ftt. 40.
V Gtoridf, v sredo dne 20. maja 1903.
Tacaj XXXIII.
lakaja trikrat aa tedea v Šestih tedanjih, in Si»r: vsak torek, četrtek m aebeto, ijatraaje U-toaje opoldne, večerna Iiiaaje pa ob 3. uri popoldne, in stane z aredniSkimi izrednimi prilogami ters .Ktfipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-i-mana ali v Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto......13 K 20 h. ali gld. 6 60
pol leta........6 , 60 B   ,    ,   330
četrt leta.......S , 40 ,   ,    .   l-it>
Posamične Številke stanejo 10 vin". Od 23. jnlija 1903. do preklica izhaja  ob  sredah in sobotah ob 11. uri dopoladne.
Naročnino sprejema apravniStvo v Gosposki nlio 5tv. 11 t Gorici v «GoriSki Tiskami» A. GabrScek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. sveffer; ob nedeljah pa od 9. do H. ure. Sa aareeila kres iepeslaae narečni«« k« aa oziramo.
Oalaal to peeJsmlM se nSanijo po petit^mtah Se nakano 1-krat 8 kr., i-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po po^lbi. — Večje črke po prostoru. — Edklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorici v I. nadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 13. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in pr.-^uikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo "> nu:wja v Gosposki ulici St. 11.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj ae poSiljajo le »pravniško.                ______
»PRIMOREC"
izhaja neodvisno od cSo8e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 b ali gld. 160.
«8o6a» in »Primoreoi se prodajat« v Gorici v to-bakarni Bohwarz v Šolski ulioi »n Jellersitr v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni LavrenSiC >„ trgu della Casorma in Pipan v ulioi Ponte deli* Fabbra
»Gor. Tiskarna« A. Gubršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Vpraianje ¦ Mšen vsetfiHttii.
Zopet je stopilo v ospredje vprašanje o našem vseučilišču. Povod temu je dala okoluost, da je izdal nauCni minister odlok, po katerem se premestijo laški tečaji z vseučilišča v Inomostu v kako drugo mesto izven Tirolske. TI teCaji se smatrajo kot nekaka podlaga bodočemu laškemu vseučilišču, zato se da soditi po onem odloku, da so storili t njim Lahi korak naprej v zahtevi po svojem vseučilišču, kakor je gotovo, da so izbojevali po njem lepo zmago tirolski Nemci. Pri vsem tem se dotika ta reč prav. živo nas Slovencev, kajti vspored z onim odtokom se je Culo, da se nameravajo prenesti oni laški tečaji med drugim v Gorico aH v Trst, torej na zemljo, kjer prebivajo Slovenci. Tu je bila pač umestna prilika, povzdigniti zopet glas po slovenskem vseučilišču ter protestovati proti temu, da bi se postavljalo na naši zemlji Lahom vseučilišče, Slovence pa pri tem temeljito preziralo.
Zato se :"e vršila na Dunaju, kakor smo že omenili, sijajna n.anifestacija za slovensko vseučilišče ? Ljubljani, katero so priredili tamkajšnji dijaki vseh narodnostij.
Shod so poselili češki poslanci: Kar-bas, Skala, Sramek, izmed jugoslovanskih poslancev par Ferjančič, Špinčič, Biankini, Pfeifer, Žitnik, Peric, Vukovič. Govori so vi-sokošolci Žerjav, Grafenauer in Kobal, posl. Karbus in posl. Ferjančič. Posl. Karbus je povdarjal v svojem govoru, da vse, kar se navaja proti slovenskemu vseučilišču v Ljub-m«.-.!, °e je navajalo svoj čas tudi proti češkemu v Prag;.. Vlada nima dobre volje — to je vse. Posl. dr. Ferjančič je navduševal visokošolce, naj ne odnehajo od dela za po-slulat slovenskega naroda. Poslanci bodo vedno pripravljeni, zavzemati se za to zahtevo, toliko časa, da se jej ugodi.
Iz govorov je posebno zanimiv govor visokošolca Ko bala, ki se obrača proti nameri : prenesti laške tečaje v Gorico ali Trst. Rekel je med drugim:
Jasno nam je, da je ta (italijanska) pravna akademija le prvi korak do ustanovitve popolne italijanske univerze. Tudi to dejstvo samo nas ne spravlja i'u dušni mir,
kajti stališče, katero zavzemamo mi, ni stališče nevoščljivosti, šovinističnega veselja nad tem, ako se more preprečiti komurkoli, da doseže svoje dobro! Nasprotno. Stojimo na že večkrat označenem stališču: Vsakemu svoje, vsem dobro, vsem enakopravnost! Toda, med tem, ko vlada v lepi obliki obeta naš"ra univerzitetnim sopetentom uresničenje njihovih želj, nima za nas ni drobtinice, — in dejali smo: obe univerzitetni vprašanji sta tekli dosedaj vsporedno. Da, Se več ! Italijanska predavanja, oziroma italijanska pravna fakulteta preloži se naj — tako gre glas po deželi — v Gorico ali Trst, torej na slovenski teritorij, žrtvuje naj se slovenski narod pangermanskemu šovinizmu Jasno nam je, kakega kulturnega in političnega pomena jO univerza sploh, jasno, kakega nacijonalnega pomena je nacijonalna univerza posebej! In ona italijanska univerza je nacijonalna v osnovi, in taka nacijonalna ,Zwingburg" naj bi se ustanovila na slovenskem ozemlju. Trst in Gorica pa so in bodo — upajmo — ostala slovenska tla. In v vsi svoji skromnosti si usojamo opozarjati visoko vlado pravne naše države na to, da bo ves slovenski narod občutil, da je ustanovitev italijanske pravne akademije na slovenskih tleh nasilstvo, atentat na njegovo narodno samostojnost in njegov narodni razvoj, da je italijanska akademija na slovenskem teritoriju njegov „Zwin-guri*, katerega mu je zgradila pravna država v njegovi posesti, in nikdar mu ne bo palo iz uma, da ima tudi v pravni državi sredstev zoper nasilstvo, in naj si bo samopomoči V vsi svoji slovenski skromnosti protestujemo proti temu, da bi pravna država zahtevala — ščiteča nemški element v Tirolski — od našega naroda zopetno žrtev. Slovenski narod se je žrtvoval rad že tolikrat za svojo Širšo domovino, da se ne more več brez nevarnosti za svoj obstoj doprinesti še to žrtev. Zato pa se odločno zavarujemo proti omenjenim atentatom visoke vlade. Mislim, da se mi ni treba vtapljati v podrobnosti svojih trditev, tem manj, ker ne pomeni ustanovitev italijanske univerze — saj menda smemo govoriti že o tem stadiju — na slovenskih tleh le nevarnosti za slovensko narodnost, i ampak tudi  za slovensko univerzo v Ljub-
ljani. Da pa mi zahtevamo univerzo v Ljubljani in zakaj, o tem smo culi že toliko razlogov, da n. maram zgubljati besed. Ako se pa ustanovi italijanska univerza, tedaj vlada ne bo hotela imeti sredstev za ustanovitev slovenskega vseučilišča, in če se ustanovi italijanska univerza na slovenskem teritoriju, ne bo hotela uvideti opravičenosti zahteve po vseučilišču v Ljubljani, kulturnem in političnem središču Slovenije. In zato naša bojazen, naš nemir! Govorilo se je nekdaj, da se italijanska predavanja priklopijo slovenski univerzi. Ne bomo iskali izhoda iz teh komplikacij, to je naloga narodnih zastopnikov in vladnega aparata, kar pa moramo storiti in tudi storimo z vso odločnostjo, je to, da protestujemo proti temu, da vlada pušča v nemar naše zakonite zahteve, da hoče zahtevati od našega naroda nove žrtve! Ven z ljubljansko univerzo!
Resolucije, sprejete n<t tem shodu, se glase;
1.  Slovansko dijaštvo dunajsko, zbrano na shodu v »Ressource« dne 14. maja 1903, I., poživlja visoko c. kr. vlado, da nemudoma ukrene vse potrebno za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Pri tem jo opozarja na spomenico, v kateri je že leta 1901. utemeljila nujno potrebo po slovenski univerzi v Ljubljani: ustanovitev iste je neobhodno potrebna za kulturni in materijalni procvit jugoslovanskih narodov, znanost pridobi ž njo novo središče, država pa res sposobne uradnike.
2.  Slovansko dijaštvo dunajsko močno občuti nedostatke, ki so nastali na univerzah avstrijskih, najbolj pa. na univerzi dunajski sedaj, ko prehaja pouk iz dogmatično-prak-tičnega v teoretiško-akademiški, ki se naj goji v institutih. Izmed nedostatkov, ovira-jočih možnost modernega, teoretiško-akade-m!3kega pouka, je največje prenapolnenje naše univerze, ki je v mnogih institutih naravnost neznosno. Razbremenitev v korist novih provincijalnih univerz: —• slovenske v Ljubljani ter češke v Brnu, ki bodo z manjšim številom slušateljev lažje ustrezale svojemu namenu, — se nam vidi nujno potrebna, da se bodo številnejši mogli navajati k samostojnemu znanstvenemu raziskovanju, in da
nastane mej zavodi blagonosno tekmovanje v znanosti, — kar stori visoka vlada tem lažje, ker ne vstreže s tem le dijaštvu, ki bo potem obiskovalo dunajsko univerzo, m sebi olejša spopolnitev tega zavoda, marveč zopet enkrat vstreže živemu klicu po jednakoprav-nosti slov. narodov.
S*. Slovansko dijaštvo odločno protestuje proti temu, da bi se preložila italijanska predavanja v Inomostu na slovenski teritorij, v Trst ali Gorico, ker meni, da bi Neneem na ljubo sklenjena preložitev na slovenska tla bilo nasilno žrtvovanje slovenskega naroda, in pa da se stavi s tem ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani v nevarnost.
4.  Te sklepe sporoči dijaštvo po posebni deputaclji ekselenci gospodu naučnemu ministru.
5.  Jugoslovansko dijaštvo dunajsko poživlja s tem vodilne faktorje med narodom, in pred vsem gg. poslance jugoslovanske, da zastavijo vse svoje sile v realizacijo naših zahtev, ostale gg. slovanske poslance pa prosi, da njihovo akcijo izdatno podpirajo.
DOPISI.
Iz slate Prago, dne 15. maja 1903, (Profesor Chodounskjf inSlovenci.) Vrlega naslednika prvemu buditelju češko-slovenske vzajemnosti, Jarm Legu, smo dobili Slovenci v osebi prof. dr. Karla Cho-dounskega. Seme, katero je zasejal že pred desetletji častitljivi starček Jan Lego, je vsklilo in obrodilo stoteren sad. Prof. Chodounsky je udaril na pravo struno. Sam vnet hribo-lazec je obrnil pozornost čeških turistov na naše slovenske gore. .Čemu hodimo na Nemško, v Italijo in nosimo neprijaznim nam tujcem denarja v deželo, ker imamo na razpolago prekrasne slovenske gore, kjer bivajo naši prijatelji, naši Slovenci*, je bila njegova deviza, katero je začel z mladeniškim ognjem v besedo in pismu propagovati med češko inteligenco. Ustanovil je podružnico »Slov. planinskega društva", turističen časopis »AlpskJ Včstnik*. Pod njegovim vodstvom se prirejujo mesečno zabavno-poučni alpski večeri, kjer se shajajo češki alpinisti in prija-
Križarji
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljsfc! spisal H. Slenkientez. — Post Podratakl.
Žtnudci so poslušali radostno te glasove, ker so smatrali detelje za napovedovalce sreče. A teh ptičje bilo jako mnogo v tem gozdu, torej se je to njih klo-potaiije oglašalo od vseh stranij, podobno klopotanju človeških rok, da se ti je zdelo, da so imeli ondi svoje kovafinice ter ves dan marljivo delali v njih. Matijcu fc Mazurjem se je zdelo, da čujejo tesarje, ki zabijajo prebije v deske na strehi, in spominjali so se pri tem svoje domovine.
Toda čas je tekel in tekel, vendar pa se ni culo ničesar, raz ven onega lesnega trušča in ptičjega petja. Megla v dolini je postal? ?; liejša, solnce se je že povspelo visoko ter jih jelo greti —oni pa so še ležali povsem tiho. Končno se je Glavač, kateremu je že presedalo to čakanje, sklonil k Zbišku in nm poše-petal na uho:
»Gospod, ako Bog da, pa nam nobeden od teh psov ne sme uiti... Ali bi morda ne mogli potem po noči dospeti pod grad, ga iznenadoma obkoliti in vzeti ?«
»Mar si misliš, da ondi nimajo ~J\ila niti gesel ?«
*Da, oni stražijo in tudi gesla ir. ijo,« odvrne Ceh,
»toda jetniki nam povedd geslo, ko jim nastavimo noži
na vrat. Treba je samo, da dospomo na obrežje, pa tudi grad...«
Tu nakrat umolkne, ker mu Zbišek položi roko na usta, kajti na stezi je jelo odmev?. J vranje krokanje.
»Molči!« mu reče. »To je dogovorjeno znamenje?«
In čez toliko časa, da bi izmolil dva očenaSa, se prikaže Žmud na majhnem konju, čegar kopita so bila povita z ovčjimi kožami, da ni odmeval od njih topot ter niso puščala nikakega sledu za seboj v blatu.
Jezdec se je ogledoval bistro na obe strani, in zaslišavši odgovor na svoje krokanje, je izginil v gozdu. Cez malo časa je bil pri Zbišku.
»Gredo!...« mu je dejal.
XIX.
Zbišek ga jame urno izpraševati, kako gredo, koliko imajo konjiče in koliko pešcev, a pred vsem drugim pa, ali so še daleč? Iz Žmudčevega odgovora je izvedel, da v vsem oddelku ni več, nego kakih sto petdeset bojevnikov, in med temi da je petdeset jezdecev, da jih ne vodi Križar, marveč nekak svetovni vitez, da korakajo v bojnem redu ter spremljajo' prazne vozove, nekatere pa že naložene. Dalje je izvedel, da za kaka dva streljaja pred tem oddelkom koraka straža osmih mož, kateri pogostoma krenejo s poti, da pregledujejo hosto in gcSčavo, in da so Še oddaljeni za dobro četrt milje.
Zbišku ni bilo posebno po godu to, do so prihajat v bojnem redu, kor je vedel iz izkušnje, kako je v takem slučaju težavno  razbiti goste vrste Nemcev
in kako se oni na ta način znajo braniti. Vsekako pa ga je razveselila novica, da niso več oddaljeni nego za četrt milje, ker je sprevidel, da so jim oni ljudje, katere je bil poslal naprej, že dospeli za hrbet, da jim torej ne uide niti živa duša. Za nemško prednjo stražo se ni mnogo brigal; ker jo je pa pričakoval, je bil že poprej zapovedal svojim Zmudcem, naj spuste stražo mirno naprej, ako bi pa jela pregledovati hosto in goščavo, naj jih polov6 vse do poslednjega.
To se je tudi res zgodilo. Prednja straža je dospela brez strahu. Za grmovjem skriti Žmudci so zagledali te »knehte«, kako so se na ovinku vstavili ter so razgovarjali med seboj. Njih vodja, krepak rude-čebradi Nemec, da ostalim z roko znamenje, naj molče ter jame pozorno poslušati. Bilo je očividno, da je omahoval, ali naj krene dalje v gozd, ali naj preišče najbližjo okolico. Na to je začul klopotanje deteljev ter si domislil, da bi se ti ptiči ne obnašali tako ne-skrbno, ako bi bil kdo skrit v gozdu. Zato je mahnil z roko in odpeljal svoj oddelek dalje.
Zbišek je počakal, dokler se Nemci niso zgubili v grmičju, na to pa se je potihoma približal tesno k poti na čelu nekoliko dobro oboroženih mož. Med njimi je bil Matija in Ceh, oba plemiča iz Lekavioe, trije mladi vitezi iz Tehanova ter nekoliko odličnejših in bolje oboroženih Žmudskih boj ar je v. Daljše skrivanje že ni bilo več potrebno, ker Zbišek je nameraval, takoj ko zagleda Nemce, stopiti nemudoma na sredo poti in *ih napasti. Ako se mu to posreči in ako se večja bitka spremeni v borbo med pojedine!, pa Je smel računati, da Žmudci pobijejo Nemce.
telji Slovence?. Na teh večerih smo mi Slovenci seveda dobrodošli gostje, saj so to pravzaprav naši večeri, saj se tu govori le o nas Slovencih, o naSi zemlji, o naših gorah. Čutimo se cisto doma, ko naa začne skiop-tikon predstavljati prekrasne gorske partije iz naših Alp, in mib se nam stori, ko ču-jemo navdušene vsklike zadivljenih poslušalcev, sledečih razlaganju prof. Chodounskega.
Misel ceško-slovenske vzajemnosti, kije ravno v turistiki dobila tako krepko in zdravo oporo, »postaja polagoma popularnega i med širšim občinstvom Češkim, Ztslugo na tem imajo v prvi vrsti češki alpinisti, kojim se je pričelo družiti i mlado slovensko-akademično društvo »Ilirija*, katera skuša glavno potom krasne slovenske pesmi buditi med Cehi zanimanje za nas Skveace. »Ilirija* je sodelovala nedavno pri slovensko-hrvaškem večeru sroichovskega .Sokola* in preteklo soboto na čisto slovenski veselici, katero je priredil »Darask? odbor Narodni Jednolv Posumovskč*. Tuja nastopil i proiesor Gho-dounskf, ki nas je 3 prekrasnim govorom o Slovencih prepričal, kako temeljito je poučen o naa, kako predobro pozna naše hibe in pradnoati in s kakim zanimanjem in ljubeznijo zasleduje ves nas kulturni razvoj. V jedrnatih potezah je očrtal gosp. profesor navzočemu občinstvu češkemu jasno in verno sliko cele nase kulture. Občudovanja vredna je bila nepristranost, s katero je prof. Cho-dounskj naše razmere presojal.
Padavši natančno statistiko o Slovencih je naslikal v kratkem našo zgodovino in prešel potem k sedanjim našim kulturnim razmeram. Duh nemške kulture, katero je z medeni v roki zanesla k nam nemška duhovščina, duši in ovira Se d&ndanes samobitni narodni razvoj. Niti na Kranjskem, kjer bivajo poleg neznatnega odstotka Nemcev sami Slovenci, nismo Se prišli do one veljave, katera nam pritiče. Kriva, je na tem ona historična superijoriteta nemška, svet oficijalni, šolske razmere itd., ali do gotove meje smo krivi i mi sami, krivo je naše slovansko hlap-Ceva.ije. Na mnogih nevspehih so krivi tudi oni pristno slovenski politični boji. Ti boji imajo sicer to dobro na sebi, da vzbujajo pri ljudstvu zanimanje za javno življenje, po drugi strani pa morejo strašno škodovati, če se prenesejo še na druge panoge narodnega življenja, če absorbirajo preveč narodnih močij. In to se pri Slovencih, žalibog, dogaja. V tem prednjačijo Slovenci na Kranjskem. A ra-.TiO ti, kojim ni treba bojevati tako trdih narodnih bojev proti tujcem kot obmejnim Slovencem, bi imeli obračati večjo pozornost na ce'okupnost naroda. Od severa prodira nemški živelj v krasno Gorenjsko, kar se premalo upošteva, in koroški Slovenci ginejo v germanskem morju, a ostali Slovenci niti z mezincem ne ganejo, da bi rešili potapljajoči se čoln. Kljub vsemu pritisku se drži slovenska govorica v družini in v cerkvi, kar priča o veliki vztrajni sili slovenskega življa. Na tej  podlagi se more in
tudi mora zidati dalje, kajti padec slovenske Ko.oške postal bi brez dvoma usodepoln i za ostalo Slovenijo. Med ostalimi Slovenci gre najbolj trda Slovencem v Istri in v Trstu. Vendar se ti-le hrabro drže in napredujejo; ravno tako štajerski Slovenci. Na Goriškem so Slovenci v faktični premoči nad Italijani, ona umetna nadvlada Italijanov, katero vzdržuje oficijalni svet, ne more se dolgo, več držati. — Niso baš rožice, s katerimi je postlano Slovencem, niti ni zagotovljena njihova bodočnost; kljub temu leži ta bodočnost le v njih moči, le v njih volji. Posebno mladina naj si prisvoji to resnico in s trdo voljo in trdim delom naj gre v boj za narodno samostojnost.
Prof. ChodounskJ je slavil 18, t m. svojo šestde* letnico. O tej priliki podajem tu nekatera «\ata iz njegovega životopisa. Rojen je 18. maja 1343. v Studenki pri Mladi Boleslavi na Češkem, Absolviral je univerzo v Pragi; leta 1867. je bil na znanstvenem potovanju in obiskal pri tem Dunaj, Heidel-berg, Strassburg in Pariz. Leta 1868. je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva in postal asistent na kliniki prof. Strenga. Od leta 1860-70. je bil zaseben zdravnik kneza Sanguszka na Rivijeri, od 1870-76. pa grofa Aichelberga v Poličanih na Češkem. L 1877. se je nastanil kot praktičen zdravnik na Smichovu, kjer je do nedavno izvrševal zdravniško prakso. Leta 1884. se je habili-tiral na češki univerzi kot docent balneolhe-ropije in leta 1888. kot docent farmakologije. Leta 1892. je bil imenovan izrednim in pred par leti rednim profesorjem na češki univerzi. Prof. Chodounsk^ je člen raznih znanstvenih društev doma in v tujini. Posebnih zaslug si je stekel za češko-poljsko vzajemnost na znanstvenem polju. Kol znanstvenik-literat zavzema eno najodličnejših mest med češkimi zdravniki.
Slovensko akademično društvo »Ilirija* v Pragi ga je imenovalo v priznanje njegovih zaslug za Slovence na izrednem občnem zboru dne 14. t. m. svojim prvim častnim članom.
Šestdeset let človeškega življenja. Predstavljamo si pri tem že starca, onemoglega slabotnega. In prof. ChodounskJ? Cistitljiva, siva brada diči sicer njegov obraz, ali kretnje njegove so še Čisto mladeniške, v očeh plamti Se živ, žareč ogenj, glas mu zveni še kakor jeklo in kot turist se ne vstraši vsakega mladeniča. Prof. Chodounsk^ je čil in zdrav na duhu in telesu; dal Bog, da ostane še dolgo, dolgo ohranjen trpečemu človeštvu kot zdravnik, češki vedi kot znanstvenik, a nam Slovencem kot odkritosrčen in veren prijatelj I
Domače in razne novice.
Badodaren donesek. — Pevskemu in glasbenemu društvu je daroval gospod Ivan Hansner, posestnik in trgovec v Gorici, 5 K mesto vstopnice h koncertu, katerega se ni mogel udeležiti.
Osebne vesti. — Sodnijski pristav v Ajdovščini g. R. Lasi C je premeščen na Dunaj k najvišji sodniji. Tje je bil določen sodnijski pristav v Tolminu, g. dr. K. Sni-d e r, ki pa radi zdravja ostane Se nadalje v deželi, in sicer je premeščen v Ajdovščino. Ker je sedaj na dopustu, pride začasno k sodniji v Ajdovščini namestovat ga tukajšnji avskultant g. Bonne.
Iiplt m nemška Šole je napravil pretekli teden na tuk. učiteljišču g. Ant. Kntin, učitelj v Št. Mavrn-Podsabotinu.
Ga;, pevkfaje Id pevel pevskega in glasb, društva se vabijo na skupne vaje, ki bodo torek in petek točno ob 8. uri ivjčer. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe.
Koncert »Pevskega in glasbenega društva*. — V soboto večer je priredilo naše »Pevsko in glasbeno društvo" svoj drugi koncert v dvorani hotela »Central*. — Kar se tiče udeležbe, moramo reči, da je bila precej številna, toda tako polna dvorana ni bila, kakor je zaslužil zares bogat umetniški program. Z mirno vestjo lahko rečemo, da tako lepega koncerta v Goric: sploh še ni bilo; niti Italijani niti Nemci nam niso mogli ponuditi kaj enako dovršenega, in zato smo pričakovali natlačeno dvorano, gledali smo po njej lepo vrsto onih, katerih tam ni bilo. Justična palača je poslala le dva zastopnika, glavarstvo nobenega, izmed ostalega urad-ništva in srednješolskega učiteljstva jih tudi ni bilo mnogo, častnika nobenega. In vendar bi morali videti ob taki priliki, ko Slovenci nudimo duševni užitek ter kažemo, kaj zmoremo na umetniškem polju, marsikoga, ki živi med nami in je zaradi nas tukaj 1 Tisto preziranje in bagatelizovanje vsega, kar je slovenskega, bi moralo vendar že nehati! — Naravnost sramotno pa je, da je med nami tudi Slovencev, ki so se povzdignili dovolj visoko v službeni karijeri, pa jih ni videti na nobeni slovenski zabavi! — Toliko le mimogrede. Sicer pa moramo pohvaliti naše meščanske sloje, da so bili dobro zastopani na tem koncertu. Pogled po navzočem ob« činstvu je moral le razveseliti vsako rodoljubno oko, kajti i tu se je kazal — naš napredek. — Došlo je celo nekaj takih rodbin druge domače stranke, ki so doslej prezirale novo to društvo. Gotovo so odnesle vtis, da je vredno vse hvale in podpore tako delovanje med goriškimi Slovenci. — Visokor. g. baron Winkler je prišel tudi k temu koncertu, da se veseli z nami vred lepega napredka na polju glasbene umetnosti.
O izvršitvi obsežnega vsporeda moramo izreči kratko sodbo, da je bila v vsakem pogledu veliko boljša, popolniša, točniša, nego na prvem koncertu. Videlo se je na prvi hip, da pevke in pevci že nastopajo samosvest-neje, da so.... svoje stvari gotovi; in ta gotovost jih ni zapustim do konca, da so jim kakor iz duše zveneli čisti glasovi, zlivaj««* se v prijetno, dovršeno celoto.
Foersterjev »Domu* je obsežna skladba, je mogočen zbor, ki zahteva izšolanih pevcev
v krepkih, veščih rokah. In naSel je oboje! Možki zbor je izborno izpolnil svojo nalogo.
Ženski zbor je po ruski zapel Cajkov-skega »Hor djevusek« (Zbor deklic). Priznati treba, da ta pesenca nima v sebi ničesa, kar bi človeka ogrelo; skladba je neznatne glasbene vrednosti, in gotovo je, da je
prav nesrečna točka v vsakem  sporedu......
Poslušalce pusti docela hladne. In to se je videlo celo ta večer, ko je naš ženski zbor pel tako dovršeno, da si večje popolnosti ne moremo misliti. Naše pevke so napravile iz te pesmi kolikor je bilo največ mogoče!
Cajkovskega »Legenda* je pa klasična skladba ruske nabo?ne glasbe. Občinstvo je kar pridržavalo dihanje, da je toliko bolje uživalo vse tiste krasne, tožne, veličastne akorde ruske narodne duše. Naš mešani zbor je dosegel s to pesmijo popoln, najvišji vspeh, in občinstvo jo je hotelo še enkrat slišati. Toda načelo, ne ponavljati, je prekrižalo ta račun.
Nastopila je gospica Jaromiia G e r-b i č e v a, hčerka znanega slovenskega skladatelja, ki se je izšolala na konservatorju v Pragi. Gospica GerbUeva je dražestna prikazen, in nastopa po vseh pravilih gledališke in koncertne šole; zato je v mestu di-letantizma, kakoršno je Gorica, zbudila največjo pokornost še predno je zazvonel prvi glasek čez rožnati ustnici. Prvič je zapela večjo arijo Mafenke iz Smetanove opere »Prodana ne ve a t a* tam, kjer Mafenka izve, da jo je Ijubček »prodal*. — Tožno-obupna arija »Ljubezni sen je krasen bil" ne dopušča, da bi pevka pokazala vse vrline svojega glasu in znanja, ali kdor pozna to opero, mora reči, da je gospica Gerbičeva izborno dovršila svojo nalogo. Njen glas je jako obsežen, čist in zvonek v visokih in nizkih legah, tehnika dovršena!
Gospica je pač gojenka dobre šole! — Ob drugem nastopu je zapela tri krajše pesmice ter je dodala še jedno kratko, torej vsega štiri — biserčke, podane nam z dovršenim umetniškim nakitom. Občinstvo jej je burno ploskalo po vsakem komadu, — Na klavirju jo je izborno spremljal g. Ciril Eržen; gospica Gerbičeva sama mu je izrekla svoje priznanje, da jo je spremljal tako izborno, da trga ni pričakovala v Gorici. Pač najboljša pohvala!
»Pevec* je večja glasbena slika za mešani zbor. Pevca je simbolizoval goslist ob spremljanju na klavir. — Petje je bilo dovršeno. Vkljub temu pesem ni pustila tistega vtisa, ki bi moral slediti po taki skladbi.
Na to je nastopil koncertni vodja g. Michl s — fagotom ob spremljanju vojaške godbe. Fagot je jako redek instrument, malo rabljen in malo jih je, ki ga obvladajo. Tudi je le malo skladb zanj. Gosp. Michl pa se je pokazal mojstra s tem čudnim pi-halnikom in je sviral dva obsežniša komada (Dalje v prilogi.)
In znovič je nastala tišina, katero je predramil ramo časih gozdni Šum. Toda kmalu začuje jo bojevniki, stoječi na vshodni strani pota, človeške glasove. Iz početka pomešani in dovolj oddaljeni, so se čim-dalje bolj bližali ter bili glasnejši.
Zbišek je odpeljal svoj oddelek na sredo poti in ga ondi razstavil v podobi kVzz. Sam je stal na čelu ter imel tesno za hrbtom Ceha in Matijca.
V naslednji vrsti so stali trije vojaki, a potem štirje. Vsi so bili dobro oboroženi, dasi niso imeli dolgih vitežkih sulic, ker te bi jih na pohodih po gozdu le ovirale, pač pa so imeli kratka žmudska kopja, jako pripravna za prvi napp.d, ter meče in sekire pri sedlu, jako primerne za borbo moža z možem.
Glavač nai ne posluh, posluša, končno pa reče Matijcu:
»Poj<5, prokleti___«
»Samo to se mi zdi čudno, da se ondi gozd odpira pred nami, ali mi jih vendar ne vidimo,« mu odvrne Matija.
Zbišek, ki se ni hotel dalje skrivati ali tiho govoriti, se obrne ter reče:
»Pot drži preko potoka ter ima mnogo ovinkov. Vidimo se povsem, iznenadoma, to pa je še bolje, «
»A kako oni veselo popevajo!« ponovi Ceh.
In Nemci zares niso peli pobožne pesmi, kar se je dalo razbrati že iz samega napeva. Isto tako se je dalo razbrati, da poje le nekoliko ljudi j, a vsi drugi ponavljajo samo jeden izraz, ki pa se je nalik gromu razlegal po hosti.
In tako so Nemci šli v smrt, veseli in brezskrbni.
»Takoj jih zagledamo,« reče Matija.
Pri teh besedah se mn nakrat spači lice ter se pojavi na njem nekak volčji izraz, ker ga je jelo žejati po boju in krvi, to pa radi tega, ker ga je mučila
zavest, da se še ni bil maščeval za ono rano, ki mu jo je povzročila nemška pušica takrat, ko se je bil napotil s pismom Vitoldove sestre k velikemu mojstru, hote" rešiti Zbiška.
Radi tega se je pričelo sedaj v njern vpirati srce, in na vso moč se ga polasti želja po maščevanju.
»Ne bo se godilo dobro onemu, ki ga prvi sreča,« si misli Glavač, ko je pogledal starega viteza.   -
V tem hipu prinese veter do njih povsem razločen klic, ki so ga ponavljali v zboru vsi Nemci: »Tandaradei! Tandaradei!« in Čeh začuje takoj besede znane mu pesmi:
»Bi den rosen er wol mac, Tandaradei!
Mcrken wa mir'z houlet Iac...«
V  tem hipu pa se pesem pretrga, ker se od obeh strani pota oglasi tako močno krokanje, kakor bi v tem delu gozda tičala jata samih krokarjev. Tudi Nemci so se začudili temu, kako je to mogoče, da so vsi ti glasovi prihajali iz zemlje, ne pa od vrhov dreves. Prva vr*ia »knehtov* se pojavi na poti ter obstane kakor vkopana v zemljo, ko je zagledala nepoznano konjico naravnost pred seboj.
V  tem hipu se skloni Zbišek na sedlu, spodbode konje z ostrogami ter zakliče: »Po njih U
Za njim pocepetajo vsi drugi. Z obeh strani j pota se jame razlegati krik žruudskih bojevnikov. Le za kakih dve sto korakov so bili Zbiškovi ljudje še oddaljeni od Nemcev, kateri hipoma kakor bi trenil namerijo cel gozd svojih sulic na sovražno konjiče, med tem ko se obrnejo daljše njih vrste v največji naglici s čelom na oba kraja gozda, hote* se ubraniti napada sovražnikov od strani. Tej njihovi gibčnosti bi se bili
čudili poljski vitezi, ako bi bili imeli čas in ako bi jih njih konji ne bili nesli na vso moč proti namerjenim nemškim sulicam.
Na Zbiškovo srečo se nemška konjiča ni nahajala spredaj, marveč zadej pri vozovih. Dospela je sicer takoj k pešcem; ker pa ni mogla prodreti njihovih vrst, niti jih prehiteti, radi tega jih ni mogla braniti pred prvim napadom. Vrhu tega so jih obkolili nalik mravljam besni Žmudci, ki so se jeli sipati iz grmovja, kakor nekak razdražen roj os, kadar stopi na njihovo skrito gnezdo človeška noga. A Zbišek se je v tem hipu na čelu svojih ljudij že spoprijel z nemškimi pešci.
Toda brez vspeha. Nemci so zataknili tanke konce svojih sulic močno v tla, se vstopili za svoje ščite, ter so se držali tako kre[\o, da lahka žmudska konjiča tega zida ni mogla prodreti. Matijčev konj, ranjen s sulico v koleno, se povspne na zadnje noge in takoj na to zarije svoj gobec v zemljo. Za trenutek je že plavala smrt nad starim vitezom, toda on, veščak v boju, ki ne izgubi zavesti v nobeni nevarnosti, izvleče nogo iz stremena, prime s krepko roko ostrino nemške sulice, katera, namesto da bi mu prebodia prsi, mu je služila še 7 oporo. Planil je kvišku, skočil med konje, izvlekel meč iz nožnice in se zaletel kakor roparski jastreb na jato dolgokljunastih čapelj.
Zbiškov konj, ki je dirjal skokoma, se povspne na zadnje noge, in mladi vitez se podpre s kopjem, ki pa se mu zlomi, vsled česar mahoma seže po meču. Ceh, ki je imel največ zaupanja v sekiro, vzame sekiro ter napade ž njim vred prve nemške vrste, in čez trenutek se ti je zdelo, je že stal med njimi brez obrambe.
(Dalje pride.)
Prilau „ittt"i\. 4D. Un 2~. nta)a 1803
8 tako spretnostjo in umetniško popolnostjo, i da je očaral vse svoje pozorne poslušalce. Burna pohvala mu je bila dokaz, da je žel poln vspeh.
Zadnja toCka je bila Rubinsteinovo .Jutro*, velik zbor s spremljanjem orhestra. Kakor pada jutranja zarja polagoma na zemljo ter ti dela dan, da zažari solnce in se oživlja vsa narava, tako se razvija pred našimi .ušesi iz nežne, sladke pesmice budilke mogočen spev zbujene narave božanstvenemu solncu. Z mogočnimi akordi, v katerih poje tenor več taktov visoki G. konča zbor, pu-stivši v naših dušah nepopisen vtis. — In koneert je bil pri koncu po polnih d* ja h lirah najrazličnejšega glasbenega vžitka.
Po koncertu je bilo Se več ur vse živo v onih prijaznih prostorih. Mladina se je pridno vrtela ob zvokih vrle nase vojaške godbe do 3. popolnočt,
Proti premestitvi laških tečajev Iz InomosU v Gorico sli v Trst. — Dne 15. t. m, sU bila pri naučnem ministru dr. Hartlu poslanca dr. FcrjančiC in dr. PIoj ter sta zahtevala pojasnil glede na premestitev laikih tečajev iz Inoraosta v Gorico ali v Trst. Naučiti minister je odgovoril, da ni prav ni-; določeno, kam da premestijo one laške tečaje, sicer pa da se resi ta stvar legislativnim potom. Poslanca sta razložila, kaj govori s slovenskega stališča proti temu, da se prenesejo laiki tečaji v Gorico ali v Tnt ali ustanovi tu ali tam laska pravna akademija, ter sta priporočala vladi, da naj bo previdna ter naj se ne da vezati na nikak način glede na kraj, kje se ima ustanoviti laSka pravna akademija.
.tiospodareka organizacija*. ,Prim. List" je mislil, da mora nekaj reči na vse ono, kar smo priobčili v zadnjem času o tisti sloveči gospodarski organizaciji na katoliški podlagi. So bili pač slučaji, ki so jasno pričali, kako sleparijo klerikalci svet z raznimi bilancami, ki so na videz jako ugodne, ali ako jih pogledaš bliže, pa — falzificirane, in bilo je slučajev, ko se je jasno pokazalo, kako tirajo brezvestni posvečeni konsumarji ubogo nevedno ljudstvo v prepad prav s tisto zagnano gospodarsko organizacijo. Zlasti kričeč je bil slučaj v Vitanju na Štajerskem, kateri smo "».' neje popisali. Državni poslanec, duhovi... Jckar, je zasnoval konsum • Vitanju, duhovniki so ga vodili, naročali blago, izplačevali, imeli sploh vse v rokah, in za konsumom je stala tamkajšnja posojilnica. Odbor pa je bil jako previdno sestavljen iz samih kmetov, ki nimajo niti pojma o zadružništvu, češ, če bo kaj nevšečnega, bodo krivi kmetje, ne pa mi, duhovniki. In res je prišlo tako. Pred sodnijo so izpovedali ubogi kmetje, da niso imeli nikake besede pri kon-surau, da niso potrebovali konsuma, blagajnik je rekel, da ni nikdar videl blagajnice od znotraj, in pri obravnavi je sam drž. prav-dnik povdarjal, da so bili kmetje zapeljani od duhovnikov. To je tudi res. Konsum ima pri vitanjski posojilnici dolga  19.370 K, na
blagu pa je dolžan 2674 K. Čista izguba, ki jo morajo plačati kmetje, znaša i 17.309 K. To je lepa svota, katero bodo morali plačati, in vrhu tega jih.je zadela Se sramota, da so bili obsojeni v zapori Vse radi katoliške organizacije. Tako lepe sadove rodil To naj pove ,Prim. List", ne pa da zvrača krivdo na — liberalce! To je že pre-neumro. K-*« pa mu bo verjel, da bo službo**! <p«UKakein ^podjetju, kjerJaaajp besedo klerikalci, kak liberalec 1 Kdo to 'verjame ? Menda nihče. Zato je jako otročje zvračanje krivde radi nesreče, v katero so pahnili kmete latinski duhovniki v Vitanju, na liberalce. JJrismoda1 ¦ — ¦                  -
Pri tem pa še piše dalje, kakor da je napredna stranka sovražna zadružni misli. To ni res, in tudi interpelacija dr. Tavčarja povdarja, da naša stranka ni nasprotnica zadružništvu, ali proti izvajanju zadružništva na tak način, kakor delajo klerikalci, pa se mora vpreti vsakdo, kdor ima srce za našega kmeta, Zato tu ponovno svarimo kmete in obrtnike, naj se nikar ne vežejo v društva tistih politikujočih duhovnikov, ki s konsumi in stičnimi »kmetijskimi društvi" gospodarijo, kakor sami hočejo, ali odgovornost /.vračajo pa na ledje kmeta t V tako nesrečo utegnejo priti, kakor oni v Vitanju! Tu vidite, kam pripelje katoliška organizacija. Ako ni pri takih rečeh pameti in poštenosti v vodstvu, mora Hi vse rakom žvižgat. Zegni no pomagajo nič. Posvečeni gospodje pa po navadi tudi ne gledajo pri takem početju na prvi pogoj za tako društvo, to je, ali je sploh potrebno v tem ali onem kraju, marveč si kar omislijo kako tako društvo, ker se ponavadi pri tem dobro živi, se zabije dolgi čas in pa kakega a liberalnega* trgovca bi se utegnilo spraviti pri tem ob kruh. Take« je po navadi podlaga raznih katoliških konsu-mov ali .kmetijskih društev*.... Vitanje govori glasno; kmetje, poslušajte ta glas, ako hočete dobro samim sebi, ter ne sledite tistim ,prijateljem*, ki vas gonijo na opolzko pot katoliškega zadružništva. Tam prerado spodrsne.,..
Pcrinčlču lu njegovi Ferpetu! je postalo dolg čas v zaporih, zato sta prosila, da se ju pusti na prosto do obravnave, ali so*, i* te njune ponižne želje ni hotela vslišati.
Dela na bohinjski železnici od Podbrda do Št. Petra so oddana. Prvih pet kosov od Podbrda do Ajbe (km 35.550 do km 07.412) je dobila dunajska tvrdka Redlich in Berger, ostale Štiri od Ajbe do Št. Petra (do sm 92.850) ter zvezno črto s postajo južne železnice pa laska tvrdka Sard-Lenassi. Tvrda Redlich je znana, ker je gradila pe-darlsko, dolenjsko in še druge železnice. Za prvih 5 kosov je zahtevala tvrdka Redlich 15.081.000 K, tvrdka Sard-Lenassi pa za l,027.0uQ K manj; vendar so dali delo prvi, ker je biia druga ponudba bržčas vseskozi prenizka. Tvrdke so obljubile, da se bodo posluževale v prvi vrsti le domačih ljudij in
živine.  Upati je, da se  prične z delom v kratkem.
Ovaduhi Elcmanjcev. —Rimskaroka ruje neprestano proti Ricmanjcem. Kako se jih ovaja ter laže o njih, o tem priča ta-le slučaj: Na nekem zidu so igrali otroci z malimi kamenčki. En tak kamenček je odletel z zida ter zadel — latinskega kaplana Kran-Čiča, ki je Sel slučajno mimo iz BorSta. Otroci ga niso zapazili in ga tudi 'niso-mogli,- ker so bili obrnjeni proč od poti. Krančič je nesel tisti kamenček takoj orožniku z naročilom, naj ovadi dogodek v Kopru. To se je zgodilo, in neki fantič je bil obsojen na 12 ur zapora. Latinski kaplan mora biti res vesel takih vspehov. Po taki poti si pridobi gotovo tudi vso ljubezen Ricmanjcevl
Občinske volitve v konanskl - koj-Sčanskl občini so se končno vendar le vršile. Klerikalci "ali županova stranka so zmagali v tretjem in prvem razredu, v drugem pa naprednjaki z 10 odborniki z večino 27 glasov. Ako bi bila vladala poštenost pri predpripravah za te volitve, potem bi bili zmagali naprednjaki na celi črti, in konec bi bilo rje, ki razjeda to veliko briiko občino. Velika večina volilcev je bila skrajno nezadovoljna z občinsko upravo, zategadel pa so hoteli odstraniti sedanjega župana z njegovimi pajdaš ter izvoliti druge može, ki bi boljše upravljali občino. Ali župan si je znal pomagati. Volilni imenik je bil pravi unicum, in volilci niso dobili listkov za volitev v roke. Kakih 500 jih ni dobilo, in niso mogli voliti. Ljudje pa so drugače Se premalo izvežbani, da bi se sami pobrigali za to, flli imajo vse potrebno za volitve ali ne, in župan z nunci, ki so gibali na vseh koncih in krajih, je imel koncem konca lahek posel, da je zmagal. Zmagal je res, ali med občinarji je radi tega nastala le Se večja nezadovoljnost, in ako pogleda okoli sebe, pa vidi, kako malo" je njegovih pristašev. V komisiji marsikoga ni hotel poznati, in celo znani ljudje niso smeli voliti, ker so bili dru-; gara vpisani. Proti volitvam je vložen povsem j opravičen rekurz, in ako pojde pri drugih volitvah kaj bolj polteno, pa zmagajo naprednjaki v vseh treh razredih. Več prihodnjič. Turlstlka t SoSkl dolini. ~ Lepo hvalo gospodu piscu v Štev. 38. .Soče*, ki se z nami trudi oživljati zanimanje za planinsko društvo in turistiko v slikovitih naših krajih, a žal ostane bržkone tudi njegova poezija .glas vpijočega v puščavi". Koliko se je podpisani že prizadeval vzdramšti zaspale ude, unemati jih za divno krasoto naSih dežela in za blag namen omenjenega društva, ter prositi jih gmotne pomoči. Zaman je bila vsaka prošnja — šaman najprijaznejša beseda. — Vnel se je za krasno naravo vsak —-navdušen je postal; a ko je segniti v žep, ga mine poezija, dolžuje raje od leta do leta svoj pripomoček in gre danes daleč proč v stran, če iščeš pomoči pri njem.
Ali nismo pisali dovolj, prosili nemarne člane, da se venderlt odkrižajo te za nas naj-
večje sitnosti zastalega dolga? Predočilismo jim pogubo tega idealno lepega zadružništva — trdovratno so prezirali dolžniki vsa lepa in prijazna naša pisma, da se čutimo prisiljeni poseči po najzadnjem sredstvu. — Žalostno dejstvo v deželi, kjer cvete narava kakor divni raj, kjer rečice šume Gre-gorčič-evo pesem, kjer se rodi divja koza in srna, kjer nam morje blišči na znožju neskončnega gorovja — odpro se nam troje dežele in tuja nam država, kjer vidimo mo-močne ledenike in večni sneg in v lagunah parnike ob enim.
Vname se za to vsak, a pomoči ga praSaj za blagi tvoj namen — obrne ti hrbet, ne vidiš ga čedalje! Ni čuda, da smo toraj žalostni, obupani, nezmožni, ko nam odtegne roko vsak, če ga prosimo .gnade«. Ali nismo Vam bili hvaležni, ko ste nas podpirali zvesto ? Hvaležni Vam bodemo tudi za naprej, ugledimo Vam pot do bisernega slapa, do hriba strmega, do srebrne planine in sinjega neba, a dajte nam pomoč — pomoč nam dajte, če čutite res z nami za •Slovensko stvar".
Odbor »Soške podružnice Slov. planin, društva*.
ToSa, — V soboto popoludne je padala v Gorici toča, in sicer prvotno popolnoma suha, potem pa z dežjem. Po vrtovih v mestu in v bližnji okolici, zlasti pa od Podturna do Št. Petra, je storila mnogo škode.
Tioren latinski duhovnik % vaorno kuharico. — Iz Rodika smo dobili obfiirnejl dopis, iz katerega posnemamo to-le:
•Kdor se hoče prepričati, kakšne ova-cije uživa naš nuno lože Elsnic za svojo umirijo v Rodiku, naj pride gledat, povpraševat in poslušat, in izve, Sploh je sodba taka — da se ga sam ljubi Bog usmili, Toliko sovražnikov si je ta nepremišljeni gospod nabavil, da ga nihče le srečati ne mara več. Na cesti, v javnih lokalih, doma, na polju celd in po drugih vaseh toži domače verno ljudstvo; O, da bi nas vendar kdo rešil tega pastirja, in mir bi zavladal v občini 1 Namesto, da bi ljudje vsaj ob nedeljah hodili k sv. mali poslušat besedo božjo — pa hodijo med tem po ulicah ter se vprašujejo: ali tudi danes »šinfa* v cerkvi P
Dopis v listu »Sočo*: Kdo je kriv greha P je župnika tako razburil, da ga je čital v cerkvi pred glavnim oltarjem, od koder se ima oznanjevati in razlagati božja beseda. Ali sedaj je cerkev pribežališče — politike! Posamične stavke je prečitaval in razkladal dopis tako, kakor da bi zbiral ječmen in fižol h lonca. Lasje so se mu jezili, jeza je švigala iz grla, kričal in obrekoval je g. župana tako surovo, umazano in lažnjivo, da je bilo pričakovati — prsta božjega. To se je godilo 26. apr. t 1. predpoldne ob dežju in sodri. Zasramoval je županove sive lase, da je 53 let star, hodil po Štajerskem s trebuhom za kruhom, da je črn, ko grob, da je imel ženo na smrt bolno in Se drugo,
Zapiski  mladega potnika.
RISe B. V.
(Dalje.) Omeniti bi bilo treba še, da je bil stari Jeruzalem obdan od trajnega zidovja. Prvo je bilo zavarovano s šestdesetimi, drugo iz dobe židovskih kraljev s štiridesetimi in tretje z devetdesetimi stolpi. Drugo zidovje je največjega pomena v dokaz, da je Oolgota ležala izven mesta. Ostanki tega obzidja so se naSli na vzhodu cerkve sv. groba, ta prostor imajo sedaj Rusi v svoji posesti. Trinajst let po Kristovi smrti je začel Herod \gripa zidati tretje zidovje; odslej je grič Golgota pripadal mestu. Bedasto bi bilo iskati Golgoto tam nekje pri jami Jeremije, ker je tam neki holm podoben lobanji. Vsi oni,* ki so priromali h grobu Gospodovemu z vernim srcem, niso bili osleparjeni. Grob Kristov je tam, kjer je Konstantin zidal svojo baziliko, kjer so križarji gradili novo svetišče in kamor roma vsak, ki pride v sveto mesto. Veleučeni učenjaki so se prav pošteno urezali. S Madnom razumom so hoteli uničiti spoštovanje pred svetimi mesti na Golgoti. Srce je zmagalo nad razumom, namere °nih, ki so hoteli proslaviti svoje ime in iztrgati iz neštetih src vero, da se je odigralo tam poslednje dejanje najveličastnejše tragedije, se niso posrečile.
Ko sem prvič hodil po via dolorosa do vrat sv. Štefana, zavil sem na levo v neki temen, vlažen prehod. Srečal me je tu in tam kak Muhamedanec, ali kake bule v dragocenih svilenih oblekah. Radovednost se je zbudila v meni, ko sem zagledal pri kraju te obokane ulice ogromno ploščad. Skoraj me zavrne turški vojak* kričeč besedo »rut«, kar pomeni nazaj. Vedel sem, da se razprostira tam sveti okraj, haram.
Danes hočem obhoditi haram od zunaj. Svojo hojo začnem pri vratih sv. Štefana. Potnik, kateri pride v Jeruzalem, se navadno ne spominja, ker je zatopljen v premiš-
ljevanja, tikajoča se lastna vere, da je Jeruzalem tudi Muha-medancem sveto mesto, in da je kamenita kupola s sveto skalo njih največje svetišče za kabo v Meki.
Prorok Joel prorokuje, da bode Bog zbral vst narode in jih peljal v dolino Jozafat, tam bode poslednja sodba. Dolina Jozafat je vsa pokrita s kamenitimi ploščami, pod katerimi spijo sinovi Abrahama večno spanje, njih sorodniki so jih pokopali v veseli nadi, da bodo mrtvi, ki so tu pokopani, sprejeti v raj. Izraz dolina Jozafat ni prav nič točen in natančen. Pravzaprav to ni dolina, ampak globoka zareza, v globočini je struga Kidrona. Židovski grobovi se nahajajo na klancih, kateri mejijo na Oljsko goro »nuhame-danski so pa pod zidovjem tiarama. Suha sti-^d pa deli Žide od Muhamedancev, kateri tudi verujejo, da bode oni, ki je tu pokopan, deležen vseh slasti raja. Jezus je Muha-medancem prorok, kateri bode skupno z Muhamedom sodil v tej dolini človeštvo. Muhamed bode imel svoj sedež, s katerega bode sodil na Moriji, to je na haramu, Jezus pa na Oljski gori, tam, kjer je sedaj ruska cerkev. Od Morije do Oljske gore bode potegnjena vrv, tanka kakor las, pravične bodo angeiji nosili preko prepada, grešniki pa bodo hodeči po tej vrvi telebnili navzdol. Citat iz proroka Joela je priprost, suhoparen izrek. Gibčna in živa arabska domišljija se gaje polastila in stvorila iz njega pristno orijentalsko bajko, spominjajočo skoraj na Tisoč in edno noč. Ista domišljija je opletala celi haram z vencem podobnih bajk. Grobovi ob mestnem zidovju, katero pa služi tudi ob ednem kot obzidje harama, so jako priprosti. Grobni spomeniki so pravokotni, rakvi podobni. Edini okraski so turbani, kateri so zeleno pobarvani, ako pripada pokopani prorokovi rodbini. Pot ob zidovju pač rti posebno složna, posejana je s kamenjem, vse je golo, le tu in tam pest maha. Nekateri grobovi so že na pol razdrti. Prav radi verjamemo, da zavzema haram četrtino starega mesta, ako hodimo v popoldanski vročini ob obzidju. Slednjič se pri-
kaže nekak stolp, ako pridemo bližje, spoznamo, da so to sloveča zazidana zlata vrata, skozi katera se je pomikal na cvetno nedeljo sprevod s Kristom na oslici v mesto. Arabci imenujejo ta vzhodna zlata vrata tudi rajska vrata. Blagi, ali vendar bojeviti Omar jih je dal zazidati. Prerokba sicer pravi, da se bodo ta vrata še le otvorila ob času poslednje sodbe, ali neko sporočilo se glasi, da bode sovražnik prodrl skozi ta vrata, zazidana od Omarjevih časov do danes. Tudi Carigrad je imel bojda svoja zlata vrata, o katerih je bila razširjena podobna prerokba, da bodo Turki tam vdrli v mesto. In res se je to izpolnilo. Pri vzetju Carigrada 1.1453. so zmagovalci pridrli ravno tam v mesto. Sultan Muhamed je takoj naročil, da se zazidajo, da ne bi morda postale: ista vrata usodepolna za njegove vnuke in pravnuke.
Skoraj dospem do ogla haramovega obzidja. Tam so pod zemljo takozvani hlevi Salomonovi, ki so služili križarjem. Krščanski vitezi z zapada so gotovo mnogokrat ponosno jahali na svoji težkih konjih skozi bližnja konjska vrata v dolino. Tu se združi dolina Jozafat z dolino Hitiom. Odtod se nam nudi širen pogled na vzhodno in južno okolico Jeruzalema. Priznati moramo, da ni pokrajine, katera bi bila tako neznansko pusta kot judejsko gorovje, posebno v bližini Jeruzalema. Nikjer ni krpe zelenja, katera bi razveselila oko in ki bi budila spomin na zeleno vegetacijo naših krajev. Vse je sivo, gore, planjave, zareze. Povsodi je le kamenje, katero nekako utrudi oko in učini, da postane duša žalostna in potrta. Osamljeni Beduini in leno stopajoči žuljavi velblodi nas ne zamorejo razvedriti. Kakturi in agave so že sedaj pretegnjene s plastjo prahu. Na to pridem do afrikanskih vrat, skozi katera so spravili ostanke žrtev iz templja na prosto. Jeruzalemu, kateri je bil šestnajstkrat od sovražnikov vzet, je pretila vedno največja nevarnost s severa in zapada. Edna najčastitljivejših stavb je Davidov grad na gori Sionu. - Najznamenitejši izmed vseh stolpov na gradu je Hipik s svojim zobovjem in baštijami.
kar pa ne spada veC v javnost. Vso resnico, ki je bila v imenovanem dopisu, je gosp. župnik Jože preoblekel v grdo raztrgano in lažnjiTo obleko. Pa saj g. župnik v cerkvi, kar hoče, govori, ve tudi, da mu ne sme nihče ogovarjati. Torej nastavlja zanjko, pa upamo, da se t cerkvi nikdo vanjo ne vjame. —Trpe občani pod njegovim jarmom, pa tudi on nima te dni sladkih ur, tudi kuharica mu menda ne roji več po glavi. Zakaj? Zato, ker bo moral v Sežano k c. kr. sodniji. Tožen je radi žaljenja na časti, ker je v cerkvi župana javno obrekoval in žalil. Skrbite tudi, da ne postane kedaj ,Soča' prorok, ko piše, da utegne iti vaša jezična kuharica ,per Sup\ Strmi, prijatelj, kaj si upa ta ženska. Dne 9. t. m. popoldne je ta jezična kuharica vstrelila s samokresom iz farovža skozi okno proti oknu Sol sobe, v katerej je bil istodobno g. učitelj. Na ulici je bilo tudi več ljadij, ki so se od strahu povpraševali, kaj da je v farovžu, ko se videli, da se kadi skozi okno; na srečo, da kroglja ni nobenega zadela! Cela dogodba je sedaj v rokah orožnikov. Izid takih hudobij mora priti v javnost, kajti mera je že prenapolnjena.
Lep izgled iz župnijskega grada. Gradiva je Se eno breme, pa naj ostane za prihodnji dan. Danes le Se to:
Cujte in strmite, kaj se Se godi v Rodita 1 G. župnik Jože Elsnic ima tudi silno moč v rokah, ne samo v jeziku. Baje se je izrazil, da se ni enega v vasi posamično ne boji. Evo slučaj: Kmetic pride v tresočih se hlačičah h g. župniku v farovški grad. Ko se malo zbesedita, — (mislim zaradi nekega denarja, to je umevno!) zgrabi g. župnik Jože Elsnic kmeta, strese ga ko mačko, in ga nese iz grada, kakor Krpan suho kobilico. Ka je to lepo? Ej, bo treba pogledati v — Ricmanje! !¦
Iz tretjega nadstropja je padel v ulici sv. Ivana 5 letni Ivan Ernat, Otrok se je spustil po vrvi čez okno ter padel na streho lope. Poškodovan je močno na glavi, vratu in nogah.
? Ronkfh je ubil občinski stražnik Colomban nekega Jos. Colauttija, katerega je spremljal domov po odgonu. V krčmi sta se nekaj sporekla, stražnik je vzel sabljo ter udaril Colautt*ja po glavi in ga potem Se prebodel. C. je bil takoj mrtev. Stražnika so zaprli. Storil je to baje v veliki pijanosti.
Zaprli so meSetarja Josipa Louvierja in Angela Braulina, ker sta zapletena v goljufije z zaprtima bivšima dijakoma Kerkoč in Žerjal. V preiskavi preti ten;<* se razgrinja vedno širše polje goljufovanja; goljufala sta tudi nekega bankirja v Gorici. i>isleparjene svote in še pripravljene bi znašale okoli četrt milijona kron.
Kmetijski shod v Kobaridu se bode vršil v nedeljo dne 34. t. m. po veJernicah, pri tej priliki bodem razkazoval novejše mlekarske stroje, sosebno one za preiskovanje mleka na njega vrednost. — M. Ivančič.
Pod tiak je padel pri Divači sprevodnik H. Hdgelberger, in sicer po nesreči. Kolesa vagonov so ga popolnoma pretisnila in zmečkala. Pokopali so ga v Divači.
0 veselici v Škrbini, ki se je vršila dne 3. t. m., Brno dobili te dni obširen dopis, katerega pa, ker je reč že zakasnela in ker nam primanjkuje prostora, ne moremo priobčiti v celoti. Posnemljemo pa iz dopisa, da je veselica vspela dobro in zadovoljivo na vse strani ter je bila prva majnikova nedelja v Škrbini 1°^ praznik. Letos slavi društvo »Narodni dom*, katero je priredilo veselico, s»rojo 13-Ietnico, kar je glede na društva tamkaj že precejšnjega pomena. Člani so skoro vsi fantje v Škrbini. — Dvorišče g. Adamiča, kjer se je vršila veselica, je bilo jako divno okrašeno, zastave so plapolale po Škrbini, pred vhodom na dvorišče je stal mal slavolok z napisom: Dobro došli! Popoludne so prišli taraburaSi iz Komna, katere so slovesno vsprejeli. Petje, kakor tudi igra, vse je ugajalo, ker so bili v redu naučeni in izvežbani igralci kakor tudi pevski zbor. Lep dan je bil 3. maja za Škrbino, in tako kmalu ga ne pozabijo.
Sprememba poSpoSte Kostanj evica-fiublje. — Vsakdanja peš-pošta med poštnima uradoma Kostanjevica in Rubijo spremeni se z 2!. majem t. i. v vsakdanjo poštno vožnjo s sledečim voznim redom: odhod iz Kostanjevice ob fl-30 uri dopoludne in odhod iz Opatjegasela od 7'25 uri, prihod v Rubije ob 8*15 uri dopoludne; odhod iz Rubije ob 11'45 uri dop., odhod iz Opatjegasela ob 1250 dop., prihod v Kostanjevico ob 1*40 uri pop.
Fantje t Batu J ah priredijo dne 24. t. m. javen ples v gostilni g. Alojzija Slamiča,
Slovensko trgovsko društvo »Merkur* t LJubljani naznanja, da se iščejo potom društvene posredovalnice od strani gospodov trgovcev naslednje moči v name-ščenje: 1 kontorist za Ljubljano,' 2 pomočnika špec. stroke za Ljubljano, i pomočnik Speč. stroke za deželo, 2 pomočnika manu-fakt. stroke za Ljubljano« 1 pomočnik ma-nufakt. stroke za Celovec, 1 blagajničarka za Ljubljano, 1 blagajničarka za deželo, In 1 učenec za manufakt, trgovino v Ljubljani.
Od strani nastavljencev iščejo naslednji službe: 3 pomočniki špec. stroke, 1 pomočnik manufakt. stroke, i pomočnik mešane stroke, 2 pomočnika špec. in manufakt. stroke, 3 pomočniki Speč. in želez, stroke, in 1 kontorist za mesec oktober.
.Društvo avtonomnih uradnikov In uslužbencev za slovenske dežele". — Vsako dobro delo ima svoj jas. Ta pregovor smo imeli pred očmi, ko nam visoka c. kr. vlada po večkratni opetni predložitvi ni potrdila pravil »Društva avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske dežele". A zdaj pa visoka vlada društva ni prepovedala, in to sme v smislu postave svoje delovanje pričeti. Da je bilo to društvo prepo-
trebno, za naše socialno življenje neprecenljive važnosti, kaže že dejstvo, da se je že dosedaj oglasilo k pristopu nad 100 udov. Kdor ve, kolike važnosti so ravno avtonomni uradi za flarodno-gospodarski razvoj našega ljudstva, ta pač ne more zanikati, da je neprecenljive važnosti zjedinjenje in solidarno delovanje avtonomnih uradnikov in istih predstojnikov. Kakoršno je gospodarstvo in ura-dovanje avtonomnih uradov, tako je tudi ljudstvo 1 Namen tega društva je, zediniti vse uslužbence avtonomnih uradov v društvo, v močno vez, da si izboljšajo svoje gmotno stanje in zagotovijo boljšo bodočnost, in da delajo edino in solidarno za blagor ljudstva, kojemu služijo. I. občni zbor »Društva avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske dežele* se vrši dne 1. junija 1903., bin-koStni ponedeljek, ob d^imVZ^miStofma gostilne Hodnik. 1. Pozdrav sklicatelja. 2. Čitanje društvenih pravil. 3. Vpisovanje udov. 4. Volitev odbora. 5, Sklepanje o raznih predlogih in nasvetih. 6. Slučajnosti. 7. Poučni govori. Po zborovanju ob i. uri banket, ko* vert 2 K. Kdor se želi udeležiti banketa, in kdor želi priti prejšnji dan in imeti prenočišče, naj se oglasi vsaj do 25. majnika z dopisnico Ivanu Kač v Žilec.
V novejšem času hoče nesolidno tekmovanje sloveče ime starih preskuSenih rogaških mineralnih vod (last štajerske dežele) v prid njih vrelcev obrniti. Radi tega pribijemo, da sta edino »Tempel" in ,Styria-vrelca* pristni rogaški kisli vodi. Pri nakupu je paziti na naslovni listek (etiketo), na katerem je označeno ime dot. vode ter štajerski deželni grb (panter) v srednjem polju; na plutovem zamaSku je užgano St. landseh. Rochitscher.       4
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Biankini je utemeljeval svoj predlog, da se pozove vlada, da se odpravijo agenti, katere je poslal ban v Gislajtanijo, ter naj se navedejo vzroki, zakaj se je uvedla predpreiskava proti tiskarnam v Ljubljani, ter naj se poskrbi za pomirjen je radi tega nastalega razburjenja. Kdrher je rekel, da se ne more avsir. oblastim ničesar očitati. 1 ; piurišho v Ljubljani se je bavilo z vprašanjem, kako stališče naj zavzame nasproti spisom, v katerih se je sodilo, da so tiskani v Ljubljani. Tudi ne ve nič o kakem usodnem vplivu dogodkov na Hrvatskem na našo polovico.
MaiilfcstacIJskl shod v Trsta radi dogodkov v Hrvatski se je obnesel vrlo dobro. Govorili Mandič, Rvbaf, Kopač. Sprejeli ostro resolucijo proti zatiranju Hrvatov.
Vnaitja trgovina Avstro-Ogrske. — V vnanji trgovini Avstro-Ogrske v 1. 1902. je znašal uvoz 1720*3 milijonov kron, izvoz pa 1913*6 milijonov. Aktivum trgovinske bilance 193*3 milijonov se kaže torej po ko-nečnoveljavni določitvi v trgovinski vrednosti za 46 milijona kron večji nego je znašala provizorična štavilka, objavljena začetkom leta.
Cisti dobiček poStne hranilnice. -
Minolo leto 1902 je imela . postna hranilnica čistega dobička za 5,107.955 K. Pri poštno hranilnem uradu na Dunaju je službovalo 1. 1902. oseb 2032; med temi 708 uradnikov, 172 računovodij, 731 pom. uradnikov, 16 knjigovodkinj, 216 kalkulantinj, 73 uradnih in 56 pomočnih služabnikov, 60 strežnikov.
Odbor »Društva svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava* na Dunaja", voljen na ustanovnem občnem zboru dne 15. maja t. 1., se je sestavil tako-le: predsednik: med. Gabr. Hočevar, podpredsednik: lil. B. Baebler, tajnik: fil. Fran Kobal, blagajnik: jur. R. Celestina, knjižničar: fiJ. Milan Serko, arhivar: jur. Pran Tavzes, gospodar: fil. Leopold Andree, namestnika: fil, Gvidon Sajovic, jur. Fran Seničar7Pr^ Rudolf Grošelj, fil. Matija Pire.
Hrvatska. — Policija je preiskala uredniške prostore soc. lista »Slobodna Rieč* v Zagrebu ter aretirala dva urednika ter več prisotnih soeijalistov, skupaj 32 oseb. Vrata v uredništvo so zapečatili. Preiskava se je vršila tudi v nadškofijskem semenišču. Glede spopada med kmeti in vojak! v Križevcih se potrjujejo čudovite vesti. Štirideset kmetov sojaki baje postrelili. Kraj je popolnoma zaprt od vojakov, tako da podrobnosti o rečeh, ki se tam godijo, ni mogoče izvedeti. Hišne preiskavo v Zagrebu so kar v ednomer na vrsti, posebno stikajo po uredništvih, »Obzoru* so zagrozili, da ustavijo list, ako bo Se kaj pisal o hrvatskih razmerah. — Po hišnih voglih v Ljubljani je bilo prilepljeno v nedeljo polno listov z napisi: »Proč z zverinskim banom! Živela Hrvatska i Dol! z Ma-žaril* — Poroča se o novih izgredih po raznih krajih Hrvatske. Od Zagreba do Va-raždina je zasedlo vojaštvo vse železniške proge. Vse je napeto do skrajnosti, vse kakor pripravljeno na boj.
Balkan. — Turčija se hoče baje obrniti do velevlasti, da bi odpoklicale vojne ladje izpred Soluna. — Učitelji in profesorji v Bolgariji hočejo organizirati po vsej deželi protestne shode ter se obrniti za pomoč na vse evropsko časopisje radi preganjanja bolgarskih učiteljev v Makedoniji.
Zahvala.
Podpisani si Štejem v posebno dolžnost javno zahvaliti gospoda Ko-ritnika, tukajšnjega sedlarja v ulici Corso Gius. Verdi, kateri mi je na novo z vato podvlekel in uredil s posebno spretnostjo mehanično nogo, ortope-dični del. Za take poprave sem moral vedno pošiljati na Dunaj, kar mi je provzročalo le sitnosti in velike stroške.
V znak hvaležnosti in vdespošto-vanja sem siljen ga javno pohvaliti za res umetno izvršitev dela ter ga vsakomur prav toplo priporočati.
Josip Schwarz.
Pred jaiskimi vrati sta se ob času prve križarske vojske utaborila Tankred in Bogumir Bujonski. Poslednji je prvi skočil s svojega lesenega stolpa na zobovje obzidja in skoraj je bil potem Jeruzalem v kristijanskih rokah. Dama-skova vrata so križarji odprli od znotraj/pred njimi se je utaboril knez Robert iz Normandije s svojimi Vlamci. Pri teh vratih končamo svojo hojo, tr^aia je dobro uro.
Solnce se je bližalo zatonu, ko smo jahali na potr-i pežljivih, dolgouhih oslih po cesti ob mestnem zidovju v Jozafatsko dolino. Ime te doline zveni vrlo čudno. Oni dan, ko se bodo razlegale med Morijo in Oljsko goro trobente angelov in oznanjale mrtvim vstajenje, bode dan jeze in maščevanja. Domišljija Orcague in Michelangela je ustvarila strašne prizore poslednje sodbe, da prime človeka groza in trepet, ako misli na fizične in duševno trpljenje onih, kateri so zavrženi od Boga očeta. Gomile se bodo odpirale, mrliči zaviti v mrtvaške prte bodo vstajali in se skesani podajali pred sodnika, vest jih bode pekla, kesali se bodo svojih prestopkov in grehov, vsi žalostni trenutki njih življenja, grenki spomini na hude nezgode jih bodo zopet trpinčili. Pripovedoval sem Vjeri Afanazijevni ono arabsko bajko, da bode razpeta tanka vrv od zlatih vrat do Oljske gore. Pravičnike bodo nosili angeli črez prepad pred Kristov prestol. Kak prizor bode to, ko se bodo telebali grešniki v globo-čino. Kidron, čigar struga je suha, se bode spremenil v Aheron; Čolnar Haron bode z veslom priganjal grešna duše, naj se podvizajo.
Gobavi so ležali sredi pota v prahu, kazali svoje gnile rane, roke in noge brez prstov; odmaknili so se v poslednjem trenutku, skoraj sta jih osla pohodila. Getzemanski maslinov gaj smo pustili na desni strani. Pot je peljala # ob peščenih, neplodnih obronkih. Skupine grčavih oljskih dreves so nekoliko oživljale te puste klance. Dospeli smo
do vrha. Sredi zagrnjenega prostora je mesto Kristovegaj vnebovzetja. Osla smo morali pustiti pred vrati. Muhame-danci častijo proroka Jezusa, nad mestom vnebovzetja so| mu postavili mošejo. Rusi so sezidali na vrhu Oljske gore j stolp. Končno sem našel ruskega cerkovnika, ki je mirno sedel pri večerji s svojo rodbino. PoveČerjal je, vzel ključ, Šel za menoj in otvoril vrata, katera vodijo na.stolp, odkoder se vidi ves Jeruzalem. Nismo zamudili solnčnegaj zahoda. Pogled z lin stolpa je nepopisen. Sveto večno j mesto leži razprostrto pred našimi očmi. Obdano je od vseh strani od zobatega zidovja, katero varujejo pred napadom sovražnika stolpi v gotovih presledkih. Silno je to obzidje s svojimi stolpi, bastijami in mestnimi vrati. Veličasten vtis napravija haram s sahramošejo, katere kupola je največja izmed vseh neštetih kupol, katere se dvigajo nad cerkvami, džamijami in vsakim poslopjem v zrak. Občarujoč je vidik proti Jordanu. Raztrgano, golo, neobljudeno gorovje se razprostira ob vstočni strani, da še' celo kos mrtvega morja je viden. Jeruzalem se je kopal v vseh mavričnih bojah, v najživahnejših in najdelikatnejših nijansah, nad mestom se je nadaljevala ta čarobna igra boj, katere so se spreminjale, raztapljale in prelivale, da je bila to prava fata morgana, Dolina Jozafat je bila že povsem zavita v temo. Mehko noč je vedno bolj razprostirala svoje peruti, pihale so zefirske sape in oslajale ozračje, tisoč luči je razsvetljevalo noč. Jahali smo mimo mesta, kjer je bil kamenjan sv. Štefan, spominjal sem se na sliko Francie v vili Borghese. One divno lepe solnčno zelene pokrajina, katero je Francia čaral na platno, tu ni mogoče najti, sama skala kakor daleč sega oko. Ta zemlja je podajala ideje vsem veleumom in oni so jih izpopolnjevali v svojih umotvorih, črpali iz svoje duše in domišljije in ilustrovali sveto pismo na nedosežen način. Mukari je tiho prepeval otožno arabsko penen. Zobovja mestnega obzidja ni zakrila svetla noč. Prikazala so se Damaskova vrata s svojima stolpoma, fantastičnimi nad-
stavki, bastijami in linami. Vsi dučani so bili skoraj že zaprti, tu in tam je brlela kaka slaba luč, gladni volkom podobni psi so ležali na kupih smeti in glodali kako kost-Vjera Afana^ijevna je želela iti v cerkev svetega groba.
Cerkev je bila še odprta, običajno se oddajo ključi zvečer paši jeruzalemskemu in v jutro pridejo otvorit. Stražarji so še vedno ležali na svojih prepogah. Muhemedanec, kateri je stal pri vratih, je obljubil, da se vrata ne zatvo-rijo, predno ne zapustimo cerkve. Vjera Afanazijevna je poljubila mazilni kamen nasproti vhodu, potem sva šla do svetega groba in vstopila. V angeljski kapeli, kjer so angelji oznanjali Mariji Magdaleni, Mariji, materi Jakoba, in Salomi, da je Krist vstal od mrtvih, so molile in popevale ruske žene svete pesni. Gospa jih je vprašala, iz katere guberni/e da so in jih prosila, naj nadaljujejo *voje petje, katero je donelo tako blagoglasno in zamolklo v tej nizki in ozki kapeli. Sklonim glavo in stopim k svetemu grobu. Nikdar nisem čutil v tej meri ves čudoviti pomen misterija Kristove smrti kot v onem trenutku. Grški duhovnik je stal pred priprosto, v sredi menda razpokano mramorno ploščo. Vzdrgetal sem, ko sem se spomnil, kje da stojim. Na plošči je ležal raztresen denar, umazan denar. Ob steni so stale tri steklenice z etiketami graškega piva, v katerih je bilo olje. Vjera Afanazijevna se je prekrižala, trikrat poljubila ploščo in potem vprašala grškega popa, zakaj ni zažgal njeno v kotu slonečo debelo svečo. Iz bližnje kapele je donelo milo petje ruskih žen. Pop je poškropil roke z duh-tečo blagoslovljeno vodo. Ali naj dvomimo, da je Krist od mrtvih vstal, naj verujemo onim, katerim je Jezus Krist Človek in nič drugega? Dobro, žene onega jutra niso našle trupla, kam je izginilo, kdo ga je odnesel. Odgovorite, never-niki! Ali je truplo strohnelo v treh dneh? Kdo se je osmelil oslepariti neštete generacije?
Vsa temna je bila že kapela sv. Jelene in pogled po onih stopnicah . navzdol je bil vrlo tajinstven. Od daleč je
UVilhelmov obliž.
Ta ob.iž, ki se izdeluje izključno le v lekarni
Frana Wilhelma
o. kr. dvornega zalagatelja v McMRkircben, Spodnje Avstrijske
se rabi z dobiim vspeifm v vsakem slučaju, ko se sploh rabi kak obliž.. Posebno koristen pa je pri starih nevnetljivih bolečinah, kakor pri knrjih očesih, roženlcl itd BotiCno bolno mesto se očis i, potem se obliž namaže na kos lof ta aH usnja in se nanje položi. Cena zavitku 80 Tin. 12 zavitkov 7 kron, 5 ducetov 80'knrtr V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva).
Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dob', vrSi se poS]J«tev direktno.
Anton Pečenko
Vrina ai.ia S -	GORICA priporoča	Via Giardino 8
pristna bala	j^Ap.	briških, dal-
Inftrnavlna	^tOKT	matinskih in
iz vipavskih,	*%T&F	tatarskih
furlanskih,	W	vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na		
vse  kraje  avstro	-ogerske monarhije v sodih od h6	
litrov naprej. Na	tah.evo pošilja	tudi uzoree.
Caa« iHirii. P*«fraiaa ••«•»¦,		
Ivan Bednarik
priporoča svojo        •   •
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Št. 20/03.          V                 ,y
Razglas.
Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici, bo dne 25. in 26. maja t. 1. od 8,—12. ure dopoludne pouk o cepljenju trt na zeleno. — K pouku se vabijo \si ukaželjni trtorejci, ter^5e"TT«5siv^da--prmeflejo s-*eboj nož za ceplenje v želeno.
Vodstvo slov! oddd. deželne kmetijske šole
vodja:
~~         V. Dominko.
(Monfalcone)
= in blatne kopelji =
priporočene  po najboljših  zdravnikih
proti bolečinam v bedrih, revmatizmu,
ženskim boleznim itd. itd.
Dopolnilno zdravljenje: z elektri-citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Camti.
Zahtevajte
moj iluetrovani cenik z ve6 kakor 500 podobami od ur, zla.ih, srebrnih In muzlkaličrtih predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine prosto
Hanns Konrad,
tvornica   ur   in   eksjiorlnn   hiša Mo«t it. 248. - (ČeSko).
y:mMx*mmm$m*m»xmimm*xmm;m
Zaloga piva
Iz prva kranjtVa Uvozna pivovarno in sladovna na par
T. Frohlich-Vrhnika (Kranjsko).
Priporoča se za bodočo sezono cen. gg. gostilničarjem in zasebnikom iz mesta in dežele v svrho blagohotnih naročil izbornih vrst piva kakor: »Eksportnomarčno«, »Kranjski biser« in »Granat-Porter« v sodčkih in steklenicah. Jamči se za solidno in točno postrežbo po najnižje mogočih konkurenčnih cenah. — Za udobnost cen. gg. odjemalcev iz Vipavskega ima tvrdka na Goričici »pri Rebku« in v Dornbergu pri Alb. fclinigoj-u z ledom in vedno svežim pivom dobro oskrbljene ledenice.
Glavni zastopnik za Gorico in deželo
Josip Rovan,
s zalogo v Gorlel — Rabatlšče štv. PO.
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užig alie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in "zanesljive" užigalice
¦»- Apollo-*«
Anton Makuc
odlikovani mizarski mojstor v Solkanu pri Gorici it. 8B
svoje izvrstne izdelke pohištva od navadnega do najfinejšega dela v vseh slogih. Cene zmerne.
Glasovir v dobrem stanu
se proda po nizki ceni.   Kje, pove upravništvo „Soče".
EL Novosti
Fotografije,
'M®!«5? navadno in v, najmodernejšem Stilu, takozvane Jmperial« platino bromit, priporoča
A. Jerkič,
odlikovan fotograf v Gorici,
Gosposka ulloa 7.
Vsakdo naj ni ogleda izložbo, naj pri-mcrja izdelke z izložbami konkurenčnih tvrdk in naj sodi.
Pfaff-ovii šivalni stroji
¦laF** so najboljl.     __
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno nSU ne ve kaj je Šivalni sU-oj, in se ne ve kako se upaJJ* ""'A^SK 8t?°i' lem mm$ kako lsti 8iv«» lodft »l »«o po nall več kot go-letnt poskuSnji ragnih tovarniških strojev se prepričali, da wm Pfaffovl šivalni stroj' N»olj trpežni, l«r se uvorili da go ne dela t nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfslfovlm.
Pffaffovi iivalni ttrojl ftSL*5 *"mmx doW fie V8dno Pfaffovi iivalni stroji S«SS^SS!sa domaCo VRh0 ln
PfatfOVS iivalni Strnil «o posebno; pripravni m umetno vesonjo iimillfi ftlVdllH ollUJI   (recamirenjejtersepoufiujebresplatoo.
~-____,mB.r Sfafforf iivalni stroji tttrioiei011 V8Rk0 tov,mi0.
Nikar naj se ne zamudi prod nakupom ogledati Pfaffova Šivalne stroje.
- ffaffovih šivalnih in drugih strojev v Eorici via Municipio štev, 1
SAUNIG & DEKLEVA.
Popravljalnimi Šivalnih strojev, drokoles Manska ullea 14,
Kaleid-karbid
priporoča tvrdka
G. F. Resberg
v Gorici.
1 j
bilo mogoče spoznati štiri bela telesa, to so oni veliki kapitelji z akantovim listjem. Kje je roka mojstra, katera jih je izklesala pred poldrugim tisočletjem? Tu in tam je gorela ali brlela kaka samotna luč po cerkvi, hoja po cerkvi je bila polna nepopisanega čara. Krist, apostoli, vsi, kateri ste trpeli za krščanstvo, prikažite se v ponočni uri. Ali ste zapustili na veke ta hram, kjer se je toli profanovaio vaše ime? Razkropili ste se po celem svetu, pozabili ste na zemljo, iz katere je vzklila vera, pretesne so Vam bile, apostoli, meje Judeje in Gai*He. Na Sionu so se spustili z neba ognjeni jeziki in vas razsvetlili, da niste več dvomili, da ste poslani k vsem narodom, — Zadovoljen je bil Arabec pri vratih z
'ikšišem, katerega je dobil. Zarožljal je vratar s ključi in nizka stranska vrata so se zatvorfla. Senca se je pomikala ^reko trga, nesel je nekdo ključe v dvorec jeruzalemskega
ase. Čemu zatvorite vrata, mislite li, da so še apostoli na fJo!gati? Oni so že zdavnej odšli po svetu, na Golgati ni «cL sledu po njih.
Trije belci so stopali nekega popoldne, ko je solnce siino pripekalo, po prašnem potu, kateri vodi v Betlehem. Za nami so bila jafska vrata, mestno obzidje in grad Davidov. Na čelu je jahal Nikolaj, kavas ruske postrojke, rodom iz Boke Kotarske v belem črnogorskem kaftanu; za pestrim časom je imel zataknjen samokres in handžar, držal je v M pasji bič in na glavi je imel okroglo črnogorsko čepico, jahali smo prav polagoma, kesal sem se, da nisem imel prta preko glave in tilnika, kamor se je solnce posebno upiralo. Vjera Afanazijevna je bila previdnejša in nosila danes tropski klobuk s svilenim prtom. Pogibelj, da potnika pod tem podnebjem zadene solnčni udarec, je velika. Moj žrebec je bil lepe postave, dolge, goste, bele grive in belega, "koraj do tal segajočega repa. Ali se je res trudil, da mi je našel takega konja* Pri monastiru Elije smo stopili j raz konje; po dolgem čakanju v hladni predcerkvi so sel
nam otvorila vrata v cerkev. Na begu je tu počival prorok Elija. Na steni je naslikan sv. Jurij zmagonosec, drugega tam ni videti. Na konje, in naprej po prašnem in gladkem potu! Pokrajina je pusta in otožna. Kamenje, kakor daleč sega oko, le tu in tam skromno, malo peščeno polje, ali samotna figa s suhimi vejami. Dolga vrsta velblodov ali ropotajoč voz s hebronskimi Židi ali jahač na malem, vztrajnem konjiču nam pride nasproti. Za monastirom zagledamo skoraj na griču Betlehem. Zvezda na nebu je vodila jutrovske kralje v Davidovo mesto, kjer se je rodil Spasitelj. Potem prispemo do groba Rahele, katera je tu umrla porodivši Benjamina. Ozke in strme in tlakane z ostrim kamenjem so ulice v Bettehemu, konji morajo čutiti uzdo v gobcu, da varno stopajo in se njim ne izpodrsa na takim tlaku, vozovom se moramo izogniti v teh tesnih ulicah. Bih* smo silno žejni, ustnice so bile povsem suhe in koža se je začela lušiti z ustnic Kavas zahteva na nekem trgu tri čase vina, katere na mah izpijemo. Brzo nas obsuje cela tolpa mladih ljudi, ki so nam hoteli trgati vajeti iz rok in držati konje. Hvalili so bližnje prodajalnice in nas hoteli naravnost odvesti v dučane, da bi kupili mnogo spominkov. To je torej rojstno mesto Kristovo, tolpa nizkih kramarskin duš se pipa za tujca, kateri je prišel, da bi se klanjal Božjemu sin?i pred jaslicami. Mahal sem z bičem na vse strani in jahali smo do skrivnega vhoda v cerkveno dvorišče, obdano od trdega zidovja in zavarovano pred napadom sovražnika. Tam smo razjahali konje, prva vrata so še dovolj visoka za konje, katere so postavili v neki senčen hodnik. Potem smo stopili skozi ozka vrata, katera so nalašč tako nizka, da niso mogli Turki jahati v cerkev. Pri oltarjih molijo betlehemske žene, zavite v dolge, bele prte. Nekoliko stopnic nas vodi navzdol v jamo. Zamišljen sem se bližal mestu, kjer je bil Krist rojen. Vztrepetal sem, ko sem zagledal najprej v mraku turškega vojaka s puško v roki, naslonjenega na steno. Vojak države, katera je  neizprosno z ognjem in
meščem skušala ugonobiti Kristove nauke, katera je tlačila slovanske krščanske narode na Balkanu dolgo vrsto vekov, mora tu stražiti, da se menihi med seboj ne pobijejo. Grški pop nam je vse razkladal.
Vjera Afana/.ijevna je hotela užgati svečo na stojalu sveč, katero je bojda pripravljeno za katoličane. Grk ji je hotel pa to zabraniti, izustivši neko zaničljivo besedo. Sedaj je pa kri zavrela v meni in hotel sem ga udariti s svojim konjskim bičem. Gospa ga je zavrnila z izvrstnimi argumenti in pop je molčal. Pokazal nam je še druge jame in nas vodil po podzemskih rovih. Videl sem neko lepo sliko Palmovo, ako se ne motim v. jami nedolžnih otročičev. Druge slike, oziroma mazarije ne pričajo o najboljšem okusu frančiškanov in Grkov. Bil sem tudi v kapeli, kjer je sveti Jero-nim prevajal sv. pismo na latinski jezik. Jeronim je rojen v Dalmaciji, in radi tega mi je bilo ljubo, da me je spominjalo njegovo ime daljne Ilirije. Vrnili smo se v jamo rojstva. Na srebrni zvezdi je veiepomemben napis: »Tu se je rodil Jezus Krist« v latinskem jeziku. Ni bilo revolucije, ni bilo prevrata na svetu, kateri bi s tako silo razbil v drobne kosce staro svetovno naziranje, osrečil narode z najpleme-nitejšo etiko in ustvaril nove ideale človeškemu življenju. Vse se je odslej spremenilo, zmagalo je svetovno naziranje, staremu klasičnemu diametralno nasprotno; posiavodajalci niso več dajali okrutnih, nevsmiljenih zakonov^ človek je dobil usmiljenje k svojemu bližnjemu, antična politeja, politika peščice aristokratov se je morala umakniti pred novimi principi, kateri so priznavali, da so vsi ednaki pred Bogom in zakoni. Vse, vse se je predrugačilo ped uplivom naukov, katere so razglašali Galiiejec in njegovi tovariši, dva-najstorica skromnih in ubežnih ribičev. Kak bi bil danes svet, ako bi Bog ne poslal Krista v pozabljeno, kršno Judejo. Niti. najbolj živa domišljija si ne more tega predstavljati. Nastal bi strašen kaos, ako ne bi krščanstvo pre-porodilo človeštva in mu kazalo nove doslej neznane poti.
s
!
Stavbinski natečaj.
Podpisana zadruga namerava zgraditi na svojem stavbišču, obsežnem okroglo 32/33 m-, na vogalu Corso Giuseppe Verdi in via Petrarea tronadstropni
¦^Trgovski doni"
po načrtih arhitekta g. dr. Maksa Fabiani-ja na Dunaju. V ta namen razpisuje tem potom dražbo vseh
stavb nskih del.
Gospodje stavbeniki, ki se hočejo udeležiti natečaja, dobe v zadružnem uradu po dva iztisa stavbenega popisa.^— Pogoji in načrti so v zadružnih prostorih na vpogled.
Ponudbe je vložiti najdalje do 15. junija t. 1.
Trgovsko-obrtnn registrevana zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
I
H
V
m
Hitite v BAZAR, Riva Castello štev. 4
prodaja se samo še nekaj dni.
Cele volnene obleke dobivajo se že od gld. 180 naprej.
&'
Tr^ov^ko-obrtna regijtroVaria zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
HruN*« vlap» obrestuje po *%%, — večjo stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po b%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. P«jM)ila daje na porofitvo ali zastavo na  5-letno odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na I0-lotno odplačevanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znala vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. dec 1902:
D«Uil: a) podpisani.........K   943.200" ~
b) vplačani   . ........»    805.87450
Dana posojilu..........» 1,248.171-07
Dopolnilni zaklad......• , 244.139-23
Vlog«................»    912.745-25
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
NeČelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 18. nov. 1902. takoj
Hranilno vlogo se obrestujejo po llU%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama,
Posojilni na vknjižbe po 5Vt%» na varSčino aH zastavo 6%, na menim 6%, s Vi % uradnino. Glavni deleži koncem leta B%%,,
Stanfo 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 delaži po 20K = 158.640. — Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,879.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reaervni zalog 63.014.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
&&&&&&^&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&
V   nobenem   slovenskem domu,  zlasti  ne v  slovanskih
društvenih dvoranah se ne sme pogrešati
Prešernove sohe
Ista Je uzorno Izdelana v velikosti 42 cm, ter stane samo 7 K.
-*>   Doprsni kip   «•»
Janko Kersnika
25 em velik, brez podstavke, za 3 krone.
V   velikosti 22  em po K 1*80 — a podstavkom — kipca
Simona Gregorčiča in Jenko-ta.
Zabojčke računim za lastno eeno.
Vsa čitalniska, bralna, ognjegasna in druga društva opozarjam na ugodno priliko, da okrase svoje domove z domačimi umotvori In .vabim prav uljudno k narocbi
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem In pisar, potrebščinami Ljubljana, Sv. Petra   cesta 2.
*************************#***#*#*
r^arol praše^,
pekovski mojster in sladciear v Gorici na Kornu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja soiidn. posfrežbo po jako zmernih cenah.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj raznovrstne] ših kom« binacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
.SKftVlfft
vzajemno zavarovalna banka v Prag-i.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. izplačane odškodnine in kapitai.jž: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica našo države
x vseskozi stovcnsko-aarotfno uprava.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v Iastnej ban&nej hiši
Gospodskih ulicah štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnin? proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
I Schichtovo hranilno jedernato milo
O CL
(D (O
15 o
Q
#     #     •     •     #     •     •     •     #     &     •     #     z varstveno znamko garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo
#   •   #  •     Pri nakupu naj se pazi na ime „SchiCht" in na gornjo varstveno zn mko.
Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica.
za pranje, j • • • • I
1*1 Mizarska zadruga J|| v Gorici (Solkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo         jj&||          veliko zalogo		
izgotavljenega pohištva vseh		
v Solkana pri Gorici.	* * * * * 1* *	v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jedrnkim imenom.		Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. ¦    ~_^—- Cene zmerne. Delo jt liSm ter debri isiitni.