GOSPODARSKI VESTNIK
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
§ §1. l.	V Gorici, dne 1 januarja 1925.	Leto III. §
8060000000000000 ooooooor.oooooooooooooooooooooooooooooooooooouooooogoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooccoooooooooooooooooooooo
I Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 8^ Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. 8 HO Ur. Posamezna Številka 1 liro. 89	Giovanni Slev. 6., I. nadstr.
OOOOOOOC OOOOOOOO oOOOOOOOOOO00000000000000000000000000000000000000000ooooooooooooooocOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
‘Uvodna beseda 06 novem fetu.
Z današnjo številko stopa naš list v tretje leto svojega obstanka. Ust je za: čel 'izhajati mesto predvojnega »Pri: morskega gospodarja«., ki ga je izdajalo (ioriško kmetijsko društvo. Pridobil si je z dosedanjim delom spoštovanje in uva: zevanje pri vseh gospodarskih slojih med našim ljudstvom. Zanimanje za Ust rasle, kar nam dokazujejo vedno se oglašajoči novi naročniki. To nas podžiga k nadalj: nemu delu, da Ust razširimo 'in izpopol: n im o.
Ni lahek v> današnjih dneh ta posel. Število slovanskega izobraženstva je v naših pokrajinah na sploh jako malo, a še bolj pičlo je število onih naših razum> nikov, ki pišejo v liste. Za to pa morajo oni, ki imajo dobro voljo in plemenit na: men, pomagati ljudstvu, ga učiti o napred: ku gospodarstva drugod, seznanjati ga z novimi gospodarskimi načeli dajati mu praktičnih nasvetov za gospodarsko udejstvovanje, toliko več žrtvovati. Z za: doščenjem povdarjamo, da se je posre: čilo zbrati v krog sofrudnikov našega Usta lepo četo raznih naših strokovnja: kov. in tudi takih, ki sicer niso naše krvi, v ki živijo med našim ljudstvom, katere: mu hočejo pomagati s svojim znanjem.
Za to smo overjeni, da bo list v bo: doče še popolnejši, kakor v preteklem letu. Poročal bo o vseh zadevah, ki se na: našajo na nase gospodarsko udejstvo: vanje, v pi vi vrsti pa o predmetih, ki mo: rajo živo zanimati našega poljedelca, po; sebno pa živinorejca. Izražene želje od strani naročnikov bomo upoštevali. Vabi: mo vse, da nam svo je misli glede vsebine lista redno sporoča jo. Tako se bo Uši
lažje spopolnjeval in bo pisan v zmislu potreb naročnikov. Brez takega sodelo: vanju pa je listova naloga težavnejša.
Ne maramo se hvaliti, a v zadoščen je nam je, da so članke iz našega lista pona> tiskovali v preteklem letu razni slovenski Usti pri nas — tudi taki, ki nam niso na: klon j e ni — kakor tudi ljubljanski listi v Jugoslaviji.
List bo izhajal tudi nadalje v dose: dan ji obliki na 20 straneh, ker pogajan ja za združitev listov niso uspela. Na: ročnina 10 Ur za list takega obsega je na: ravnost malenkostna. Za to pričakujemo, da bodo vsi naročniki izpolnili svojo dolžnost.. Pa ne le to, mi moramo letos doseči, da vsak stari naročnik pridobi vsaj enega novega, tako da ne bo slovan: ske vasi v državi, ki bi ne štela vsaj ne: kaj naročnikov. Mnenja smo, da bi mo.--ral imeti naš list vsak slovanski gospo: dar, le tako bomo dosegli svoj namen, le tako bi bile žrtve poplačane. A ne le na: ročnik, temveč tudi zvest čiiatelj našega Usta bi moral biti vsak gospodar. Citati bi ga moral in ravnati se po njegovih naukih. Izgovora, da ni časa za čitan je, ne priznavamo S takim izgovorom ho: čejo nekateri le prikriti svojo lenobo hi nemarnost. Zakaj bi lega ne povedali, ko je resnica!
Z iskreno željo, naj bi Bog dal v no: vem letu le veselje in srečo našemu ljud: stvu. vabimo vse naše razumnike in go: spodarje na sodelovanje in naročbo. Ne ■le uredništvo, tudi sotrudniki in naročili: ki nosijo odgovornost za dobroto Usta.
II RUDNI ŠT V O IN UPRAVA..

OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSOOOOOOOOOOOtKMOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOTOOOOOOOOOOOOOOOOOTOOOOOOOOO
||| Splošna gospodarska vprašanja |§§§|
o (Joooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc000000000000000900000003
Gorkič France:
GLAVNI PREDPISI O DELITVI SKUPNIH ZEMLJIŠČ.
V svojem članku »O delitvi skupnih zemljišč« v lanskem Gospodarskem vestniku sem v velikih obrisih naslikal, kako so ta zemljišča nastala in kdo je upravičen deležnik na skupnem vžitku. Omenil sem, da ono, kar je v tem pogledu veljalo prej, velja še vedno tudi se* daj: nobena delitev se ni izvršila in se tu» di v bodoče ne bo smela izvršiti, dokler ni povsem točno in na nedvomen način ugotovljeno, kdo je upravičen deležnik.
Predpisi, po katerih se pri delitvi po* stopa in ki veljajo za bivšo goriško de* želo ter za priključeni del kranjske in ko* roške pokrajine so v glavnem sledeči:
Vse delitve skupnih zemljišč se mo* rajo izvršiti ali urediti po tozadevnih do* ločbah deželnih zakonov, ki veljajo za dotične pokrajine. Z delitvijo se odst o* nijo deleži prej skupnega zemljišča de* ležnikom v popolno last in svobodno posest.
Koliko vrst delitev je?
Delitev more biti splošna, nadrobna ali poedina Splošna delitev skupnih zemljšč je njih delitev a) med bivšimi gosposkami n.a eni in občinami ali bivši* mi podložniki na drugi strani (pri nas je to že skoro povsod izvršeno), b) med ob* čina mi in občinskimi oddelki (tudi takih slučajev je malo več pri nas), c) med ob* čino ali občinskim oddelkom na eni in skupino posestnikov hiš s posebno usta* novno pravico, s skupino kmetov itd., na drugi strahi (i to pride le redko v po* štev v naših krajih) in č) med eno ali več poljedelskimi skupinami (večinoma žc izvršeno).
Nadrobna delitev je nadaljna deli* tev skupnega deleža, ki je nastal pri splo* šni delitvi, ali pa delitev skupne zemlji* ške posesti sploh med posamezne upra*
vičene deležnike. In ti slučaji prihajajo koro edino pr i nas v poštev posamezne ; skupine gospodarjev imajo pravico do j vžitka na skupnem zemljišču in le med nje se mora zemljišče razdeliti.
Poedina delitev je oddeli tev in izlo* j čiteV enega ali več soupravičencev do j skupnega zemljišča, dočim ohranijo dru* | gr souprg-vičenei še nadalje svojo skup* j post. Tudi teh slučajev imamo v praktič* : nem življenju v naših krajih le malo. < Sem bi lahko prištevali one slučaje, ko so bile hiše posameznikov zidane na j skupnem zemljišču, vknjiženem na ime občine, in jih je vojna vihra porušila. 1 Lastniki takih stavb so morali napraviti , precej potov, da so jim oblastva priznala Povsem izjemno lastninsko pravico^ do j dotične ga-kosa zemljišča, ker drugače bi ne prišli do odškodnine.
Pomen delitve.
Pri ureditvi skupnih vžifnih pravic j se morajo upoštevati in u velja viti p oseb* j ne navade in razmere, ki vladajo v vsa* ( kem posameznem slučaju. Z ureditvijo J se a) odločijo deleži. J10 .si mora* * io posamezni upravičenci deliti med^ se* s boj skupni vžitek, ki se poraja od časa jj do časa (paša, sekanje drv, pobiranje stelje, košnja sena itd J, ali pa b) se ugo* ! tovijo že obstoječe vzitne pravice in to po obsegu, kraju in načinu njih rabe, ka* j kor tudi po gaSu, trajanju ah meri njih vživanja.
Katera zemljišča so skupna?
Pod skupnimi zemljišči v zmislu 5e veljavnih predpisov razumemo sledeča zemljišča:	a) gl?dc katerih obstojajo
skupne posestne in vžitne pravice med bivšimi gosposkami in občinami, ali bi v* širni podložniki, kakor tudi med dvema ali več občinami, b) ki jih skupno (ali tu* di menjalno) vživajo vsi ali le nekateri občani, eden ali več občinskih oddelkov, soseske, skupine kmetov itd., na podlagi svojega osebnega ali s posestvom odno*
s no S hišo združenega deleža. Pri tem naj omenim, da spadajo! v to vrsto izreč* no tudi ona zemljišča, ki so se prej skup* no vživala, pa so prošla vsled fizične raz* delitve v osebno last in posest, ako ni bi* la delitev dovoljena od pristojnega obla* stva (prej deželni odbor ozir orna krajev* ni komisar za agrarne operacije), in ako delitev ni vpisana v zemljiški knjigi. Takih zemljišč je v deželi mnogo. Po ne* kod so skušali priti potom tožbe vsled priposestvovanja do vknjižbe lastninske pravice, a ni šlo, ker redni sodnik ni pri* stojen za razsojanje te vrste sporov, da* si zakon izrecno pravi, da ostanejo nedo* taknjene pravice, ki si jih je kdo. pridobil vsled priposestvovanja. Zadevo more u* rediti le pristojno oblastvo, ki je vsled kr. odloka z dne 22. maja 1924 št. 751 kra* Ijevi komisar za ureditev običajnega pra* va, ne pa redno sodišče. Ona obč. zemlji*
šča, ki spadajo k osnovnemu premože* n ju občine, ki pa. jih ne vživajo občani neposredno, marveč jih občine izkorb ščajo v prilog občinskemu premoženju s tem, da jih dajejo v zakup ali kako dru» gače, se ne prištevajo med skupna.
Kaj je skupno vživan je?
Pod skupnim vživanjem zemljišča razumemo: a) skupno, uporabljanje sveta za vsako obdelovanje ali za pašo, b) skupno pridobivanje trave, trstja, lesa, listja, rušine, stelje, šote, itd. Pri tem ni razlike, če vživanje ni enakomerno, tem* več različno po obsegu, času in načinu rabe ali pa po vživalnih deležih. Na zah* tevo enega deležnika sc more s privolit* vijo oblastva sprejeti v delitev tudi le ■mu izključno pripadajoče zemljišče, le da) je to koristno za povoljno razdruž* bo. skupnosti.
(Nadaljevanje v prihodnji številki).
OOOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOnoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO<XXXXOC)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOb
Zadružništvo
OOOOOOOO OCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooOccooooooooooooooooooooooooooocoooooooo
Zadružna zveza v Trstu:
TRETJI ZADRUŽNI TEČAJ.
V soboto, dne 20. decembra 1924 oe je zaključil tretji zadružni tečaj, ki ga je priredila Zadružna zveza v Trstu. Po* trebe taJkega tečaja ni treba tukaj pose* bej poudarjati. Zadostuje že samo dej* stvo, da je bil ta v kratki dobi štirih let tretji tečaj, ki ga je priredila Zveza in da je bilo tudi letos več prosilcev zavrnje* nih, ker je bilo število udeležencev že itak preveliko. Da ima tak tečaj, ki je edini svoje vrste, kajti povsem se razii* kuje od tečajev, ki so jih prirejale Za* družne zveze, pri katerih so bile do koti* ca vojne včlanjene naše zadruge, tudi pravi uspeh, o tem pričajo najbolje ude* leženci prvih dveh tečajev, ki so sedaj že nastavljeni in ki, uporabljajoč vso. ono potrebno znan je, ki so si ga pridobili na tečaju, samostojno, in docela pravilno lahko opravljajo! vse delo vi raznih pode* žolskih zadrugah.
Tečaj je pričel 10. novembra 1924 in je trajal celih šest tednov. Poučevalo se ie po šest do sedem ur na dan. Učili so se sledeči predmeti: zadružništvo, za* družno knjigovodstvo, računstvo, zako* nodaja, dopisovanje, poljedelstvo, živi* noreja in mlekarstvo. Predavali so sle* deči gospodje: Dr. L. Čermelj, Dr. M. Kajin, inž. P. Klenov-ar, prof. V. Mirk, inž. A. Podgornik in! Dr. M. Vratovič.
Sprejetih je bilo 40 priglašencev in sicer 34 gospodov in 6 gospodičen. Do konca tečaja je ostalo 37 udeleženčevi Od teh je dovršilo, tečaj s prav dobrim uspehom 17,. z dobrim 16 in z zadostnim 4. Uspeh je zelo povoljen, zlasti, ako se pomisli, da je imela večina udeležencev samo ljudskošolsko izobrazbo in da je večina že pred dolgimi leti zapustila šol* ske klopi.
Večina udeležencev je bila tudi le* tos iz Istrske pokrajine, kjer je potreba najveeja. Iz te pokrajine jih je bilo nam* reč 17, iz Tržaške pokrajine 14, iz Fur* lansko 3, iz Reške 3.
Po starosti je bilo do' 20. leta 10, med 20. in 25. letom 13, med 25. in 30. letom 8, od 30. leta dalje 6.
Samo ljudsko šolo je dovršilo 23 ude* ležencev, nekaj razredov nižje srednje ali sorodne šole 2, vso nižjo srednjo šolo ali sorodno šolo 10, učiteljišče 2.
Tečaj sc je zaključil s prijateljskim večerom pri Sv. Jakobu, katerega so- se udeležili poleg udeležencev tečaja odbora niki in predsednik nadzorništva Zadruža ne zveze ter predavatelji. Gospod po? slanec Dr. Wilfan je opravičil svojo oua sotnost, ker radi bolezni, žal, ne more še iz hiše. Predsednik Zveze Dr. Agneletro je v slojem govoru na prisotne poudara ial važnost zadružne ideje, pomen zaa družnih ustanov za naše ljudstvo in svra ho zadružnih tečajev, katerim posveča Zveza svojo največjo skrb. Vodja tečaja Dr. Čermelj je pojasnil ustroj tečaja, omea njal uspehe dosedanjih tečajev, sodeč po uspehih, ki so jih imeli udeleženci prvih dveh tečajev v praktičnem življenju in poročal o tretjem tečaju. Nato je poraza delil spričevala. V imenu udeležencev sta se zahvalila v slovenskem jeziku g. Kranjc, v hrvatskem jeziku g. Volan in sta zagotavljala, da bodb gotovo Vsi udea h ženei imeli teča j v na j lepšem spominu in da bodo nauke, ki so jih tukaj dobili, s pridom skušali uporabiti v korist naa šega naroda. Zapeli so še naše lepe naa ■ od ne pesmi in razšli so se nato- v naj a teljšem razpoloženju,
Kozman Avgust:
OMEJENO IN NEOMEJENO JAMa STVO PRI ZADRUGAH.
Naš človek gre k posojilnici, da naja me posojilo in se vpiše za člana, zopet gre in sc vpiše v pridobitno zadrugo, ali gre in se vpiše v konsum, ki deluje na zadružni podlagi.
V zadnjem času se pri nas ustanavljajo različne nove zadruge, kar je sicer hvalevredno in razveseljivo, in naši ljudje pristopajo k tem zadrugam navdm šenu in v velikem številu. Tako rastejo člani zadružniki vsak dan.
Žal, pa sc naši ljudje po večini malo, ali recimo, premalo brigajo za no tranji ustroj zadrug. Ko pristopajo, sc skoro nikdar ne vprašajo, kakšna je za--druga in. nikdar se ne zanimajo za pravila.
Da ne pozna naš človek ustroja zadrug in pravil, ni njegova krivda. Tudi ni krivda zadružnih delavcev, da so ta važna vprašanja ostala ljudstvu nepojasnjena, kajti le ti so že mnogo o tem pb šali in predavali. Glavni krivec je raz* ličnost ustroja naših zadrug. Te različnosti pa zopet niso krivi ustanovitelji. Zadruge so se ustanavljale in se ustanav-Ijajo v različne svrhe in v različnih dobah, ter pod različnimi vplivi. Tako je prišlo, da se vsled tega ustanavljajo in so se ustanavljale na različnih podlagah in na podlagi različnih pravil, kljub temu, da morajo vsa pravila odgovarjati predpisom zadružnega zakona.
Skoro vsaka zadruga ima svoja pravila, prikrojena, seveda v okvirju zakona. potrebam namena, za katerega je bila ustanovljena. Tedaj se ne smemo čuditi, čc pristopajoči član ne pozna, ne ustroja, ne pravil zadruge.
Pregovor pa pravi: »Previdnost je mati modrosti.« In res je tako1. Kajti poznejše jadikovanje in sumničenje ne zaleže nič. Ko- kdo pristopi k zadrugi, ali jo ustanavlja, mora biti zelo previden. S tem pa nočemo vzbuditi malodušja ali črnogledstva. Baš nasproten je naš namen. Vzbuditi hočemo med našim ljudstvom in posebno v njegovih širših slojih zanimanje za celotno! upravo, zanimanje za vzgledno vodstvo naših zadrug in za dejansko udeležbo* našega ljudstva pri zadružnem delu, kajti zadružništvo je prva stopnja na poti osamosvojitve kmeta in delavca, malega obrtnika in, duševnega delavca, sploh osamosvojitve širših plasti našega naroda na gospodarskem poliu in za rešitev ljudstva iz krempljev oderuštva in velekapitala.
Zadružništvo zahteva pa, razun previdnosti posameznih njegovih članov, tudi znanja in zanimanja vsakega posameznega člana. Ni dovolj, da poznajo njega ustroj in bistvo le voditelji in oni
člani zadružniki, ki so slučajno načelniki ali nadzorniki pri naših zadrugah. Po* znati ga morajo vsi, ki prideio z njim kakorsižebodi v dotiko. Cim več članov zadružnikov bo poznalo bistvo in ustroj zadružništva in pravila posameznih za* drug, tem večji in lepši uspeh bo dose* žen na tem velevažnem polju.
Ker nam bo dana prilika v tem listu še večkrat razpravljati o nujnih vpraša* njih zadružništva, sc za danes omejimo le na jedno točko: na pravila, in sicet na glavno točko pravil, ki je različna nri naših zadrugah, t. j. na razliko med za* drugo z omejenim in neomejenim jam* stvom.
Zadružni zakon z dne 9. aprila 1873, ki je dp danes še vedno v novih pokraji* nah v veljavi, razlikuje v posebnih od* stavkih: zadruge z omejenim jamstvom in zadruge z neomejenim jamstvom.
Zadruge z omejenim jamstvom.
Omenjeni zakon pravi: Vsak član zadruge z omejenim jamstvom ne jamči za zadrugine obveznosti, v slučaju kon* kurza ali likvidacije, samo s svojimi de* leži, temveč tudi še z jednim nadaljnim enakim zneskom, v kolikor ne določajo pravila višjega jamstva.
Primer: Po pravilih znaša delež 20 lir, jamstvo pa še enkrat enak znesek.
Član ki pristopi k zadrugi podpiše nristopnico in vplača jeden delež po 20 lir. V slučaju konkurza ali likvidacije in
če zadrugino premoženje ne dosega za* druginih obveznosti (dolgov), izgubi član najpreje vplačani delež 20 lir. In če še to ne zadostuje v kritje vseh zadruginih ob* veznosti, nadaljne zneske do visokosti nadaljnih 20 lir. Tako da lahko izgubi 40 lir. Več pa ne more izgubiti, ker ni za več kot toliko jamčil.
Zadruge z neomejenim jamstvom.
Zakon pravi: Člani zadruge z neo* me j enimi jamstvom jamčijo za vse za* drugine obveznosti v slučaju konkurza ali likvidacije, kolikor ne zadostuje za* drugino imetje, solidarno s celim svojim premoženjem.
Primer: Delež znaša 20 lir. Član, ki pristopi k zadrugi podpiše pristopnico in plača delež v znesku 20 lir. V slučaju konkurza ali likvidacije, in če ne zadostu* ic zadrugino premoženje za kritje vseh obveznosti, izgubi član najprvo vplačani znesek 20 lir in, če ta znesek ne zado* stujc, mora plačati nadaljne zneske do visokosti vrednosti celega njegovega premoženja. To se pravi, da gre njegovo premoženje na boben. Ker pa nekateri člani imajo manjša posestva, drugi zo* pet večja, navadno razdeli likvidacijski odbor zadrugino izgubo, t. j. zadrugine obveznosti sorazmerno po gospodarski jakosti posameznih članov. Le v tem slučaju je mogoče, da ne zadene nesreča z vso krutostjo ubogega člana in da ga ne uniči popolnoma.
Ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooj
Živinoreja
boooooooobooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooococooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooocx3oooooooc(
JOOOOOOOO
Dr. Aldrighetti Faust:
RAZMERE V ŽIVINOZDRAVNIC* KEM OKROŽJU GORIŠKE OKOLICE.
Prevedel Gorkič France.
V živinozdravniško okrožje ožje go* riške okolice spada deset občin, v kate* rih prevladuje reja sivo^rujave švicarske pasme. V zmislu deželnih zakonov iz le* ta 1903. in 1913. o pospeševanju govedo* reje, je bila ločniška županija dolžna gojiti rdeče lisasto furlansko pasmo. Se*
daj pa je tudi ta občina dobila dovolje* nje od pokrajinske živinorejske komi* sije, da sme imeti dva bika sivo*rujave pasme, pod pogojem, da se za krave dru* ge pasme rabijo furlanski biki iz Šloren* caj pri Moši. Rečemo lahko torej z mirno vestjo, da se v vseh desetih občinah goji le sivomijava švicarska pasma. Te obči* ne so: Štandrež, Sovodnje, Miren, Bilje, Vrtojba, Šempeter, Solkan, Pod gora, Števerjan in Ločnik.
Nameravam sprva opisati sedanje razmere živine okrožja z živinorejskega
stališča in preiti sede potem m razprav* Ijanje razmer iz živinozdtavstvenih vidi* kov. Pri tem zasledujem namen pokaza* ti, katera sredstva naj se uporabljajo, da se živinoreja izboljša in da se živina ob var j e pred navadnimi in kužnimi bo* leznimi.
Znano mi je, da je sivo*rujava pasma vpeljana tudi v Brdih, v kanalskem okraju, na banjški in trnovski planoti ter na Krasu. Radi tega bom skušal dati svo* ji razpravi bolj splošen značaj, da bodo mogli nasvete in navodila uvaževati tudi ti kraji in da bo tako čimveč naročnikov »Gospodarskega vestnika« moglo z zani* manjem čitati moja izvajanja.
Novodobno živinoslovstvo uči, da mora vsaka pokrajina, ki resno namera* va izboljšati kakovost svoje živine, zado* stiti v mejah možnosti sledečim zahte* vam1:
1.	pridelati zadostno množino piče;
2.	strogo izbirati bike z ozirom na vpeljane pasme;
3.	umno vzgajati teleta;
4.	umno oskrbovati in zadostno kr* miti.
Razmotrivajmp na kratko prvo točko!
V naših, kakor tudi v mnogih drugih krajih, grešijo živinorejci veliko, ker za* htevajo vse od pasme, in polagajo le ma> lo ali nič pažnje na jasli. Mnogo izmed njih trmasto vztraja pri tem, da drži več repov v hlevu, kakor jih more prerediti s pridelkom sena z lastnega gospodar* stva. Vsem tem kličem v spomin neki star, a moder pregovor, ki slove: »krava pri gobcu molze« in še neki drugi, ki pravi: polne jasli, poln hlev, Uvažujejo naj, da dobro rejena živina stane, a mnogo več stane slabo rejena živina. Res je, da je pridelek piče odvisen od raznih vplivov: od kakovosti zemljišča od solnca, deževja, podnebja, vetra, a res je tudi, da more človek mnogo vpli* vati na izpremembe v tem pogledu v svojo korist in sicer:	z osuševanjem,
preoravanjem in brananjem, gnojenjem, namakanjem in z izbito dobrih semen.
Ako bi se vsa ta sredstva resno za* čela uporabljati, bj znašal pridelek sena v vipavski dolini mnogo več, tako bi bilo tudi na Krasu, in enak uspeh bi imeli lahko na banjški in trnovski planoti. O Brdih vemo, da preživljajo danes resno krizo, ker vinski in sadni pridelek se ne more z ono lahkoto spraviti na trg in v denar, kakor pred vojno. Radi tega bo* do tudi Brici morali posvečati več pažnje dvema drugima pridelkoma: murvinim na" sadom za rejo. sviloprejke in travnikom za živinorejo. V vseh teh krajih se pojavlja torej jako važno vprašanje: kako izboljšati govedorejo in kako dvigniti pridelek sena? In vse to mora človek sam pretuh* tati, ker so povsod drugod naravne raz* mere snovanju človeka več ali manj na* sprotne, le v vipavski dolini je tozadevno nekoliko boljše.
Prehajam na drugo točko: stroga iz: bira bikov z ozirom na vpeljano pasmo.
Že spočetka sem omenil, da se redi v našem okrožju predvsem sivo:rujava pasma, ki izvira iz švicarske rujave pas* me. Prvotna domovina te pasme je. v krajih blizu štirikantonskega jezera v Švici, od koder se je že pred davnim časom razširjala prvotno v vzhodnih in srednjih švicarskih pokrajinah, potem v Nemčijo, v Avstrijo ip severno Italijo. V teku stoletij so se razvile iz nje razne stranske pasme, ki SO' si polagoma pridobile tako trdne oblike in značaj, da s pol* nim pravom zaslužijo označbo pasma. Tako v Nemčiji virtenberška in bavar* ska (algajska) pasma, v Avstriji tirolska, gorenjoinodplska in adižkodolska pasma. Tirolska pasma, ima dve vrsti:	se*
vemo (kraji krog bregenškega gozdov* ja), ki je bolj nizka in jako mlečna, in iužno, ki je razširjena na Predarelskem, posebno v montafonski dolini, vslcd če* sar se označa tudi kot montafonska pas* ma. Ta poslednja je večja in podobna po obliki in barvi dlake sivosrujavi švi* carski pasmi.
Gorenjednodolska pasma se goji v gorenjem delu doline Jna in je podobna severni tirolski. Adižkodolska pasma
(tako imenovana po reki Adiži) ima dve vrsti: moltensko (v dolinah Sole ter v flemski in nonski dolini) in rendenska (v sarskih in kjeških dolinah). Druge vrste rujave pasme se nahajajo v dolinah Ošole v novarski, v komski in bergamški pokrajini ter na brešiških in veronskih planotah.
Na pobudo deželnega kmetijskega urada v Gorici, ki je začel poslovati leta 1907, se je še v istem letu začelo uva= žanje bikov in krav iz Švice in s Preda* relskega, To1 se je ponavljalo potem sko* ro vsako leto. In že v kratki dobi se je čutil ugoden vpliv uvažanja na domačo živino, ki ni imela prej nikake pasme in ki je le malo donašala. Na ta način se je uvedla enotna pasma lepe in donosne živine, kar so posebno pokazale razne predvojne razstave v Kanalu, Ajdovščb ni, Gorici, Komnu in Sežani, to je v kraljih, ki so središča ozemlja, v katero se je uvedla rujava švicarska pasma. (Dalje.)
/ng. Podgornik Anion:
OB SKOTITVI PUJSKOV.
Pri svinjah traja brejost navadno' 114 do 116 dni, včasih pa tudi lahko teden več ali manj. Ko se bliža skotitev, začne svinja trgati in znašati steljo rku* paj in delati ležišče (gnezdo) Zato me stiljajmd svinji posebno- zadnje dni pred skotitvijo obilno. Za nastiljanjc uporab* Ijajmo posebno ob tej priliki le dobro suho listje ali pa na kratko zrezano slamo. Kar s celo ali dolgo slamo ni dobro na* stiljati. Še neokretni pujski bi se lahko v tako slamo zapledli ali zamotali in svinja bi jih lahko pohodila ali zmastila. Da svinja ne pritisne pujskov pri vlaganju ob steno in jih ne zrnasti, pritrdi* mo na steni kakih 15 cm od tal 15 do 20 cm široko desko. S takšno napravo zabranimo, da se svinja ne more vleči tik ob steni, pujski pa se lahko izognejo drugače neizogibnemu zmaščenju.
Svinje, ki so že imele mladiče, na* vadno lahko skotijo. Večjo pažnjo moramo posvetiti svinjam*prvesnicam, ki včasih težko skotijo in potrebujejo po*
sobne pomoči. Takrat moramo skušati s prigovarjanjem in lahkim giadenjem z roko po trebuhu, pripraviti svinjo do te*
, da leže in obloži. Ako svinja med skotitvijo večkrat naglo vstane, jo ne smemo s kričanjem in silo zopet pripraviti do tega, da leže, temveč vedno1 le z lepim in prijaznim ravnanjem. Drugače se nam lahko zgodi, da začne ozlovolje'-na in prestrašena žival tekati kje in sem ter pohodi in zmečka mladiče, ki so se že skotili Ako pujski morda nimajo pravilne lege in se je vsled tega bati tež* kega poroda, obrnimo se nemudoma do živinozdravnika ali do- druge v tem pogledu res vešče osebe, ki ima za take slu* čaje potrebno orodje. Zelo priporočljivo je, da si prasičjerejci sami skupno naoa vijo orodje za pomoč pri težkih porodih in se dajo poučiti po živinozdravniku, kako se praktično uporablja takšno 'orodje.
Ob skotitvi je potrebno, da osvobodi* mo> vsakega pujska, ki se skoti, iz plodove mrene, da mu očistimo nosnice, da pre* režemo popkovino, ako se sama ne pretrga, jo- razkužimo in podvežemo. Nato denimo vsakega pujska v dobro po* stlan hlevski kot ali še bolje v koš ali zaboj. Kmalu po dokončani skotitvi za* dojimo pujske. Kakor znano, si poišče pri sesanju vsak pujsek vedno- oni se* sek, iz katerega je. sesal prvikrat mleko. Zato- je priporočljivo, da postavimo šib* ke pujske k prednjim (prsnim) seskom, ker v iste prihaja največ mleka. Boli krepke postavimo k srcdniim, nojboli krepke pa k zadnjim seskom. Ako nam svinja skoti več pujskov nego ima se* skov, je treba odvečne, umetno vzrediti, ako jih ne moremo podtakniti drugi ple menici, ki je v istem času skotila in ima manj pujskov, kakor pa seskov. Daši je težko umetno vzrediti pujske, vendar ic treba poskusiti, morda se nam le posreči. Za umetno vzrejo uporabljajmo zred* čeno primerno toplo (37° C) kravje mleko, katero denimo v napajalnik za pujske, iz katerega lahko sesajo pujski mleko s pomočjo gumijevih seskov. Vsak prašičjerejec ali pa več prasičjerejcev skupaj bi moralo imeti takšen napajalnik
za slučaj odvečnih pujskov ali pa za slučaj pogina svinje ob porodu, kar se ža--libog le prevečkrat pripeti. Ako nimamo napajalnika, si lahko pomagamo najprej tako, da dajamo pujskom s kavino žličko mleko1 * v gobček, dokler jih ne navadimo piti mleko iz plitve posode. Na to : h priučimo posamezno najprej, ako denemo v plitvo posodo nekoliko mleka in pritisnemo gobček ali rilec vsakega pu jska v mleko- in ga skušamo s tem pri« siliti, da začne piti mleko. Ko se nam posreči doseči to, da pujsek pije mleko iz posode, potem že lahko računamo, da ga bo- mogoče tudi vzrediti, drugače pa ne.
Ako se skotijo mrtvi ah morda le dozdevno mrtvi pujski, jih moramo sktu sati pripraviti k življenju najprej z umets nim dihanjem. V to svrho položi pujska na hrbet, primi ga za obe prednji nožiči in ju vzdigni črez glavo, podrži ju tre* notek, na kar ju položi zopet k životu. Na to ju zopet vzdigni in zopet položi k životu, kar ponavljaj tolikokrat, dokler žival ne začne pravilno dihati. Ako osta--ne umetno dihanje brezuspešno, potem šele odstranimo mrtvega pujska iz svi« njaka. Mrtvega pujska ne smemo pustiti v bližini svinje, tudi ne zategadelj, da ga svinja sama ne požre. Tudi trebilo ali streb moramo iz istega vzroka takoj od« straniti. Vse takšne svinje, ki so enkrat požrle enega ali več mladičev, izključimo iz reje. Tudi preveč plašne ali ob skotitvi predivje svinje niso za rejo.
Včasih ne pusti drugače mirna in krotka svinja svojih mladičev sesati. Vzpok temu so največkrat preostri zob« čki. ki jih imajo- posamezni pujski in s katerimi povzročajo svinji bolečine, ko sesajo. Vsem pujskom z ostrimi zobmi moramo konce zob odščipnili z majhnimi kleščami.
— ip. —	, j	,
SPLOŠNA PRAVILA O PLEME? NITVI.
1.	Uporabljaj za pleme le takšne ži? vali, ki imajo same veliko takšnih last«
nosti, kakoršne želiš imeti pri bodočih živalih ali potomstvu.
2.	Uporabljaj za pleme le popolno« ma zdrave živali, ki so zdravih, krepkih roditeljev ter sploh zdrave rodovine, v kateri ni podedovanih napak. Ne žabi. da sc napake roditeljev, praroditeljev in šg starejših prednikov mnogokrat zo« pet pojavijo šele črez več rodov (po« vratek).
3.	Upoštevaj pri čisti plemenitvi1) tudi vse znake dotične pasme.
4.	Bodi pri križanju ali križatvi2) po« sebno previden. .Ne plemeni med sc« boj takšnih živali, ki so po svoji veliko? sti, po svojih oblikah ali po starosti in moči preveč različne.
5.	Čimbolj podobne so si med seboj' živali moškega in ženskega spola, ki jih plcmeniš med seboj, v svojih lastnostih, tem bolj gotovo in hitreje se iste lastno« sti podedujejo na mladiče ali potomce.
6.	Računaj vedno s tem, da imata potemtakem oba roditelja (starec in starka) enak vpliv na kakovost potom« stva.
‘j O čisti plemenitvi govorimo vedno takrat, ako plemenimo med seboj živali ene in iste pasme, torej živali, ki so bistveno enakih lastno« sti. Na primer: Plcmenitev krave švicarske rjave pasme z bikom švicarske rjave pasme.
2) Križanje ali križatev pa imamo potem, če plemenimo med seboj živali različnih pasem. Na primer: Plemcnitcv krave belanske pasme z bi« kom švicarske rujavc pasme.
— ar:	1
OSKRBA KOKOŠI — JAJČARIC.
Prav gotovo je le predsodek, ako se trdi, da perutninarstvo nič ne nese. Kokoš je prav tako pripravna, da dobro izrabi krmo, kakor vsaka druga domača žival. Seveda je tudi tukaj prvo pravilo, da pri« merno krmimo. Slabi vspehi v perutninaT? stvu pričajo vodno le o slabem krmljenju in slabem negovanju.
Število jajec, ki jih more kokoš zne« sti, je odvisno od jajčnika, ki sestoji iz 600 do 800 stanic, ki se polagoma pove«
čaj o v jajca. Ker se pa Staniče ne mno* žijo, neha nesenje jaiec, ko se izprazni jajčnik. Kokoš znese pri skbi krmi ic 80 do 100 jajc na leto, pri dobri krmi pa 130 do 160. Iz tega sledi, da imamo lahko v 4 do 5 letih enako korist, kakor drugače v 6 do 7 letih; prihranitev krme je pri tem precejšnja.
Zraven tečne krme, v kateri je po* trebna množina redilnih snovi, potre* bujc kokoš tudi, da menjamo krmo od časa do časa. Kokoš žre vse, tako žre zrna, semena, zelenjavo, žuželke, črve in meso' z enako slastjo. Zraven tega pa po* hira s kljunom apnenec, pesek in majhne kamenčke. Ker nima kokoš nikakega zo* bovja, s kojim bi zmlela krmo, ga nado* mesti želodec. Želodčeve stene se drgne* jo ena ob drugo s precejšnjo silo ter zmeljejo in zdrobijo vse, kar pride med nje, pri čemur pesek in drobni kamenčki bistveno pomagajo.
Apno rabijo kokoši za napravo kosti in jajčjih lupin. Dajati je radi tega zaprtim kokošim drobce zidnega ometa in fin pesek., med krmo pa zdrobljene kosti ali pa krmsko kostno’ moko za napravo kosti. Apno kliko nadomestimo z drobno zdrobljenimi jajčjimi lupinami. Ako bi lupin ne zdrobili, bi sc kokoši navadile žreti jajca.
Da kokoši dobro nesejo, je potreb* no, da jih začnemo dobro krmiti že pred začetkom nesenja. Pazimo posebno na to, da dajarpo zrnato hrano, da se jajčnik dobro razvije in da postane žival bolj težka, ker telesne beljakovine pre* * idejo deloma v jajca. Primerno in ceno
krmimo kokoši, ki nesejo, ako jim daja* mo zrnje, otrobi, krompir in mesne od* padke ah pa mesno moko. Za 10 kokoši zadostuje na dan četrt kg ječmena, četrt kg rženih otrobov, četrt kg krompirja in 50 g mesne moke. Pri tem je najbolje, da krmimo zrnje samo zvečer, ker ga kokoši radi težje prebave črez noč bolj popolno prebavijo. Ostalo krmo pa najbolje do* bro zdrobimo in zmešamo skupaj in da* mo kokošim zjutraj in opoldne.
Krompir, ki je ravno kuhan, naj se zdrobi v vročem stanju in takoj zmeša z otrobi in drugimi pridatki. Mešanica pa naj ne bo nikdar tekoča, temveč vedno v obliki goste kaše. Odpadke zelja in zelenjave je tudi dajati kokošim, ker nado* mestijo kokošim zeleno krmo.
Zraven krme je neobhodno potreb* na tudi sveža, čista voda. Ako trpijo ko* koši žeje, ali pa če dobivajo pokvar* j eno slabo vodo, je to lahko vzrok raz* nim boleznim.
Posoda za krmljenje in vodo se mo* ra redno in temeljito snažiti.
Kurnik mora biti pozimi topel, poleti pa hladen, potem suh, zračen in brez prepiha ter snažen. Vse palice pri gred* lju naj se napravijo v enaki visočini in v criroerni razdalji ena od druge. Palice naj imajo širokost 4 cm, gornji robi palic naj bodo zaokroženi. Gredelj moramo ftd časa do časa dobro osnažiti; ako je potrebno, naj se tudi dobro zmije z lu* gom. Če so palice pretenke, potem na njih kokoši le težko čepijo in slabo po* čivajo. — Gospodinje! Ravnajte se po teh navodilih!
000000000000000000000000c>0000<3000000000000000000000000000000000000000000000000000<xj000000000000000000000000000000000000000^000000002
Mlekarstvo
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOO
Ing. Podgornik Anton:
RAVNANJE S SIRIŠČNIKOM, NA* MENJENIM ZA DOBIVANJE SI* RIŠČA.
Za sirjenje mleka v sirarnah uporab* Ijamo sirišče, ki ga dobivamo največ le iz želodca mladih domačih prežvekoval*
cev (telet, ovčjih in kozjih jagnjet). Že* lodee prežvekovalcev ima štiri oddelke. Ti so: vamp, kapica, prebiralnih ali de*, vetogubnik, siriščijik. Za dobivanje siri* šča prihaja le siri§čnik v poštev. Ostali trije oddelki so v tem pogledu za nas brezpomembni. Siriščnik je znotraj pr s*
vlečen po takozvani ‘"lužni koži ali sluz*
«
niči, ki je gubasta.. V tej sluznici so sb riščne žlezice, iz katerih se izločuje siri-šče, ki ima to lastnost, da nam usiri mle^ ko. Da bo mogoče dobiti iz siriščnika ozi; roma iz siriščnikove sluznice pri upora* bi čimveč dobrega in zdravega sirišča, ravnaj s telečjimi siriščniki, iz katcnii se da dobivati rjajboljše sirišče, sledeče: Pred vsem upoštevaj, da dajo najboljše siri(ščnike in sirišče le zdrava, 3 db 4 tedjre stara teleta, ki so dobivala ali se* sala ves čas izključno le celo sladko mleko. Kakih 10 do 12 ur pred zakolom ne pusti teleta nič več sesati. Zakolji to rej le tešča teleta, ker v siriščnikih teščih telet je največ sirišča. Tudi je z izpraznjen njem hrane iz takšnih siriščnikov prav malo dela. Takoj po zakolu odreži siri« ščnik čimprej proč od prebiralnika in tankega črevesa. Primi na to siriščnik trdno z levo roko pri onem koncu ali delu, ki se je .pred odrezanjem držal pre* ■biralnika. Z desno roko pa izžemaj iz si« riščnika popolnoma vso hrano, ki je v njem in ki odide iz njega pri odprtini, ki j.e nastala pri odrezan ju siriščnika od tankega črevesa. Med izžemanjem sirisč* nika zrni j si roke, kolikorkrat je to po* trebno, v čisti vodi. Tele, ki je bilo tešče, ko je bilo zaklano, ima v siriščniku le sluzasto snovi, ki se dajo z izžemanjem lahko odstraniti. Pazi strogo na to, da izprazniš siriščnik temeljito. Ako tega ne storiš, se ti lahko zgodi, da začnejo neiz* praznjeni ostanki pozneje gniti v siriščniku. Siriščnik bi se vsled tega pokva* ril in bi postal neuporaben za dobavo sirišča. Znotraj ne smeš prav nič izpirati siriščnika z vodo, ker bi se vsled no« tran jega izpiranja raztopilo in tako izgu* bild sirišče. Ako je na siriščnikovi zu» nanji strani kaj krvi, tolšče itd., odstrani previdno' vse. Slednjič oplakni zunan jo siriščnikovo stran s čisto vodo, ako se ti zdi, da je to potrebno. Na to napihni siriščnik. Da ga lahko napihneš, zaveži ga dobro najprej pri oni odprtini ali pri onem koncu, ki se je dotikal prebiralni* ka. V drugo odprtino vtakni cevko in napihni siriščnik tako, kakor se napihne 'prašičji mehur, in ga zaveži trdno še pri
tej odprtini. Napihnjen siriščnik obesi v nekoliko temen, obenem pa suh in zračen prostor, kjer je stalno lahek pre* pih. Prostor za sušenje siriščnikov mora biti tudi varen pred raznimi zajedalci, mišmi, plesnijo itd. Med sušenjem ne sme biti siriščnik izpostavljen premočni sblnčni svetlobi ali celo neposrednim solnčnim žarkom. Vsak siriščnik naj se suši vsaj tri mesece, na kar je šele go* den za uporabo. Pa tudi prestar ne sme biti siriščnik. Najboljše sc dajo upora* biti za pripravo dobrega sirišča takšni siriščniki, ki niso manj ko tri mesece, pa tudi ne črez leto stari, računaje od ene* ga dneva, ko si jih napihnil in del sušiti.
■ i leto stari siriščniki nimajo več pr* votne sirilne moči. Že dovoli posušene siriščnike hrani tudi nadalje v suhem prostoru, da jih obvaruješ pred plesno* bo. Starost siriščnika se dana zunaj presojati po barvi. Mlad siriščnik je sve* tlorumcne barve. Čim starejši je siriščnik tem temnejši postaja. Stari siriščniki so rujavi do temnorujavi. Rdečkaste pege na siriščniku značijo, da je bilo tele, od katerega je isti siriščnik, bolno na pre* bavilih, da je torej imelo drisko ali kaj drugega,
VLEČLJIVO MLEKO.
Neka posebna glivica povzroča, da poštami mleko vlečljivo. Naši živinorejci mislijo, da je na tem kriva živina; rabijo vsa mogoča sredstva, da mleko ozdravi* jo1. A, kakor marsikje drugje, tako išče živinorejec vzroka temu nedostatku tam, « kjer ga ni. Da bi se zmislil na se kot krivca, tega ne. In vendar je tukaj, kakor v številnih drugih slučajih, tako: človek sam je kriv.
Za odpravo vlečljivosti mleka je tre* ba, da ji*.vsa mlečna posoda pri molži, prevažanju in hranjenju čista in snažna, i Predno se posoda rabi, naj se dobro iz* kuha v vreli, s sodo pomešani vodi in na to očisti. Oseba, ki molze, naj si pred de* lom temeljito opere roke z milom, vime* na pa naj se dobro oddrgnejo vsake ne* snage. Izkušnja uči, da potem vlečljiVost mleka v veliki večini slučajev preneha.
Ako bi v posebno težkih slučajih gorenje postopanje ne pomagalo, je priporočljb vo' da se prvo vimena in njihova okolica izpira z mlačno sodlino vodo in potem
dobro osuši. Zabiti ne smemo tudi na snago v jaslih in pri pitalni posodi. Hlev naj se dobro osnaži in prezrači ter po« beli z apnenim boležem.
ooooooQ9>ooooo<xx)OOOOOCH)OoooooooooooooooooooooocKX>oooc)00ooooc>ooooooooooooooooooooooooocxx50oocoooooooocx>oooooooooooo<y'oooooooc'
Čebelarstvo
©ooooooooooooooooooocxxx5oooooooooockx)oocoooooooooo{x»ooocooodoooooooc*oooooooooooooooooocoooooooooooooooocxxxx>oc>ooc)oooc>ooi
■Vodopivec Janko:
PRIDOBIVANJE VOSKA.
Stiskanje in dobivanje voska je jako enostavno delo. V ta namen so potrebne le močne vreče in primerne stiskalnice. Sprva se je to vršilo s pomočjo1 močnega droga, s kojim se je pritiskalo1 na vrečo, ki je bila napoljena z Veščinami, raztop« Ijcnimi v kropu. Ker jo bilo to delo nerodno, in se je z drgnenjem po vreči iztisnilo iz vreče med voskom preveč cvetnega prahu in druge nesnage, ki je vosek preveč onesnažila, so si priskrbeli večji čebelarji stiskalnice različnih sesta« vov. S temi je bilo delo lažje in snažnejše, pa tudi vosek je bil čistejši; in vsled tega veliko več vreden. Pravi čcbelni vosek je lepe rumene barve brez vsakih smetnih primeskov.
Da to dosežemo, je treba na marši« kaj paziti. Prvi predpogoj je: Lonec ali kotel, v kojem se voščine kuhajo, mora biti snažen, in iz kotlovine, ali pa dobro pocinkan.
Stari železni lonci, ki imajo steklovi« no okrhano, niso za to rabo, ker železna rjavina potemni vosek. Ako so na dnu posode prismojeni ostanki bodisi katc« rihkoli snovi, je treba te pred uporabo za kuhanje voska, vse dobro osnažiti, ker to bi tudi potemnelo vosek.
Marsikak čebelar pazi na kotle in posodo, da je snažna, a vendar dobi vo« sek temno1, neprijetno barvo, ne da bi si sam znal razlagati^ kje je krivda, da ima sosedni čebelar tako čist, lepo rumen vosek, a sam ne.
Če hočemo dobiti lepo rumen, čist vosek, ki ima popolno vrednost, zapom« nimo si, da vosek se dobiva le iz satovja
in voščenih trohic. Nikakor pa ne more« mo dobiti lepega voska iz čebelnih od« padkov na dnu panjev in zadelavine ob razpokah panjev. Zadelovina je znesena iz smolnatih, raznobarvnih snovi. Od« padki po dnesu panja so izločki čebelne zalege, ki ima le malo voščenega v sebi, a mnogo nesnage, koja se pri kuhanju raz« plavi in pomeša z voskom., da jo sploh ni mogoče več izločiti.
Še veliko slabši učinek na dobroto voska imajo voščine, ki so od voščene veše (metulja) pokvarjene. Satovje se polagoma spreminja v zapredke in pre« divu podobno vlakno, ki je napolnje« no z odpadki ličink (gosenic) tega me» tulja. Ti odpadki so, ki prav posebno onesnažijo kuhan vosek.
Ako hočemo dobiti prvovrsten vo« sek moramo torej poleg snažne posode paziti, da nikakor ne pridejo vrneš ne od« padki čebel, ne oni voščene veše, in tudi ne smemo staviti med vosek ostržkov smolnate zadelavine.
V čebelarstvu, za izdelovanje umet« nih medsten, bi se moral rabiti le čist, prvovrsten vosek. Za obrtniške izdelke — ne rečem nič, a tudi tam se prvovršten vosek vedno plačuje par lir dražje.
Pri nas pa gotovo rad plača vsak če« belar določeno primerno ceno za satnice iz prvovrstnega blaga, drugo bi pa od« klanjal.
Dobijo se čebelarji, ki skušajo obva« rovati satovje pred voščenim moljem ali vešo s tem, da potisnejo satovje in drob« Ijance v vodo. To pa zopet ni prav, ker voščene plastice se pričnejo v vodi raz« kraj ati, pri čemur se veliko voska skvari. Dobimo potem iz tako hranjenega satov« ja manj voska, in tudli ta je po kakovosti slabeji. Da dobimo iz satovja prvovrsten
vosek, je treba večkrat kuhati in stiskati satovje.
Gotovo je med tem iztisnjenim voskom še mnogo nesnage. Da se ta izlo? či, je potrebno ta vosek še enkrat na čisti vodi raztopiti in dobro prekuhati. To vrelo tekočino treba precediti na gosto sito, da se izločijo mogoče smeti in drob* Ijanci. Ko se vse ohladi, se zgornja plast voska strdi. Ta pa ni še povsem čist vo* sek, ker je spodnja plast še pomešana s cvetnim prahom, treba ga je še enkrat v čisti vodi polagoma raztopiti do vrenja in nato, kar je voska, preliti v primerne po* sode, ki naj dajo obliko vosku. Poudariti je treba, da mora biti v tej posodi, pred* no pričnemo vlivati vosek, nekaj vrele vode, v kojej se naberejo pod voskom še mogoče trohice cvetnega prahu in dr. To
sc potem pusti v mirnem prostoru, do* kler se popolnoma ne ohladi.
Voščeno okrožje bi bilo sedaj cisti vosek, le na spodnji strani se drži še kaj malega drobljancev, ki pa jih lahko z no* žičkom ostržemo. Na tak način dobimo prvovrsten, čist vosek, iz katerega bomo dobili čebelarji skoraj prozorna svetlo ra* mene satnice. Ker so satnice iz čistega voska veliko več vredne, naj se te tudi dražje prodajajo.
Svetovati bi bilo našim izdelava* teljem satnic naj slabega voska sploh ne jemljejo za podelovanje satnic.
Ravno tako bodi načelo slehernega čebelarja: Zadrugi izročiti le čist rumen vosek, kar je umazanega, temnega, naj se odda za likanje podov in enakih indu* strijskih izdelkov.
OOOOOOOOOOCMOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOaOO
lil	Kletarstvo
LLkLL^oooooo^oc^oooooooooocc^oooo^^
Uša j Just:
O RUJAVENJU VINA.
Letos je mnogo vin, zlasti vipavskih, podvrženih rujavenju. Vino, ki je podvr* ženo tej neljubi napaki, porujavi, čim pride močno z zrakom v dotiko. To se zgodi navadno v odprti posodi v teku 2—36 ur, -ali pa že med pretakanjem. Če hočemo ugotoviti, ali vino rujavi, ali ne, ga natočimo v kozarec in ga pustimo v odprtem kozarcu stati dva dni. V slu* čaju, da je vino v tem času v kozarcu porujavelo, bodemo morali lečiti vino, od katerega je bila vzeta poizkušnja. Zato moramo napraviti poizkušnjo od vsakega soda posebej.
Opazujmo zdaj notek porujavenja v kozarcu. Vino začne rujaveti od povr. šine navzdol. Najprej postane vino rdeč kasto,, potem potemni in konečno zado bi barvo, podobno čokoladi. Na površini vina se napravi prozorna .mrena, na dnu pa močna gošča. Obenem vino močno trpi na okusu; čim bolj porujavi, tem slabši je. Močno porujavelo vino čutimo v ustih prazno in zdi se nam, da je zgu bilo vso svojo moč.
Tej napaki niso podvržena samo bela vina, ampak tudi črna, ki postanejo gosta, neužitna in zgubijo skoro vso svojo barvo.
Zrak vpliva na vina, ki so poruja venju podvržena samo kemično. Če jo bilo napravljeno vino iz več ali manj gnilega grozdja, vpliva v znanstvu tako imenovani »encym« v tem slučaju oksh daza, na čreslovino v vinu na ta način, da nastanejo iz čreslovine humozne snovi, ki kalijo vino in mu zadajo slab okus. Te humozne snovi potem pa* dejo same prej ali slej na dno in vino se učisti, ali zgubi mnogo bar* ve, kar je zlasti pri črnih vinih zelo škodljivo. Zato ne smemo pustiti vi* na nikdar pontjaveti, zlasti pa črne: i*a ne, ampak ga moramo že prej za: varovati proti tej napaki s tem, da mu dodamo potrebno množino žveplene so: kisline, najboljše v obliki žveplenokislih soli. Žveplena sokislina, ta h kašlju dra žeči nevidni plin, ki je težji, kakor zrak, zamori moč oksidaze m prepreči s tem porujavenje. Majhna količina tega plina, navadno 3l/2—6 gramov na vsak bi vina zadostuje za uničen je oksidaze. To količino žveplene sokMine dodamo
vinu v obliki kalijurrumetabisulfita in sb cer v množini 7—12 .g na vsak hi, ker znano je, da vsak gram kalijurmmetabisub fita, ki se raztopi v vinu, razvije v njem V2 g žveplene sokisline. Kalijurmmetabn sulfit je bela sol, v manjših in večjih kri; stalih. Prodaja se tudi zmlet v prah, ali bolji je oni y kosih, ker ne zgubi tako svoje moči. Dobimo ga tudi v pastiljah, ki tehta vsaka natančno 5 g. Pri nakupu moramo paziti, da je bisulfit svež, zlasti pa če kupujemo mesto kalijuimmetabi; sulfita, manjvredni matrijurabisulfit, ki je močno podvržen izhlapenju. Kdor ku ni več bisulfita, kakor ga takoj rabi, naj bisulfit hrani v dobro zaprti plošče vina; sti škatlji na suhem mestu.
Bisulfit se rabi takode:	Vzemi od;
merjeno količino bisulfita, stolči ga v prah, zveži ga v belo in čisto cunjico, ki obesi jo, privezano na vrvico, skozi veho v sod, da bo segala ] ped v vino NatO' za; takni veho s zamaškom. Drugi ali tretji dan potem potegni prazno vrečico iz soda. Metabisulfit se je razstopil in žveplena sokislina, ki se je med raztopljcnjem metabisulfita razvila, se je razširila po vsem vinu v sodu. ne da bi bilo potreb; no mešanje vina. Če se mudi in če .^e nam zdi bolj primerno, raztopimo stol;
čeni metabisulfit v večji, napol z vinom napolnjeni stekleniči, katero zapremo in močno potresamo. Kp se je metabisuk fit raztopil, zlijemo to raztopino v sod.
Metabisulfit je najbolje rabiti že ob trgatvi, a kdor tega ni storil, naj ga rabi po mogočnosti nekaj dni predi prvim pretakanjem. Kdor je pa vino že preto; čil, ga rabi lahko tudi potem V tem slu; čaiu je bolje rabiti cenejši kalcijumsui; fit, bel prah, ki v suhem stanju nima no; benega duha po žvepleni sokislini.
Rujavenje vina sc seveda lahko da tudi pregnati z navadnim zakajenjem sodov. Ena trska ali en kolaček žvepla na az,-bestu na vsakih IV2 do 2 hi vina navadno zadostuje. Vendar pa uporaba žveplo; nih trakcev mesto bisulfita ni priporoč; Ijiva, ker z navadnim žveplanjem sodov ne moremo nikdar tako natančno od; meriti potrebne količine žveplene šoki; sline, ki je potrebna za preprečenje ru; ievanja. To raditega, ker niso nikdar vsi žvepleni trakci enako težki, ker veli; kokrat ne pogori vse žveplo in ker med polnitvijo soda, uhaja žvepleni plin sko; zi veho iz soda. Tudi ne moremo zažve; plati vina pred pretakanjem, ampak sa» mo med pretakanjem.
ooooooooopoooooo 00000000 00000000 0000 00000000 ocxx>oooo OOOOOOOO OOOOOOOOCXXJOOOOO 00000000 00000000 oooooocx5ooooooooooocxxx>oooooo<yv? OOOOOOOJJ
Sadjarstvo
OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOCOOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOCOOOOOOOCOOOOOOOCOOOOOOOO
Dr. Vallifi Pel er:
SAD JERE J A NA GORIŠKEM.
Na Goriškem je sadjarstvo jako razširjena gospodarska panoga. Pred; njačijo pa v tem oziru naši Brici in Vi; pavci. Sadne prvine s teh krajev, poseb; no pa črešnje, so raznesle slavo goriških sadnih pridelkov na najoddaljncjša tr; žišča.
Nekaj številk.
Da podamo vsaj približno sliko o sadnem pridelku, ki ga je Goriško dalo na podlagi uradnih ugotovitev v nor; malnem predvojnem letu 1909, naj nam
bo dovoljeno navesti sledeče podatke glede količine sadja in vrednosti pri; delka:
1.	Pcčkasto sadje	51.592	q	po 60	L = 3,095.420	L
2.	Koščičaslo sadje	27.f>99	„	„	40	„ — 1,107.960	»
3.	Orehi ...	.	2-186	„	„	20	„ = 43.760	„
4.	Mandli ....	66	„	„	30	„ = 1.980	„
5.	Kostanj ....	3.827	„	„	40	. = 153.080	„
6.	Fige.............. 2.780	.	„	20	„ = 55.600	„
skupaj . 88.150 q	= 4,457.800 L
Znani gospodarski strokovnjak prof. Hugues je cenil, da je zavzemal sadni pridelek tisto leto na Goriškem peto mesto med drugimi pridelki, kar je raz; vidno iz sledeče razpredelnice:
1.	Vinogradništvo
2.	Travniki in pašniki
3.	Poljski pridelki
4.	Vrtnarstvo 3. Sadjarstvo
6.	Murvino listje
7.	Predivne rastline
28,787.100
13,486.240
7,387.719
3,013.922
4,457.600
3,876.896
8.580
63,018.261
L
L
L
L
L
L
L
L
Skupaj
Skupna vrednost sadja je znašala približno V14 vseh krneti j skih pridelkov na Goriškem.
Ako primerjamo sadno letino leta 1913, ki je bilo tudi normalno predvojno leto. vidimo, da je bil pridelek takode razdeljen na posamezne gospodarske pasove:
Visoke Srednje Gričevje • Kras; Ravnina*, gore:	gore:
Mesnato sadje -- 1.6°/0 53°/0 2.7°L 42.7°/ Koščičasto „ 17% 27% 38% 2%	16%
Iz tega razmerja, izraženega v od; stotkih, se že lahko ugotovi važnost sad; jereje v posameznih pasovih. Grioast svet ima prednost v pridelovanju mes* natega1, saldja, med tem stojijo črešnje na prvem mestu, pridelovanje hrušk in ja* bolk pa je bilo razdeljeno na gorate in grieaste kraje. V gričastem svetu je bil novsebno’ obilen pridelek raznovrstnih poletnih hrušk.
Sadjereja v gorah.
V goratem pasu dežele, ki obsega gorenjo in srednjo soško dolino in doli* ne Sočipih pritokov, je sadjereja razvita na Kanalskem, v tolminski in svctolucij* ski kotlini, v cerkljanskih in šebreljskih hribih, v idrijski dolini in v gorenjem dohi soške doline do' Kobarida in Bovca. Značilno za sadjerejo v tem pasu so vi* sokodeblate jablane. V kanalskem okra* ju, kjer pričenja že pogorski način ob; delovanja zemlje, dobimo sadno* drevje raztreseno že med redkimi vrstami trt, ki jim je prizanesla vojna vihra in na njivah, dočim vidimo bolj proti Tolminu sadno drevje n g travnikih in semtertja lep© razvrščeno ob straneh javnih cest.
Žal pa moramo ugotoviti, da se sadno drevjc zanemarja in le slabo ne* guje. Na sploh moremo* reči, da je pre* puščeno samo sebi. Narava sama mora
skrbeti, da odpadejo vsehle in se zamo* rijo odvisne veje. Oskrbovanje sadnega drevja v zimskem času in pravilno nego* vanje je skoro nepoznano. Ni čuda, da imajo vsled tega razne sadne bolezni (rja, grintavost in gnitje sadja), skoro popolnoma prosto pot. Le malo častnih in hvalevrednih izjem moremo v tem pogledu beležiti.
Rednega in umnega gnojenja sad* nemu drevju skoro ne poznajo. Le ta* krat, ko se travnik ali njiva gnoji, takrat pride tudi sadno drevo do priboljška, ki pa ni bil njemu namenjen. Jasno mora biti vsakomur, da je sadni pridelek pod* vržen pod temi razmerami stalnim in velikim izpremembam. Čeravno je slabo negovano, vendar drevje bujno raste. V tem pasu uspevajo v prvi vrsti jabolka, i krijejejo domačo potrebo, ostalo bla* go pa prihaja na bližnje trge, posebno v Gorico, ali se izvaža.
V	tem pasu se gojijo v glavnem sle* deče vrste jabolk: štajerski mašancker, lončiči in pitanci (dve domači vrsti), sev* ka, potem kanadski kosmoč, zimska zlata parmena, rujavi jesenski kosmač, karme* liter, veliki kaselski kosmač, burghard* tov kosmač, grafenštajnovka, karpentir, rdeči jesenski kalvil, rdeči jesenski ram* bur, žlahten vršič, kardinal, itd.; med hruškami pa prvačijo: tepka, umazanka, dielova maslenka, hegelova jesenska ma* slenka in druge. Četudi se je število sad* nih vrst v zadnjih petdesetih letih znat* no znižalo, je treba vendar ugotoviti, da ie mnogobrojnost sadnih vrst še vedno prevelika.
V	predvojni dobi je bilo v tem pasu zanimanje za sadjerejo veliko. Več dre* vesnic, posebno v Kanalu in ona v Tol* minu, ki še obstoja, so skrbele za za> zadostno množino sadnih drevesc. V 1* driji deluje še danes Sadjarsko društvo z lastno drevesnico*. — (Dalje.)
Razpravo nam je poslal naš spoštovani so* trudnik g. dr. Vallig Peter, voditelj sadjarskega in vinorejskega oddelka pokrajinskega kmetij* skega urada v Gorici z opombo, da jo priobči v januarski številki tudi ilustriran mesečnik »Itali.i Agricola«. Ptevod je napravil naš urednik.
ČRVIVO SADJE.
Če opazuješ naše sadovnjake, vidiš, žal, prevečkrat, da se nezreli odpadi sadi radi puščajo na tleh, ne da bi se pr as vočasno pobrali in uporabili. Na splošno odpade tako sadje pred časom, ker nosi črva v sebi.
Tako sadje je prav gotovo še porab* no. Prav lahko in z dobičkom bi se moglo rabiti za pokladanje prašičem, ker vse* buje, ako ni povsem gnilo, sladkor in druge redilne snovi. A tudi iz drugega razloga bi moral umni sadjerejec takoj pobrati odpadlo sadje. Rekli smo že, da je povečini tako sadje črvivo. Črv pa ni končal s tem, da je sadi odpadel, svo jega uničujočega dela. Živi in se razvija tudi na tleh dalje, izleze potem na dan, se za*
rije v zemljo ali skrije v razpoke na dre* vesnem lubju„ kjer se zabubi in zaplodi jajčka za prihodnjo spomlad. V takem slučaju tudi škropljenje ne pomaga po* tem mnogo. Nevarnost je treba odstra* niti že spočetka. In to moremo brez po* sobnega truda doseči, da sproti pobira* mo odpadlo črvivo sadje, ki je stalno leglo vseh mnogoštevilnih škodljivcev sadnega drevja. Ta boj proti škodljive* mu mrčesu je priprost, po ceni in daje gotovost za vspeh.
Kakor drugje v takšnem boju, bi mo* rali tudi tukaj vsi sadjerejci sporazum* no in enotno postopati. Učinka ne bo, ako par posestnikov vrši svojo dolžnost, drugi pa zanemarjajo svoje sadne naša* de. Če kje, je treba tudi tukaj, odločnega skupnega nastopanja.
OOtXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXX>OOOOOOOOOOOOCX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOi
Vrtnarstvo
G. F.:
ALI NAJ SADIMO PARADIŽNIKE?
Zemlja v goriški okolici je jako ugodna za pridelovanje raznovrstne ze* lenjadi. Pred vojno je bil tu dohodek gotov! Danes je drugače. Stari odjemal--ci so na oni strani političnih mejnikov, novih pa ni dobiti, ker pridela notranjost države sama dovolj pridelkov, ki so prej dobro nesli okoličanskemu kmetu. Jasen dokaz za to jc prav kupčija z zgodnjim krompirjem. Ne gre več in ne gre, kljub vsemu in vsem. Tudi je krompir podvr* žen v zadnjih letih v prehudi meri gnilobi. Naravno je torej, da se je začelo razpravljati o tem, kako in kaj naj se ukrene, da bo naša zemlja zopet rodila sad, ki pojde na trgu. Razni na* sveti so bili dani, a uspeha ni bilo nika* kega. Vse gre svojo staro, izhojeno not naprej.
V tem času, v trenutku, ko stoji naš kmet na razpotju, pa se pojavlja v Go* rici nova obrt: zida se tovarna za izdelo* vanje paradižnikovih, sadnih in zelen j ad* nih konzerv. Tam ob soškem mostu, kjer je približno stala svoje dni mitnica, je
zrastlo poslopje, ki naj služi temu name* nu. Reklo se nam j c, da meseca marca stopi tovarna v obrat. Mrzlo vreme je namreč zakasnilo izvršitev zidarskega de* la. Sodimo lahko; da je zadeva torej resna. Stvar je šla že tudi dalje. Zalstop* nik družbe, ki gradi tovarno, prireja v okoličanskih vaseh propagandna preda* vanja, na katerih priporoča našim ljudem v prvi vrsti sajenje paradižnikov na na* čin in v množinah, ki bi odgovarjale po* trebam tovarne. Izjavlja, da je podjetje pripravljeno skleniti pogodbe s posamez* niki, ki bi hoteli gojiti paradižnike, da prevzame na debelo vsaktero množino« pridelka po cenah, ki se določijo v napret že meseca februarja na podlagi srednjih cen po ostalih pokrajinah države. Ta povprečna cena bi plesala letos po naših poizvedbah krog 25 lir za q,. Ves nastop predavatelja kaže resnost in vzbuja zaupanje. Naše ljudstvo pa vsled brit* kih izkušenj v povojnih letih ne ve, kaj naj naredi.
Treba je priznati, da si marsikdo u* pravičeno pomišlja dati odločen nasvet v tem vprašanju. Pisec tega članka je
mnogo razmišljal p tem in razpravljal s svojimi kmečkimi prijatelji, kaj naj se ukrene. Prišel je do zaključka:
Moje mnenje je, da se lahko stvar poizkusi in da je treba poizkusiti. Vsak večji posestnik naj odloči četrt ali pol njive svoje zemlje za intenzivno' vzgojo paradižnikov. Naj tudi sklene pogodbo s podjetjem. Saj blago bo tovarna plačevala takoj ob prevzemu. Torej bi v tem pogledu ne bilo nikakc nevarnosti. Kom eno pa je treba vsako novo stvar preiz; kusiti, da dobi ljudstvo zaupanje do nje.
I ako tudi tu. Koliko slučajev imamo v preteklosti, ki so vzbujali sprva nezau--panje v naših gospodarjih, a ko se je stvar obnesla, so se je poprijeli na sploš* no. Sicer pa tovarna paradižnikovih kon.-zerv uspevajo v drugih pokrajinah drža--vc, zakaj bi tudi pri nas ne šlo. Če nese sajenje paradižnikov tam, bo neslo naj* hrž tudi pri nas. Res, da zahteva para* dižnik celo leto zemljo za se, a našel se bo že izhod, da bosta tudi na njivah, za* saj enih paradižniki, možna dva pridelka. Pojte in poskusite!
|0°^.gooooc^cxMoo0oooo0000o0o000,Q0000^0<xx^ocx^^	--------^
fsisf Splošno kmetijstvo
<>oaoooooc)ooooooocMoooooocxK>oooc)Ocxx^oo0oooooocxxxxxxxJcKXK>oocx>oooo<x»ocKxx>oooo=oo<x»oooooo<^Doo<^cMoooo<MoooooooooX^^
Dr. r.
CEPLJENJE MURV.
Že skozi tri leta opazujemo, kako se naši kmetovalci trudijo, da dvignejo rejo sviloprejk, in da zasajajo v to svr* ho noye murvine nasade. Po drugi stra* ni pa vidimo, da se slične hvalevredne pobude ne vršijo povsod z enako skrb* nostjo, da se stari murvini nasadi zane* marjajo in tudi novi ne zadostno negu* jejo. Imeli smo priliko ugotoviti, da se murve prepuščene same sebi, posebno
v	onih krajih, ki jih je vojna poškodo* Vala. In to ni prav!
Svetujemo odločno, da se mora hi* rajočim murvam primerno gnojiti, v pr*
vi	vrsti s hlevskim gnojem. Treba jih je pozimi okopati, poleti pa čistiti izpod njih razne trave in plevel in tako skr* beti. da dobijo korenine dovolj vlage in hrane. Istočasno pa si dovolimo opozo* riti poljedelce na jako koristno opravi* lo, ki je do sedaj le malo poznano in premalo razširjeno v naših krajih, dasi, kakor skušnja uči, pospešuje hitro in gospodarsko pravilno pridelovanje mur* virtega listja, edinega uspešnega hranila za sviloprejke.
Znano nam je, da je na Goriškom, po» sebno pa v goriški okolici, kjer se murva že desetletja goji, mnogo murv divjih. To stanje povzroča, da dajejo take mu-*
ve primerama le malo listja, a še to m drobno in se rado suši. Tudi so listi jako majhni. Te okolnosti so krive, da tako listje ni niti primerno za prchranjeva* nje sviloprejk. Kakovost listja vseh ta* kih murv pa moremo z lahkota v teku treh let izboljšati in pridelek početvoriti. In to dosežemo s cepljenjem, ki naj se izvrši na sledeči način:
Ko poberemo v letu 1925 tekom me* seča junija listje, je treba, da murve ob* sečemo in jim pustimo kvečjemu tri do štiri močne in večje vrhe. Tako obsečena murva požene dosti krepkeje, pridelek list ja pa se le za malo zniža. V prvih dneh junija 1926 naj se listje zopet pobere, pu* sti pa naj se na drevesu 10 do 12 mladik v dolgosti 15 do 20 cm, ki naj se takoj ce* pij o na oko. pogan jki cepiče v, ki se hitro razvijajo, naj se krajšajo) na JO do 50 cm, da jim veter ne more škodovati, ali pa naj se zavarujejo z dobro pritrjenimi ši* bicami. Na ta način dobi murva prvo novo vejevje. Pri pobiranju listja v letu 1927 naj se pustijo na vsaki cepljeni mla* diki dva nova poganjka. Isto naj se na* pravi v letu 1928, in tako se doseže v tem letu popolnoma novo murvino ve* jevje, ki izvira iz cepičev.
h povedanega lahko vsakdo sklepa, da je to opravilo jako priprosto in da sc vsled njega ne izgubi listje. Stroški pa znašajo največ eno liro za vsako veliko murvo.	E j
Pozabiti ne smemo tudi okolnosti, da se z obsekavanjcm muivinih vrhov pridobi precej dobrega kuriva. Ako cepljeni murvi še dobro pognojimo in jo primemo okopamo, dosežemo neverjets ne in nepričakovane uspehe. Ce hočemo danes na rjovo zasaditi murvino sadiko nas stane delo, kupnina, gnojenje, oko* ličenje itd. najmanj 6 lir, na pridelek moramo pa čakati 5 do 6 ler.
Priporočamo prav toplo našim prcu* darnim kmetovalcem, da uvedejo v svo* jem gospodarstvu opisano cepljenje in
negovanje murv, cepljenje, ki ga drugi bolj uvidevni gospodarji vršijo že mno* go let v svojo veliko korist.
Članek nam je poslal dr. Tonizzo, ravna* telj pokrajinskega kmetijskega urada v Gorici, ki nam je obljubil tudi za prihodnje svoje strokov* 'njaško sodelovanje s prav posebnim ozirom na pospeševanje murve za rejo sviloprejk. Ta pa* noga kmetijstva postaja važen gospodarski čini* telj v naših krajih, za to ji bomo posve* tili posebno pažnjo v listu. Slovenski prevod članka je priskrbel naš urednik.
OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO DOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOC OOOOOOOC. OOOOOOOO OOO OI
Dirivki irt pristojbine
»OOO OOOOOOOOOOvjOOOOOOCKiO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCoooooooooooooooo
Zadružna zveza v Trstu.
DAVKI IN ZADRUGE.
1. — Glasom novih davčnih in pri* stojbinskih zakonov odpadejo vse olaj* šave, ki so jih zadruge do- sedaj vživale in so torej z ozirom na davke in pristo j* bino izenačene vsem nezadružnim pod* jetjem.
Zadruge, posebno posojilnice, bodo morale plačati občuten davek, takozvano «ricchezza mpbile», t. j. davek na prc* makljivo bogastvo odnosno davek na dohodke iz premakljivega premoženja. Ta davek je trojen:
1)	prvi zadeva čisti dobiček in se pl a* ča v izmeri približno 20% od zneska, iz* kazanega v bilanci. Nc obdaei se pa sa* mo postavka »čisti dobiček«, temveč ta se zviša za v poslovnem letu plačani davek in nagrade.
2)	Drugi del davka odpade na plače in nagrade uradništva in odbora. Za ta davek jamči napram davčni oblasti ved* no le zadruga, ki pa ima možnost, da ga ali sama utrpi ali zvali na nameščenec, ravnaje se vedno po delovni pogodbi. Tega davka se plača okoli 13%.
3)	Tretji in najbolj občutni del dav* ka odpade na pasivne obresti: to je na izplačane ali kapitaliziranc obresti hra* nilnih vlog in stalnih vlog v tekočem ra* čunu.
Posojilnice z neomejeno zavezo pla*
čajo okoli 20% (eno petino) in zadruge z omejeno zavezo pa okoli 26/b ali okroglo eno četrtino vseh pasivnih obresti, od katerih so pa izvzete obresti izposo ji!, ki naj se jih imenuje v bilanci »reeskompt* ne obresti«. Tudi za ta davek so odg o* vome napram davčnim oblastim zadru* ge, ki ga pa smejo zvaHti na vlagatelje. To pa je mogoče na ta način da jim ali žc v začetku računajo nižje obresti, n. pr. '3.5% do 4% čisto ali pa da računajo višje obresti kakor doslej (4.5% do 5%), ter da jim koncem leta odbijejo od celokupno* ga zneska obresti eno četrtino pri zadru* gah z neomejeno zavezo, eno petino pa pri zadrugah z omejeno zavezo.
Praktično bi sc to v knjigi hranilnih vlog in stalnih tekočih računov izvedlo takode: Koncem leta, t. j. 31, decembra jc odbiti eno četrtino ali eno petino pred* pisanih obresti. K glavnici se pripiše zmanjšan znesek. N. pr.: Vloga Petra Kupljenika izkaže koncem leta 1924 lir 124.55 predpisanih obresti. Za račun davka je odbiti eno petino, to je 24.91 lir, ostane torej čistih obresti L 99,64. Ta znesek je pripisati glavnici.
II.	— Ker so zaostale obresti posojil iz prešlega leta dale že večkrat povod za nesporazumljenja med davčnimi organi in zadrugami, katere so omenjene obre* sti vnašale v račun zgube, priporočamo, da se v bodoče obresti posojil vnašajo
samo v račun dobička. Samo predplača-ne obresti tekočega leta naj se vpišejo v račun zgube. Praktično1 je izvesti v račm nu zgube in dobička takode: zadruga ima n. pr.: L 570 —plačanih obresti, L 2.310.— zaostalih iz prošlega leta in L 4.403.— za; ostalih iz tek. leta. V račun dobička bo treba vnesti ves znesek p Lacanih obresti, t. j. L 570.—, a od zaostalih obresti je vnesti samo razliko med zaostalimi obre. strni poslovnega leta in obrestmi, zaostat limi za prošlo leto, torej v našem prime; ru 4.430.— manj 2.310.—, t. j. L 2.093.—. Ta znesek vnesemo v račun dobička kor postavko »zaostalih obresti«, a v bilanci prištejemo znesku obresti, zaostalih za .prošlo leto L 2.310.—, še L 2.093, t. j. vkupno L 4.403.—.
Ker so obresti državnih papirjev in obresti posojil, danih državi, pokrajini, občini in dobrodelnim ustanovam proste davka, naj se te obresti oddeli v računu dobička od drugih.
Upravni, hoški naj se v računu toč; no razkažejo: koliko odpade od vkup; nega zneska na davke, na plače (pod to postavko je računati tudi nagrade), na najemnino in na razne troške.
Zadruge, ki imajo nepremičnine, od katerih dobivajo najemnino ali druge dohodke, naj to vedno točno navedejo v računu dobička, ker se fa dohodek (valore locativo) odbije od obdavčljive; ga zneska,
III.	— Najpozneje tekom treh me;
seccv po občnem zboru je treba poslati prepis bilance in računa zgube in dobič; ka na pristojno davčno oblast (Ufficio distrettuale delle imposte dirette). V tem računu zgube in dobička morajo biti na; tanko razkazani uradni troski, kakor že poprej navedeno. Tej bilanci je priložiti prepis zapisnika občnega zbora ali pa je 'treba potrditi na zadnji strani bilance, da sel je občni zbor vršil tega in tega dne in da je bila bilanca potrjena od občnega zbora pod to in to točko dnevnega reda; ta drugi način je bolj enostaven. Naj; pozneje 14 dni po občnem zboru morate poslati prepis letnega obračuna tudi na prefekturo in sicer potom pusto^ne pock prefekture.
Takoj pa po občnem zboru morate poslati popolen prepis Vačunskega za; ključka s prepisom zapisnika o občnem zboru Zadružni zvezi, ki na prošnjo zadruge sama sestavi načrt glede pla; Čanja davka, ki ga nato zadruga pre; da davčni oblasti, Tega navadno za; druge ne znajo same napraviti, a je po* trebno, ker služi zadrugi tudi kot kori; trola, da je davčna oblast previsoko ne obdavči.
IV.	— Glede občinskih davkov opo; zarjamo, da je dolžnost zadrug, da do; be vpogled v davčne imenike, izležene pri občini v predpisanem roku, ter da v <em roku napravijo utok, če je davek previsoko odmerjen. Če zadruge opus te ta rok, morajo plačati davek.
^OOOOOOOO-VOOOOOO OOOOOOOO oooooooo ooooooo o oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo OOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooc oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo
Obrtni in kmetijski pouk I® |
o	8
OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO0000000000X500000OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOCCX5 OOOOOOOOOOOOOOOO^O
Tanče Avgust:
OBRTNO NADALJEVALNA ŠOLA V NABREŽINI.
Evo vam podatkov glede naše obrtno nadaljevalne šole za vajence:
Šola je bila ustanovljena 1. oktobra 1891. Spodbudo k ustanovitvi je dal ta; kratni ljudsko;šolski voditelj g. Fran Tomšič in vstrajno ga je podpiral takrat; ni župan g. Ivan Caharija. Ta dva sta nabirala pri tukaj š n ih industrijalcih in
drugih prijateljih napredka prostovoljne prispevke. Nabralo se je 260,— gl. G ja; varstvo v Sežani je nakazalo 200 — gl. Vlada je dala podpore 250.— gl. in občina je prispela 150.— gl.
S tem denarjem se je vse potrebno oskrbelo, da se je šola ©tvorila.
Voditelj te šole je bil od nje vstano; vitve pa do 31. oktobra 1915. Fran Tom; šič, za njim pa do danes ' gosp. Avgust Tanče.
Šola je bila ustanovljena kot Stro; kovna nadaljevalna šola za klesarje. Po;
zne je so se spre jemali vajenci tudi drugih obrti. Leba 1913 se je otvoril tečaj za or? namen talno modeliranje. Šola namreč se je začela z enim razredom ter se je raz? vila v 3 razrede;' pozneje se je priklučil še tečaj za ornamentalno modeliranje.
Vspehi so bili in so še danes prav dobri. Pridni mladeniči so1 se strokovno izobrazili ter postali pridni, razumni de? lavci, delovodje in tudi samostojni moj? stri.
Z vojnoi se je prenehal pouk. Na novo se je šola otvorila 15. okt. 1920. kot splošna obrtno nadaljevalna šola za va? jence, ker Mesarska obrt je bila popol? noma mrtva. Sedaj je, že spet trirazredna šola in s prihodnjim šolskim letom se otvori zopet prekoristni tečaj za orna? mentalno modeliranje.
Vspehi te šole se vidijo povsod. Da se delo izvrši natančno in lično, morajo biti poleg sposobnega delovodje razumni delavci, in take sposobne moči vzgaja obrtna šola.
Zavod za pospeševanje male obrti je letos otvoril tečaj za Mesarske delavce.
Vpisalo se je 40 delavcev, M z vnemo sle? dijo pouku, katerega vrednost znajo šo le zdaj prav ceniti. Ta hvalevredni tečaj naj bi se vršil vsako leto, ker bo donašal iz? datne in zelo koristne rezultate.
Učiteljstvo' od ustanovitve šole dalje: Za risanje: Avg. Kermavner (1 10. 91. — 31. 10. 1915.); Ant. Guaiz (1. 1. 97.
—	31. 5. 1901.); Vinko Devičnik (1 9. 97.
—	15. 9. 1899.); Avg. Tanče (1. 10. 1899.
—	31. 5. 1901.); Ant. Prelz (1. 9. 1901. — 31. 5. 1905.); Ant. Bitežnik (1.9. 1905. — 30. 4. 1915.); Ant Fomasari (15. 10. 1915. do danes.).
Za kiparstvo: Ferd. Gustinčič (1. 9. 1913. — 30. 4. 1015.).
Za merkantilije: Fran Tomšič (1. 10. 1891. — 31. 10. 19i5.); Avg. Tanče (1. 10. 1899. do’ danes); Jos. Macarol (1. 1. 1908.
—	15. 4 1910.); Ant. Koršič (1. 9. 1913. — 30. 4. 1914.); Ivan Kosmina (15. 10. 1920.
—	31. 5. 1923.); Ivan Gerdbl (15. 10. 1921.
—	31. 5. 1922.).
Za Ualfanščino: Ivan Vlacovich (15. 11. 1923. do danes.).
Tudi danes šola dbbro vspeva.
<>0000000OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOC OOOOOOOOOOOOOOOOoooooonrOP
GospodorsRi Sc o 1 e tl a r
X	8 (ornoj v
F^LJt'^^00000000000000000000000000000000OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO00000Q0Q0QQQQQQQQ00nQQ(^0QQ000OOOO<->onnnnon0nr>r>0<->fx>00 OOOOOOOO
JANUAR.
Poljedelstvo: Kdor ni še preoral svo? jih njiv za pomladno setev, naj ne odlaša še dalje s tem delom, da ne zamudi po? polpoma ugodnega delovanja zmrzali, zraka in vlage na njivsko zemljo. Pomni, da je mraz najboljši orač, preobrni s plugom vse njive, ako ti to le dopuščajo še vremenske razmere. — Ponekod je hlevski gnoj že razpeljan po njivah. Ako je gnoj na še nepreorani njivi, ga je ta? koj raztrositi in podorati. Drugače pa je dobro posuti vse kupe gnoja po njivah z zemljo. Kdor je prisiljen v tem času spravljati hlevski gnoj ven na polje, naj" ga navozi v večje kupe, naj ga dobro' stlači in pokrije ob straneh in povrhu na gosto in popolnoma z zemljo, da se bolje ohrani in ne izgubi dragocenih rastlin? skih redilnih snovi. — Začni pripravljati.
čistiti in odbirati semena za pomladan? sko setev. Ako- nimaš dobrega domačega semena, skrbi že zdaj, da ga dobiš pr a? vočasno. Pazi, da krompir ne zmrzne. V premrzli kleti ga pogrni z vrečami, slamnatimi odejami itd. Če krompir gni? je, prebiraj ga večkrat in odstrani gnile? ga. F n ako ravnaj tudi z repo in kore?
:^m. — Zimski čas je zelo primeren tudi za popravo raznega poljskega orodja.
Travništvo: Kjer še ni zapadel sneg in niso zamrznila travniška tla, je sedaj najugodnejši čas branati s travniško' bra? no z mahom poraščene travnike in seno? žeti ali pa je dobro rastrgati rta njih nah z železnimi grabljami. Ves mah po? grabi, spravi ga iz travnika proč, uporabi 'a za kompost ali pa za nastiljanjc ži? vini. Tudi za" izboljšave in čiščenje gr? movja in kamenja travnikov in senožeti
je zimski oas najpripravncjši. Na mo? čvirnih in vlagi izpostavljenih travnikili in senožetih je izčistiti in, ako potrebna, tudi poglobiti in napraviti nove odtočne jarke. Thomasova žlindra se še vedno lahko trosi po travnikih in senožetih.
Živinoreje: V premrzlih hlevih m svinjakih porabijo živali več krmskih re? dilnih snovi za proizvajanje in ohranitev telesne gorkote. Najprimernejša hlevska toplota za krave in prašiče, za teleta in pujske je pri 15 do 18'J C. Konjem, mla# demu govedu in ovcam prija tudi neko? liko nižja hlevska gorkota, ako je hlev? ski zrak suh in je ležišče dobro postlano. 'Da se lahko prepričamo o vsakokratni hlevski gorkpti, bi ne smel manjkati v hlevu ali svinjaku toplomer. Hlevski zrak bodi vedno svež in dober. Ako ni v hlevu prezračevalnih naprav, je treba parkrat na dan hlev dobro prezračiti z odpiranjem oken in vrat. Poleg zdravega čistega zraka privošči živini tudi dovolj svetlobe, ki more prihajati v hlev le sko? zi okna s prozornimi šipami, nikakor pa ne skozi okna. ki so zamašena s slamo ali celo z gnojem. — Za nadaljnjo rejo odbranih telet ne. odstavljaj prezgodaj in prenaglo. Isto velja tudi za mlade pra? sičke. Da ostanejo krave dlje časa mleč? ne in da se okrepijo, jih je pripustiti zo? pet h biku, šele črez 2 do 3 mesece po1 otelitvi. Na kužnem katar ju na spolovi? lih bolne krave je najprej lečiti in potem šele pripustiti. Ako so ti je vgnezdila v hlev parkljevka in slinovka, drži in ravnaj se točno po navodilih živino? zdravnika, da odpraviš to nadlogo čim? prej zopet iz hleva. Vsem brejim živalim pokladaj le zdrava in močno brejim ne preveč obimovita krmila. Brejih kobil ne rabi več za pretežko vožnjo in pazi, da se ne premočijo in prehladijo. Alko imaš prašiče, ki jih nameravaš še opitati, po? žuri se s pitanjem. Perutnino imej le v 'v d cm, pred mrazom zavarovanem pr o? štoru. Tudi zavaruj perutnino dobro n roti raznim njenim »prijateljem« (lisi? ca, kuna, dihur itd.).
Mlekarstvo: Ker se, posebno po Tol?
minskem, zakolje v tem času največ te? let, je dana najlepša priložnost oskrbeti se s siriščniki za poznejše pripravljanje domačega sirišča. Strogo je paziti, da ni v kleteh za sir premrzlo. Le v primerno topli kleti se more sir razvijati in zoreti.
< — Mleko krav, ki so obolele na slinovki in parkljevki, sc rado sesede. Smeta? na se težko podeluje v maslo. Da se \a kuga ne zanese z mlekom na ljudi in da se zabrani njeno razširjanje potom mle? ka, se mora mleko, ki je namenjeno' za neposredni použitek, prekuhati ali raz? j grevati nekaj minut pri 85° C (pasteri?
zirati).
Vinogradništvo: Prekopavamo zem?
1 jo za nove nasade, dovažamo gnoj in ob? rezu jemo trte.
Kletarstvo: Pretakamo prvič vino, sačimo drožje in ga sušimo. Okna in vrata držimo zaprta in skrbimo, da bode v kleti toplo. Vinam, ki rujavijo, doda? jamo že pred pretakanjem kalijum?meta? bisulfit. Polne sode redno zalivajmo in prazno pa zakaj a j mo z žveplom.
Sadjarstvo, — Snažimo drevje mahu in lišaja z jekleno ščetko. Osnaže? no drevje poškropimo z »antiparassi? tom«, ki je odlično sredstvo za zimsko pokončevainje raznih sadnih škodljiv? cev, glivic, mahu in lišaja.
Vrtnarstvo: Ako nismo naročili ali si nismo priskrbeli vrtnega semena že decembra, je treba, da to čimprej stori? mo. ČaS je pripraviti zimske gredice za vzgojo zgodnjih sadik. V gredice lahko vsejemo v januarju že seme razne zgod? nje zelenjave. Ob ugodnem vremenu prekopljimo vrt, ter ga pognojimo s hlevskim gnojem, kjer in kolikor je to potrebno. Tudi nove lehe za šparglje ja dobro že zdaj izkopati.
Čebeloreja. — V tem mesecu y če? beljrijaku ni dela, pač pa* ima čebelar zdaj obilo časa na razpolago. Ta čas pa prav koristno izkoristi s tem, da na? nenja žico v okvirjih, popravlja stare nanje in okvir je, ter čita strokovne knji? ge in časopise. Pripravi naj si vse orodje za poznejše delo.
ioooooooooooooeooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Poročila
goooooooogooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooo
M. F.:
USTANOVITEV ZADRUŽNE MLE* KARNE V LIGU.
Svoječasno sem poročal na tem mestu o splošnem gospodarskem položaju našega okraja. — Naglašal sem o glav,-nem pripomočku m ublažitev sedanje gospodarske krize, ki jo baš trdo občutimo, to je, da razširimo in pomnožimo našo živinorejo, za katero nam narava našega okraja nudi vse potrebne predpogoje.
Štejem si v prijetno dolžnost poro; čati v naslednjih vrsticah o važnem: do« godku, ki vsekakor znači v tem pogledu znaten korak naprej.
Pred mesecem dni ie namreč začela delovati v bližini Liga (nad Kanalom) za* družna mlekarna, ki je menda prva in o dina na Kanalskem. — Ogledal sem si celotno napravo in priznati moram, da dela čast svojim ustanoviteljem. — Zgradba, v kateri je nastanjena mlekar« na. je popolnoma nova in nalašč zato se« zidana, stroji novi in moderni. Prepričal sem se, da ustanovitelji niso pri ničemur
štedili, ne pri stavbi, niti pri notranji o> premi, da so le zadostili najmodernejšim zahtevam določenega jej namena.
Posebno mi je ugajal vodovod, ki je napeljan v notranjščino stavbe in ki ne usahne tudi v najhujši suši, ter vzorna, snaga, ki vlada pri celotnem obrato« vanju.
Že od' prvega početka pa do udej« stitve koristne ideje za ustanovitev te mlekar ne sem večkr at opazil velike, sko« raj bi rekel nepremagljive ovire; in star 'pregovor, ki pr avi, da potrpežljivost in vztrajnost železne duri prebije, se je tu« kaj dobesedno vresničil, kar štejem v veliko moralno zaslugo zadružnikom.
Množina mleka, ki točasno dohaja v mlekarno, se razume, da ni velika. Upati pa je in, želeti, da bi se tudi v tem; po gl e« du napredovalo. — Dolžnost in korist vseh bližnjih živinorejcev zahteva, da pripomorejo k obstanku in rednemu de« lovanju te koristne naprave ter da z vse« mi razpoložljivimi sredstvi dvigne jo pro« dukcijo' mleka, za katero jim je dana ugodna prilika v plodonosno izkori« ščanjc.
ooooooooooooooooo oooooooo oooooooc ooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc OOOOOOOCOOOOl
Vprašanja in odgrovorl
Ooc>ocx>ooo6oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxjooooooooooooooooooooooooooooooooooooooi
Št. 1. — F. J. iz P. — Vi pišete: Kaj naj napravim iz 5 hi črnine, ki sem jo držal preveč časa na tropinah? Vleče se« daj nekoliko na cik, radi tega sem jo že pretočil.
Odgovor: Ciknjenega vina ni mogo« če popraviti. Ustavi) se lahko le nadalje« vanje kisanja s tem, da, se doda vinu 10 do 60 g kalium«metabisulfita na hi vina. Vi pa ste kisanje še pospešili, ker ste vi« no pretočili. Ako je sod le deloma napol« njen z vinom naj se prazni prostor v so« du zažvepla z asbestnimi žveplenimi trakci. Da bo sod zopet uporaben, ga mo« rate dobro očistiti. V to svrho izperite ga
z vrelo sodino vodo. Najboljše je, da: so« do stresete v sod (1 kg na 5 l vode) ih po« tem šele dolijete vrelo vodo. Sod naj se potem vali in preobrača1, dokler ni ves les gerk in vroč. Po potrebi naj se dolije so« dina, voda v sod, da dosežete prej ozna« čeni učinek. Le po tem poslu morete biti gotovi, da so ocetne glivice uničene. So« dina voda naj se potem izlije iz soda, vanj pa naj se natoči sveža in snažna voda. To naj se ponavlja, dokler ni voda popolnoma čjsta.
Št. 2. — F. J. iz P. Vi pišete: Ali se plača davek tudi od goveda, ki ril eno leto staro in ali od bika, ki nima še dve teti, le
10 lir ali 35 lir? Ali je mogoče dvakratno obdavčenje živine?	,
Odgovor: Za predpis občinske dav« ščine na živino je merodajen tozadevni pravilnik, ki ga mora skleniti starešin? stvo in potrditi prefektura. V pravilniku je določena tudi tarifa za odmero) dav? ščine za posamezno vrsto živine. Nam pravilnik za Vašo občino ni znan. Pravil? nik, ki velja za celo furlansko pokrajino in ki se ga morajo- občine držati pri ustanovljanju občinskih pravilnikov, do? loča, da se teleta do enega lota proste vsake davščine na živino. Za bike pa smejo občine uvajati davščino do največ 35 (trideset in pet) lir na glavo. Dvakrat? no obdavčenje ni dopustno. Če so Vam 'bika dvakrat obdačili, pritožite se na ob? Činsko davčno komisijo. — G.
Št. 3. — F. J. iz P. — Vi pišete: Imam lepega bika simodolske pasme, ali ga ni? sem predstavil, ker mi je bilo od nekod namignjeno, da bodo potrjeni biki le sive svičarske pasme. Ali smem tega bika 'spuščali na tuje krave, ne da bi imel kakšne sitnosti?
Odgovor: Vsak bik, ki sc spušča v furl. pokrajini, mora biti potrjen od prist. komisije za licenciranje bikov. Ker so za 1. 1924 redna pregled, bikov že končana, se morate obrniti na živinorejske komi? sije v Vidmu, ako hočete, da Vam bika na domu pregleda in potrdi. Natančnej? še: podatke dobite v tem pogledu v 8. šte? vilki lanskega »Gospodarskega vestnika«
na strani 148 v členu 8. Nam ni znano, da bi se biki simodolske pasme nc hoteli vec potrditi. Za nadaljne informacije toza? devno se morate obrniti na g. Klavžarja Miltona, pokrajinskega živinorejskega nadzornika v Gorici, Via Trieste št. 43. — K.
St. 4. — F. J. iz P. — Vi pišete: Rabil sem družinski list kot prilogo prošnji za kuhanje žganja. Naš župan me je zavr? nil, češ, da naj se: obrnem na župnijski urad. Ali je tako postopanje pravilno?
Odgovor: Po veljavnih predpisih so izdajali do 31. decembra 1923 družinske liste župnijski uradi, od takrat dalje pa županstva. Tako postopajo že povsod, kjer imajo le nekoliko urejeno občinsko pisarno. Sicer pa za take stvari ni nikjer župan merodajen, ampak tajnik, ki listi? no- sestavi in jo potem predloži županu v podpis. Takih neumnosti od strani župa? na, nismo še slišali. Pritožite se na dežel? ni upravni odbor, ki je poklican v takih slučajih nastopati mesto županstva. — G.
Št. 5. — D. L. iz G. K. — Vi pišete: Prosim Vas, da mi sporočite, kje bi lahko dobil mladega mrjasca. Želel bi kak? šne velike vrste, zdravega plemena, v starosti od 7 do- 10 tednov.
Odgovor: Zdravega mrjasca, večje ali manjše starosti, dobite lahko v Go? rici. Obrnite se nemudoma na g. K lav? žar j a Miltona, pokrajinskega živinorej? ocega nadzornika v Gorici Via Trieste št. 43. — G.
O000000000000000000000000000000000000000000cxx>00 DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
|lHf Gospodarski drobiž ||^
Ooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooosoooooooos
Prepovedani sejmi v’ Gorici. — Do nadaljnega so v Gorici prepovedani trgi goveje živine, prašičev in drobnice. Vzrok: parkljevka in slinovka, ki razsaja v goriški okolici in v mestu
Žjrebanje nagrad za vloge pri poštni hranilnici, — Poštna hranilnica je raz? pisala razne nagrade za vlagatelje, s katerimi upa doseči večje hranilne vloge in pospeševati varčevanje v prvi vrsti med revnejšim slojem. Nagrad v skupnem znesku štirih milijonov lir je 1792, ki so
razdeljene: 32 po 25.000 lir, 50 po 10.000 lir, 160 po 5.000 lir, 350 po 2000 lir in 1-200 po 1000 lir. — V poštev pridejo vse knjižice, ki so dnp 31. decembra 1923 presegale vlogo 2000 lir. Srečkanje se je začelo30. decembra 1924. — Za leto 1924 je razpisano enako število nagrad.
Izseljeniške šole, — Glavno izse? Ijeniško poverjeništvo sc je odločilo ustanoviti na Goriškem več izseljeniških šol, med katerimi bi prišle v poštev za nas one v Gorici, v Krminu in pri Sv.
Luciji ob Soči. Vodstvo se poveri Zavo* du za pospeševanje male obrti o Gorici, učili pa bodo priznani in. izvcžbani stro? kovniaki. Pouk bo le praktičen. Učenci dobijo ob zaključku posebno spričevalo, ki jim kot izseljencem more prav mno> f>o koristiti. Otvoritev šol in pogoji zx sorejem se bodo v prizadeti L krajih p ra* vočasno razglasili.
Bivša avstrijska poštna hranilnica. — Vprašanje razdelitve imetja tega or* jaškega denarnega zavoda ri še na čistem. SvOječasno so zmagujoče države zaplenile premoženje tega zavoda, do* čim je naša država (in nekatere dru* de) pripravljena dvigniti zaplembo, sc ‘b ranči ja. Anglija irf Belgija temu bra* 'nijo. V Rimu se vršijo sedaj med čeho* slovaškimi, jugoslovanskimi in italijan* skimi predstavniki pogajanja, kako bi se zadeva ugodno in čimprej razčistila.
Mednarodni usnjarski vciesemenj se bo vršil v Milanu od 22. do 25. januarja '1925.
Naš izvoz in uvoz. — Od 1. januarja do 30. septembra 1924 je znašal uvoz v našo državo 13,787.000.000 lir, izvoz na
9.774.000.	000 lir. V istem času leta 1923
na ie bilo razmerje sledeče:	uvoz
12.676.000.	000 in izvoz 7.519.000.000 lir.
Novo oodjetie »Agraria« se je usta*
navilo v Gorici. Namerava se pečati z izvozom kmetijskih pridelkov in z na*
bavljanjem kmetijskih potrebščin. Obilo uspeha!
Vinske razstave v Milanu se našo pokrajina ni udeležila. Priglasili in po* slali vzorce terana so le štirje vinorejci s Krasa, kar pa je kmetijski pokrajinski urad v Gorici smatral za premalon* kostno. Krivda je torej na strani naših ljudi. In vendar je nujna potreba izrabiti vsako priliko, da seznanimo svet z naši* mi vini. To je naravno in na to moramo v bodočnosti vedno paziti. Reklame potre* bujejo naša vina, a reklamo si moramo ‘ ami priskrbeti. Vsak posamezni vino* gradnik je to dolžan. Tudi tukaj velja pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.
»Banca Adriatica v Trstu«. — Vpra* sanje, kako bo ta zavožena zadeva ure* jena. ni še rešeno. Ponudbe, ki jih banka stavi, so za upnike nesprejemljive. Odbor za zaščito interesov upnikov žuga, da bo predlagal konkurz in da nastopi z najstrožjimi sredstvi proti odgovornim upravnim svetnikom.
Olajšave za plačevanje davčnih zas stankov v novih pokrajinah je zadnje dni sklenil ministrski svet; kakšne so te M<i:išave pa danes ne moremo še poro* čati, ker niso bile razglašene.
Cena umetnim gnojilam se dviga. Vzrok je iskati v valutnih razmerah. Tu* di modri galici cena raste.
* JERKIČ ANTON
V soboto, dne 13. decembra 1924, je zatisnil oči mož, ki se je od svojih mladih dni vneto udeleževal našega narodnega in gospodarskega življenja v Gorici. Blag mož, pošten mož starega kova, ki se je do poslednjih dni svojega življenja zvesto ravnal po geslu: »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je sto* riti dolžan.«
Blagopokojnik je bil vnet in nesebičen čebelar. Svojih izkušenj na tem polju ni skrival in držal za se. Vesel je bil. ako je mogel s svojim znanjem po* magati in koristiti posebno čebelar jem*začetnikom. Bil je v svojih mladih letih marljiv in vesten odbornik pri*raznih prosve tnih in gospodarskih organizacijah, in sedaj tudi delaven podpredsednik Slovenske, čebelarske zadruge v Gorici.
Ohranimo blagemu možu časten spomin!
Tisku odlikovana Narodna tiskarna. — (6.—1925.) — Odgovorni urednik: Dominko Viljem.
Listnica uredništva: M. F.: Vaše po* ročilo smo dobili, prepozno za zadnjo številko. Priobčili smo je sedaj. Hvala in oglašajte se redno. Saj je v korist dobri stvari. — Vsled! tehničnih ovir v tiskarni se je tudi današnja številka za par dni za« kasnila. Naročniki naj blagovolijo opro« stiti. — Gospode sotrudnike prosimo, da nam pošljejo svoje prispevke vsaj do 25. dne vsakega meseca. Le nujni članki pri« dejo po možnosti v poštev za naslednjo številko, če tudi bi pozneje dospeli v uredništvo. — Sotrudnike prosimo, da naj blagovoli jo biti .posebno pri praktič* nih nasvetih, kolikor mogoče kratki in jedrnati. — K. F. iz H.: Vaš nasvet smo 'že danes upoštevali, le da tiskarski stroj nima bolj mastnih črk. V ostalem smo Vam prav hvaležni za pobudo. Se pripo« ročamo. — P. I. Š. V.: Poglavju »Vpraša« nja in odgovori« posvečamo prav poseb« no pažnjo. Lahko se obračate na tias s
katerokoli gospodarsko zadevo. Kdor želj odgovor v. pismu, naj priloži vprašanju znamke.
Listnica uprave: Knjigoveznica je pripravljena vezati lanski letnik »Gospo« 'darskega vestnika« po znižani ceni, ako še oglasi več naročnikov. V vezanje do* ločeni letnik naj se odda v naši upravi. 'Če komu manjkajo, imamo na razpolago še vse številke lanskega letnika, le tretje ni več. Prosimo vse naročnike, ki so še v zastanku z naročnino, da izvršijo sgojo dolžnost čimprej. Položnice razpošljeino prihodnje dpi. — Naročnik, ki nam pri* dbbi deset novih, dobi kot nagrado ^pgž*. plačno letnik 1925 ali 1924. — Nas ust' nrodaia v Gorici: Narodna knjigarna, Via Ca.rducci in tobakarna Marc Via Se«" minario; v Trstu: Tržaška kmetijska družba Via Raffineria in knjigarna Stoka Via Milano. — Širite in priporočajte naš list.
TržošRai kmetijska družba v Trstu
Via Raffineria št. 7.
ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine;
poljska, vrtna in cvetlična semena; detelje : inkarnatno, domačo in lucerno; umetna gno« jila: Tomaževo žlindro, superfosfat, kalijevo sol; klajno apno za živino, otrobi, debele in drobne, koruzo, koruzno moko, oves ; kmetijsko orodje: pluge, šape okoličanske, istrske in kraške, štrpače, lopate, pipce (fovče) za zelenjavo, zalivalnike, železne grablje, gnojne vile, motike, škarje za obrezovanje trt in sadnega drevja, rafijo, trtno ličje, med,
razne druge gospodarske potrebščine.
800^ Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Raffineria št. 7. ISffl
Slovensko kmetijsko društvo v Gorici ===
ima v svojem skladišču, nahajajočem se v ulici Guosue Carducci - prej Gosposka ulica — v Gorici št. 6, II. dvorišče, vedno na razpolago sledeče kmetijske potrebščine:
Amerikansko lepivo — Tree Sticky.
Kalijevo sol.
Modro galico,	'
Superfosfat, s 15/17 °/0 v vodi raztopne fosforove kisline.
Tomaževo žlindro, zajamčeno z 18°/0. žveplo, ventilirano 85/95.
Zgodnji grah.
Na razpolago ima tudi nekaj vagonov zajamčene 18 "/o Tomaževe žlindre, v vagonih po 120 kvintalov. Cena po dogovoru.
V zalogi ima Judi raznovrstna orala, grozdne stiskalnice in mline, gnojnične sesalke, brane in rob-kalnice za turšico. Živinozdravniško klajno apno. Na željo se priskrbijo tudi druge kmetijske potrebščino po jako zmernih cenah.