Marija Kmetova: :"- • Živ—žav. rpedaj se Blažek zamisli, se naglo ozre krog sebe in JL sinuk! — je že pri vra.tih. Na stežaj jib pusti od-prta in kar le more naglo stopica po stopnicali na vrt. Souce je. Nekaj vrabčkov se prestraai Blažka in od» frči na drevKa| se neki vrti?« sd pravi Blažek. In spremlja mravljico s pogledom in počasi stopa za njo. Torbica ostano sama v jarku. Blažek je z mravljico, s prstkom se je hoče dotakoiti, pa se vselej streae in skrči spet pratek. Nato se ozre. Pravkar priropočfe voz. Že hoče Blažek prav h konju, pa se premisli in steče čez ceBto. Tam je druga liiša. Blažek je radoveden in stopd na praL. Nihče ga ne vidi. Stopi na prvo stopnico, na drugo in više in više. »Naša hiša je drugaL-na,c si misli, »kakšue ma. me st> neki tukaj? Ho, ku-željček!« Blažek se stiene , v kot, Psiček se prav tako zdrzne, nato se prihliža Blažku in ga povoha. Blai-ka apreleti mraz, Dato se ojun&Či; »Bos šel! Ti kuželj, til< A psiček se ne zmeni za njegovo groŽnjo. Tedaj ga BJažek strahoma prime za rep, toliko, da se mu prstka le malo zganejo. Psi-ček nekaj zagodrnja, malo Klastne; Blažek se zgrori in zbeža. Ne ve, ali gre dol ali gor, pa je maKoma pred vrati. Stopi ua prste, ozre se, a kužka ni veČ. Pritisno za kljuko in odpre vrata. 44 Čudno! Vse je prazno. Tramovje ga gleda, 5op . sonca «e blešči skozi okence na strehi. Blažek iztegne ročico, giabi za pradkd, ki se vrtijo v soocu, in pozabd na vee. Stopj na tram pri tleh, zagleda obrabljen voziček, spleza vanj in si misli, da je v avtu. >Pek, pek!« zavpije. In že se prevaža po cestah, šofira, obrača roke ee_ . in tja, čam bolj kriči: »PekJ PekU in se vozi, vozi kar naprej. V kotu zagleda kos blaga. Zleze iz avta, pobere rdeče blago. ga zmaši v avto. »Zastava!« zavpije. >Pekl Pekl Vojaki smo, hu, pif, paf, pufl< Tedaj nekaj zaškrtne. Blažek ee ozte. »MamaU zakliče. Pa ni mame nikjer, pač pa je muca. Preplalena poekoei s trama in smukue skozi vrata. Blažek za njo. A kako bd dol? Strme stopnice zazijajo pred njim. Kdo jah je tako naglo postavil sem? Prej jih zares ni bilo. Čudno težavno stopica Blažek navzdol, stopica, stopica, pa kar konca ni teh stopnicl Le kje so vrata? Aha, tamle so! Pa tisti kuželj je tudi še tam. Pogleda Blažka, postavi se prav predenj in mahlja z repkom. Blažek ne Te, kaj bi. »Ti, kuželj, ti,< mu reče. »Boš ie\U Psiiek se res malo umakne. Blažek se previdno zmuzne mimo, a ko 8e ga psiček dotakce zadaj, steče Blažek kar le more in prav pred hišo čofne v lužo. >Mamal<; zakriči ves v strahu. >Blažeklc zaTpije mama še bolj v «trahu, plane k njemu, ga vzame v naročje in odhiti z njim domov. Spotoma mu govori: »Kod si pa hodil? Tako sem te iskalal Vse ceste smo pretekld. Tako amo te klicalil Ti grdi fantek, til Da mi tako grozo napravljaš! Da nas vse tako prestrašiš! Pa ves si moker. Pa ves uma-zan, pa tako črn po obrazu. In falačke so mokre. Oh, ti Blažek, ti!< >Me boš naiepla?« Tprasa Blažek in se pritisne kk mami. >Kar bom te, vei, ko si ušell« »MraTlja je kriva.« 45 »Kakšna mravlja?c >Je šla, šla, sem šel pa Se jaz.< >Mravlja je šla domov, ti pa od doma — in to ni prav, to se ne smelt je huda mamt »Pa konjček je kriv.< »Zakaj pa konjček?« >Sem se ga ustrašil, ko je šel prav k meni.c >Pa bi stekel v hišo!« »Saj sem, pa ni bila naša,< »To bi že moral vedeti.« >Pa kužek je kriv.< >Zakaj kužek?« »Me je hotel pojesti, eem šel pa po stopnicah got.t >Oh, Blažek, BlažekU (Dalje.)