pridelek, iz njega pa bo nastalo občinsko protokolarno vino. Foto: SD Na Destrniku so imeli že deseto trgatev potomke Stare trte. „Ptujski grad je zaščitena in največja blagovna znamka mesta Ptuja in njegove okolice. Pravza- prav lahko o njem govorimo le v superlativih, saj je eden največjih, najmogočnejših, najstarejših, naj- lepših in najbolj obiskanih gradov na Slovenskem. Brez njega si ve- dute mesta niti zamisliti ne mo- remo, kaj šele, da bi bil Ptuj brez njega sploh prepoznan v množici mest, ki nosijo oznako 'srednjeve- ško'. Je pa res in tu delimo mnenje vsi, da ostaja izjemen znanstveni, kulturni in predvsem ekonomski potencial grajskega kompleksa neizkoriščen. Če prebirate pri- spevke o gradu ter kompleksu v lokalnem časopisju iz 50., 60., 70. let prejšnjega stoletja, naletite na identične naslove in problemati- ko, kot jo beremo danes. Grajski kompleks zahteva redno vzdrže- vanje in investicije. Muzej naredi, kar lahko, v okviru zmožnosti,“ ugotavlja Lorenčič, ki je zaključil svoj prvi mandat na direktorskem mestu. Svet MO Ptuj je že potrdil tudi predlog za imenovanje za naslednjih pet let, kmalu bo to na dnevnem redu še preostalih občin soustanoviteljic. Nujno bi potrebovali redna sistemska sredstva za vzdrževanje ... Podoben primer, kot je ptujski, ko gre za upravljanje državnega premoženja, ima le še Galerija Božidarja Jakca (samostan Kosta- njevica na Krki). Grajski kompleks z gradom je v državni lasti, a kot opozarja direktor muzeja, je v prvi vrsti naš, ptujski. Za dejanski preboj in realizacijo določenih pro- jektov bi bile po njegovem nujno potrebne sistemske spremembe. Če bi imel muzej za vzdrževanje in investicije redna sredstva, bi prihodke iz naslova izvajanja javne službe, trga ipd. dejansko lahko vlagal v dejavnost. „A realnost je nekaj povsem drugega. Rešitev vi- dim tudi v javno-zasebnih partner- stvih in v aktivnejšem sodelovanju teh dveh sektorjev na področju kulturne dediščine. Morda bo več možnosti tudi v okviru prihodnje fi nančne perspektive, kar zadeva različne razpise,“ se nadeja direk- tor PMPO. Nekoč pozornost na muzejskem predmetu, danes na obiskovalcu Predvsem v zadnjem času je postalo jasno, da pomembno k obiskanosti destinacij in mest prispevajo zgodbe, te so tiste, ki privabijo turiste. Ptujsko-ormoš- ki muzej ima na tem področju še mnogo neizkoriščenega potencia- la. Čeprav je osnovno poslanstvo muzeja jasno, je dejstvo, da se je njihova vloga precej spremenila. „Medtem ko je bila včasih vsa po- Cilji muzeja v okviru grajskega kompleksa V objektu na Raičevi 7 (na parkirišču pod gradom) želijo urediti vstopno točko na grajski kompleks, info točko, muzejsko blagajno in trgovino ter sanitarije. A prej bo treba zagotoviti nadomestna stanovanja za tiste, ki še živijo v tem objektu. Stanovalci so sicer nastanjeni še v dveh grajskih stolpih, kjer si muzej prav tako želi drugo vsebino. Rešitev za razstaviščno in ostalo dejavnost naj bi bila v sanaciji nekdanje grajske žitnice, nekdanjo konjušnico bi namenili za gostinsko dejavnost in uredili razgledno ploščad. Kompleks je še vedno brez hidranta ... V Grajski pristavi v Ormožu je načrtovana postavitev vinogradniške in vinarske zbirke. „PMPO ima jasno vizijo in začrtano pot, vendar brez pomoči ministrstva in MO Ptuj večjih projektov, kot sta tudi novo arheološko razstavišče in nekdanja grajska žitnica, sam ne more udejanjiti,“ poudarja Lorenčič. Direktor je od leta 2016, v tem času se je zamenjalo pet ministrov za kulturo in en začasni minister. Foto: ČG Ptuj  Pogovor z direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Grad je magnet za turiste, a tega ne znamo izkoristiti Čeprav se Ptuj ponaša z neprecenljivo bogato kulturno dediščino, imajo številni Ptujčani pomisleke okrog tega, kako koristimo ta potencial. Da premalo, se zaveda tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič. Foto: ČG Aleksander Lorenčič Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 12 „Žal moramo tudi iz Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj sporočiti, da smo bili vče- raj obveščeni o pozitivnem testu na novi koronavirus pri zaposleni sodelavki. Zaposlena je bila nazadnje v stiku s sode- lavci in z bolniki v petek, ko ni imela še nobenih simptomov okužbe. Postopamo v skladu z navodili NIJZ,“ je v sredo me- dije obvestila direktorica ptu- jske bolnišnice Anica Užmah. Okužila se je medicinska sestra na kirurškem oddelku. Vsem zaposlenim, ki so bili v izmeni z okuženo od srede, 30. sep- tembra, do petka, 2. oktobra, jemljejo brise. „Za zdaj karan- tene ni odrejene za nikogar od sodelavcev. Pozitivno je to, da je bila v petek zadnjič v službi in da je simptome bolezni za- čutila v ponedeljek, ko ni dela- la. Upamo na najboljši možni izid,“ je dodala direktorica ptu- jske bolnišnice. petek  9. oktobra 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo povečini sončno z ob- časno povečano koprenasto ob- lačnostjo. Zjutraj in del dopol- dneva bo ponekod po nižinah megla. Jutranje temperature bodo od 2 do 8, ob morju oko- li 11, najvišje dnevne od 17 do 21 °C. V soboto bo povečini sončno z jutranjo meglo po nekaterih ni- žinah. Ptuj, Podravje  Okužbe v zdravstvenih ustanovah Okuženi zaposleni v bolnišnici in zdravstvenem domu Medtem ko sta se v prvem valu epidemije koronavirusa Zdravstveni dom Ptuj in Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj izognila vnosu okužb, so se sredi tega tedna oboji soočili z dvema okuženima zaposlenima. V teku je jemanje brisov sodelavcem, ki so bili v stiku z oku- ženima medicinskima sestrama. »Zanima me, čigave so in kdo jih je dolžan odstraniti, saj niso primerno skladiščene,« je ocenila Hertiševa. Županja Darinka Fakin je odgovorila, da so ti odpadki v lasti podjetja Albin Promotion v stečaju in da bo zanje najverjetneje moral poskrbeti novi lastnik. Kdo bo to, bo morda znano v drugi polovici oktobra, ko je razpisana že tretja dražba za industrijski kompleks na Bregu po izklicni ceni 1,8 milijona evrov (na drugi dražbi je bila cena 2,1 milijona evrov). Neuradno je bilo na seji občinskega sveta sliša- ti, da naj bi se za nakup zanimala banka. Naj ob tem izpostavimo, da je največja upnica podjetja ravno banka, in sicer Deželna banka Slo- venije, ki je prijavila terjatve v višini 2,3 milijona evrov in ki je že postala lastnica objekta Albin Promotion v stečaju v Slovenji vasi. Na vprašanja glede odpadkov na Bregu je odgovoril tudi lastnik podjetja Albin Promotion v steča- ju – Albin Brencl. Poudaril je, da rezane gume niso odpadek, tem- več surovina, ki je klasifi cirana za nadaljnjo uporabo in da se bo na lokaciji po končanih prodajah tudi uporabila. »Odpadki na lokaciji Breg pa so pod nadzorom stečajne upraviteljice in jih ravno v tem času rešuje na način zbiranja ponudb za odstranitev.« Dodal je še, da zaradi odpad- nih in razrezanih gum požarnega ogrožanja na Bregu ni. »Če pa se pojavi požigalec, pa so v nevarnos- ti vsi in ne samo Majšperk,« je še dejal. Da je odstranjevanje odpadkov v reševanju, je potrdila tudi ste- čajna upraviteljica Vida Gaberc in zagotovila, da to poteka v skladu z odločbo inšpektorja. »Čiščenje iz- vajajo najemniki za svoje odpadke in stečajni dolžnik za svoje odpad- ke ter odpadke drugih, ki jih ni več na lokaciji,« je še dodala. Majšperk  23. oktobra tretja dražba industrijskega kompleksa Svetnico skrbijo odpadne gume v industrijski coni Občinska svetnica Anka Hertiš je na zadnji seji sveta izpostavila problematiko požarne varnosti v industrijski coni Breg. Skrbijo jo odpadne gume, ki naj bi bile skladiščene v prostorih podjetja Albin Promotion v stečaju. Foto: Mojca Vtič Odpadne gume v Majšperku. Podravje  Okužbe s koronavirusom v vrtcih in šolah V Markovcih v karanteni okrog 60 otrok Učni proces se je te dni zaradi potrjenih okužb s covidom-19 ko- renito spremenil na OŠ Markovci. V karanteni sta dva oddelka, najstarejša skupina vrtca in več zaposlenih. Na OŠ Markovci sta potrjeni dve okužbi, in sicer pri eni učenki iz 4. ra- zreda ter eni spremljevalki učenca iz 3. razreda, v vrtcu pa je okužen en otrok v najstarejši skupini. Vsi trije okuženi so iz iste družine, je pojasnil ravnatelj Ivan Štrafela. Po navodilih NIJZ so sprejeli naslednje ukrepe: 4. b-razred – karantena, 3. b-razred – karantena, nekaj učencev iz ostalih razredov – karantena, dve delavki šole – karantena, najstarejša skupina vrtca – karantena, osem otrok iz druge skupine – karantena, tri vzgojiteljice v vrtcu – karantena. »V karanteno so morali vsi, ki so bili v neposrednih stikih z okuženimi. Z vsemi učenci, ki so v karanteni, izvajamo pouk na daljavo preko spletnih učilnic. Učenci nadaljujejo učni proces,« je dodal Štrafela. Okužena tudi zaposlena v ptujskem vrtcu Minuli teden so okužbo zabeležili tudi pri eni od zaposlenih v Vrtcu Ptuj. »Posledično je bila karantena odrejena dvema oddelkoma in nekaj zaposlenim. Vsi, razen okužene, so že v vrtcu, tako da ta teden vrtčevska vzgoja poteka običajno. Sicer pa zaposlena ni imela tipičnih znakov co- vida-19,« je pojasnila ravnateljica vrtca Marija Vučak. Glede obveščanja ostalih oddelkov o okužbi pa je dejala, da navodila, ki so bila vrtcem po- sredovana, predvidevajo obveščanje o okužbi le starše otrok, ki jim je odrejena karantena, ostalih naj ne bi obveščali. »Kljub temu sem se od- ločila, da sem obvestila starše otrok v enoti, kjer je delovala zaposlena z okužbo,« je še dodala. Foto: ČG Tako v ZD Ptuj kot v ptujski bolnišnici upajo na najboljši možen scenarij in na čim manjše število okuženih, tako zaposlenih kot njihovih stikov. Za zdaj so izidi testiranj spodbudni. V začetku tega tedna so tudi v ptujskem Zdravstvenem domu (ZD) izvedeli, da je ena od medicin- skih sester okužena s koronaviru- som. Tudi pri njih je sledil enak po- stopek kot v bolnišnici. Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan pravi, da so v sredo dobili izvide brisov petih zaposlenih, ki so bili v stiku z okuženo sestro, k sreči so bili prav Foto: Arhiv Svet24 Fotografi ja je simbolična. vsi negativni: „Sledi opazova- nje, zdaj morajo biti pozorni na morebitne znake. Prihodnji teden dni bomo teste ponovili. Vsa ostala navodila pacientom, ki so bili v stiku z okuženo za- posleno, pa daje Nacionalni in- štitut za javno zdravje.“ Kljub dejstvu, da so v obeh zavodih spoštovali navodila in smernice NIJZ, se možnosti okužbe nikakor ni moč pov- sem izogniti. Večja težava je le, da so zdravstveni delavci v stiku s pacienti, tudi starejšimi, ki imajo kronične bolezni in pri katerih je verjetnejši težji potek bolezni. Če se je okužba razši- rila tudi med sodelavci, bodo v karanteni kmalu tudi ti. Tako v ZD Ptuj kot v bolnišnici bi to pomenilo manj realiziranega programa, pacienti pa bi še dlje čakali na nenujne zdravstvene storitve ... Scenarij, ki si ga nih- če ne želi. Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020 COLOR CMYK stran 13 Kakovostno znanje in izobra- ževanje sta pogoj za ustvarjanje na znanju temelječe družbe, je na slavnostni prireditvi poudaril osrednji govorec državni sekretar na šolskem ministrstvu Damir Ore- hovec. »Osrednji nosilec znanja in izobraževanja pa kljub številnimi virom znanja ostaja učitelj – vzgo- jitelj,« je dejal. In ravno od pristo- pa učitelja oziroma vzgojitelja ter njegove zmožnosti za motiviranje učencev je v veliki meri odvisno, kako opremljeni za življenje bodo otroci, koliko ustvarjalnih posame- znikov bo pomagalo sooblikovati nov svet, meni sekretar. Ob tem pa ne gre spregledati vprašanja, katero je tisto znanje, ki ga je po- membno prenašati na mlade gene- racije. »Zdi se, da smo pri iskanju odgovorov preveč pokroviteljski, morda tudi preveč zaverovani vase. Pogosto se nam zdi vse zna- nje tako pomembno, da zasedemo prostor in čas, ki bi ga mladi potre- bovali zato, da bi na podlagi dobro utrjenih temeljnih konceptov lah- ko vklopili svoj razum in srce,« je še dejal sekretar. Korezova ob tem predlaga premislek glede obsega izbirnih in obveznih vsebin. Toda ta trenutek se šole prvenstveno ukvarjajo s pripravo učiteljev in učencev na delo na daljavo.»Spo- mladi smo se morale šole ob raz- glasitvi epidemije glede izobraže- vanja na daljavo v veliki meri znajti same. Sedaj pripravljamo enotne načrte glede organizacije dela na daljavo, izobražujemo učitelje in tudi otroke. Vsi skupaj pa upamo, da bomo lahko čim dalj ostali v šolah, saj s preverjanji znanj ugo- tavljamo, da pridobljeno znanje med šolanjem na daljavo ni utrjeno in da so doseženi standardi znanja zelo nizki,« je priznala Korezova. Sicer pa vloga učitelja ni zgolj in samo predajanje znanja, vse bolj nagovarja tudi področje vzgoje. »S spremenjenim načinom življenja, predvsem daljšimi delovniki star- šev, se veliko vzgojnih funkcij pre- naša na šolo in starši pričakujejo, da bo šola tista, ki bo vzgajala ot- roka. Toda šola je in mora ostati v prvi vrsti izobraževalna ustanova,« je še poudarila Korezova. Kot omenjeno, so bila na slav- nostni prireditvi podeljena prizna- nja dr. Franja Žgeča, in sicer 33 strokovnim delavcem, ter Žgečeve plakete. Slednje so prejeli: Simona Kornik, Irena Vodušek, Senjka Jaz- bec, Nataša Cerovič, Majda Ber, Anton Lah, Silva Forštnarič, Irena Golob ter Romana Merc. petek  9. oktobra 2020 Kultura 13 Unesco je 5. oktober razglasil za svetovni dan učiteljev. Statistični urad je ob tem prevetril podatke o številu, starosti, zastopanosti po spolu slovenskih učiteljev. V poklicih, povezanih z izobraževanjem, je več žensk kot moških in nič ne kaže, da bi se to kmalu spremenilo. Ženske še posebej prevladujejo v predšolski vzgoji. V šolskem letu 2019/20 jih je bilo 97,4 %, moških pa torej le 2,6 %. Delež moških pa je bil največji v višješolskem in visokošolskem izobraževanju: 54,1-odstoten. Največ zaposlenih v izobraževanju, 56,6 %, je v šolskem oz. akademskem letu 2018/19 pripadalo srednji generaciji, tj. starostni skupini 30–49 let. Med zaposlenimi v vrtcih je starih manj kot 30 let 15,8 % zaposlenih, kar je največji delež mladih med vsemi vrstami izobraževalnih institucij. Pripadniki oz. pripadnice starejše generacije (tj. stari 50 let ali več) pa predstavljajo največji delež zaposlenih v srednješolskih izobraževalnih ustanovah (47,8 %). Ste že brali / Harlan Coben: Ubežnik So knjige, ki na človeka naredijo velik vtis, da želi o njih kaj povedati tudi drugim, pa so take, pri katerih takrat, ko jih prebereš in odložiš na nočno omarico, s tem odložiš tudi njihovo vsebino. Pač prebral si, ne- kega posebnega učinka pa nate niso naredile. Tale Ubežnik je že ena takih. Že res, da je Harlan Coben uveljavljen in po svetu zelo bran ameriški pisatelj, ampak če bi bil Ubežnik njegova prva knjiga, najbrž ne bi pustil pri bralcih nekega posebnega vtisa. Sicer pa je za njegovo pisanje značilno, da v romane vpleta nerešene ali napačno razumljene dogodke iz preteklosti, umore, usodne nesreče in mnoge preobrate. Medtem ko v začetku ni nikomur – niti bralcem niti osrednjim likom v romanu – nič jasno, kaj in zakaj se nekaj dogaja, v čem je povezava opisanih dogodkov, ki na videz nimajo prav nobene skupne točke, konec romana poveže vse 'nesmiselne', 'nepomembne', prvi hip se zdi, da naključne dogodke v smiselno celoto. Kot če bi se lotili neke tisočdelne sestavljanke, da bi na koncu dobili sliko in bi vam šele zadnji košček dal odgovor, kaj slika predstavlja. Tudi v Ubežniku (ne vem, zakaj je naslov Ubežnik, ker je oseba, ki pobegne, v resnici dekle ... Ampak je že prevajalka imela razlog za takšno odločitev.) so začetni dogodki na videz nepovezani: izginotje bogataškega sina, pobeg hčerke narkomanke od doma in beg pred njenim očetom, ki jo slučajno opazi, ko si v nekem parku služi denar s petjem, umor brezposelnega očeta dveh otrok in lastnika lokala za tetoviranje, ob vsem tem pa še verska sekta Zavetje Resnice ... Pravzaprav se vse dogajanje vrti okrog ubežnice in poskusov njenega očeta, da bi jo pregovoril, naj gre na odvajanje od mamil. Zakaj je pravzaprav dvajsetletnica, dotlej uspešna študentka, opustila študij in se odločila za življenje z deset let starejšim moškim, narkomanom, ki tudi njo popelje v svet odvisnosti od drog? Kaj se je zgodilo med njenim študijem in bivanjem v študentskem kampusu, kar bi jo lahko bilo tako zelo spremenilo? In kakšno moč ima nad njo njen starejši 'partner', da raje zbeži pred očetom, kot da bi se vrnila v svoje običajno brezskrbno življenje, k svoji vsaj na videz urejeni družini? – Po drugi strani pa: kdo sta morilca – fant in dekle, ki se poznata že iz otroštva, saj sta kot otroka brez staršev nekajkrat živela pri istih rejnikih – na videz nepovezanih oseb, ki jih morata ubijati po naročilu neke verske sekte. Sekte, pri kateri so glavni trije moški – oče in dva njegova sinova, polbrata (imata različni materi) –, dekleta v sekti pa izrabljajo za svoje spolno izživljanje. Kakšen je cilj te sekte, kakšna pa njena mračna preteklost, zaradi katere se dogajajo vsi opisani zapleti? Številna vprašanja, na katera vam bo odgovor dalo le eno: branje romana. Mogoče pa bi moral spremeniti uvod v današnji zapis. Roman Ubežnik niti ni tako neopaženo šel mimo mene, se vam ne zdi? Če ne drugega: spoznali boste, da družine ne morete osnovati na lažeh in polresnicah ... Kakorkoli: H. Coben je avtor, ob katerem vam ne bo dolgčas, pa četudi nikdar ne bo na lestvici najboljših sto pisateljev. Vsaj na moji ne ... Podravje  Podelitev priznanj dr. Franja Žgeča Osrednji nosilec znanja ostaja učitelj – vzgojitelj Šolstvo v Sloveniji je na visokem nivoju, šole v Podravju pa so v samem vrhu, je prepričana Ivanka Korez, pred- sednica Društva ravnateljev ptujskega območja. In temelj kakovostnega izobraževanja so pedagoški delavci, peščici izmed njih so bila minuli teden podeljena priznanja in plakete dr. Franja Žgeča. Juršinci  Koncert ansambla Saše Avsenika Veter nosi pesem mojo Zadnjo septembrsko nedeljo sta bil na dvorišču Puhovega muzeja v Sakušaku dva čudovita kon- certa Ansambla Saša Avsenika iz njihovega cikla koncertov »Intimno«. V prekrasni kulisi prenovljenega Puhovega muzeja so obiskovalci prireditve doživeli Avsenikove viže v čisti akustični izvedbi in skozi ša- ljive zgodbe, ki jih je pripovedoval Sašo Avsenik, spoznali posamezne člane ansambla. Ansambel je odigral kar dva koncerta, saj je bil zaradi velikega zanimanja po prvem koncertu ob 18. uri, ki je bil razprodan v dveh dneh, dodan še koncert ob 15. uri. Koncerta si je ogledalo 250 ljudi. Organizacijo je prevzelo Kultur- no umetniško društvo dr. Antona Slodnjaka Juršinci. K sodelovanju smo povabili Društvo rojaka Ja- neza Puha, ki je odstopilo prostor na dvorišču Puhovega muzeja, ter Društvo gospodinj Juršinci, ki je poskrbelo za pogostitev. Veter nosi pesem mojo in mno- ge druge legendarne Avsenikove melodije so odzvanjale v ušesih številnih obiskovalcev vseh staros- ti. Ob rokah se je tu pa tam segrela tudi noga, ki jo je poskočno v ritmu polke odneslo po travi. Za roso v očeh pa so poskrbeli čutni valčki. Obiskovalcem so bile izpolnjene glasbene želje, ki so kazale na po- znavanje bogatega izročila Slavka Avsenika in navdušenje nad odloči- tvijo vnuka Saša, da nadaljuje ded- kovo pot. Štajerka frajerka, Skozi leta in še katera so pesmi Ansam- bla Saša Avsenika, za katere lahko, po odzivu obiskovalcev, rečemo, da narodno-zabavna glasba v na- ših krajih še kako živi. Foto: Arhiv KUD Foto: Društvo ravnateljev ptujskega območja Društvo ravnateljev ptujskega območja tradicionalno podelilo priznanja in plakete dr. Franja Žgeča Foto: Društvo ravnateljev ptujskega območja Slavnostni govornik državni sekretar na šolskem ministrstvu Damir Orehovec Za koliko učencev povprečno skrbi en vzgojitelj ali učitelj? Za 7,7 otroka povprečno je skrbel en vzgojitelj, vzgojiteljica ali njun pomočnik. Za 10,2 učenca povprečno je skrbel en osnovnošolski učitelj ali učiteljica. Za 12,2 dijaka povprečno je skrbel en srednješolski učitelj ali učiteljica. Višina plače odvisna od vrste izobraževalne inštitucije 3.356 evrov je v 2019 (po začasnih podatkih) znašala povprečna mesečna bruto plača visokošolskih in višješolskih učiteljev in učiteljic. 1.818 evrov je znašala povprečna mesečna bruto plača učiteljev in učiteljic razrednega pouka ter vzgojiteljev in vzgojiteljic predšolskih otrok. Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  9. oktobra 2020Zdravstveni globus14 Šentjanževko zlahka spoznamo po njenih živo rumenih cvetovih, ki se dvigajo proti soncu od julija pa navadno vse do sredine septem- bra. Je trajna zelika, ki zraste do viši- ne 70 centimetrov in uspeva skoraj povsod, še najbolje pa se počuti ob slabi, sušni prsti, zato jo pogosto srečamo tudi ob poteh, na nasipih, ob gozdnih jasah … Spoznajmo pozitivne učinke Šentjanževka je najbolj poznana po svojih psihotropnih lastnostih, ki vplivajo na duševno dejavnost. Znana je po svojih pomirjujočih učinkih, odpravlja tesnobo, strah, odžene malodušje in brezvoljnost, pa tudi slabo počutje. A manj zna- no je, da odlično učinkuje tudi ob izgubi teka ter pri nespečnosti. Foto: Dreamstime/ M24 Pomagajmo si S šentjanževko nad glavobole in opekline Šentjanževko najpogosteje poznamo kot rastlino, ki vpliva na duševno dejavnost; pomirja, odpravlja tesnobo in razblinja strah. A šentjanževka je mnogo več kot zgolj to, pomaga tudi pri išiasu in migreni. Kakšen je namen UZ vratnih žil Z leti se na stenah karotidnih arterij oblikujejo maščobne ob- loge (plaki), ki zožijo žilno svetli- no. Večja zožitev zmanjša pretok krvi skozi žili in posledično skozi možgane. Pogosto se zgodi, da je plak na steni karotidne arterije izvor strdka, ki s krvjo potuje do manjših možganskih arterij in jih zamaši. Če je zamašitev prehod- na, nastopi t. i. TIA (tranzitorna ishemična ataka), ki se kaže s kratkotrajnim, prehodnim napa- dom ohlapnosti mišičja, z izgubo občutka ene polovice telesa in z motnjami vida, spomina ali/in govora. Če pa zapora traja dlje časa, nastopi možganska kap, ki se lahko konča tudi s smrtjo. Namen UZ-preiskave vratnih žil je ugotoviti stopnjo zožitve karo- tidnih arterij, iz česar lahko oceni- mo ogroženost bolnika za razvoj možganske kapi. Glede na ogro- ženost se odločimo za primerno zdravljenje, katerega cilj je vedno enak – preprečiti možgansko kap. Kdo opravlja UZ vratnih žil Preiskavo opravi klinični spe- cialist radiolog ali nevrolog v bol- nišnici ali ambulantno. Kdo vas na preiskavo napoti Na preiskavo vas najpogosteje napoti zdravnik družinske medi- cine, lahko pa tudi nevrolog ali kardiolog. V Sloveniji obstajajo številne UZ-ambulante, kjer lahko preiskavo opravite tudi brez na- potnice, kot samoplačnik. Kako se pripravite na UZ vratnih žil Za preiskavo niso potrebne posebne priprave. Zjutraj lahko normalno jeste in vzamete običaj- na zdravila. Oblecite se v udobna oblačila, ki ne prekrivajo vratu. Verižice pustite raje doma. Kako preiskava poteka Med preiskavo boste ležali na preiskovalni mizi ali sedeli na sto- lu. Zdravnik vam bo na vrat nama- zal gel, ki omogoči boljši kontakt aparata s telesom. Nato se bo predmetom, podobnim mikrofo- nu (tj. sonda), pomikal po vratu nad predelom vratnih žil. Slišali boste šumeč, utripajoč zvok, ki predstavlja tok krvi skozi preisko- vano žilo. Preiskava traja od 15 do 30 minut. Kakšne neprijetnosti ali nevarnosti lahko pričakujete Preiskava je popolnoma nebo- leča in neškodljiva. Kdaj bodo znani izvidi preiskave Izvid preiskave bo znan takoj in ga boste dobili osebno ali pa bo poslan zdravniku, ki je preiskavo naročil. Z njim se tudi dogovorite za razlago rezultatov in nadaljnjo obravnavo vaših težav. Čemu bodo služili izvidi Na podlagi izvidov se zdravnik odloči o nadaljnjem zdravljenju. Pri hudih zožitvah je potrebna operacija vratnih žil, pri manjših zožitvah pa lahko možgansko kap uspešno preprečujemo z zdravim načinom življenja, ustreznimi zdravili ter rednimi UZ-kontrolami vratnih žil. Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Foto: Dreamstime/M24 Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Ultrazvok (UZ) vratnih žil Kaj je UZ vratnih žil UZ (ultrazvok) je postopek, pri katerem s posebno na- pravo pošiljamo v telo zvočno valovanje. To valovanje se kot odmev odbija od struktur v notranjosti telesa. Jakost odmeva je odvisna od sestave posameznega dela telesa. Iz sprejetih odmevov naprava sestavi grobo sliko notranjosti človeškega telesa. Z UZ vratnih žil ocenjujemo zožitev svet- line karotidnih arterij – to sta žili dovodnici –, vsaka poteka na eni strani vratu in predstavljata glavni vir krvi za mož- gane. Nad njima si lahko otipate utrip. SOUPORABA ZDRAVIL Uživanje šentjanževke močno poveča aktivnost encimov, ki so odgovorni za razgradnjo zdravil, zato se lahko njihov učinek zmanjša. KRVNA SLIKA Pripravki iz šentjanževke lahko spremenijo krvno sliko, še posebno pri ljudeh, ki uživajo zdravila zoper slabokrvnost oziroma zdravila, ki se presnavljajo prek jetrnega encimskega sistema. ZDRAVILA PROTI DEPRESIJI Šentjanževka utegne povečati moč zdravil za zdravljenje depresivnih stanj, hkrati pa se lahko pojavijo neželeni stranski učinki, kot so povišan krvni tlak, znojenje, glavobol. NOSEČNOST Nosečnicam in doječim materam se uporaba šentjanževke odsvetuje. Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, zbolijo pa lahko tudi moški. Po podatkih registra raka je v letu 2017 v Sloveniji zbole- lo 1399 žensk in deset moških. Iste- ga leta je za rakom dojk umrlo 433 žensk in dva moška. Zgodnje odkrivanje rakavih bo- lezni je pomembno za uspešno in manj obremenjujoče zdravljenje, manj poznih posledic in zmanj- ševanje umrljivosti. V Združenju Europa Donna Slovenija so zato opozorili, da v času epidemije co- vida-19 ne smemo pristati na slabši dostop do zdravstva in pravočasne diagnostike. Ob tem so ženske pozvali, naj se tudi med epidemijo odzivajo na pre- sejalni program za raka dojk Dora in naj bodo pozorne na morebitne zdravstvene težave. Če odkrijejo sumljive spremembe, pa morajo vztrajati in priti do zdravnika, ki jih bo napotil na nadaljnje preiskave, če bo presodil, da je to potrebno. Letošnje leto je namreč pokaza- lo, da dostop do zdravstva in pra- vočasne diagnostike ni samoume- ven, je pred rožnatim oktobrom poudarila predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Tanja Špa- nić. Kot je še dejala, naj strah pred novim koronavirusom ne vpliva na odločitev glede obiska zdravnika. V Europi Donni, slovenskem združenju za boj proti raku dojk, v rožnatem oktobru že tradicionalno pripravljajo številne aktivnosti, s katerimi želijo opozoriti na pomen preventive, zgodnjega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja bolezni. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije pa je ob začetku rožnatega oktobra izpostavila, da se je po zaslugi sodobnih metod zgodnjega odkrivanja in vse bolj učinkovitega zdravljenja v zadnjih desetletjih izjemno povečala stop- nja preživetja bolnic z rakom dojk. »Da bi zagotovile večjo kakovost oskrbe v smislu uspešnejše reha- bilitacije žensk z rakom dojk, bi morale medicinske sestre pridobiti dodatna specialna znanja o učinko- vitih in uspešnih postopkih za po- govore o spolnosti in normalizaciji težav, o najpogostejših potrebah po zaključenem zdravljenju, željah po pomoči in potencialnih ovirah,« so zapisali v sporočilu za javnost. Kljub uspešnemu delu podpor- nih skupin, ki bolnikom z rakom prinašajo psihološko podporo, zmanjšujejo občutke osamljenos- ti, izoliranosti ali obsojanja, pa je po oceni zbornice na nacionalni ravni treba nujno zagotoviti tudi izvajanje rehabilitacijskih ukrepov od začetka zdravljenja do konca življenja. Tedenski mikroskop Pomen rednega samopregledovanja dojk Letošnji rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, bo zaznamovalo geslo Dotik pove največ, ki opozarja na pomen rednega mesečnega samopregledovanja in zgodnjega odkrivanja raka dojk. V zbornici zdravstvene in babiške nege ob tem izpostav- ljajo izobraževanje za pridobitev dodatnih specialnih znanj zdravstvenih delavcev. Foto: Profimedia/M24 Prehod v menopavzo Ženske se v času prehoda v meno- pavzo srečujejo z različnimi težava- mi, med katerimi so najbolj poznani in izraziti vročinski oblivi ter pogosta nihanja razpoloženja. Če si želite na- ravno pomoč, je šentjanževka prava izbira. Številnim pa pripravki iz šent- janževke pomagajo tudi ob predmen- strualnem sindromu. Glavoboli in blage migrene Šentjanževka je odlična rešitev tudi za ljudi, ki jih pogosto mučijo gla- voboli. Učinki uporabe pripravkov iz šentjanževke sicer ne bodo tako izra- ziti kot pri protibolečinskih tabletah, a zdravilci pravijo, da je pri ljudeh, ki jih mučijo kronični glavoboli, smisel- no opraviti kuro s šentjanževko. Ta bo pomirila stanje in delovala dolgo- ročno, prav tako bo manj neprijetnih stranskih simptomov. S šentjanževim oljem nad opekline Precej dobro poznano je šent- janževo olje, a številni pravzaprav ne vedo, v katere namene ga je primerno koristiti. Uporablja se lahko pri težavah z išiasom; olje vsak dan nežno vtiramo v kožo na obolelem predelu. Pomaga tudi ob migreni ter težavah z mokrenjem postelje. Zunanje je šentjanževo olje nepogrešljivo pri celjenju ran in opeklin, saj še posebno dobro skrbi za tonus kože, deluje pomi- rjujoče in blago antiseptično. St- rokovnjaki so potrdili, da vsebuje več antibiotikov, med katerimi sta imanin in hiperforin, ki sta učinko- vita proti kužnim klicam na koži. Imanin učinkuje tudi na ožilje, zni- žuje krvni tlak ter povečuje hitrost in globino dihanja. Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 15 Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si petek  9. oktobra 2020 Za kratek čas 15 DINASTIJE Vplivne slovenske družine, ki i z ozadja vodijo slovensko gospodarstvo , politiko in omrežja moči. RAZGALJENI Analiza govorice telesa, ki razkriva več, kot bi si znani Slovenci želeli. LJUDJE Zgodbe posameznikov, ki navdihujejo. Richard Gere Po Reki ljubezni prihajajo Najini mostovi! PRILOGA: REVIJA SPORE D - NAJB OLJ RAZŠIRJEN SLOVENSKI TV VODIČ! petek, 6. 9. 2019 | 1,49 EUR | št . 1 | letnik 1 SOBOTA IN NEDELJA PRILOGA: SPORED Od 27. 9 . do 3. 10 . 2019 TV-spored Di»Še vedno se pobira Koša k Ne mara ličil in blišč Vili Resnik v svoj objem? SAMO1,49 EUR NAJBOLJ RAZŠIRJEN SLOVENSKI TV SPORED! +16STRANI APLIT - drobnozrnata kamnina, sestavljena večinoma iz glinenca in kremena, KLORAL - ostro dišeča tekočina za izdelavo diditija, STEPER - naprava za aerobno vadbo V zadnjem času vas vsi samo priganjajo, predvsem v službi. To vam ni čisto nič pogodu. Bodite pozorni, da se ne boste prenaglili. Ko bo prišel čas, boste tako ali tako odšli na drugo mesto, kar se službe tiče. Zadeve v vaši ljubezenski zvezi sicer ne bodo tekle popolnoma gladko, a vsekakor boljše, kot ste si zamišljali. Niti najmanjšega razloga ne boste imeli, da bi se pritoževali. Pri tem bo še najbolj vesel vaš najdražji, saj bo vse to zraslo na njegovem zelniku in še prav se je odločil. Končno vas je strah zapustil in vse glede poslovnih zadev samozavestno in odločno obvladate. V tem trenutku vas prav nič več ne more ustaviti, pa tudi ne obremenjujete se s tem. Le tako naprej, optimizem je na vaši strani. V tem tednu boste imeli popolnoma upravičeno zelo dober občutek glede posla, saj vam bo zadeva zelo “ležala” in vaši sodelavci vas bodo samo občudujoče opazovali, s kakšno lahkoto vse to počnete, saj si sami ne upajo. Najbolje je, da jim pri tem pomagate. Obveznosti, ki vas še čakajo, vam včasih zagrenijo prijetne urice v družbi vaših najdražjih. Pri tem nikar ne bodite črnogledi, ker stvari le niso tako črne, kot se vam zdi. Zavihajte rokave in se lotite zadeve, do katere imate obveznosti. V vaši bližini je nekdo, ki se nikakor ne naveliča pripovedovati ene in iste zadeve. Nekatere stvari so mu očitno zelo pri srcu. Ne obremenjujte se s tem, ampak vse skupaj vzemite kot nekaj, kar je treba vzeti v obzir. Ga bo že minilo. Pred vami je teden, v katerem ne boste imeli ravno mirnih uric glede poslovnih zadev. Vaš najdražji vas bo sicer miril, vi pa se nikakor ne boste mogli potolažiti. Ko se bodo končno zadeve kot po čudežu razpletle, se bo vaša dobra volja zopet vrnila. Nezaupanje, ki tli v vas, je povsem upravičeno in nikar se ne sramujte takšnih nagibov v svoji notranjosti, trenutno ste pač v takšni situaciji in v takšnem okolju, kjer ni ravno pravega razumevanja in dobronamernosti ter prijaznosti, se bo pa zadeva izboljšala. Pri svojih opazkah, ki jih delite naokrog, morate biti previdni, saj ste s svojim ostrim jezikom naredili že preveč škode in kar nekaj jih je, ki željno čakajo, da naredite kakšno napako in vam vse skupaj vrnejo. Pamet v roke, da vas ne zadene bumerang. Kar se trenutno dogaja vam, ni zarota. Vse skupaj je zgolj naključje, kar boste kmalu ugotovili, saj se bo pot, nad katero se v zadnjem obdobju nenehno pritožujete, da gre samo še navzdol, kmalu začela dvigovati in nasmeh se bo zopet vrnil na vaš obraz. Zaradi nekoga, ki vam je zelo blizu, boste v tem tednu zelo zaskrbljeni. Zadeva okrog te osebe se bo dobro razpletla. Tudi ta oseba ima pač slabe in dobre dneve ter vzpone in padce kot vi, čeprav do sedaj tega niste bili vajeni. Bodite pa brez skrbi, vse se bo uredilo. Jeza vam pri poskusu urejanja poslovnih zadev ne bo čisto nič pomagala. Povleči boste morali čisto konkretne poteze, če želite, da se kaj spremeni. Čaka vas sicer trd boj, toda enkrat boste morali začeti, če želite in hočete, da se sploh kaj zgodi in da uspete. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 15. oktobra Petek, 9. oktober 10:00 Ormož, Grajska pristava, voden ogled razstave Ormoški grad, dom, opremljen z okusom, ljubeznijo in s sanjami, vodeni ogledi ob 10., 12., 14. in 16. uri 19:00 Ptuj, CID, pogovor: Zakaj živim v Sloveniji, ko bi lahko bila v Angliji ali ZDA Sobota, 10. oktober 10:00 Ptuj, CID, Jaz tebi – ti meni, izmenjava oblačil, obutve in modnih dodatkov, jesen 2020 10:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, Voden ogled razstave Retrospektiva Anka Krašna 14:00 Ptujska Gora, trg, peka kostanjev in točenje pravega haloškega mošta Mestni kino Ptuj Petek, 9. oktober: 17:00 Troli na svetovni turneji; 19:00 Prvič narazen; 21:00 Besen. Sobota, 10. oktober: 10:00 Kino vrtiček: jesenski živ žav, Gumbi na potepu; 17:00 Troli na svetovni turneji; 19:00 Vojna z dedkom; 21:00 Besen. Nedelja, 11. oktober: 17:00 Troli na svetovni turneji; 19:00 Besen; 21:00 Padati. Prireditvenik Dornava  Donacija Perutnine Ptuj Maske za celo šolo Perutnina Ptuj je občini Dornava podarila 450 zaščitnih obra- znih mask različnih velikosti in barv. Ravnatelj Iztok Hrastar je povedal, da v šoli spoštujejo in izvajajo vsa navodila NIJZ in resornega ministrstva, od zagotavljanja medosebne razdalje, nošenja mask, razkuževanja … Donacije mask je bil izjemno ve- sel. »Otroci sicer imajo svoje maske. Če jo kdo potrebuje, mu jo ponudimo tudi v šoli. Sedaj smo dobili maske za vse učence in zaposlene ter jih tudi z veseljem razdelili. Pozitivno se mi zdi, da so maske pralne, saj se tako izognemo dodatnemu nepotrebnemu obremenjevanju okolja z odpadki. Ob tej priložnosti želim pohvaliti vse, ki so vključeni v vzgojno-izobra- ževalni proces v naši šoli in vrtcu, saj se res dosledno držijo navodil in upoštevajo vse predpisane varnostno-higienske protokole. Starši so zelo dosledni, obveščajo nas, če pri otrocih opazijo kakšne bolezenske znake (na primer prehlad) in poskrbijo, da otroci ostanejo doma.« Župan Janko Merc in ravnatelj Hrastar sta se Perutnini Ptuj za donacijo tudi iskreno zahvalila. Maske so različnih barv: rumene, oranžne in črne, na njih pa je napis Smejem se. Foto: MZ Župan Janko Merc je maske izročil ravnatelju OŠ Dornava Iztoku Hrastar- ju. Ta je poskrbel, da so jih razdelili vsem v šoli (zaposlenim in otrokom). Štajerski TEDNIK petek, 9. 10. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  9. oktobra 2020Poslovna in druga sporočila16 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i Vabljeni na izlet AKCIJSKA CENA: 57,00 EUR po osebi Obisk Muzeja Lojzeta Spoznavanje Novega mesta z ogledom Kettejevega vodnjaka, cerkve. Slastno dolenjsko kosilo Obisk Kartuzije Pleterje Obisk muzeja na prostem Krki, (17. oktober 2020) DOLENJSKEbiseri • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Štajerski TEDNIK petek, 9. 10. 2020  COLOR CMYK stran 17 V začetni enajsterici Aluminija je bilo na sobotni prekinjeni tekmi med Aluminijem in Koprom (hud naliv, op. a.) moč opaziti tudi ime Alena Krajnca. To v jesenskem delu lanske sezone ne bi bilo nič poseb- nega, saj je bil stalni član udarne ekipe, a od takrat dalje ni bil v ka- dru trenerja Slobodana Gruborja, razlog je bila huda poškodba pred- nje križne vezi. »Poškodbo sem staknil lani jeseni na tekmi z Olimpijo v Stožicah (26. 10. 2019, 15. krog sezone 2019/20, op. a.). V tistem obdobju sem bil v res solidni formi, dokaz temu sta bila krog pred tem na domači tekmi z Bravom tudi dva dosežena zadet- ka,« je dejal 25-letni Ptujčan. Vsak športnik, ki je imel v svoji karieri kdaj težave s poškodbami, ve, kako težka je vrnitev v stare tir- nice. »Rehabilitacija je bila resnič- no težka, predvsem s psihološke- ga vidika. Bolečina je sicer kmalu popustila, a v glavi sem še vedno imel strah. Ob tem je bilo potreb- no fi zično trdo delati, nogo je bilo treba vseskozi krepiti … Moj cilj je bil, da se vrnem na stari nivo. Prvi znaki vrnitve so se začeli kazati po petih ali šestih mesecih, ko sem počasi začel delati z žogo, za po- poln povratek pa je bilo potrebne- ga še pol leta,« je dejal Krajnc, ki je v zadnji odigrani sezoni največkrat zaigral na mestu bočnega branilca ali vezista. Kakšen je sedaj občutek na tre- ningih in tekmah? »Poškodba je sedaj preteklost, dobro sem prip- ravljen, zato se nadejam uspešnih predstav v dresu Aluminija. Strah je seveda še prisoten, v podzaves- ti imam, da se moram še nekoliko paziti. Na tekmi pa je drugače, ko sodnik označi začetek tekme, po- zabim na strahove, takrat je pozor- nost povsem usmerjena k dogaja- nju na igrišču,« je dejal Alen Krajnc. Na zadnjih treh tekmah je že kandidiral za ekipo, a proti Taboru, Olimpiji in Gorici še ni dobil prilož- nosti za igro. Zato pa je bilo veselje zdrav, najpomembnejše,« je občut- ke po prvih odigranih 15 minutah tekme s Koprom razkril Krajnc. Nadaljevanje prekinjenega sre- čanja s Koprom bo v torek, 13. 10., ob 17. uri. »Zavedamo se, da je Koper kakovostna ekipa in da nas tudi v nadaljevanju srečanja čaka težko delo, a smo dobro priprav- ljeni in pričakujemo pozitiven izid. To bi nam veliko pomenilo, saj pogled na lestvico zaradi odvzetih dveh točk ni dober. Treba bo nabi- rati točke in verjamem, da nam bo uspelo pobegniti z dna, česar smo zagotovo sposobni,« optimistično zaključi Krajnc. Jože Mohorič toliko večje, ko ga je trener Slobo- dan Grubor proti Kopru uvrstil v začetno postavo. »Ponujene prilož- nost trenerja sem bil izjemno vesel. Nisem še pričakoval uvrstitve v za- četno postavo, zato je bilo prese- nečenje res pravo. Seveda sem si to želel, saj želim pomagati svoji ekipi, to je trenutno ob tem, da ostanem Nov krog v 2. ligi se bo začel s sobotno zgodnje popoldansko tekmo med Radomljami in Nafto. Derbi kroga bo zagotovo postre- gel z zanimivo predstavo, a vsaj podobnih bo zagotovo še nekaj. Ptujčani se bodo v soboto pod refl ektorji stadiona Ob jezeru po- merili z domačim Rudarjem. Večer- nega termina so zagotovo bolj va- jeni Velenjčani, ki se v zadnjih kro- gih nekoliko vzpenjajo po lestvici in po slabšem začetku popravljajo točkovni saldo. Zasedbi trenerja Almirja Sulejmanovića na igrišču poveljujeta izkušena David Kašnik in Damijan Tri ovič, zadnji dvig forme pa sovpada z vrnitvijo v ekipo mladega Luka Lovenjaka. 19-letni Ptujčan je lani iz Drave prestopil v takratnega prvoligaša, po poškodbi pa se sedaj vrača v nekdanjo formo. Ni treba posebej poudarjati, kako bi ga Drava trenu- tno potrebovala … Trener Drave Viktor Trenevski se na drugi strani ubada s števil- nimi težavami, največ sivih las mu povzročajo stalne in ponavljajoče se napake v obrambi, zaradi ka- terih modri resnično na prelahek način prejemajo zadetke. Ker na drugi strani niti slučajno ne kažejo kakšne posebne učinkovitosti, je točkovni zbir nizek, trenutno do- volj za borno 14. mesto. JM Situacija glede koronavirusa v državi je znova negotova in tudi številne športne prireditve so pod velikim vprašajem. Tekme v roko- metni NLB ligi odpadajo kot po tekočem traku in vprašanje je, če se bo prvenstvo sploh in na kakšen način končalo. „V Ormožu moramo potrkati na les, saj se nas virus zaenkrat izo- giba, ampak vemo, da se zgodba kaj hitro lahko zasuče v naspro- tno smer. Vsi živimo v veliki ne- gotovosti, a kljub temu še naprej pridno treniramo ob upoštevanju vseh pravil za preprečevanje vi- rusa covid-19,“ nam je v uvodu povedal predsednik kluba Mladen Grabovac, ki se z ekipo za organi- zacijo tekme marljivo pripravlja na sobotno tekmo, ko na Hardek prihaja aktualni državni in pokalni prvak Celje. „V starih časih bi bila dvorana v Ormožu premajhna za ta rokometni spektakel. Ne spom- nim se, kdaj v zgodovini kluba bi se naš klub v 6. krogu s Celjem boril za prvo mesto na lestvici. Pr- venstvo smo odlično začeli in zdaj lahko uživamo v igri ter brez priti- ska odigramo tekmi proti Celju ter Gorenju. Če k neobremenjenosti dodamo še našo kakovost in boga- te izkušnje, verjamem, da se tudi s Celjem na domačem parketu lahko enakovredno kosamo vsaj tam do 50. minute. Pivovarje smo enkrat v zgodovini že ugnali, a to je bilo v Ljutomeru. Zdaj si potihem želimo udeležence Lige prvakov presene- titi v naši trdnjavi, a se še kako dob- ro zavedamo, da so gostje v vlogi popolnega favorita. Se že veseli- mo tekme prvo- in drugouvrščene ekipe državnega prvenstva,“ je še dodal Grabovac. Vstop v dvorano bo omogočen 150 gledalcem, kjer imajo pred- nost vstopa kupci letnih kart. Redarska služba bo tudi tokrat poskrbela za upoštevanje pravil NIJZ in bo tiste, ki ne bodo upo- števali pravil, prijazno pospremila iz dvorane. Pokukali smo tudi med igralce in še njih povprašali o pričakovanjih pred tekmo. „Še vedno pravim, da je pogled na lestvico po sobotni tekmi lahko še lepši. To bi bil vrh moje zgodbe v RK Ormož, če bi nam na Hardeku uspelo na kole- na položiti Celjane, kjer sem začel svojo rokometno pot. Lani smo jih že imeli v šahu in v 1. polčasu po odlični predstavi vodili tudi že za šest zadetkov. Žal sta nam takrat ponagajali poškodbi Roka Žurana in Jureta Kocbeka, ob tem v kadru ni bilo Tilna Kosija,“ se je spomnil odlične tekme meseca marca 2020 med Ormožani in Celjani kapetan Bojan Čudič. Res so na koncu Celja- ni zmagali kar za sedem zadetkov (25:32), a končni izid ni pravi kazal- nik dogodkov na samem igrišču. Sanje o novem presenečenju so seveda dovoljene. „Za takšne tekme treniramo, živimo in se od- rekamo marsičemu v življenju in že iz tega razloga so dovoljene sanje. Zavedamo se moči Celja, ekipo, ki igra v Ligi prvakov, seveda spoš- tujemo. Spoštujemo pa tudi sebe in verjamemo v našo kakovost. Če bomo imeli svoj dan in da je na naši strani še športna sreča, je tudi vse mogoče,“ je pričakovanja pred derbijem 6. kroga strnil 24-letni Jure Kocbek, ki tudi letos igra na visokem nivoju tako v napadu kot v obrambi. Sobotna tekma v Ormožu se bo začela ob 19.00. Za tiste, ki ne bodo mogli v dvorano, bo zagotovljen spletni prenos na klubski facebook strani RK Jeruzalem Ormož. Uroš Krstič Judo Na tatamijih več kot 120 mladih Stran 19 Footgolf Krajnc poskrbel za domačo zmago Stran 19 Pokal MNZ Ptuj: kot zadnji v četrtfi nale Podvinčani V torek bi morala biti na sporedu še zadnja tekma 2. kroga Poka- la MNZ Ptuj med Podvinci in Gerečjo vasjo, a so gostje zaradi zdra- vstvenega stanja nekaterih igralcev tekmo odpovedali. Podvinčani so tako brez boja napredovali v naslednji krog in se bodo v torek pomerili z Zavrčem v gosteh. RAZPORED 3. KROGA, V TOREK, 13. 10., OB 16.00: Zavrč – Pod- vinci; V SREDO, 14. 10., OB 16.00: Drava Ptuj – Cirkulane, Pragersko – Kety Emmi Bistrica, Boč Poljčane – Videm. Boks Trije ptujski klubi tekmovali v Podčetrtku Stran 18 Rokomet Za začetek derbi med Dravo in Veliko Nedeljo Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si 2. SNL, 11. krog: Rudar Velenje – Drava Ptuj, v soboto ob 19.00 na stadionu Ob jezeru. V prvi članski tekmi zamenjal Mitjo Lotriča Alen Krajnc ima za sabo pestro zgodovino prestopov. Športno pot je začel pri Dravi, od koder je po sezoni 20010/11 prestopil v ka- detsko ekipo Aluminija. Za to je v sezoni 2011/12 dosegel 21 zadetkov na 23 tekmah, še boljši izkupiček pa je imel v naslednji sezoni pri mla- dincih Kopra: zabil je 26 golov na 25 tekmah! V sezoni 2013/14 je z 18 leti debitiral v prvi ligi pri ekipi Kopra; zanimivo je, da je na tekmi pro- ti Olimpiji vstopil s klopi kot zamenjava za Mitja Lotriča, najboljšega igralca lanske sezone v 1. ligi. V naslednjih sezonah je igral za Jadran iz Dekanov, pa znova za ptujsko Dravo in Aluminij, pa tudi za Zavrč. Od sezone 2017/18 je stal- ni član Aluminija. Nogomet  Alen Krajnc, Aluminij »Ponujene priložnost trenerja sem bil izjemno vesel« Nogomet  2. SNL, Drava Ptuj V goste Kašniku, Trifkoviču … in Lovenjaku! Rokomet  NLB liga Na Hardeku upajo na derbi vodilnih Foto: Črtomir Goznik Alen Krajnc se je v prvo postavo Aluminija vrnil po dobrih 11 mesecih odsotnosti zaradi poškodbe. Utrinek je s tekme z Bravom iz lanskega oktobra, na kateri je zabil dva zadetka. Foto: Črtomir Goznik Tekme s Celjani so za vse klube v Sloveniji nekaj posebnega, tudi za Ormožane. Štajerski TEDNIK petek, 9. 10. 2020  COLOR CMYK stran 18 zelo dobro predstavo 19-letnega borca v težki kategoriji v njegovem prvem članskem dvoboju. Ob štirih mladih predstavnikih so ringovci poslali v ring še enega starejšega boksarja Matjaža Gojči- ča, ki je do sedaj dobil oba svoja uradna dvoboja. Tokrat se mu ni izšlo, premagal ga je Sadmir Delič (BK Intercom Celje). Za tekmovanje je bila prijavljena še Vida Rudolf iz BK Dejan Zavec Boxing, a ni dobila tekmice. Boks zveza Slovenije namera- va do konca leta izpeljati še tri kroge tekmovanja, izmed kate- rih bi naj bil kakšen organiziran na Ptuju v športni dvorani Cam- pus. David Breznik Podčetrtek je gostil 3. krog državne lige, na katerem so v rin- gu v glavnem prevladovali mladi boksarji in tisti z manjšim števi- lom dvobojev. Vsi sodelujoči so nestrpno pričakovali tekmovanje in naboj, ki ga s sabo prinašajo uradne tekme. Na spisku je bilo 29 parov, v ringu jih je nastopilo 21. Celoten krog se je odvil v skladu s pravili in priporočili NIJZ. Ptujski boks so tokrat predstavljali kar trije klubi, in sicer BK Ptuj, BK Ring Ptuj in BK Dejan Zavec Boxing. BK Ptuj sta pod vodstvom tre- nerja Leona Lovreca in Urbana Gnilška predstavljala 19-letni Sašo Malovič in dve leti mlajši Filip Pirc Kolar. Malovič je prebil led in je s taktično borbo in s stopnjevanjem tempa zmagal na svoji prvi uradni borbi. Pirc Kolar sicer trenira v Ce- lju, a je tokrat nastopil za ptujski klub – zabeležil je poraz. Po pričakovanjih je imel največ svojih boksarjev v Podčetrtku Boks klub Ring, za katerega so nastopili Aleks Bratušek, Andi Gerdellaj, Marko Goranovič, Blaž Potočnik in Matjaž Gojčič. Pod vodstvom trenerja Ivana Pučka ml. so zabele- žili tri zmage in dva poraza. Aleksu Bratušeku je v med kadeti tekmec iz Celja predal borbo, tako da je pridobil svoje prve tri točke. Prav tako kadet Andi Gerdellaj je od za- četka narekoval tempo v dvoboju in zmagal z rezultatom 3:0. Mladi- nec Blaž Potočnik je bil z deljenim sodniškim mnenjem poražen v svoji drugi uradni borbi, v zelo tes- ni borbi je izgubil proti Brinu Tom- cu (BK Domžale). Marko Goranovič (BK Ring) je dobil članski dvoboj proti Mihu Hriberšku (Dejan Zavec Boxing). Slednji ni oddelal dvoboja po navo- dili trenerja Dejana Zavca, medtem ko je Goranovič boksal odlično, nasprotnika je držal na distanci in narekoval tempo dvoboja. Šlo je za V soboto je bilo v dvorani Gimnazije na Ptuju državno prvenstvo v point-fi ghingu, ki se ga je udeležilo 125 borcev in bork vseh starostnih kate- gorij iz 11 slovenskih klubov. Na Ptuju smo tako videli številne nastope predvsem mlajših selekcij, kar dokazuje, da kikboks ohranja priljublje- nost med mladimi, ne glede na težke razmere delovanja, s katerimi se sooča slovenski šport. Spremljali smo tudi več odličnih obračunov, med nji- mi tudi ptujskih tekmovalcev. Predsednik Kickboxing zve- ze Slovenije Vladimir Sitar ob tem ugotavlja, da je bila zara- di zaostrenih razmer konku- renca resda nekoliko manjša: »Pa vendar z veseljem ugota- vljamo, da se kljub danim raz- meram tudi v novem šolskem letu številni mladi vračajo v klube, da skupaj s svojimi tre- nerji kažejo pripadnost temu športu, zato smo po tej plati danes tukaj vsi zmagovalci!« Državno prvenstvo, ki ga je gostil KBV Ptuj, je potekalo skladno z aktualnimi epidemi- ološkimi razmerami in smer- nicam NIJZ. »Glede na situa- cijo mislim, da smo prvenstvo organizirali brez napak in vzorno, tako da bi lahko mar- sikdo prišel pogledat, kako se v aktualnih razmerah takšno tekmovanje organizira. Ob tem se zahvaljujem članom upravnega odbora ter osta- lim članom KBV Ptuj, vsem trenerjem in tekmovalcem za dosledno upoštevanje navo- dil, vsem staršem in ostalim spremljevalcem pa za izkaza- no razumevanje,« še poudar- ja Sitar. Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Milan Breg, Matej Šibila, Franc Vrbančič, Aleš Skle- dar, Mateja Erlač in Edvard Štegar, ekipo Ptuja sta vodila Timi Sitar in Gašper Mlakar Valentin. Franc Slodnjak Deseterica ekipe bi morala konec tedna začeti tekme državnega prvenstva v 2. moški ligi, v kateri letos tekmujejo Drava, Gorišnica in Velika Nedelja. Če prištejemo še ekipi Pomurja in Radgone, potem ima letos liga res močan pridih vzhodne Slovenije. Koronakriza je že takoj na začetku krojila razpored, tekma med Gorišnico in Radgono je namreč prestavljena zaradi primera bolezni v ekipi gostov. Trenerje Drave, Moškanjcev-Go- rišnice in Velike Nedelje smo pred začetkom sezone povprašali o pri- čakovanjih. Mitja Žuran, RK Drava Ptuj: »Letos bomo nastopali z mešano ekipo članov in mladincev, izmed nekoliko starejših igralcev so zra- ven Žiga Bedenik, Marko Žuran, Jan Mlač Černe in Jan Osterc, iz Celja pa sta z nami Gašper Zupanc in Tjan Vasič Krajnc. V prvi vrsti si želimo stabilizirati ekipo in zgraditi temelje za prihodnost ter uveljaviti kakšne mlade igralce. Računamo na uvrstitev v sredino lestvice, če bo priložnost za kaj več, jo bomo poskušali izkoristiti. Glede uvodne tekme z Veliko Nedeljo so naša pričakovanja re- alna, želimo odigrati, kot najbolje znamo. Velika Nedelja ima mlado in hitro ekipo, pričakujem fi zično zahtevno tekmo.« Siniša Radujković, RD Mo- škanjci-Gorišnica: »Po zaključku prejšnje sezone smo ostali brez nekaterih igralcev, zato je bila sprejeta usmeritev kluba v delo z mladimi. Od nekoliko izkušenejših lahko omenim Nejca Šandorja in Aljaža Soka, sicer pa imamo mla- do ekipo, pred katero ne postav- ljamo nobenih pritiskov visokih uvrstitev, želimo si mesta v sredini lestvice, oz. malenkost višje. Priča- kujem zelo izenačeno ligo, v kateri lahko vsak premaga vsakega in bo veliko odvisno tudi od dnevne forme. Mi se na sezono kljub pre- stavitvi prve tekme pripravljamo normalno, samo upamo pa lah- ko, da bodo tekme odigrane po zastavljenem načrtu oz. vsaj v čim večji meri.« Uroš Krstič, Velika Nedelja: »V prvi vrsti si želim, da se prvenstvo sploh začne in da ga – glede na vse težave okrog koronavirusa – uspešno tudi končamo. Ekipa je pripravljena na začetek sezone, v kateri ne skrivamo ambicij po uvr- stitvi v 1. B-ligo. V pripravljalnem obdobju smo odigrali kar lepo šte- vilo tekem in pokazali nekaj všeč- nih predstav, pa tudi takšnih, ki nam ravno ne morejo biti v ponos – tu mislim predvsem na poraz na zadnji tekmi proti Pomurju. Verja- mem, da smo se vsi skupaj iz tega poraza veliko naučili in da fantje v prihodnosti zagotovo ne bodo več nikogar podcenjevali, sicer se nam slabo piše. Sestavili smo mlado ekipo, katere kapetan je 26-letni Peter Zorec, ki je tudi najstarejši igralec ekipe. Povprečna starost ekipe je le 20 let, saj večji del sestavljajo letniki 2000, 2001 in 2002. Že v 1. krogu nas čaka težko gostovanje na Ptuju, ki bo hitro pokazalo, iz kakšnega testa je naša ekipa. Vse, kar si želim od igralcev, je pravi pristop do tekme in velika želja po dokazovanju ter zmagi. Fokusirani moramo biti samo na svojo igro in menim, da lahko posežemo po prvi zmagi, ki bi nam vsaj malo olaj- šala delo v nadaljevanju sezone.« Jože Mohorič petek  9. oktobra 2020Šport, rekreacija18 Boks  3. krog slovenske lige v Podčetrtku Trije ptujski boksarski klubi tekmovali v Podčetrtku Kikboks  Državno prvenstvo na Ptuju Člani KBV Ptuj odlični Rokomet  2. SRL (m) Za začetek derbi med Dravo in Veliko Nedeljo Lestvica slovenske lige (po treh krogih): 1. BK Intercom Celje 78 točk 2. BK Ring Ptuj 42 točk 3. ŽBK Maribor 32 točk 12. Dejan Zavec Boxing 6 točk 15. BK Ptuj 4 točke Ekipa BK Ring v Podčetrtku Urban Gnilšek, Sašo Malovič in Leon Lovrec (BK Ptuj) Foto: Franc Slodnjak Del ptujske ekipe, ki je uspešno nastopala na državnem prvenstvu. Foto: Črtomir Goznik Marko Žuran je v lanski sezoni igral za Gorišnico, v letošnji bo v dresu Drave njihov tekmec. Rezultati državnega prvenstva za leto 2020 (samo Ptujčani): 1. mesto so osvojili: - Jan Petrovič med dečki nad 135 cm - Lea Skledar med deklicami nad 135 cm - Doris Šulek med mlajšimi kadetinjami do 47 kg in nad 47 kg - Tilen Repina med starejšimi kadeti nad 69 kg - Nik Jamšek Grobelnik med mladinci do 57 kg - Patrik Šulek med mladinci do 89 kg in nad 89 kg - Lara Vuzem Vajda med članicami do 60 kg - Timi Sitar med člani do 69 kg - Vitomir Čurin med člani do 89 kg - Simon Kaisersberger med člani do 94 kg 2. mesto so osvojili: - Larisa Vidovič med mlajšimi kadetinjami do 47 kg - Tilen Repina med mladinci do 84 kg - Gašper Mlakar Valentin med člani do 89 kg 3. mesto so osvojili: - Vito Vučkovič med mlajšimi kadeti do 42 kg - Aleks Prelog med mlajšimi kadeti do 37 kg - Dejan Duh med člani do 74 kg - Filip Janžekovič med člani do 74 kg - Vitomir Čurin med člani do 84 kg - Luka Vindiš med člani nad 94 kg 5. mesto je osvojila: - Taja Šibila med mlajšimi kadetinjami nad 47 kg Štajerski TEDNIK petek, 9. 10. 2020  COLOR CMYK stran 19 Pokal Ptuja v judu ima bogato tradicijo, ki so jo v soboto s 33. izvedbo nadaljevali v športni dvorani Mladika. Judo klub Drava Ptuj je tekmovanje pripravil z vsemi pravili in določili NIJZ. Na blazinah tokrat žal ni bilo špor- tnikov iz tujine. V starostnih katego- rijah mlajših dečkov, mlajših deklic, starejših dečkov, starejših deklic, ka- detov in kadetinj se je borilo 126 tek- movalcev iz 16 slovenskih klubov. O tekmovanju je strokovni vodja Judo kluba Drava Ptuj Vlado Čuš de- jal: »Že samo to, da smo se v tej si- tuaciji lotili izziva izpeljave takšnega tekmovanja, govori o tem, da smo na Ptuju zares dobri organizatorji. Udeležba je bila dobra, še bolj pa nam v slovenskem judu vliva optimi- zem tisto, kar smo videli na blazinah v samih borbah.« Tekmovanje na Ptuju je kljub omejitvam teklo gladko, tekmovalci so prikazali številne zanimive dvo- boje. Gledano kot celota je Pokal Ptuja dobro uspel in je bil izpeljan ob 60-letnici Judo kluba Drava Ptuj. Ptujčanom največ medalj in pokal JK Drava je imel prijavljenih 34 tekmovalcev, ki so skupno osvojili 27 medalj (14 zlatih) in so bili daleč najuspešnejši klub. Drugo mesto med ekipami so osvojili mladi člani JK Gorišnica, ki so bili le za dve točki pred Mariborčani. Posamične uvrstitve, Judo klub Drava Ptuj: - 1. mesta: Anej Slana, Jaša Dajč- man, Luka Horvat, Klara Hvalec, Mia Jovanović, Vid Krajnc, Ina Mlakar, Žanet Polanec, Liza Rotar Čeh, Lana Strelec, Lan Strelec, Aneja Vidovič, Ana Vidovič, Marina Vidovič, Ma- tevž Križan, Bor Brlek, Elin Slana, Teo Boštjan Majcen; - 2. mesta: Luka Caf, Maruša Frank, Nina Kolmančič, Teo Kosta- njevec, Taja Potočnik, Aleksander Skaza, Mark Senčar. Mik Krapša; - 3. mesta: Aljaž Ajdič, Jurij Farič, Jan Fišer, Patrik Gabrovec, Anej Hr- ženjak, Andi Karameta, Luka Sarič, Tim Gracer, Anej Kostanjevec; Judo klub Gorišnica: - 1. mesta: Blaž Bezjak, Gašper Hrga, Teo Kokot, Luka Maroh, Vito Jaka Horvat, Vito Korpar; - 2. mesta: David Kelc, Tomas Voz- lič, Maks Kokol; - 3. mesta: Niko Pohorič, Jan Žu- ran, Ambrož Janžekovič, Aljaž Hor- vat. Jakob Horvat, Žiga Plošinjak, Ambrož Janžekovič. Ekipni vrstni red: 1. JK Drava Ptuj 166 točk 2. JK Gorišnica 66 točk 3. JK Železničar 64 točk David Breznik Po izpadu v polfi nalu turnirja v Bielli se je Blaž Rola (148. na ATP) odpravil dobrih 200 km južneje po italijanskem škornju v Parmo, kjer poteka challenger turnir z nagra- dnim skladom 133.000 evrov. Že na drugem zaporednem tur- nirju je bil njegov tekmec 1. nosilec (v Bielli Brazilec Thiago Seyboth Wild, 107. igralec sveta), to je bil tokrat Francis Tiafoe (67.). 22-letni Američan je letos najboljši izid do- segel na odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku, kjer je preskočil tri ovi- re. Za Američana in Slovenca je bil to že peti medsebojni dvoboj, prva dva je dobil Rola (oba leta 2015), druga dva pa Tiafoe (oba leta 2016). V Parmi sta na centralnem igri- šču odigrala tesen obračun, bolj zbran pa je bil osem let mlajši tek- mec. Blaž je v 1. setu že vodil 4:1, a je Francis izid hitro izenačil (4:4). Do podaljšane igre sta oba osvojila svoje servise, tam pa je 1. nosilec hitro povedel 0:4 in brez težav zak- ljučil set. V drugem setu je Ptujčan poskušal igrati agresivneje, a je pri tem storil preveč napak. Edini break je Američanu uspel v šesti igri (2:4), prednost pa mu je kljub težavam uspelo zadržati. Blaž je imel v drugem setu na voljo kar šest priložnosti, realizirati mu na žalost ni uspelo nobene … V uri in pol dvoboja je bilo razmerje v toč- kah 64:75. Challenger turnir v Parmi (133.000 evrov), rezultat: 1. krog: Rola – Tiafoe (ZDA, 1.) 6:7(1), 3:6. JM V nedeljo se je ekipa mlajših in starejših mladincev KK Pe- rutnina Ptuj udeležila cestnega državnega prvenstva v Ško i Loki. Na 6-km krožni, tehnično zahtevni ter razgibani trasi so morali mlajši mladinci prevozit 11, starejši mladinci pa kar 17 krogov. Za dodatno zahtevnost preizkušnje je pri mlajši katego- riji poskrbel še dež, ki je padal čez celotno dirko. Mlajši mladinci so nastopili v postavi Jure Majnik, Lovro Va- lenko in Primož Kirbiš. »Gene- ralna ocena njihovih nastopov bi bila dobra. Na spolzkem cestišču smo videli kar nekaj padcev, na tleh sta se znašla tudi Valenko in Majnik – slednjemu se je to zgo- dilo v zadnjem krogu, kar mu je odneslo uvrstitev med deseteri- co. Na koncu je bil Primož Kirbiš 7., Jure Majnik 13. ter Lovro Va- lenko 16.,« je sporočil Mitja Mo- horko iz KK Perutnina Ptuj. Pri starejših mladincih so perutninarji nastopili v posta- vi Andrej Majnik, Vid Jeromel, Žan Gorjanc,Matic Marčič in Miha Muršec. »Videli smo zelo taktično dirkanje. V prvi polovi- ci dirke se je izoblikoval pobeg, med katerimi pa žal ni bilo naših kolesarjev. Nato smo pomagali z narekovanjem ritma v glavnini in pri tem porabili veliko moči. Tako je Andrej Majnik končal na 18., Vid Jeromel na 19. ter Miha Muršec na 20. mestu,« je zapisal Mohorko. UR petek  9. oktobra 2020 Šport, šport mladih 19 Kolesarstvo  KK Perutnina Ptuj Kirbiš med deseterico Tenis  Challenger turnir v Italiji Tokrat 1. nosilec premočan Ekipa JK Gorišnica je osvojila 2. mesto. Judoisti JK Drava Ptuj so osvojili ekipno prvo mesto na Pokalu Ptuja. Judo  Pokal Ptuja 2020 Na tatamijih več kot 120 mladih V soboto in nedeljo je na igriščih Golf kluba Ptuj potekala zadnja le- tošnja tekma v footgolfu, ki je štela za Pokal Slovenije in Odprto prven- stvo Slovenije. Najboljšim sloven- skim igralcem so družbo in konku- renco delali odlični predstavniki in predstavnice iz Slovaške. Skupno je nastopila petdeseterica, od tega jih je 12 prišlo iz Slovaške. Ti so prepričljivo zmagali v kon- kurenci igralcev nad 45 let, kjer so osvojili prva štiri mesta, zmagal je Marek Vitek z rezultatom -8 (se- števek obeh dni). Tudi med dekleti so bile Slovakinje razred zase, sla- vila je Lucia Čermakova (-3). Najbolj prestižna zmaga v kon- kurenci članov pa je vendarle osta- la v domačih vitrinah! Za to je pos- krbel predstavnik Footgolf kluba Ptuj Uroš Krajnc, ki je bil najboljši drugi dan, po prvem dnevu je bil v vodstvu njegov klubski kolega Ian Emeršič (Ian je lastnik rekorda igri- šča, ki znaša 59, trinajst udarcev pod parom). Med oba najboljša slovenska predstavnika sta se ob koncu »vrinila« dva Slovaka, Mar- tin Šimončič in Dusan Vangel. JM Footgolf  Turnir na Ptuju Krajnc poskrbel za domačo zmago Foto: Matija Brodnjak Uroš Krajnc (Footgolf klub Ptuj) Nogomet  2. SNL RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Kalcer Radomlje – Nafta; OB 15.30: Vitanest Bilje – Krško, Triglav – Brda, Roltek Dob – Fužinar Vzajemci, Jadran Dekani – Primorje; OB 19.00: Rudar Ve- lenje – Drava Ptuj, Brežice – Beltinci; V NEDELJO OB 15.30: Šmar- tno – Krka. 3. SNL – vzhod RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 15.30: Koroška Dravograd – Cirkulane, Kety Emmi Bistrica – Zreče, Dravinja – Šampion, Šmar- je – Dobrovce; OB 18.00: Korotan Prevalje – Rogaška; V NEDELJO OB 10.30: Videm – Podvinci. Super liga RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Apače – Gorišnica, Gerečja vas – Boč Poljčane, Zavrč – Markovci; V NEDELJO OB 10.30: Skorba – Hajdina; OB 15.00: Stojnci – Bukovci. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Rogoznica – Slofi n Ormož, Podlehnik – Središče; V NEDELJO OB 15.00: Majšperk pice- rija Špajza – Grajena Anpro, Tržec – Hajdoše. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Polskava avtop. Grobelnik – Oplotnica, Zgornja Polskava – Pragersko; V NEDELJO OB 15.00: Leskovec – Makole Bar Miha, Slovenja vas SMS sanacija – Mladinec Lovrenc. 1. mladinska liga 9. KROG: Aluminij – Gorica (v soboto ob 15.00). Tekma Drava Ptuj – Ilirija je prestavljena. 1. kadetska liga 9. KROG: Aluminij – Gorica (v soboto ob 13.00). Tekma Drava Ptuj – Ilirija je prestavljena. Veteranske lige +35 vzhod RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 17.00: Borovci – Dornava, Grajena – Leskovec, Markovci – Podvinci. Tekma Zavrč-Cirkulane – Gorišnica je bila odigrana v četrtek, prosta je ekipa Rogoznica Gostilna Muršič. +35 zahod RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 17.00: Skorba – Lovrenc, Ge- rečja vas – Tržec, Podlehnik – Pragersko, Spodnja Polskava – Hajdi- na. Prosta je ekipa Apač. +40 RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 17.00: Videm – Zgornja Pol- skava, Ormož – Majšperk, Pohorje Oplotnica – Hajdoše. Rokomet  NLB liga RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 19.00: Koper – LL Grosist Slo- van, Slovenj Gradec – Ljubljana; V SOBOTO OB 19.00: Jeruzalem Ormož – Celje PL, Dobova – Izola, Riko Ribnica – Krka; V TOREK OB 20.00: Trimo Trebnje – Gorenje Velenje. Tekma Urbanscape Loka – Maribor Branik je prestavljena. 1. A SRL (ž) 5. KROG: ŽRK Ptuj – Ž.U.R.D. Koper (prestavljeno). 2. SRL (m) RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 18.00: Kočevje – Škerjanc Ja- dran Hrpelje-Kozina; V SOBOTO OB 16.30: Drava Ptuj – Velika Nede- lja; OB 18.00: Ajdovščina – Radovljica; OB 20.00: Kronos – Pomurje. Tekma Moškanjci-Gorišnica – Arcont Radgona je prestavljena. Futsal  1. SFL RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 20.00: Oplast Kobarid – Hiša daril Ptuj, Dobovec – Tomaž Šic bar, Litija – Sevnica, Dobrepolje – Siliko Vrhnika; OB 20.30: Bronx Škofi je – Mlinše. Jože Mohorič Športni napovednik Rezultati, moški (seštevek obeh dni): skupaj, 1., 2. dan 1. Uroš Krajnc -14 (-6, -8) 2. Martin Šimončič -13 (-8, -5) 3. Dušan Vangel -12 (-9, -3) 4. Ian Emeršič -12 (-9, -3) 5. Dejan Novak -12 (-6, -6) 6. Denis Mlekuž -11 (-7, -4) 7. Matjaž Ogrinc -10 (-2, -8) 8. Milan Kristovič -9 (-7, -2) 9. Primož Zorč -8 (-6, -2) 10. Iztok Ogrizek -8 (-6, -2) Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 20 petek  9. oktobra 2020Ljudje in dogodki20 V 18. stoletju je v mestih živelo le pet odstotkov človeštva. Leta 1960 pa je v mestih živelo že čez polovico človeštva. V Sloveniji naj bi v tem trenutku v mestih živela manj kot polovica prebivalcev. Na nek način imamo še srečo, a se tega ne zavedamo. Do leta 2050 pa naj bi po napovedih v mestih živelo celo med 70 do 80 odstotkov pre- bivalstva. V prizadevanjih za čim večji standard življenja v mestih po navadi pozabljamo na osnovno in- frastrukturo, ki je razen elektrike, vodovoda, stavb, asfalta in vsega drugega tudi zelena infrastruktu- ra, do katere pa se obnašamo, kot da je sama po sebi umevna. „Drevesa jemljemo kot nekaj samoumevnega, hodimo mimo njih, čeprav so maloštevilna. Ne smemo se slepiti s podatkom, da je skoraj 60 odstotkov Slovenije po- krite z gozdovi. Gre za odnos, ki je predvsem gospodarski. Govorimo o tem, koliko je to lesne zaloge in ob tem pozabljamo na večpomen- sko in večfunkcijsko vlogo gozda. Zavedati se moramo, da če dreves ne bi bilo, tudi nas ne bi bilo. Na drevesa lahko gledamo z različnih zornih kotov. Ob že omenjeni go- spodarski vlogi imajo estetsko vlo- go, nekateri jih namreč predvsem dojemajo kot nek okras v pokrajini. Večinsko pa to pomeni, da gre za nekaj, kar nas ne pušča ravnoduš- nega. Drevesa v mestih so povečini posajena na poteh, tako da gre za posebno vrsto urbane estetike. Ko smo oporekali temu, da se je grajski grič očistil na tak način, kot se je, z golosekom, in podobno na tržnici, ko smo želeli dvigniti glas proti odstranitvi, so nam očitali t. i. romantično-nostalgični vidik. Ne gre za ponarejena ali napihnjena čustva,“ je izpostavila pripove- dovalka Irena Bezjak Fijačko ter poudarila, da odnos človeka do dreves v bistvu niha med veliko hvaležnostjo in čaščenjem, do po- polnega krutega izkoriščanja in po- polnega uničenja. Na poti od rdeče bukve pod gra- dom do platane pri cerkvi sv. Jurija so ljubitelji dreves in zelenih povr- šin lahko spoznali nekaj drevesnih vrst v povezavi z legendami, vero- vanji in tudi simboliko, ki še kljubu- jejo času in vse prej kot prijaznemu odnosu mesta oz. vzdrževalcev do tega zelenega bogastva. Stanje teh dreves namreč kaže na neu- smiljeno uničevanje, ker ni redne- ga in pravilnega vzdrževanja in ker ima beton oz. pehanje za čim višji mestni standard prednost pred vsem drugim. V ospredje so stopile zgodbe hrasta, divjega kostanja, bresta, rebike, rubinije, maklena, jesena, katalpe, platane, ki je bila nekoč drevo bogatih, da jim je da- jala senco. Zanimiva je tudi sama simbolika dreves, psihologija go- vori o tem, da drevesa na splošno v sebi združujejo moško in žensko naravo. Ženska narava drevesa je v tem, da daje zavetje, je radodar- na, daje plodove, nahrani. Moška narava pa je v bistvu ta drevesna vertikalnost. Več kot se bodo ljudje zaveda- li pomena dreves v mestu, manj bo uničevanja, več bo spoštljive- ga odnosa, ki v prvi vrsti prinaša večjo kakovost življenja, ne samo standarda. Nič ne bi škodilo, če bi se festivalska zgodba o drevesih tedensko odvrtela in potrkala na vest. Ptuj  Saga o ptujskih drevesih in drevesih v mestu Ptujske zgodbe za več odgovornega ravnanja Ena od zgodb 2. Festivala ptujskih zgodb je pripovedovala o ptujskih drevesih oz. drevesih v mestih sploh. Občuteno jo je pod naslovom Drevesa – naši molčeči spre- mljevalci predstavila Irena Bezjak Fijačko, povzetem po Minatijevi pesmi Nekoga moraš imeti: če ne drugega, moraš imeti rad drevesa, trave ali kamen, je zapisal pe- snik. V tej zgodbi je postala glas dreves, naših nemih spremljevalcev, ki nam služijo, odkar obstajajo, nas vseskozi podpirajo. Človek pa ima do njih takšen ali drugačen odnos oz. ga sploh nima. Obvladovanje bolezni covid-19 predstavlja enega največjih iz- zivov sodobnega časa, s ka- terim se soočajo posamezniki, družba in delovne organizaci- je. Delovna okolja so v preteklih mesecih zaznamovali pojavi, kot so nenadna sprememba procesa dela, delovna negoto- vost zaposlenih, izzivi zagota- vljanja varnosti in zdravja pri delu ter izzivi ponovne vrnitve v delovno okolje. Duševne obremenitve zaposle- nih lahko predstavljajo močna čustvena in stresna stanja, kot so strah, anksioznost, potr- tost, jeza, razdražljivost in pani- ka. Mešanica tovrstnih občutij se lahko odraža tako pri dušev- nem zdravju kot tudi pri samem opravljanju dela. Obvladovanje duševnih obre- menitev zaposlenih je pomem- ben interes delovnih organizacij V zadnjih nekaj desetletjih se je področje psihološke podpore zaposlenim v tujini znatno raz- širilo in vključuje kompleksne vidike zdravja ter izzive na po- Obvladovanje duševnih obremenitev zaposlenih v času covida-19 dročju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Tovrstna podpora zaposlenim se povezu- je s številnimi pozitivnimi poja- vi v delovnih organizacijah in pripomore k zgodnjemu od- krivanju duševnih motenj ter uspešnemu obvladovanju du- ševnih obremenitev zaposle- nih. Tudi v slovenskem prostoru je brezplačna strokovna podpora v duševni stiski na voljo 11.000 zaposlenim in njihovim ožjim družinskim članom. Poteka v sedmih sodelujočih podjetjih v okviru projekta »Celovita psi- hosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!«. Nudenje psiholo- ške podpore se je izvajalo tudi v kriznih časih covida-19 v obliki telefonskih in elektronskih sve- tovanj. Prav tako pa so osebna svetovanja nadomestila sveto- vanje preko video klicev. Tovrstna oblika podpore pred- stavlja uspešen ukrep na po- dročju obvladovanja tveganj ter promocije zdravja za zapo- slene v običajnih družbenih raz- merah, še posebej pa v kriznih časih. Vas zanima več o projektu? Spremljajte spletno stran www.naprej.eu. Projekt NAPREJ sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Foto: Črtomir Goznik Saj ni res, pa je, ograjo so zapičili v drevo, maklen so s tem trajno poškodo- vali. Vprašanje je, kako dolgo se bo drevo še lahko upiralo tujku in živelo. Ormož  Teden otroka na Osnovni šoli Ormož Osnovnošolci so okupirali mesto Na OŠ Ormož so v okviru tedna otroka pripravili pester program aktivnosti po dnevih. V torek so izvedli športni dan, ki so ga učenci preživeli na pros- tem. Učenci tretje triade so se podali do vojašnice, kjer so se seznanili z delom v vojski in vo- jaško opremo. Lahko so vstopili tudi v oklepno vozilo svarun, kar so tako fantje kot dekleta z vese- ljem storili. Na gasilskem poligo- nu pa so jih sprejeli gasilci PGD Ormož in jim pripravili poligon. Vsi so se preizkusili v telesnih spretnostih in rokovali z gasilsko opremo. Odpravili pa so se tudi na delavnice v gozdičku ob Dolgi Lesi, kjer so pripravljali bivake, zasilna zavetja za primere, da bi se v naravi znašli sami. »Učencem želimo predstaviti načine, kako se znajti. Narava nam ponuja različne možnosti in prav je, da spoznajo veščine, s katerimi lah- ko danosti narave uporabijo v nesrečnih situacijah,« je razložila Simona Brumec, učiteljica špor- tne vzgoje. Tudi učenci druge in prve tria- de so spoznavali delo predstavni- kov zdravstvenega doma, polici- je, civilne zaščite in gasilcev, člani planinskega društva pa so otroke spoznali z nevarnostmi in pome- nom preventive v planinah. Sle- herni dan je potekal po povsem drugačnem urniku. V ponedeljek je na šoli poteka- la slavnostna prireditev za spre- jem prvošolčkov v šolsko skup- nost; letos jih je bilo le 23, kar je manj kot prejšnja leta. Sreda je bila povsem tehnično obarvana, v četrtek so potekale delavnice, namenjene poklicnemu usmerja- nju, petek pa je bil posvečen kul- turi. Učenci so najprej ustvarjali, nato pa prisluhnili Ditki in Feriju Lajnščku. Foto: KG »Zelo me zanima, kakšna je notranjost vozila in kako se vidi ven, gumbov pa raje ne bom pritiskal, da kake ne ušpičim,« se je pošalil učenec osmega razreda. Foto: Črtomir Goznik Rebika potrebuje samo malo rezu, a ni nikogar, ki bi za to poskrbel oz. nikogar to ne moti, razen nekaj ljubiteljev dreves in vsega zelenega v mestu. Prav tako mesto še vedno na premore katastra dreves, da bi se natanko vedelo, katere vrste rastejo v mestu, kakšno je njihovo stanje, kakšno rez oz. vzdrževanje potrebujejo. TD Ptuj je z udeležbo na mednarodnih tekmovanjih privabilo v mesto mednarodne komisije, ki so že pred skoraj dvema desetletjema dale natančne usmeritve o tem, kako in kaj. Če bi njihove dobronamerne nasvete vzeli resno, bi marsikatero drevo v mestu še lepo raslo in razveseljevalo. Pa tudi vandalskih posekov ne bi bilo. Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  9. oktobra 2020 Podeželje 21 Obujanje starih običajev, kjer je imela glavno vlogo pridelava lanu, je bila namreč tema že prvega kmečkega praznika, ki ga je dru- štvo leta 1981 organiziralo na De- strniku. »Idejo za oživitev zgodbe o lanu je dal naš pokojni ustanovni član Janez Žampa, z nekaj vzponi in padci pa na lan vendarle nismo nikdar pozabili,« razlaga predse- dnik Ivan Hauptman. »Saj to pa ja zna vsaka baba, smo poslušali, kar nas je slednjič spodbudilo, da smo se dela resno lotili. Leta 2013 smo na Lasov razpis prijavili projekt Od lanu do platna, po vsej Sloveniji iskali kolovrate, trlice, statve in se učili. Danes člani vzorno skrbimo za njive avtohtone sorte lanu, pri- delek pa po vseh starih postopkih pripeljemo do izdelka. Tako vsako leto lan posejemo, požanjemo ter nato zmlatimo ali po domače 'zbin- tamo'. Da naša dediščina ne bo šla v pozabo, pa vsako leto prikažemo še delo s 'tukačem', trlico, kolovra- tom in statvami.« TD Destrnik je namreč začelo razvijati svojo vrsto lanu, in sicer gre za enostebelni lan s specifi čni- mi lastnostmi območja kraja, ki je že v procesu uradnega potrjevanja pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. Izgubljena bitka z bombažem Zanimivo je, da je zanesenjaštvo članov turističnega društva nekako sovpadlo z raziskovalno nalogo, ki so jo pred 11 leti izvedli na destrniš- ki osnovni šoli in zanjo prejeli tudi zlato državno priznanje. Združili so moči in nastala je knjiga Le pre- di, dekle, predi, pod katero so se podpisali tri nekdanje učenke in mlade raziskovalke Eva Hrastar, Lan nekoč oblačil, hranil in zdravil Ljudje so lan uporabljali predvsem za izdelavo oblačil, od osebnega do hišnega perila, vreč za žito in rjuh za prenašanje sena, ni pa jih samo oblačil ter delno tudi hranil in zdravil, ampak jim je tudi razsvetljeval hišne prostore ter zdravil in krmil njihovo živino. Laneno seme in olje danes znova pridobivata na svoji vrednosti in pomenu v prehrani in zdravilstvu. Foto: TD Destrnik Člani destrniškega turističnega društva med puljenjem lanu Slovenija  Kleti nekoliko zvišale ponudbe Za grozdje od 0,37 do 1,1 evra za kilogram Pandemija je v krizo pahnila predvsem male vinogradnike, ki se pri prodaji grozdja zanašajo na večje vinske kleti. Državna po- moč v obliki krizne destilacije, skladiščenja in nadomestila za ze- leno trgatev je v poštev prišla le v primeru večjih vinogradnikov. V Kmetijski zadrugi Metlika so cene zadržali na nivoju prejšnjega leta, pri čemer niso sporočili točnega zneska. »Zavedamo se celoletne- ga trdega dela svojih kooperantov in pomena vinogradništva ter vinar- stva za svojo klet, tako da smo grozdje odkupili od vseh, ki imajo z nami sklenjene pogodbe.« Dodajajo, da so v gastro segmentu praktično čez noč ostali brez večjega dela dohodka. Še najbolje kooperantom v Brdih V Kleti Brda je bila skupna povprečna cena odkupa za kilogram grozdja 0,52 evra, razpon cen pa se je gibal med 0,40 evra in 1,10 evra. Cene super izborov so bile še višje, so sporočili. Prihodki iz gostinske- ga sektorja so se zanje prepolovili, vendar so se prihodki iz trgovinske prodaje povišali za pet odstotkov. Po skupni oceni bodo letos imeli 25 odstotkov nižje prihodke glede na lansko leto. Radgonske gorice zvišale ponudbo Iz Radgonskih goric so sporočili, da je odkupna cena za kilogram grozdja nihala med 0,37 in 0,40 evra. Utrpeli so približno 30-odstoten izpad prodaje. V tej kleti so kooperantom za grozdje v začetku junija ponujali le pet centov in jim dali na voljo le 15-dnevni rok, da v naspro- tnem odstopijo od pogodbe. Kasneje so s kooperanti dosegli dogovor o omenjeni ceni. Lani je odkupna cena v povprečju znašala 0,64 evra na kilogram. Pri Zlatem griču cenika ne objavljajo V vinski kleti Zlati grič so utrpeli izpad prodaje v višini 12–15 odstot- kov. »Dogovorili smo se, da bomo, ne glede na zaloge, od vinograd- nikov, ki imajo z nami sklenjene dolgoročne pogodbe o sodelovanju, prevzeli vse pogodbene količine, da bomo ceno v primerjavi z lanskim letom nekaj znižali in podaljšali plačilni rok za en mesec. Vse poteze so bile narejene v dogovoru z vinogradniki, ki so izkazali veliko mero razumevanja. Ker odkupujemo grozdje od pogodbenih vinogradnikov, ki so s pogoji seznanjeni, letos cenika ne bomo javno objavili,« so spo- ročili. Iz Ptujske kleti in Kleti Puklavec le neuradne informacije Iz Ptujske kleti in Kleti Puklavec iz Ormoža nam na novinarsko vpra- šanje niso odgovorili. Neuradno smo od njihovih kooperantov izvedeli, da se je odkupna cena v Ptujski kleti gibala med 0,35 in 0,70 evra. V Kle- ti Puklavec naj bi za kilogram grozdja najprej ponujali pičlih pet centov, kar naj bi kasneje zvišali na 0,30 evra. V Vinakoper nam informacije niso posredovali, prav tako težko na- povedujejo oceno izpada, saj se nadejajo, da jo bodo nadomestili v zad- njem trimesečju leta. Foto: ČG Destrnik  Predstavitev knjige o lanu nekoč in danes Le predi, dekle, predi Pa saj to ja zna vsaka baba Turistično društvo Destrnik je izdalo knjigo o pridelavi in predelavi lanu, nekdaj pomembni dejavnosti na kmetih, ki pa je v zadnjih letih postala tudi rdeča nit delovanja članov društva. Slovenija, Podravje  Znano je novo vodstvo Kmetijsko-gozdarske zbornice Podobnik lahko začne pripravljati avtobuse Neuradni rezultati volitev v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije kažejo na prepričljivo zmago Kmečke zveze in Marjana Podobnika, ki se z velikimi koraki vrača med politične prvokategornike. Potem ko so ga leta 2016 izključi- li iz stranke SLS, je leta 2018 postal njen predsednik, v naslednjih dneh pa bo lahko v svoj rezime vpisal novo pomembno funkcijo, saj bo, kot kaže, postal predsednik Kme- tijsko-gozdarske zbornice Sloveni- je (KGZS). Društvo SKZ – Sloven- ska kmečka zveza, ki je neločljivo povezana s stranko SLS, je na voli- tvah v organe KGZS velika zmago- valka. Glede na neuradne podatke ji bo v novem svetu zbornice pri- padalo 15 od skupno 41 svetniških mest. Marjan Podobnik pa ima sku- paj z izvoljenimi člani Društva SKZ za pravne osebe in koalicijskimi partnerji že zagotovljeno absolu- tno večino v boju za mesto predse- dnika zbornice. Za Podobnika ima zmaga zago- tovo poseben pomen, saj so ga leta 2016 ravno zaradi zakulisnih iger ob izboru vodstva KGZS iz- ključili iz stranke, ki jo je pomagal ustanoviti, jo vodil in bil z njo del dveh slovenskih vlad. Kot so tak- rat poročali mediji, naj bi bilo zanj usodno paktiranje in dogovarjanje s SDS in Janezom Janšo, s čimer naj bi kršil statut in kodeks stran- ke. Mesto predsednika stranke je takrat prevzel Marko Zidanšek, ki je nekoč najmočnejšo stranko na desnici pripeljal na rob preživetja. Avtobusi in strahospoštovanje Kako si KGZS v prihodnje pred- stavlja njen bodoči predsednik Marjan Podobnik, je nakazal na predvolilnih srečanjih, kjer je go- voril o tem, da naj bi uredil ze- mljiško zakonodajo na način, da »tajkun iz Ukrajine na ptujskem koncu ne bo imel več 5000 hektar- jev zemlje«. Podobnik bo namreč »s svojo ekipo« poskrbel, da se bo ta zemlja razdelila med slovenske kmete. Državne institucije naj bi imele pred KGZS strahospoštova- nje, za kar bo prav tako poskrbel predsednik SLS s svojo ekipo. Kot je napovedal, bo imela zbornica ves čas pripravljenih 25 avtobusov polnih kmetov, ki se bodo v tre- nutku, ko jim kaj ne bo pogodu, zapeljali v Ljubljano in ministru ali ministrici pojasnili, »po koliko so hruške«.Foto: Sta/M24 Marjan Podobnik bo novi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Foto: SD Knjigo Le predi, dekle, predi so v destrniškem Vokmerjevem domu kulture predstavili njeni avtorji, zapele pa ljudske pevke Urbančanke. Nizka udeležba Po podatkih iz leta 2019 ima zbornica v skupini fizičnih oseb 104.541 članov, v skupini pravnih oseb pa še 1.649 članov. Med fizičnimi osebami je volilna udeležba dosegla skromnih 8,63 %, med pravnimi osebami pa 41,71 %. Aleksandra Milošič in Damjana Žampa, njihova mentorja-učitelja Hilda Bedrač in Aleš Marđetko ter Ivan Hauptman. Kot nadgradnjo projekta Od lanu do platna pa je TD Destrnik izdalo še pobarvanko z naslovom Zgodba o lanu. Modro cvetoči lan je na Destrniku pa tudi širše v Slovenskih goricah veljal za tradicionalno dejavnost na praktič- no vsaki kmetiji. Z njiv se je dokonč- no umaknil šele konec petdesetih let prejšnjega stoletja, ko so ga pre- magale nove tkanine, predvsem bombaž, in spremenjeni način živ- ljenja. Platnarstvo kot najpogostej- ša dejavnost v povezavi z lanom se je v Sloveniji najdlje ohranilo na najrevnejših območjih, predvsem v vzhodni Štajerski in Beli krajini. Pomanjkanje podatkov »Med raziskavo smo pričakova- li, da bo o lanarstvu veliko zapisa- nega in ohranjenega gradiva, saj je šlo za nekdaj zelo razširjeno in pomembno dejavnost, zato nas je presenetilo dejstvo, da smo v ur- barjih in obrtnih listinah našli zelo malo podatkov. Tako smo se mo- rali bolj ali manj opirati na pripove- dovanja ljudi, katerih spomin pa je tudi že precej pešal,« pripoveduje Aleksandra Milošič. »Na podlagi dostopnih virov nam je vendarle uspelo sestaviti celotno sliko te de- javnosti: od zgodovinskega razvo- ja, načina obdelave lanu in običaje, ki so jo spremljali, kakor tudi pome- na izdelkov za življenje ljudi. Zani- mivo je bilo spoznanje, da so se pri delu z lanom tudi zelo zabavali. Lan oziroma njegovi izdelki, predvsem oblačila in vrvi, našim ljudem ni pri- našal materialnih koristi, saj jih niso prodajali, ampak so jih uporabljali zgolj za lastne potrebe.« Rojeni in umrli v laneni plahti Z obujanjem starih običajev pridelave in predelave lanu v TD Destrnik skrbijo tudi za turistično promocijo svojega kraja. »Dejstvo je, da je bil lan v naših krajih nekoč tako pomemben, da so se ljudje v laneni plahti dobesedno rodili in v njej tudi umrli. Hkrati ne gre poza- biti, da agrarni ekonomisti lanu da- nes pripisujejo velik pomen, tako na področju pestrejšega kolobarja v kmetijstvu kot alternative mo- derni industriji, še posebej uporabe njegovih semen in olja. Zato člani društva pridobljeno znanje in izku- šnje predstavljamo javnosti, kjer je to le mogoče. Redno smo prisotni na sejmih Alpe Adria, Kos Lenart in Agra; morda bo kdo tudi s pomočjo naše dejavnosti spoznal te potenci- ale in jih izkoristil. Da ne bo ostalo le pri ljubiteljstvu,« upa Hauptman, Bedračeva pa dodaja, da gre velika zahvala članom društva, saj so s svojim zanesenjaštvom »postavili spomenik Slovenskim goricam in naši kulturni dediščini«. Štajerski TEDNIK petek, 9. 10. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  9. oktobra 2020Poslovna in druga sporočila22 REVIJA NAŠE MLADOSTI PO 30 LETIH SPET NA PRODAJNIH MESTIH! VSAK KONEC MESECA! Sa lo m on d .o .o . KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Aluminij kovina prihodnosti V Talumu vsak dan ustvarjamo izdelke iz aluminija za najbolj priznane svetovne blagovne znamke. Stalni razvoj, avtomatizacija in robotizacija, še izboljšujejo naša delovna mesta. ZAPOSLIMO LIVARJE talum mateja.herak@talum.si Sprejmi izziv zaposlitve v proizvodnji in postani del naše ekipe. Odkrijte jesenske zaklade Istre Zakladi Istre www.zakladi-istre.si/dozivetjaistre TURIZMO IŠTRIANO 10. in 11. oktobra 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Odprtje vstopne informacijske točke v Zdravstvenem domu Ptuj. Izvajanje projekta Sodobna oskrba starejših. Podjetniško regionalno srečanje v dominikanskem samostanu na Ptuju. Gospodarske priložnosti regije po korona epi- demiji. Mladi na Ptuju v skrbi za varnost v cestnem prometu. Posvet v okviru projekta Heroji furajo v pižamah. Ptujska županja Nuška Gajšek sprejela zlate maturante. Turistično društvo Ptuj je ob svetovnem dnevu turizma podelilo priznanje zaslužnim za urejeno in ocvetličeno okolje. V Galeriji mesta Ptuj na ogled zanimiva likovna raz- stava – Retrospektiva avtorice Anke Krašna. Na hodnikih dominikanskega samostana na Ptuju odprta razstava Kovanec v fontani, avtorja Tomaža Plavca. Okrogla miza o športu na Mestnem stadionu Ptuj. Društvo ljudskih pevk Jezero pripravilo koncert ob šestnajstletnici delovanja skupine. Z glasbo v sobotni večer in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Vsak drugi petek POLNA IDEJ PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila Štajerski TEDNIK petek, 9. 10. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  9. oktobra 2020 Oglasi in objave 23 Vedno je z nami Evgen Cafuta (1971–2016) In tako bo ostalo. Njegovi Ptuj, 11. oktober 2020 Tako kot reka v daljavo se izgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si nam spomin na naša skupna srečna leta. SPOMIN Sedmega oktobra so minila 4 leta, odkar se je za vedno poslovil naš dragi Franc Čuš IZ BRATISLAVCEV Srce in duša še kako boli, ko več te ni. Tvoji najdražji ŽE v prodaji! N E PR EZR ITE »Iz pričevanj svojcev stanovalcev v DSO je mogoče tudi povzeti, da vse prevečkrat pozabljamo na dejavno vlogo obolelega pri odločanju in njegove pravice kot pacienta. Zakon o pacientovih pravicah je zelo jasen, saj ima bolnik pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje, pravico do drugega mnenja ter pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo. Čas je, da se na sistematični ravni vprašamo o izkušnjah in lekcijah, ki bi jih sporočili zaposleni, stanovalci in svojci o zdravstveni in socialni obravnavi v DSO-jih v času epidemije v Sloveniji« med drugim poudarja v rubriki Razkrivamo dr. Brigita Skela Savič. Naš pogovor Tina Popovič, vodja zavoda Divja misel in Vodnikove domačije Predstavljamo Karolina Kalan, direktorica, pisateljica in mama samohranilka štirih otrok Slovenska podjetnost Prikupne Mimme Tine Renko Mladi talenti Živa Falkner rojena za vrhunski tenis Zdravje Globalni zdravstveni problem je pomanjkanje vitamina D FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. NUDIMO vam lažja stanovanjska popravila in obnovo, kličite po 15. uri na telefon 031 551 838 – Matic. BMŽ, d. o. o., Potrčeva c. 59, Ptuj. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. SERVIS gospodinjskih aparatov in elek- tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. www.re-max.si/Poetovio V Polencih PRODAMO HIŠO, letnik 1930 (ob- novljeno 2004), v izmeri 150 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 23680 m2. PRIPOROČAMO! Cena: 99.900,00 EUR. Kontakt: 041 684 075 ali 02/6208 816 IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si KMETIJSTVO PRODAM hlevski gnoj in 12 okroglih bal sena. Možna tudi dostava. Tel. 031 656 718. OVCE, kamerunske, prodam. Tel. 041 226 204. NESNICE, rjave, črne in leghorn, v za- četku nesnosti, prodajamo. Tel. 040 531 246. Rešek. Starše 23. PRODAM odojke po ceni 3 €/kg, pitan- ce 1,9 €/kg, odstavljene plemenske svi- nje 1,2 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor in vse priključke. Tel. 031 525 793. PRODAM prašiče od 100 do 130 kg. Tel. 041 905 857. PRODAM jabolka stare sorte, vrhunsko staro sortno vino in razne vrste žganja. Tel. 041 870 263 ali 757 20 31. PRODAM suha mešana drva, možna tudi dostava, in breje telice. Tel. 041 288 063. NEPREMIČNINE Slavko je svojo službeno pot na Zavodu začel 16. 5. 1977, ko se je zaposlil kot diplomirani veterinar pripravnik pri takratnem Obdra- vskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, TOZD Živinoreja v oddelku reprodukcija. Ker se je hitro dokazal kot dober strokovnjak na svojem področju, je 1. 7. 1986 postal vodja Osemenjevalnega središča ter 8. 12. 1992 namestnik di- rektorja OZVŽ Ptuj. Kot vodja Osemenjevalnega središča je veliko prispeval k razvoju samega centra, saj se je leta 1987 uvedlo računalniško podporo obdelave podatkov odvzema semena bikov, v letu 1989 je zavod pridobil nove prostore za odvzem bikovega semena, v letu 1993 so dogradili hlev za bike in v letu 1997 zgradili nov hlev za plemenske merjasce. Bil je velik zagovornik reje govedi lisaste pasme in samostojnosti delovanja strokovnih inštitucij. Po upokojitvi dr. Jožeta Bešvirja je postal direktor Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo in kasneje KGZS Zavoda Ptuj do upokojitve 30. 12. 2012. V času njegovega vodenja je Osemenjevalno središče pridobilo mednarodni certifi kat za najvišjo kakovost dela osemenjevalnih centrov v Evropi, postavili so temelje za nadaljnji razvoj centra in zavoda. V času njegovega delovanja so se na Zavodu dogajale številne reorganizacijske spremembe, zadnja je bila pri ustanovitvi Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, kjer je Zavod dobil tudi sedanjo obliko. Ob 50-letnici delovanja zavoda je zapisal: »Ko se oziramo nazaj in s ča- sovno distanco ocenjujemo ter merimo dosežke in uspehe, velikokrat spre- gledamo majhne podrobnosti, ki naredijo stvari večje, kot se zdijo na prvi pogled.« Vso svojo profesionalno kariero je podredil svojemu načinu življenja, zato se mu v imenu sodelavcev in slovenskih kmetov zahvaljujemo za prispevek pri razvoju slovenskega kmetijstva, vsem domačim pa izrekamo globoko in iskreno sožalje. Direktor KGZS Zavod Ptuj Andrej Rebernišek V spomin Slavku Janžekoviču POSEBNA IZDAJA+ SUDOKU ŽE V PRODAJI! Zakaj ne bi prejemali svoje najljubše ugankarske revije kar na dom? Za naročnino pokličite telefonsko številko 080 43 21 Štajerski TEDNIK petek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 24 V dobrodelne namene je namreč ponudil podpisano rožnato majico z lanskega Gira, z zbranimi sredstvi pa bo prek programa Roza Združe- nja Europa Donna pomoč ponudil bolnicam, ki so zbolele za rakom dojk, in njihovim svojcem. Sodeluj torej v dražbi Rogličeve rožnate majice in pomagaj tudi ti. Obišči spletno stran novice. svet24.si/roglic-drazba ali poske- niraj QR-kodo, prijavi se (brez pri- jave sodelovanje ni mogoče) in z brezplačnim tekstovnim sporoči- lom dvigni ceno Rogličevi majici. To storiš tako, da pošlješ SMS s ključno besedo ROGLIC [želena vsota] na 4567 (primer: ROGLIC 550). Svojo ponujeno ceno boš skupaj s svojim imenom in delno prikrito telefonsko številko nato opazil na strani dražbe. Do 12. oktobra lahko ceno dražiš do 50 evrov naenkrat, po tem datumu pa za višanje cene ne bo več omejitve. Dražba traja do 15. oktobra do 12. ure. Dražitelj, ki bo ponudil najvišjo ceno za podpisano rožnato maji- co Primoža Rogliča, bo sredstva v celoti namenil Združenju Europa Donna – Slovenskem združenju za boj proti raku dojk, za program ROZA, s katerim bolnicam in njiho- vim svojcem nudijo strokovno psi- hosocialno podporo pri soočanju z boleznijo. Program Roza delno sofi nancira ministrstvo za zdravje. petek  9. oktobra 2020Križem kražem24 Moški najenosta vneje spremeni s pol, če gre v poli tiko. Takoj postane pizda. * * * Zadnji žebelj v k rsto si je zabil s Štorovim kladivo m. * * * V šoli so se mi p ri vsakem prever janju znanja poj avljale presnovne motn je. * * * Upam, da tašča ni tako dementn a, da bo pozabila umreti. * * * Ko nam politiki v oblak shranijo obljube, iz njega praviloma dobimo točo. * * * Kakšna sranja n am bo korona de lala šele, ko prid e v puberteto. AFORIZMI BY FREDI Slovenija  Dobrodelna dražba Poteguj se za roza majico Primoža Rogliča Oktober je v znamenju rožnate barve, v tem mesecu še posebno pozornost posvečamo bolnicam, ki so zbolele za rakom dojk. Tudi kolesarski šampion Primož Roglič se jim je z dražbo dresa odločil priskočiti na pomoč. Foto: Svet 24 Ptuj  Odprtje nove poslovalnice Pošte Na Pošto kar v nakupovalni center V času, ko se številne občine ukvarjajo z vprašanjem, kako preprečiti zaprtje poslovalnic Pošte Slovenije, je odprtje nove velik dosežek. Ptuju je uspelo. Od četrtka naprej deluje nova pogodbena pošta, in sicer v nakupovalnem središču Qcenter. Zaprtje poštne poslovalnice na Rogozniški cesti na Ptuju konec lanskega leta je dvignilo veliko prahu. Preskromen obseg opra- vljenih storitev na tem območju je botroval k poslovni odločitvi vodstva Pošte, da to poslovalnico ukine. Kljub pritožbam okoliških stanovalcev so to namero realizi- rali. Zaradi tega dejstva so morali prebivalci tega dela mesta, pa tudi okoliških občin, na pošto v center Ptuja, kjer pa je bilo zaradi navala precej težav s parkiranjem. Pred nekaj meseci so zato v nakupo- valnem središču Qcenter začeli iskati možnosti za odprtje doda- tne poslovalnice, ki bi popestrila ponudbo in olajšala dostopnost do poštnih storitev. „Zelo smo veseli, da nam je us- pelo. Posebna zahvala gre županji Nuški Gajšek, ki je prisluhnila ideji in jo podprla. Dejansko na tem koncu mesta ni bilo poštne poslovalnice. Županja je pomagala po svojih mo- čeh in skupaj smo uresničili cilje,“ je dejal Vid Težak, lastnik podjetja Povid, poštne storitve. Omenjena poslovalnica deluje kot franšiza oziroma pogodbena pošta s števil- ko 2249 in je tretja ptujska. Drugi dve, na Vodnikovi ulici in na Mari- borski cesti, bosta delovali nemo- teno. Svoje storitve pa v Qcentru ponujajo od četrtka naprej. Tudi za sam center je to velika dodana vrednost, zraven trgovin je v njem tudi banka, pa več lokalov, kmalu se bo odprl trampolin park ... Foto: ČG Ptuj ima spet tudi poštno številko 2249. Sezona trgatev se počasi bliža koncu. Zaradi epidemioloških razmer se na Ptuju niso odločili, da bi povabili na javni dogodek ob letošnji trgatvi v mestnem vinogradu. Letos so trgatev opravili dijaki Biotehniške šole Ptuj, ki tudi sicer med letom skrbijo za trto ob budnem očesu mestne- ga viničarja Andreja Reberniška ter vinogradnikov in vinarjev društva sadjarjev in vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice. Grozdje je dobre kakovosti, tudi količinsko je pridelek dober, zato pričakujejo dober vin- ski letnik mestnega vina. Z njim naj bi napolnili okrog 1.000 steklenic. Že tretje leto zapored pa so tudi združili pridelek modre kavčine, potomke najstarejše trte na svetu, z Destrnika, iz Vidma in Ptuja. Z njim kletari Rudi Potrč, ki je ob letošnji trgatvi vsakemu od županov teh občin podelil 20 steklenic protokolarnega vina. Na viničarski domačiji na Gorci so včeraj predstavili letošnji vin- sko-kulinarični dogodek – Špancir med vinogradi, ki bo potekal 17. oktobra med 12. in 18. uro na Gor- ci nad Podlehnikom. Na njem se bodo predstavili haloški vinogra- dniki in vinarji, gostinci, kmetije in tudi kulturniki. V tem času pa bo občina Podlehnik ponovno gostila srečanje fotografov – Foto tabor Gorca 2020. Zaradi epidemioloških razmer so za nedoločen čas prestavili letošnje Dneve slovenskega turizma, ki naj bi potekali med 12. in 13. oktobrom v Laškem. Tako bomo na nekatere aktualne podatke slovenskega tu- NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdo domuje v nekdanji Jedličkovi hiši, eni redkih novejših zgradb v starem mestnem jedru? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik V mestu nova korita z zeleno zasaditvijo Nagradno turistično vprašanje povabili na štiri organizirano vodene oglede po razstavi, in sicer ob 10., 12., 14. in 16. uri. Vsi nadaljnji ogledi pa bodo možni v odpiralnem času muzej- ske enote, kjer so na voljo tudi vse podrobnejše informacije. Dubaj bo v letu 2021 gostitelj svetovne razstave Eepo Dubaj 2020, ki je bila prestavljena zaradi pandemije koronavirusa. Med 192 udeleženkami bo tudi Slovenija, ki se bo predstavila s svojim nacionalnim paviljonom pod sloganom Slovenija. Green Smart Experience (Slovenija. Zelena Pametna izkušnja) kot trajnostna, sodobna in ustvarjalna ter v prihodnost usmerje- na država, v kateri se prepleta zeleno okolje. Ptuj je v zadnjih septembrskih dneh razvajal s festivalom Ptujskih zgodb. Zavod Tura s sodelavci je pripravil že drugo tovrstno zgodbo, ki je prite- gnila na več kot 20 dogodkih. Nekatere, ki so odpadli zaradi dežja, bodo organizirali ob lepem vremenu. Nagrado za pravilen odgovor, da je bil le- tošnji Festival ptujskih zgodb drugi po vrsti, bo prejela Marjana Stupan iz Žič (Loče). Danes sprašujemo, kdo domuje v nekdanji Jedličkovi hiši, eni od redkih novejših zgradb v starem mestnem jedru. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 16. oktobra. rizma še morali počakati, prav tako tudi na rezultate letošnjega, že 29. projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna. Nominirance je javnost sicer že spoznala, Ptuju kaže dobro, ponovno je med tremi nominiranci za najvišje mesto v kategoriji srednjih mest. Od danes pa do 31. januarja leta 2021 bo v Grajski pristavi Ormož na ogled razstava Ormoški grad – Dom opremljen z okusom, ljubeznijo in sanjami, Oprema gradu v prvi polovici 20. stoletja. Izbrani pohištveni kosi in opre- ma, ki je nekdaj lepšala dom zadnje plemiške lastnice Irme Wurmbrand Georgevits, bodo celostno in z vsemi do danes zbranimi podatki oz. oh- ranjeno dokumentacijo širši javnosti predstavljeni tudi v priložnostni raz- stavni publikaciji. Posebnega odprtja niso pripravili. Zainteresirane pa so Letos bodo napolnili tisoč steklenic mestnega vina