St. 192 Trst, v soboto 12. septembra 1903. Leto V. MAH NOVIČAR TELEFON št. 677 PHlOga ,,N0V0mil Listll" Št. 192. TELEFON št. 677. Prodaja se po 5 nč. (10 stot.) skuoaj z „Novim Listom". — Naročniki „Novega Lista" ga dobivajo skupaj z „Novim Listom" Koliko je v Nemčiji druzih narodnosti. „Koln. Volksztg." objavlja izvestje o nase-Ijenju nenemških naroduostij v Nen či i. Po tem izvestju je približno osem stotisoč drugih narodnostij v „rajhu"; največ od teh je Avstrijcev (kakih, ni povedano), namreč 391.000 Nizozemcev je 88.000, Italijanov 70.000, Švicarjev 55 000, Rusov 47.000 (doòim je Nemcev v Rusiji nad jeden milijoD, kar znač, da je le v Rusiji bolje živeti nego v Prus'ji); Dancev 27.000, Francozov 20.000, Angležev 16.000, Belgijcev 12.000, Švedov 10.000, Norvežanov 3000, iz ostalih evropskih dežela jih je okoli 5000. Severna Amerika daje 18.000 l.udij, dočim je Nemcev v Ameriki več nego toliko milijonov. Drugih inozemc^v je okoli 4000. Ako se primerjajo te številke s številom 54 milj. prebivalstva nemške države, postane jasno, da drugim narodnostna ne cvet» rožice na vlažnih pruskih tleh. Obdačenje teže telesa. Neka občina tam gori na Švedskem je našla za različne »luknje" v denarni blagajnici, kakoršnib lukenj pa menda ne manjka skoro v nobeni občini na svetu — mašilo, ki jej najbrže pomaga iz zadrege. Obč nsko starešinstvo je namreč spoznalo da je občini za silo dosti — rejenih ljudi obojega spola, kar je znamenje, da je na Švedskem dobro biti. Zaradi tega je sklenilo, da takim .opitancem" na neki občutljivi strani — prtča. To obdočenje ali .puščanje" j-i sledeče: davščine prosta normalna teža je 60 kilogramov. Po stopnjah od 60—90 kilogramov znaša obdačenje od 10 kron više. Čez 90 kilogratiov teže do 120 klg. je potem najvišji davek. Ako pa je kdo celo predrzen da se opita čez 120 kilogr., doleti ga obdačenje po uvenrednih določbah po katerih mu je plačati od vsakih 10 klg. 20 kron. Ta davčni predlog temelji na nazore dotične ot činske oblasti češ da se kar nič ne strinja s estetičnimi pravili, ako se človek s tako debelostjo vlači okrug. Raz un tega pa tak volumen človeškega te- lesa razločno govori o □ ozbilju v katerem živi njegov imejitelj. Agentura za berače V o'tem ko je bil osem let pri divjakih vjet. V enakih slučajih se je dosedaj drugi zakon navidezne vdove razveljavil. Nenavadno tekmovanje je uprizoril neki ameriški list. Razpisal jj, namreč tekmovanje za grdobo. Ker pa ni hotel biti negalanten, povabil je na tekmovanje le moške. Listu je došlo mnogo fotografij. Prvo nagrado 600 dolarjev je dcbil neki kmet. ki ima prav lepo ženo. Med tekmovalci je bilo malo samcev. Še bo j čudno pa je, da je več zastop-n c .lepegi. spola" poslalo listu reklamacije, zakaj se tekmovanje ni priredilo tudi za ženske. Ena teb je vprašala : „Zakaj smo me izključene iz tekmovanja ? Grdoba vendar ni privilegij le vas moškib, in me bi bile zmagovalcem odvzela prav lahko dobitke." ^ Umorila sina. V Šakijo ob ruski meji se je vrnil po daljšem bivanju v Ameriki sin nekega kmeta. Pri sebi j-* imel s voti denarja. Preden je čel k staršem,, og'asil se je v gostilni. Zvečer je prišel k staršem ter se jim ni hotel izdat1, temuč je rekel, da je tujec ter je prosil za prenočišče. Povela) je tudi, da ima pri sebi pnc?j de arja. K> je zaspal, začela je mati nagovarjati svojega moža naj gosta ubije ter mu vzame denar. Mož tega ni hotel storiti. Starka ga je poslala po žgan e v gostilno. Tam je starec zvedel, da ima sina za gosta v hiši ter se je naglo vrnil domov. Toda prišel je že prepozno. Ženo je preslepil denar, ter je že bila gostu, lastnemu sinu, prerezala z britvijo vrat. Romantična dedščina. V tovarni v Harkovu je d<) zadBjega časa delal mladi strugar Dorošenko, zaslužil mesečno do 40 rub-ljev ter bil popolnoma zadovoljen. Kuko s9 je pač začudil, ko sta prišla nedavno k njemu dva odvetnika ter mu naznanila, da je podedoval par milijonov rubljev. Delavec je namreč potomec slavnega hetmana Dorošenka, ki je živel v 18, stoletju ter pred svojo smrtjo nalož 1 v angleški banki več milijonov s pogojem,Jda se glavnica s obrestmi vred šele po preteku 150 let razdeli med njegove sorodnike! Sedaj je minulo 150 let in glavnica je narasla na 62 milijonov rubljev, ki se raz-dele med šest živečih hetmanovih potomcev, med njimi je tudi imenovani tovarniški delavec. Str. 2 MALI NOVI CAR 192 Za časopis za nervozne. Dandanes je toliko ljudi nervoznih, da ni lahko časopisu poročati tako, da bi se take občutljive duše ne vznemirile. Zato nasvetuje .Narodna obrana", naj bi se za te ljudi pisal časopis v sledečem slogu : lz Belegagrada. Prestolo-nasledstvo ja srečno lešeno. Dne 10.' junija je prišla deputaci^ srbskih častnikov v kraljev grad, se predstavila kia'ju in kraljici ter uredila vprašanje o prestolonasledstvu povoljno za Karag orgjevićevo rodbino. Vsled te*ai ker so kralj in kraljic, njena brata in še nekoliko odi enih ljudi v Belgvadu umrli, obhajale so se maše zadušnico. Nevi kralj Peter je zdrav. Upanje je, da se neugodni prizori z dne 10. junija ne bodo tako kmalu obnovili. II. Vreme. Vročina je povsod po Evropi velika. V Hercegovini je bilo nedavno do 50 stopinj gorkote v senci. Vsled vel.ki vročine na maišu v Bilek se je zgodilo. da je bilo 15 vojakev takoj stalno umirovljenih ter jim je vsa nadaljna tlužba v rezervi in deželni brambi oproščena. Par tednov pozneje je nastala nartaljna posledica strašne vročine, tudi trije višji častniki so sli v pokoj. III. Javna prometna sredstva. Vsled prometnega zadržka je bilo nedavni) na podzemeljski železnici v Parizu 85 potnikov zadržanih na nadiljni vožnji. Vlak, s katerim so se vozili, se užgal in dim je potnike tako zmedel. da je bilo mnogim zelo slabo ter so jih nezavestne iznesli iz tunela. Vkljub vsi zdatni zdravniški pomoči se jih 55 ni več zavedlo ter so jih zanesli na hladni prostor, kjer je. vse polno košatih dreves in nenavadni čist zrak s prekrasnim razgledom. Kakor slišimo ; je vsem 85 potnikom dobro, nobeden se niti z besedico ne pritožuje v svojem po ložaja. Vlada jim bo napravila krasen spomenik. Škandal v Florenci. Polic ja je prijela več babic in neko medicinko, ki so odpravljale otroške kali ter tudi morile novorojence. Mlade deklice so zapeljavale sistematično. Dosedaj so zaprli 40 deklic in žen iz najuglednejših meščanskih rodbin. Med zaprtimi je tudi neki lekarnar, ki je dajal zločinkam potrebni strup. Deželna meja skozi svinjak. Vas Kurn-bach v Hessenu je bila dosedaj večkrat povod prepirem. Sedaj sta se vendar Hessen in Baden sporazumeli, da odstopi Hessen imenovano vas Badenu, zato pa dobi Michelbach Povod menjavi je bil sledeči. Neki badenski policist je hotel prijeti tik Kiirnbacha po-vtopača, ki ni imel izkaznice. Potepuh pa je zbežal v vas ter se skril v hlev, skozi katerega gre deželna meja. Ker je bil begun na bessenski meji, poklical je policaj hessensko kolego, ki je šel skozi zadnja vrata na hessensko polovico svinjaka po potepuha. Baden-ski policaj pa je čakal v badenski „kraljevini". Vsak je hotel imeti potepuha. Ta je poznal zadrego policajev ter oba pošteno na-klestil. Ko so ga zaradi tega hoteli izroč.ti sodišču, ni nihče vedel, v kateri deželi so le teli udarci in kateri oblasti je hudobneža izročiti, ker se niti policija nista m"gla spomnit', na kateri strani je bil potepuh prijet. Rigo Jankcsi II. Cigan Jes. Lakatos je prišel nedavno kot ud ciganske godbe v Mo-nakovo. Tam se j zaljubila v njega hči bogatega tovarnarja Sutterja ter ga je hotela imeti za moža. Oče je bil ves obupan, toda hči je grozila, da bo s ciganom ušla ter napravila očetu velik škandal. Končno je obveljala volja ekscentrične deklice in cigan je pri svoji pristojni občini že zaprosil za dokumente, ker se bo vršila kmalu poroka. .Missouri knjiga'. Knjigo za 200.000 mark bo dala sestaviti država Missouri za svetovno razstavo v St. Louisu in sicer bo izžla v 300.000 izvodih, kutere se bo razdelilo brezplačno med najodličnejše obiskovalce razstave. .Missouri knjiga" ne bo ni-kaka knjiga za reklamo, kajti v nji ne bode niti enega inseiata. Država bo dala razdeliti to knjigo le radi tega, da razširi pravo mnenje o gospodarskih in socijalnih razmerah v tej državi. Knjiga bo obsegala 500 do 600 tiskanih strani, katerim bo pridejanih mnogo slik in zemljevidov. Vsa industrija bo natančno popisana, istotako vse javne razmere in zadeve. Tudi o predmetih, ki jih bo država razstavila, bo ta knjiga natančno poročala. efk Požarji. V nedeljo in ponedeljek zvečer se je nad sv. Ivanom unela trava in kmalu je gorel veliki kres, ker se ;e ogenj po suhem listju in travi ter o precejšnji sapi hitro razširil in oprijel nasada boričev. L;udje so začasa ogenj opazili in poklicali ognjegasce, kateri so s pomočjo ondotnih prebivalcev ogenj precej lokalizirali, da ni bilo velike škode. Tudi na Škorklji in na Katinari je v gojzdih v ponedeljek gorelo. Poklicani ognje-gasci so požare omejili in pogasnili. V sredo zvečer je gorelo malo trave in smeti v Ro-colu in ognjegasci so morali tja hiteti, da pogas jo ogenj in obvarujejo bližnja posestva in hiše, kar jim je tudi uspelo. Vendar so ti ognji v gojzdih nekaj značilnega. Znabiti sé vžiga trava zavoljo pomanjkanja vode po okolici. Grozoviti zamorec. 261etni Ismail Mohamed rodoma iz Aleksandrije v Egiptu je bil več časa okoli z raznimi družbami c r-kusov, konečno se je nastanil v Trstu in je bil v službi v kavarni ,Aurora" na trgu stare Mitnice (Bariera vecchia). V sredo zvečer je onod šel nek Ugo Lachner 32 let star in se nekaj z zamorcem sporekel. Ta pa je Lachnerja prijel in ga nemilosrdno pretepal ter ga kontčno z vso močjo vrgel na tlak. Priskočile so straže in odpeljale oba na redarstvo od tod pa pred redarstvenega poverjenika v ulici Tigor. Tja prišedši se je Lachner zelo slabo počutil in so morali poklicati pomoč zdravniške postaje, ker ni mogel odgovarjati in ni razumel prašanja urad-nikova. Prepeljali so ga v bolnišnico in tu spoznali, da si je Lachnar v padu na tlak pretresel možgane vsled česa je njegovo zdravstveno stanje jako nevarno, če ravno je sprva trdil, da za tako malenkosti ni treba klicati zdravnika, je vendar po noči umrl. Ztmoica Ismaila Mohameda so zaprlj. Nesreča na železnici. V torek zvič-;r je na postaji Devina, čakal na prolaz vlaka, stroj, ki je imel odriniti proti Tižiču (Mon-falcone) da pomaga izpeljati brzovlak iz Tržiča do Nabrfžine. Vlak št. 1009 je imel oni večer pol ure zamude, vsled česar je stroj moral precej o dohodu vlaka naprej kreniti, da dospeje v Tržič pred prihodom brzotlaka iz Italije. Ko je vlak 1009 dospel na pastajo Devin je ondi izstopilo kak'h 20 oseb med temi brata Ivan in Josip Vareško ribarja iz Devina. Pričoioči žandar in postaje vodja sta izstopivše zadrževala poleg postajnega poslopja dokier vlak ne krene, ker so ljudje moiali preko tračnic na ce3to, ki pelje v Devin. Ivan Vareško pa se je nekako izognil temu nadzorstvu in šel naprej proti cesti za Devin, v tem Uenotku je postaje-vodja dal znak za odhod vlaka, ko je krenil vlak naprej proti Trstu, je koj začel na vsn par dirjati tudi ondi čekajoči stroj proti Tržiču. Ivan Vareško, ki je bil uže poleg prelaza na cesto se je zagnal čez tračnice, a ni dospel izogniti se nesreči, ker ga je stroj zasačil in vlekel seboj nekaj metrov in konečno vrgel >z tračnic. Strojevodja, ki vsega tega tudi opazil ni, ker je stroj vozil v nazaj, in je vagon z premogom zadel ob Vareška. Oni pa, ki so stali na postaji so nesrečo koj zapazili ali pomagati niso mogli, ker je kakor rečeno Ivan Vareško skrivaj šel do prehoda brez da bi vedel, da pelje na ono stran kak vlak ali stroj, a ko je postaje-vodja nevarnost zapazil je stroj uže na vso par gnan letel nizdol. Ivana Vareško so dobili vsega razmesarjenega na progi, je izza par časov izdihnil. Precej je prišla sodnijska komisija iz Devina in truplo Str. 3 M AL I NOVIĆAR Št. 192 pmesrečega so prenesli na pokopališče, kjer se bode truplo zdravniško preiskalo, da se uradno ustanovi vzrok smrti. Pokojni je bil star okoli 60 let, zapušči nekaj družine. Poroke o polnoči. V odličnih ameriških krogih je sedaj nov poročni običaj. Aristo-kratične poroke se više le o polnoči. Zvečer gre poročni par v gledališče, potem se peljejo gostje domov k bogati večerji, ki traja do polnoči. Točno o polnoči je poroka v cerkvi. Pri poroki je ples do jutra, a ob solnčnem vzhodu se peljejo gostje na sp ehod v avtomobilih. Ognjenik po cani na prodaj. Kdor bi rad imel delujoči ognjenik v nenavadni višini, naj se oglasi pri generalu Gašperju Sauhezo Ochoa v Mehiki, ki predaja ognjenik Popo-catepetel. Vulkan je bila svoječasno mehi-kanska vlada podarila generalu za nenavadno uslugo domovini. Cena ognjeniku je „samo" 5 milijonov, kar menda ni preveč, ker je na celem svetu samo 320 delajoč h vulkanov. Razun tega ima Popocatepetel velike žveplene zaloge. Cena brzojavom iz Japonske. Japonska brzojavna uprava je znižala pristojbino za brzojave med Evropo in Korejo. 01 15. junija t. 1. nadalje stane taks« brzojavom na Japonsko in v Korejo po poti čez Vladivostok in Nagasaki 10 v narjev manj za besedo ter znašajo pristojbine na Japonsko in v Formozo 6 K, v Čemulpe, Fusan, Seoul na Koreji 6 K, v vse druge krdje na Koreji pa 6 K 30 v. za besedo. vir Pošta v Kavko v Kolumbiji ne vozi več ker so se ondi pojavili nemiri. * * * Še enkrat cesar Lebaudy. Španjske oblasti nadzorujejo novo ladijo, katero si je dal nedavno zgraditi fcancozki pustolovec in b igataš Lebaudy. Ladija je v španjskem pristanišču Lux, Lebaudy si je nadel zd*j naslov „Cesar Oronelski". Španjska vlada mu je pa sporoč la, da je pokrajina Oro Španjska last ter da si ne sme nadevati tega naslova, drugaCe mu zaplenijo ladijo. Barantačenje na Menelikovem dvoru. O lakomnosti Nemcev s katero hočejo izpodriniti druge narode kjer koli jé kaj boljšega ugrizniti, poroča »Petit Parisien" sledeče: „Na dvoru cesarja Menelika je pravcato tekmovanje med raznimi trg. agenti in Menelik sam se je izrazil, da bodo Nemci ostali zmagovalci. Menelik namerava zgraditi novo ko-valnico za denar. Zidanje in vodstvo je izročil Nemcem, istotako bode naročil gradivo za zidanje pri Nemcih, ki so mu stavili najnižje ponudbe samo da bi izpodrinili druge. Nemec rajši v početku nekaj izgubi, samo da sa ugnezdi, za izgubo že najde pozneje bogatega nadomestila. Francozki liferantje niso tako zviti, zato jih Nemci puščajo zàd. — Pa tudi Menelik bode ostal .zad", kajti sleparsko blago, ki mu je vsilijo nemški judje, bode pač drago plačal ! „P. P." pravi na konci : Ko se Nemci v Etijopiji enkrat ugnezdfe jih ne bo več iztrebiti mogoče kajti v deželi črnega cesarja je še ogromno zaslužka, ker trrba graditi železnico, zidati plavže, tovarne itd. Drugi narodi ali naj pa lačni gledajo, kako j m jemlje zviti Nemec grž'jaje izpred ust." dolge bele vratove v tiho ozračje. — Tudi žuželk in rastlin je na teh otokih obilo. — Od Heard Island proti Jugovzhodu dalj« pa se spremeni svet. Priroda neha in prične večni led. Pri 56° 5' južne širine štrli v nebo prvo ledeno gorovje. Pri 61" 58' južne širine ter 95° 8, vzhodne dolžine pričenja gibanje večnega ledu. V ta led je zašla ladija ekspedicije, ki se j^ z največjo težavo premaknila dalje. V teh krajih so skoro neprestano sneženi viharji in zameti, vendar se tu in tam še vidi odprto morje, a^o divje nevihte raz-bijejo in razženejo led in sneg. Ladija je h kratu tsko debelo zamrznili, da je ni bilo mogoče osvoboditi vkl ui razstreljanju ledu z dinamitom. Tu je morala eksped c ja prezimiti. Od časa do časa je padla temperatura na 10 stopinj, in tedaj se je otajil led toliko, da so se približevale ladiji orjaške ledene gore. Na južnem robu obrežja se nahaja tudi jeden ognjenik, na katerem seveda ni nič ledu. Kako težko je v teh krajih naše zemlje ustanovljati znanstvena opazovališča, o tem je mnogo citati v poročilih Nansenovih čegar ladija „Fram" je bila dve leti zamrznena v večnem ledu. (Dalje prih.) Nekaj o južnem težaju. V zadnjem de- » setletju so nekatere evropske države in tudi ®® Amerika jele obračati pozornost na razkritje . ,.-,,.,. južnega tečaja drugačna prirodna svojstva, ne ! Rak R^nov. žarki. Strokovnjaki gledé na to, da vlada tudi v teh krajih de- v zdravilstvu so dognali, da se rak v neka- loma večna noč, led in mraz. Iz poročila terih tedaih P°PolQ°ma odstrani s pomoc;o Eontgenovih žarkov. Tudi globlje ležečega jedne take ekspedicije posnamemo tudi mi nekaj važnih črtic o potovanju po južnem tečaju naše zemlje, kar bode nekatere č ta-telje „Malega Novičarja" gotovo zanimalo. Zadn;e suho ozemlje pred ustopom na večni led južaega tečaja so otoki Kergveli, | največji otok v tej skupini otokov pa je, otok Heard-Island, čegar zapadni del se ime-1 nuje Macdonaldov otok. Na tem so se v prejšnj h časih često mudili ameriški lovci morskih slovov. V teh kraj h je morsko živalstvo uprav ogromno. Poročilo eksped cije pravi : če« 400 morskih slonov je ležalo ob prsnega raka se je posrečilo ozdraviti s temi žarki. Tudi nekateri drugi bolestni izrastki na .človeški kuži se ozdravijo z Eontgenovimi žarki. Zanimivo pa je vedeti, da je nekemu delavcu, ki je izdeloval Rontgenove aparate-nastala na roki velika oteklina, pod katero se je začel razvijati — rak. Nova bolezen. V Iwansestalu v Angliji se je pojavila neka čudna nalezljiva bolezen, našem prihodu na obrežju nepremično kakor ki (lela zdravnikom hude preglavice. Nekaj črno skalovje. Jeden od ekspedicije si je do-^asa so menili, da so osepnice, pozneje se je volil predrzno šalo, da je h tel slona zaja- Pa izkazalo da je neke dinge vrste epide-hati, a plačal bi bil svejo predrznost kmalu ! t»ija, zoper katero ne vedo pomoči. Ta bo-z življenjem, kajti slon je skočil proti njemu lezen zahteva mnogo žrtev in se hitro širi. naglo ko veverica. Neštevilno orjaških viham h tičev obletava neprestano divje obrežje ' ter polnijo s svojim enakomernim kvakanjem monotonijo večne samote. Raznih drug h pt c, ' Narkoza 8 pomočjo elektrike. V pariž-ki se žive ob mrhovini, je toliko, da kar kem strokovnem listu „Arhives d'Elektricité pokrivajo obrežje. Največ med nj mi je belih ■ Médicale* priobčuje S. Leduc jako fanimivo in sivih, pa so tudi druge barve a čudovite! poročilo o naikotizovanjo ali uzaspanjenju, so podobe. Najznačilnejše z i te neobljudene j potrebnih pri operacijah, z elektriko. Da se kraje so sanjave pingvine, ki v svoji Slozo-j izvrši narkoza, potrebuje se samo 50 voti fieni neskrbnosti presedé nepremično ure in napetosti. Električni tok se napelje v truplo ure po skalovju, stegnivši le tu in tam svoja'z elektrodo po bombažu, ki je napojen v 192 MALI NOVIČAR Str. 4 slani vodi; en koš ek se položi na čelo, drugi na ledvice; v petih minutah pričenja upliv. Najprej vzame zmožnost govorjenja nato otipnejo tudi d ugi deli telesa, na kar nastopi splošno spanje tek sa, — le srce ostane nedotaknjeno. Dihanje nekoliko trpi kakor bi mora tlačila. Ko se odvzame električen tok se človek probudi in se čuti celo nekako okrepčanega. P Kuga v Marziliji. Tovarna za kartonaže, kamor se je zanesla s cunjami kuga, je bila nalašč zažgana ter je pepolooma zgorela. Tudi cela naselbina cuojaijev je zgorela. Bati pa se je, da so s pogorišča zbežale y mesto podgane ter prenesle kužne bacile. Na ladji, ki je dovažala cunje, so našli več mrtvih podgan. Neka delavka, ki je odpirala vreče, je takoj zbolela in umrla. Dosedaj je umrlo pet oseb, Ž7 jih je pa v bolnišnici. Promet z Maiziljo, ki ga ima ogrska parobrodna družba »Avstria". se bo moral najbrže vstaviti. Sanitetni veščaki trdijo, da ni nikake nevarnosti, da bi se kuga razširila. Velika nesreča. V četrtek zjutraj je vozil po Corsu kočijaž 20letai Lucijan Passetto v službi pri Fridriku Glanzmann v Trstu. Ko je dospel do malega trga sv. Jakoba je nakrat pred konji bila 531etna Karla Gergič iz Berij pri Sežani. Konji so revico podrli in preko njs š'i, eden konjev je Karlo Ger- gič udaril s kopitom v čelo. Ponesrečeno so prenesli v lekarno Šutina in od tod v bolnišnico v kateri je četrt ure po tem v nezavesti umrla. Kočijaž Passetto je sprva konje pognal v beg ter z največj i hitrostjo preletel pe Corsu preko trga Goldoni, ulice Giacinto Gallina na ulico Torrente, kder so ga k'onečno ustavili. Kočijaž pravi da je žensko opozoril z klicem, a se ni ugnola. Za sedaj je kočjaž na prostem, pride pa pred sodnike in tam so izve kdo je nesreče kriv. M Obogatel v Ameriki. V občino Felsò-Erdefalu na Ogrskem se je povrnil neki Pavel Brener, ki je odšel pred dvema letoma v Aa,eriko ter dobil službo v neki tovarni za stroje. Pred par meseci ga je doletela v službi nezgoda ter je postal popolnoma ne-rablj v za delo. Vložil je tožbo za odškodnino, ker se je pravda predolgo vlekla, šel je k predsedniku Rooseveltu v avdijenco ter mu dogodek razložil. Predsednik je takoj v zadevi posredoval in delavcu je morala tovarna izplačati 80.000 dolarjev. Kot bogataš, dasi ohromel se je vrnil v domovino. Veliki viharji. Brzojavi poročajo o velikih viharjih na atlsntiškem Oceanu, kateri dirjaj i te dni posebno v tesnecu „La Manche* med Francosko in Augleško obalo. V lukah ki so na obeh obalih je vihar napravil velikansko škodo. Več ladij se je bilo razbilo in utonilo. Vtč mornarjev je o tej nevihti ponesrečilo. Vreme. Dosedaj smo imeli v Trstu neznosno vročino celo 35 gradov. Suša je pokončala vse pjzneje pridelke tudi grojzdje je dosta trjelo. ker ni bilo mesec in pol dežja, ljudstvo po okolici in Kiasu ni imelo več vode za napoj živali. V četrtek zvečer je začelo deževati a le kratko vreme. Včeraj in danes se pripravlja na dež, a dežja ni, ker 'močna sapa od juga žene oblake preko hribov. «TV Ljubavna drama. V Knittelfeldu je imel krojaški pomočnik Svatev ljubavno razmerje s soprogo svojega gospodarja Sulomeya. Dne 2. t. m, ponoči je zalotil Salomey svojo soprogo v njeni sobi s pomočnikom vred. Pomočnik je zgrabil revolver ter parkrat ustrelil na svojega gospodatja, svojo ljubico in ko-nečno se je še sam ustrelil. Salomey se bori s smrtjo, dočim je soproga lahko ranjena. m Star ženin. Bhši teksanski guverner F. H. Lubbock, kateri je star že 90 let, se bode te dni poroči z gospodično Le Scottovo. Lubock je guverner konfederacije in je bil z Jeffers:n Da v i so m koncem državljanske vojske v jet. JDaMo na narocfio Uljudno vabimo občinstvo na naročbo na: NOVI LIST in MALI NOVIČAR ki izhaja vsako soboto ob 4 popoludne, staneta skupaj, za dežele avstro-ogerske monarhije, na leto 8 kron, pol leta 4 krone četrt leta 2 kroni. -- Naročniki izven države plačajo 9 kron na leto. Plačuje se naprej. Na naročilo brez priložene naročnine se ne bode jemalo ozir Upravništvo.