•V •; ..it ''uy;• REMORSKA DELAVSKA EHDTHDST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Delavske množice Trsta^ se prav jasno zavedajo nujnosti delavske enotnosti, ki je predpogoj za nadaljno borbo vsega delovnega ljudstva in za zmago demokracije na našem ozemlju. Leto 2., štev. 46 - Cena 4 lire TRST, torek 29. oktobra 1946. Poštnina pia£ana . Spedizione Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 in abbonamento post, ii gmppo Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo Hočemo in moramo uspeti s ? Vse reakcionarne intrige in špekulacije so se s pariškim sporazumom izjalovile Za našo enotnost! Pariški sindikalni sporazum je nedvomno najvažnejši dogodek sindikalnega pokreta vse od časa osvoboditve pa do danes. V Parizu so zastopniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice Trsta postavili prve temelje enotnega sindikalnega pokreta v naši po-- krajini. v Potreba enotne organizacije ter 'enotne sindikalne akcije v današnjih dneh na gospodarskem kakor na političnem poprišču postavlja vedno bolj vse resnično demokratične množice pred dejstvo, da samo trdna enotnost delovnih množic bo gotov porok nadaljne-ga razvoja, naše gospodarske kakor politične borbe za došego prave demokracije in resnične svobode na tržaškem svobodnem o-zemlju. Enotna sindikalna organizacija je bila vedno težnja vseh demokratičnih ljudskih množic, v kolikor vsaka razdvojenost delovnih sil gre na izključno škodo delovnih fnnožic m je predstavljala v vseh časih samo koristi reakcionarnih sil in finančne oligarhije. Povsem je jasno, da je sidikal-M razdvojenost v naši pokrajini nastala na pobudo Ustih sil, ki imajo od tega gotov interes, od strani tistih političnih grupacij, katerim m v prid močno in enotno delavsko gibanje in končno tistih, ki so v vsem času delavskega pokreta cepili delavske vrste in sejali sovraštvo med narodi. so dobo sindikalne borbe v Trstu so site finančnega in gospodarskega konzervatizma skušale falsificirati pred celini svetom in domačim proletariatom resnico o sindikalni borbi. Skušale so ustvarjati ozračje, da je delavska razdvojenost nestrpnost dveh živečih narodov v naši pokrajini, da obstoja nesporazum med italijanskim in slovanskim delovnim ljudstvom; z druge strani pa so netili sovraštvo tn izkoriščali razdvojenost delovnih sil v interese tujega imperializma. Delovne množice Trsta se prav jasno zavedajo nujnosti delavske enotnosti kot predpogoj za nadaljno borbo vseh demokratov za dosega prave svobode na tem ozemlju, za dosego pravičnega in demokratičnega statuta, za dosego sosialnih m političnih pravic in končno resnične samoodločbe o ureditvi našega notranjega življenja. Sindikalni sporazum, je prvi korak k nadaljnemu uresničenju enotnosti vseh demokratičnih sil našega ozemlja, je glas delovnega ljudstva, ki noče vmešavanja tujih imperialističnih sil f zadeve, ki so jih opravičeno reševale naše ljudske množice, je eden Ušli h faktorjev, ki izpodtmkajo tla, po- ZDA zadnji branih imperializma 18. ktobra se je pričela konferenca sindikalnih organizacij v ZDA (Združenih državah sev. Amerike). Konferenca je bila posvečena problemom Daljnega Vzhoda. Kalifornijski odposlanec Patterson je zahteval odpoklic ameriške mornarice iz kitajskih voda in je dejal, da imajo odgovorni politični krogi Amerike za Daljni Vzhod namen izzvati novo vojno na Daljnem Vzhodu. Patterson se je spomnil Byrnesove obljube, da bodo odpoklicali ameriške mornarje, čim bodo Japonci razoroženi. Obljube pa niso držali. Patterson je nadalje izjavil, da ameriško ljudstvo ne bo dovolilo Byrnesu, Vander-bergu in Connaly-ju da nadaljujejo s tako politiko. Demokrat Delacy je na zasedanju naslednjega dne osvetlil ameriško politiko, ki nudi podporo Čang Kai Šek-u, kar ni v skladu z Rooseveltovo politiko, ki je imela namen pomagati kitajskemu narodu, da doseže svojo nacionalno združitev in svojo neodvisnpst. Ti ljudje pa poiskušajo ovekovečiti. kolonialni sistem na Kitajskem, kar je v nasprot-stvu s koristmi kitajskega naroda. Delacy je zaključil svoj govor s povdarkom, da so postale Združene države sev. A-rnerike zadnji branik imperializma. bornikom kolonialnega sistema pri nas, ki jasno pričajo, da boba široke ljudske množice našle svojo pot edinstva in bratstva, ne da bi tukaj bajoneti tujih sil ščitili red in mir. Igro, h jo izvaja anglosaški imperializem v Indiji, pri nas ne bo našla plodovitih tal. Zastopniki E. S. so v Parizu pokazali vso svojo dobro voljo, da se mesnici edinstvo sindikalnega gibanja, pri nas, da bi tako usmerili tudi sindikalni pokret. naše pokrajine skupaj z delovnimi množicami vsega sveta za boljše socialne in politične pogoje delovnega ljudstva. Najvažnejši člen diskusij sindikalnih predstavnikov v Parizu pod vodstvom general- nega sekretarja Luisa Saillant-a je bil prav problem o načinu zlitja sindikalnih organizacij v enotno delavsko fronto. Umevno je, da predstavljajo danes Enotni sindikati v naši pokrajini ogromno število organiziranega delavstva, y katerega vrstah so kompaktno združeni Slovenci in hali.-'' j a ni. Tudi je res, da obstojajo o-gromne proporcionalne razlike pn številu organiziranih članov med Enotnimi sindikati in Delavsko zbornico. Da bi prišlo do konkretnega zaključka in da bi se izvedel sporazum, podpisan v Parizu, je nitim potrebna vsa dobra volja vseh političnih in sindikalnih jakiorjev. Za dosego sindikalne enotnosti in enotno sindikalno vodstvo bodo tržaški delavci in nameščenci izvedli proste in demokratične volitve po vseh mestnih tovarnah, uradih in delovnih prostorih in tako izbrali na čisto demokratičen način svoje novo vodstvo, da bodo tako enotni in strn jeni šli po poti socialne emancipacije in svo-oode. V tem trenutku je dolžnost vseh demokratov Trsta, da pripomorejo k enotnosti, če bo skušal kdo še nadalje razbijati voljo delovnega ljudstva za enotnost, tedaj ga bodo znale široke delovne množice naše pokrajine razkrinkati in prikazati kot nasprotnika demokracije in miru, Ivan Bukovec-Vojmir DOKUMENT KI POMENI ZMAGO DELOVNEGA LJUDSTVA V Parizu so se sestali dne 18. in 19. t, m. pod predsedstvom tov. Saillant-a, glavnega tajnika Svetovne sindikalne zveze, predstavniki jugoslovanskih in italijanskih sindikatov ter predstavniki tržaških sindikalnih organizacij, da bi uredili vprašanje sindikale enotnosti pri nas. Razgovori so bili 20. t, m, zaključeni. Da bi predstavniki sindikalnih organizacij realizirali svoje iskrene želje po enotnosti, so podali poročila in podpisali tale sporazum: Dne 18. in 19. oktobra 1946. so se v Parizu sestali na sedežu Svetovne sindikalne zveze pod predsedstvom generalnega tajnika Svetovne sindikalne zveze tov. Saillanta in v navzočnosti tovarišev Faline in Schevenels ter predstavnikov Osrednjega sveta enotnih sindikatov Jugoslavije in italijanske splošne Delavske zbornice, predstavniki Delavske zveze iz Trsta in predstavniki tržaških Enotnih sindikatov z namenom, da se doseže med njimi sindikalna enotnost. Po poročilu delegatov obeh tržaških organizacij in po izjavah predstavnikov sindikalnih organizacij Italije in Jugoslavije je tajništvo Svetovne sindikalne federacije ugotovilo soglasno voljo po enotnosti. Opnstivši vse, kar bi lahko povzročilo in nadaljevale razprtja, ki so vladala v preteklosti, so se delegati tržaške Delavske zbornice in delegati Enotnih sindikatov v želji po uresničenju enotnosti sporazumeli v naslednjih točkah: Med predstavniki tr.aške Delavske zbornice in predstavniki Enotnih sindikatov iz Trsta se imenuje centralni cdbor za sindikalni sporazum, ki bo dovršil svojo nalogo z generalno skupščino za enotnost. Ta od- bor bo že od 1. novembra 1946 imel pooblastilo, da se pogaja neposredno s Svetovno sindikalno zvezo o vseh vprašanjih, kjer bo potrebno njeno posredovanje za dosego sindikalne enotnosti. Ta centralni odbor, ki bo sestav-, Ijen na paritetni osnovi, in ki bo štel osem članov ter osem pomožnih elanov, bo imel nalogo, da v Trstu ustvari psihološko ozračje, ki naj bo naklonjeno razumevanju potrebe po sindikalni enotnosti. Centralni odbor za sindikalni sporazum bo takoj po svoji ustanovitvi imel od Svetovne sidikalne zveze pooblastilo in bo edini pooblaščen, da z oblastmi tržaškega ozemlja vodi razgovore o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na sindikalno delovanje. b b Osrednji odbor za sindikalni sporazum bo imel nalogo, d^ ' movi S svoje strani bo moral osrednji odbor za sindikalni sporazum zastaviti vse napore, da se najpozneje do 1. marca 1947. izvede sindikalna enotnost v Trstu v vseh stopnjah sindikalne organizacije, tako da bo Svetovna sindikalna zveza upoštevala neposredno včla-njenje sindikatov tržaškega ozemlja od 1. januarja Osrednji odbor za sindikalni sporazum bo pripravil sklicanje kongresa tržaških sindikatov, na katerem bodo odobrili -prooram, ki bo sionel na načelih statuta Svetovne sindikalne zveze. Ta kongres se bo moral vršiti najpozneje do 1. marca 1947. Takrat se bo ustanovila dokončna organizacija, ki bo včlanjena v Svetovno sindikalno zvezo. Da se ustvarijo pogoji, ki so potrebni za dosego enotnosti, se voditelji obeh organizacij obvezujejo, da bodo ukrenili vse potrebno za pomnjenje in da bodo prepričevalno vplivali, da se prepreči sleherni incident, ki bi lahko kompromitiral uspeh tega sporazuma. Zavedajoč se svoje odgovornosti pri vseh kategorijah in na paritetni in velike važnosti, ki jo ima izvedba podlagi odbore za sporazum, ki sindikalne enotnosti v borbi za svobodo delavcem in uradnikom obra- [ bodo, za demokracijo in za blaginjo delavstva, se podpisniki tega zapisnika v Parizu slovesno obvezujejo, da bodo zastavili vse svoje ložili potrebo sindikalne enotnosti in organizirali demokratične volitve za imenovanje enotnih sindikalnih organov od temeljev do vrha. Ta odbor bo pooblaščen, da kolektivno predstavlja in brani v vseh primerih interese delavcev tržaškega ozemlja. Osrednji odbor za sindikalni sporazum bo imel ves čas, ko bodo odbori za sporazum v posameznih strokah izvajali njihovo združitev, funkcijo razsodnika in se bo moral obrniti na Svetovno sindikalno federacijo za rešitev sporov, ki jih sam ne bo mogel rešiti. V ta namen se Svetovna sindikalna zveza obvezuje, da bo nadzorovala delo za združitev, da se to izvede čim prej in čim uspešneje. sile in vsa sredstva, ki jih imajo | na razpolago, da se ta sporazum izvede v celoti. V Parizu, 20. oktobra 1946. Svetovna sindikalna zveza Saillant Osrednji odbor Enotnil sindikatov Jugoslavije Salaj-Milanovič-Grif Delavska zbornica v Trstu 1 Mislei, Geppi-Visentin-Bazzaro Splošna italijanska delavska zveza Bitossi-Gianitelli-Chiari Enotni sindikati v Trstu -Solieri-Bukovec-Desanti Prvi rezultati sporazuma: Prostost stavkovnemu odboru Odločno zahtevajo udeleženci pariškega sporazuma v ostri noti ZVU Svetovna sindikalna zveza in druge sindikalne organizacije so na sindikalnem sestanku v Parizu spričo nadaljevanja protidemokratične politike ZVU-ja in še posebej spričo ukrepov, ki ovirajo sindikalno življenje, naslovili na ZVU sledeči protest: Ob priliki sestanka italijanske in jugoslovanske sindikalne organizacije Enotnih sindikatov v Trstu in delavske zbornice v Trstu pod pokroviteljstvom Svetovne sindikalne zveze in na podlagi doseženega sporazuma za enotno sindikalno gibanje na Primorskem, Svetovna sindikalna zveza in omenjene organizacije protestirajo in zahtevajo od zavezniške vojaške uprave v coni A Julijske krajine: 1. razveljavljenje obsodb, ki so jih krivično utrpeli sindikalni organizatorji delavcev iz političnih razlogov, ki nimajo nič skupnega z navadnimi prestopki. 2. takojšnje razveljavljenje zapornih povelj, ki so bila izdana na podlagi izjav ZVU, ki nasprotujejo povsod priznanim sindikalnim in demokratičnim svoboščinam, proti članom ‘stavkovnega odbora, ki predstavljajo različne antifašistične organizacije in ki proglašajo za nezakonito stavko, ki se je začela 1. julija in se končala 12. julija t. 1! SVETOVNA SINDIKALNA ZVEZA: Saillant OSREDNJI ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV JUGOSLAVEJE: Salaj, Milanovič, Grif SPLOŠNA ITALIJANSKA DELAVSKA ZVEZA: Bitossi, Gianitelli, CMari DELAVSKA ZBORNICA V TRSTU: Mislei. Geppi, Visentin, Bazzaro ENOTNI SINDIKATI V TRSTU: Solieri, Bukovec, Desanti Protestno pismo polk. Bowmanu Koordinacijski odbor brezposelnih članov Enotnih sindikatov' ki pred. stavija na tisoče brezposelnih delavcev v Trstu, delavcev, ki so jih pred meseci vrgli na cesto z obljubo, da jih' bodo čimprej zaposlili pri obnovitvenih in javnih delih, ( ugPtavlja naslednje: Po več mesecih ukinitve zapore nad odpuščanjem, z dela je bilo zelo malo ali prav nič storjenega, da bi se omilile težke gospodarske razme. re, v katerih žive brezposelni delavci. Ker je ta odbor izvedel, da so v Javnih skladiščih zaposlili 30 ubežnikov iz cone B, kjer jim gotovo ni primanjkovalo dela, protestira proti krivici, ki so jo prizadejali Kaj dela stanovanjski urad Tajništvo Mestnega odbora ES je poslalo stanovanjski komisiji pri ZVU-ju pismo. V pismu protestira tajništvo ES proti temu, ker je stanovanjski urad dodelil g. Lanzavecchia-u Lui-gi.ju stanovanje v ul. Zonta, kjer so doslej imele različne kategofičje ES svoj sedež. / ES izjavljajo, da ne soglašajo z odločitvijo stanovanjskega urada iz naslednjih razlogov: 1. Organizacija se nenehno razvija in je v stiski zaradi omenjenega raz. položljivega prostora. 2. Tega stanja ne more trpeti iz enostavnih razlogov, ker na enem organizacijskem sedežu ne morejo stanovati najemniki, ki nimajo nič skup. nega z organizacijo, razen da so,lahko zgolj navadni člani organizacije. ES upajo, da bo stanovanjski odbor zgoraj navedene razloge upošte- Kje je pravica? V torek, 22. t. m. so se sestali člani ,ES hišnikov. Sklenili so nadaljevati s stavko. V zvezi z vprašanjem hišnikov je Urad za delo ustanovil posebno komisijo, ki bo sklicala vse hišne lastnike. Na tem sestanku bodo sku. šali rešitj vprašanje nagrad hišnikom. Vprašanje nagrad hišnikom se že .silno dolgo vleče. Pri vsem tem pa je čudno, da hišniki »e nalete na razumevanje za svoj gmotni položaj. Danes popoldne se hišniki ponovno sestanejo. Razpravljali bodo o poteku pogajanj in o nadaljnjih u. krepih, ki naj pospešijo zadovolji, vo rešitev., V svojih namerah so odločni in zaradi svoje razredne zavednosti nepopustljivi. Z enotnostjo v borbi bodo izbojevali vse svoje pravice, ki jim jih nenasitna pohlepnost hišnih lastnikov, ki niso nikdar pozna- val, proučil vprašanje jn res trezno presodil položaj. Res je, da je z vprašanjem dodeljevanja stanovanj, stanovanjski urad zelo zaposlen, vendar pa to ne opravičuje njegovega postopka Mno, gim, premnogim druSinam ki lahko dodelili potrebna stanovanja. O tem ni dvoma! Pomislino le na palačo barona Economa na trgu Svobode 5 (Piazza Libertd). V dvonadstropni palači s preko W sobami stanujeta le dve osebi in njihova služinčad. Podoben slučaj je v ulici Trento St. kjer stanuje grof Scaramangd. de bi tako obredli ves Trst, bi lahko ugotovili, da je v Trstu Se mnogo motnosti preskrbeti potrebnim stanovanja. Kaj dela stanovanjski urad in kako opravičuje svoj postopek? Zelo krivično in nesocialno je namreč, da krivično, in nesocialno je namreč, da. bremen stanovanjeske krize ne prenašajo vsi sorazmerno enaka! Stanovanjski urad bi moral upoštevati potrebe, ne pa SCitili poedincev in njih prekomerno komoditeto. brezposelnim delavcem, ki so že pred letom dn; vložili prošnje za zaposlitev in ki so imeli vso pravico, da se zadosti njihovim potrebam. Odbor, ugotavlja, da je krivični ukrep ravnateljstva Javnih skladišč -povzročil upravičeno ogočenje množice tržaških delavcev, ki se čutijo g;o_ bokq prizadeti v svojih pravicah. Zato opozarja Z. V. U na njeno odgovornost kot zaupno upravnico tega področja, zaradi česar mora po svojih pristojnih organih neposredno posečj v to vprašanje. Odbor za bežposelne vrh tega opominja, da mora vsak brezposelni delavec, preden ga zaposle imeti odobritev Urada za delo. Zato Je upravičena domneva, da so teh trideset ubežnikov.zaposlili v Javnih skladiščih z odobritvijo omenjenega urada. Zaključuje z zahtevo, da Z. V. U., čimprej po_ krene potrebne korake, da se omenjena krivica popravi ter v bodoče prepreči, da bi se v kateremkoli mestnem podjetju ponavljale podobne graje vredne zlorabe, ki povzročajo težke posledice v škodo mno. žici brezposelnih v našem mestu in vseh delavcev na splošno. Pismo je dovolj zgovorna in jasna priča o politiki gotovih ustanov pri ZVU-ju, ki jo vodijo napram tržaškemu delavstvu. Pohlep gradbenih podjetij Na delu se je ponesrečil delavec Ruzzier Silvano. Ta slučaj je take narave, da moramo zaradi njega posvariti vsa gradbena podjetja. Omenjeni delavec je delal ponoči 18. IX. za tvrdko Farsura v ulici Ronchet-to. Potiskal je samokolnico na prehodu brez ograje in je zaradi pogrošnega giba izgubil ravnovesje in padel z višine eca 10 m. Posledice padca so take narave, da ee še vedno nahaja v bolnici. Gradbeno podjetje se je zavedalo) svoje krivde. Zato je pohitelo z deli in hitro odstranilo leseno ogrodje, ker se je balo komisijskega ogleda. Sprašujemo se, zakaj se gradbena podjetja ne drže predpisov za varnost delavcev, ki so v veljavi? Zakaj gradbeni odsek ZVU-ja ne nadzoruje, če in kako izvajajo podjetja vse potrebne varnostne predpise v praksi?, ' “ ' Pogodba za poljedeljske delavce Po dolgih in močnih pogajanuh. ki so trajala več mesecev, je bila koncem meseca oktobra podpisana nova pogodba za poljedelske delavce tržaške pokrajine. Do 1. marca t. 1. je bila namreč še vedno v veljavi stara, fašistična pogodba. Meseca marca pa je bil podpisan in od ZVU ratificiran prvi del nove pogodbe. O ureditvi ostalih vprašanj, ki jih prvi del pogodbe ni vseboval, pa so se pogajanja nadaljevala vse do meseca oktobra. Pogajanja so se vodila med Zvezo julijskih kmetovalcev (Associazio-ne agricoltori giuliani) in Enotnimi sindikati. Pri teh pogajanjih je bil prisoten tudi zastopnik Julijskih sindikatov. Ker pa imajo Julijski sindikati v kmetijski stroki Is neznatno število članov, je bil njihov zastopnik navzoč prj pogajanjih le kot opazovalec. Nova pogodba prinaša mnogo korenitih sprememb, za katere so ee morali ES vztrajno boriti mesece in. mesece. Večkrat so bila pogajanja tudi prekinjena, ker veleposestniki niso hoteli sprejeti naših predlogov. Zaradi vztrajnosti ES je bila pogodba končno vendarle podpisana in sedaj čaka le še, da jo ZVU ratificira. Pogodba prinaša, kakor že zgoraj omenjeno, mnogo radikalnih premenah ,y korist poljedelskih delavcev« ‘ j v ■ t O p@kih Vršil se je sestanek pekov, včlanjenih v Enotnem sindikatu pekov. Razpravljali so o prekrških pogodbenih sporazumov s strani nekaterih lastnikov pekarn. Pri tem gre predvsem za sledeče pekarne: Stallio Giovanni — via del Bosco 17 Flaiban Maria — via CarduCjCi 14 Chiaruttini Pietro — via Roma 24. Pekovski delavci so sklenili z vso odločnostjo jzdejstvovati spoštovanje pogodbe tn to, če bi bilo potrebno, celo s stavko,: Sporazum z lavnimi shladili Končno je bil vendarle dosežen sporazum med ES in Javnimi skladišči. Pogajanja so bila zelo težavna in so trajala skoro mesec dni. Sporazum se glasi: 1) Ker so se zavlekla pogajanja za sklenitev delovnega sporazuma za nastavljence Javnih skladišč, bo •podjetje izplačalo za dobo pred 1. oktobrom 1946. 4.000 lir delavcem in 6.000 uradnikom, ki so bili zaposleni 1. februarja 1946'. Za osebje, ki so ga sprejeli po prvem februarju, bodo te vsote sorazmerno znižali za eno osmino plače. 2) Od 1. oktobra 1946. bo podjetje izplačalo na osnovne plače, ki s.o sedaj v veljavi, 30% predujma, dokler ne bodo dokončno določene mezdne razpredelnice za osebje Jav- i nih skladišč. j 3) Plač in mezde, katere Bodo | določili v bodočih pogajanjih, bo | do veljale od 1. oktobra 1946. ! Ta oooaianja se bodo začela takoj po sklenitvi novega splošnega predhodnega sporazuma za indu* sirijske delavce. 4) Sklenitev pogodbe bo morati odobriti Port Control Committee (Odbor za nadzorstvo pristanišča.)! S tem je vprašanje mezd in plač začasno urejeno. Pogajanja za splošni mezdni sporazum pa se btfe do pričela takoj po predhodnemtl sporazumu za industrijske delavce, Sporazum s tvrdko Beltram Dne 22. t, m. je bil podpisan med obratnim odborom ES in tvrdko Beltram sporazum. Omenjeni sporazum velja od 7. JL m. dalje za tri mesece in ureja vprašanje nagrad. Po tem dogovoru bo 20% osebja prejemalo nagrado v višini 25% osnovne plače. 30'%' osebja 18%, ostali pa 14% osnovne plače. ....................... Z Goriškega * 1 O povišanju mezd Tudi v Gorici se ES borijo za novo 'mezdno pogodbo. V pričakovanju, da se sklene nova pogodba, so E3 dosegli z Zvezo industrijcev sporazum, ki priznava vsem industrijskim delavcem, razen tistim, ki jih izključuje tržaški dogovor z dne 18. t. m., 30% poviška na osnovnih mezdah. Sporazum se glasi: Člen 1. S 1 oktobrom 1946. bodo) povišali delavcem in uradnikom osnovne mezde, oziroma plače za 30% (izvzete so doklade), ki jih določa predhodna splošna pogodba z 'dne 8. 3. lM>. za delavce in pogodba z dne 21. 3. 1946 za industrijske uradnike. Ta odstotek bo izplačan kot predujem na račun izboljšanja, ki ga bodo določili novi sporazumi. Predujem bodo odtegnili od morebitnega povišanja, kj ga bo določila nova pogodba. Člen 2. Delavcem in nameščencem, ki so bili zaposleni 1. oktobra, bodo izplačali tudi posebno enkratno doklado, in sicer moškim nad 20. letom 300 lir, ženskam 250 lir, od 18. do 20. leta moškim 250 lir, ženskam 200 lir, pod 18. letom moškim 200 lir, ženskam 150 lir. Člen 3. Ta sporazum ne velja za nameščence naslednjih industrijskih strok, ki so že sklenile ali pa sklepajo mezdne pogodbe: grafična industrija, telefonska podjetja, elektrotehniška podjetja, podjetja za javno preskrbo vode, plina električnega toka, tekstilna industrija. V Tubljah so podjetni Naše delovno ljudstvo se zaveda, da vodita volja in-delo njihovih rok najhitreje in slinimo do srečnejše bodočnosti — do blagostanja. Tega se zavedajo tudi v Tubljah pri Komnu, ‘zato so si vaščani sami napeljali elektriko. Vas šteje samo 13 hiš. Vsaka hiša je prispevala po enega prostovoljnega delavca, z izjemo ene, ki nima dovolj delovnih Za pravične družinske doklade kmečkih delavcev Družinske doklade kmečkih delavcev so škandalozne. Prejemajo namreč dnevno za vsakega otroka samoi 1 liro, za ženo 1,45 in 0,80 za starše. To nam bo razumljivejše Jn jasnejše, če primerjamo te doklade z dokladami delavstva, ki je zaposleno! prj industriji, trgovini in bankah. Slednji prejemajo namreč 28, 13 oziroma 14 lir doklad na dan. Poleg tega pa moramo vedeti, da so mezde kmečkih delavcev znatno nižje od mezd ostalih delavcev. Kmečkj delavci’ so nezadovoljni in zahtevajo, da se vprašanje doklad uredi. Tudi oni morajo živeti in ne samo nameščenci, uradniki in upravitelji velikih kmečkih posestev, katerim priznavajo lastniki razne ugodnosti, da bi si olajšali možnost izkoriščanja in zatiranja kmetov. Z ustvarjanjem razlike med delovnim ljudstvom bi veleposestniki radi dosegli stanje, ki bi jim dopuščalo in lajšalo izkoriščanje delovne sile. Zato bi hoteli g raznimi ugod-. nostmi _ kupiti _ upravitelje in uradnike, ki naj bi zatirali delavstvo in jim na ta način pomagali pri izkoriščanju delavstva. Vendar naj se veleposestniki. zavedajo, da v svojih namerah ne bodo uspeli, ker so časi neoviranega izkoriščanja minili zaradi odločnosti in zavednosti delavstva, ki znal hraniti svoje pravice.' Zato zahtevajo kmečki delavci pravične draginjske doklade, da se jim omogoči človeka dostojno življenje. Drzojavha Priobčujemo brzojavko, ki jo je poslala Pokrajinska zveza Enotnih sindikatov 78. kongresu Trade-Uni-ons v Brightonu: Tržaški delavci, organizirani v Enotnih sindkatih pozdravljajo 78. kongres angleških Trade-Unions ter mu žele, da bi uspešno rešil delavska vprašanja. moči. Prav tako so vaščani p: vali vsa razpoložljiva sredstv: zove, vprego, orodje itd. za ditev električne napeljave. V zavesti, da gre za skupnost, ne pa_ za_kapitalistične izkoriščevalske interese, so se lotili dela. Edini smoter jim je bil, da čim preje in čim ceneje dokončajo koristno delo.' 12. t. m. so pričeli delati. Marljivo so delali. Pripravili so in pripeljali drogove in jih postavili v izkopane jame. Tov. Pahor Artur je izvršil vsa. kovaška dela in s tem delo zelo olajšal.-, za kar mu gre še posebna zahvala. Za stroške, ki se jim niso mogli izogniti, vštevšj nakup žarnic za vso vas, je vsaka hiša prispevala samo po 3000 lir. 19. X, je v*vasi za« gorela luč. Veselje vaščanov nad lastnim delom je bilo nepopisno. Njihova zavest kolektivne moči je doživela odličen uspeh: prišla je jo polnega izraza. Uspeh je toliko večji, če pomislimo, da je vse delo izvršilo samo 12 delavcev v 900 urah. ■ Vsem voljnim pomogli ristnega delavcem, ki so s prosti^ in brezplačnim delom pr N k izvedbi za skupnost kos dela pa čestitamo k njihb* vemu lepemu uspehu. Vojscicam se zahvaljujejo Na zadnjem festivalu dele v Gd». rici bi moral, nastopiti tudi alegorični voz iz Vojščice-Komenski okraj. Todavozu, kj je predstavljal krivično francosko črto, niso dovolili v Gorico) V delo za alegorični voz je bilo vloženo mnogo truda. Enotni sindikat iz Vojščice se najprisrčneje zahvaljuje vsem delavcem in ostalim domačinom,' ki so pripravili tako lep. voz. Javljajo nam tudi, da tekmujejo z velikim veseljem v dvomesečnem tekmovanju pod geslom «S Titom do smage» in- upajo, da zaželjeni u-: spehi ne bodo izostali. Iz področja ustvarjalnih sil cone B NALOGE DELAVSKIH Gledališče ZAUPNIKOV V zadnji številki našega lista smo kratko obravnavali o težavnem stanju, v katerem smo prevzeli naše gospodarske institucije po uničenju okupatorja. V naslednjem bomo obravnavali najvažnejše naloge, ki pripadajo delavskim zaupnikom in sicer naloge v higiensko tehničnem oziru. Vsako pomanjkljivost, ki jo delavski zaupnik opazi v higiensko-tehničnem pogledu, mora takoj javiti upravi podjetja ter poskrbeti, da se čim prej odstrani. V primeru, da naleti pri upravi na nerazumevanje, mora zadevo prijaviti pristojni Inšpekciji dela, ki bo izdala potrebne ukrepe. Zaupniki so dolžni sporazumno s sindikalnimi organizacijami sklicevati delavce na sestanke, na katerih se bodo posvetovali o vseh pomanjkljivostih higiensko - tehnične zaščite delavcev v podjetju in napravili potrebne zaključke, da se jih odstrani. Poudarjati je, da je ravno delavec tisti, ki mora kot prvi opaziti razne pomanjkljivosti in sodelovati pri njihovi odstranitvi, če drugače ne, pa vsaj s prijavo. Pri vsakem preurejanju podjetja mora pri posvetovanjih in izdajanju odlokov o higiensko-tehničnih napravah nujno sodelovati delavski zaupniL Sporazumno s pristojno Inšpekcijo dela bodo delavski zaupniki prirejali predavanja, ekskurzije, razstave ter podobno za delavce svojega podjetja, ali za razne stroke svojega kraja. Tako se bodo delavci seznanili z modernimi naprava, mi in pravilnimi ukrepi o higien-sko-tehnični zaščiti prj delu. Delavski zaupniki morajo prisostvovati vsakemu pregledu svojega podjetja po pristojnem inšpektorju dela in ga obvestiti o vseh pomanjkljivostih higiensko-tehnične zaščite, kakor tudi o ukrepih, ki so bili izvršeni po zadnjem pregledu. Delavski zaupnik mora obvezno prisostvovtti pri preiskavi vsakega primera nezgode pri delu, pa četudi je nezgoda tako malenkostna, da je intervencija Inšpekcije dela nepotrebna. Delavski zaupnik mora preiskati še tako neznatno nezgodo, ji poiskati vzroke in podvzeti vse mere, da se nezgoda ne dogodi več Kljub vsem predpisom in še tako pravilnim zaščitnim napravam je velik odstotek nezgod pri delu pripisati dejstvu, da je delavstvo pri delu neoprezno, naravnost brezbrižno. Delavski zaupnik mora stalno, posebno o prilik; konkretnih primerov, opozarjati delavce na posledice nepazljivosti in brezbrižnosti pri delu, ki so lahko prav težkega značaja za delavca in za podjetje. Vsako novo navodilo, vsak nov predpis, letak ali lepak morajo predvsem temeljito proučiti delavski zaupniki sami ter nato seznaniti delavce z vsebino ali namenom izdanega. Obširne so še naloge delavskih Da razvije naša ljudska oblast svojo skrb do delovnega človeka res v najvišji meri, je bila ustanovljena pri Poverjeništvu PNOO v Ajdovščini Inšpekcija dela, ki je v naši ljudski oblasti pravi in resnični organ delavskih množic. Poleg ostalih nalog, je Inšpekciji dela skrbeti, da se doseže maksimum varnosti za delovne ljudi pri njihovem ustvarjalnem delu. Njene naloge so: stroga pažnja, da se do poslednjih potankosti izvajajo vsi predpisi, ki se tičejo zdravja in varnosti delavcev v obratih; uvajanje in obnavljanje zaščitnih naprav v obratih; strogo kaznovanje vsake malomarnosti in lahkomiselnosti, ki ogroža delovnega človeka pri delu. Zato je najosnovnejša dolžnost delavskih zaupnikov, da točno proučijo in brezhibno izvedejo nova higiensko-tehnična navodila, vse zadevne pomanjkljivosti pa, da javijo nemudoma Inšpekciji dela. Ustanova inšpekcije dela je za naše kraje nova. Ko bo pa delavec začutil veliki pomen te ustanove za njegov lastni dobrobit, ko se bo prepričal, da je ta ustanova predvsem v njegovo lastno obrambo, se bo zavedel velike skrbi, ki mu jo ljudska oblast izkazuje jn bo s še večjim veseljem deloval za gospodarski procvit lastne dežele, kar je lacu. Delavski zaupnik pa ima pri tej pomembni akciji izredno važno zopet v prid v prvi vrsti vprav de-in veliko vlogo — matere. tekmuje Teden knjige v Idriji Na eisto poseben način je «Teden naše knjige« proslavil Gledališki krožek v Ajdovščini. 2e naštudirano Skvarkinovo komedijo »Tuje dete« so ponesli po vseh večjih krajih področ. ja B. Začeli so v nedeljo, 20. t. m. v Idriji. Naslednjega dne so bili v Tol. minu, nato v Cepovanu, Postojni, st. Petru na Krasu, Ilirski Bistrici, Her-peljah in končno 27 t. m. v Kopru. Res je, da že komedija sama mod. no «vleče». Vedrina, s katero Rus Skvarkin pritožuje nasprotja med starimi in mladimi in topla, človeška poravnava med tema nasprotujočima si taboroma nam odkriva skrivnost sovjetske drjUSbe. Nič manj res pa tudi ni, da je po. dajanje že tako, da ima človek pravcati užitek. Igralci, preprosti diletan. ti se uživljajo v svoja podajanja ta. ko, da so čisto naravni. Ne smemo zanikati velikega truda In zato velike zasluge tov. Rraztresena, ki, sam igralec, režira, kritizira, se jezi, smeje, kakor pač moment kaže... Je pa tudi res, da naše ljudtvo na-ravnost hlepi po dobrih gledaliških komadih. Videlo se je to po sprejemih v, vseh krajih. Ko privandrajo naši igralci na pokritem tovornem avtomobilu s prikolico s kulisami, je vse pokoncu! Priprava scenerije je seveda delo igralcev. Pomoči ne manjka, ker je domačinov povsod dovolj. Nagaja jim slabo vreme, a kaj zato! v Idriji so morali razkladati kulise v dežju. Zato so napeli od kamijona do vrat streho in zadeva je bila rešena. Da, ta Idrija! Ko so hoteli začeti, ni bilo — toka! Ljudstvo je čakalo dve uri, se končno domislilo da bi bilo dobro večerjati. sii so na večerjo, a ob 8 url je bi!a dvorana polna in predstava je žela popoln uspeh. V Cepovanu so mladinci in delavci žage spremenili v gledališče. — mizarsko delavnico. Povsod kaj novega, lepega! pa z domačimi igralskimi družinami niso pozabi]} stopiti v stik, kajti z našimi dramskimi krožki Se mora sodelovati. Zal nam prostor ne dovoljuje obširnejšega poročila o i&ri in igralcih. Ugotoviti pa moramo, da je turneja nrvj poskus v večjem obsegu, kar je še posebno hvalevredno. Kaj takega je mogoče samo tam, kjer oblast sa. ma vsestransko podpira ljudsko izobrazbo, česar nismo vajeni v drugih državah, z izjemo onih, kjer si Ijud-| stvo samo kroji svoje življenje. Delo sindikalnih podružnic (KMS = Krajevni medstrokovnl svet) KMS: Tolmin TOLMIN. Sindikalna podružnica v Čevljarski zadrugi je imela svoj sestanek 15- t. m. ob polnoštevilni udeležbi. Tov. Rutar Rudi je podal pomen sindikatov in dolžnosti, ki jih imajo posamezni člani, predvsem funkcionarji eind, organizacij. Označi! je tudi važnost fizkulture baš za čevljarje, ki se pri svojem delu skopo nič ne gibljejo Podružnični predsednik, tov Kofol Jožef, je omenil pohajanje vajencev ob poznih nočnih urah in zapravljanje denarja s pijačo; predlagal je, da bi zaslužek vajencev ne izročali njim, temveč njihovim staršem, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Izvoljen je bil nov podružnični odbor, in sicer za! predsednika tov. Kofol Jožef, za tajnika tov. Klinkon Pavel, za blagajnika tov. Fortunat Kristina; razen teh so v odboru še tov. Tota Alojz, Brešan Franc, Kenda Viktor. Mali-go Franc in Rutar Andrej. -? S sklepom glede postopanja z vajenci se nekako ne strinjamo popolnoma in bomo svoje misli skušali objaviti v posebnem članku. KMS: Idrija C delovanju „&rerad-a' Podružnica Prerad-a v Postojni de. luje od dne 1. IX. 1945 dalje. Oganizacija in vodstvo te podruž. niče so bili poverjeni tov. Lenardiču Petru (Skala), ki se je moral v za četku boriti z vsemi težkočami, kakor: pomanjkanje zmožnih pisarniš. kih moči, primernih skladišč in prevoznih sredstev. ■ ( Delokrog podružnice obsega Postojnski in Vipavski okraj s približno 45.(100 prebivalci in preko 150 o