Cjuliljftiislu Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer. Uredniitvo in upravnlitvo: IColodvoruke ulico štev. 16. — Z urednikom so more govoriti vaak dan od 11. do 12. ure. — Rokopiet se ne vračajo. — Inseratl: Šeatatopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje ae popuat. — Velja za Iijubljano v upravništvu: ta oelo loto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na me800 60 kr., pošiljatev na dom velja meaečno 9 kr. več. Po poiti velja «a celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden meaeo 86 kr. _____________ i oeio ioio o gia., za pol leta a gia., za cew; leta l gld. 60 kr., na r leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jedi V Ljubljani v torek, 12. maja 1885. Volilno gibanje na Dunaji. Cas volitev je tli, bližamo se odločujočemu dnevu, in v isti meri raste splošno zanimanje in naravna posledica njegova: silna razdraženost. Uže Pri vas, v domovini slovenski, jo čutite, razodeva se po volilnih shodih in v časnikarski borbi. Mnogo intenzivneje pa se razvija volilno gibanje v državnem osredji, na Dunaji. Saj je v istini neprecenljivega pomena za državno-zborsko večino, ako se dokaže pri državno-zborskih volitvah, da se prestolnica ne ujema več z levičarji in njih narodno nestrpnostjo. Opozicija se v jedno mer sklicuje na to, da so njeni nazori globoko ukoreninjeni med nemškim prebivalstvom. Znamo sicer, da to samosvestje nikakor ni opravičeno. V planinskih pokrajinah bodo sigurno vsaj kmetske občine, sem in tjžt tudi mesta in veleposestvo, poslale konservativne zastopnike v državno zbornico, naravne zaveznike tedaj slovanskim plemenom v borbi 2»per ono sistemo, katera si po krivem prilastuje Pri da bi vsaj jedenkrat še zmagali v volilni 0rbi na dunajskem terišči. Bode se jim to posrečilo ? Nismo sangvinioni, Jn zt*ano nam je, da lahkomiselni optimizem ni-Jer ni toliko škodljiv, nego baš v politiki. Nemško 1 eialna stranka ima dandanes še, navzlic spremenjenim razmeram, močno zaslombo, silen vpliv. Pomisliti treba, da razpolaga skoro z vsem velikim novinarstvom, da jo podpira židovski kapital, da ima svoje pristaše skoro v vseh višjih državnih dostojanstvih. Ko je vsled inicijative avtonomistične večine volilna pravica se podelila tudi jetakarjem, pričakoval je marsikedo daleč segajoče spremembe zlasti na Dunaji od tega razširjanja volilnega prava. Toda kdor s treznimi očmi opazuje politični položaj v avstrijski metropoli, uveril se bode kmalu, da so nade naše večji-del bile neutemeljene. In uže danes lahko trdimo, da bode vsaj polovica petakarjev, skoro gotovo pa še večji odstotek, jo ukrenil za voditelji levičarskih intransigentov. Sad še ni po polnem dozorel na Dunaji — bodoče volitve bodo sigurno obelodanile istinitost naše trditve. S tem pa nikakor ni rečeno, da je tudi na Dunaji vse ostalo pri starem. Nekoliko sedežev bodo levičarji tudi tu izgubili, in tisti element, cateri v dunajskem mestnem odboru zastopa napredno stranko, bode sigurno zastopan tudi v naši parlamentni palači. Račun naš je tak: Notranje mesto voli štiri poslance. Do sedaj bil je tu vedno izbran pravi cvet nemškega liberalizma, v zadnjem zasedanji poslal je prvi dunaj ski okraj v državno zbornico dr. Koppa, dr. Hofferja in intimna prijatelja slovenskih teženj, Weitlofa in znanega Jacquesa, kateri se je svoje dni tako neusmiljeno prste opekel s svojo polemiko z našo „Laib. Ztg.“. Ker je dr. Hoffer pred kratkim nagloma umrl, bodo tedaj tudi levičarji morali misliti na kakega naslednika. Skoro gotovo bodo v ta namen izbrali kakega trgovca ali veleobrtnika, češ, da se onim usta zamaši, ka- Listek. Inštruktor. (Prosto preložil J. Bedčnek.) (Dalje.) Zbudivsi se vrne se domu po polju ter dojde prj Zaf na 6rajski vi t ravno pri strelišči. Pot ga 'Pelje mimo „Darinčinega kota“ in nehotč za ,,Je jeleni gaj. se tukaj • pogled' kolika ljubeznivost razprostre je (JiVQ **Jegovemu očesu! Na mehki klopi slonela den 2a evai okoli katere so se zbirale uže te ri /ednom vse nJegove misli. Videvši kras ki 6. v svetli beli obleki, v sladkem spanji do u sloneče6a> krasno belo roko z rokavom Stankin°1C.a zavihanim P°d zal° gIavo> prevzame svnip sro« 8rčn0 hrepenenje, krasno telo na J e vsaj za en sam trenutek pritisniti. Le enkra , samo enkrat naj bi svoja ustna na ta-le na pol odprta kakor rožni cvet sladko duhteča ustica pritisnil; le samo enkrat naj bi težko svojo glavo na to-le nežno lice položil, ki mu v vsej lepoti deviške spomladi nasproti žar6; 0h le enkrat, samo 6nkrat in da ne bi nič vedela, potem pa z Bo-8<>tu daleč, daleč tja med širni svet, bežal bi, da teri so uže mrmrali, da je notranje mesto, sedež avstrijske trgovine, vedno le zastopano po samih odvetnikih. Primerno marijoneto dobili si bodo bržkone v osebi nekega Faberja, kateri se posebno odlikuje kot radodarni podpornik hirajoče »Deutsche Zeitung“ in nemškega „Schulvereina“. Napredna stranka, tu zastopana po ..'VViihler-vereinu", bode kandidovala jednega najplemenitejših nemških mož, barona Walterskirchna. Mi sicer se v mnogih vprašanjih ne strinjamo s štajerskim idealistom, vender spoštujemo njegova načela in radi bi ga videli v avstrijskem parlamentu. Tem bolj obžalujemo, da moramo naravnost izreči: Walterskirchnova kandidatura v notranjem mestu je brezvspešna, če ga ne izvoli kak drug okraj, bode se tudi v bodočem šest-letji moral odtegniti javnemu delovanji. V drugem okraji, v Leopoldovem mestu, onstran dunavskega kanala, kjer prevaguje orijen-talski živelj, tam je prava domžna nemškega liberalizma, in niti misliti ni, da bi se poklicanemu zastopniku njegovemu, gostobesednemu profesorju Suessu, kaj človeškega moglo pripetiti na dan volitve. Z neke strani, kateri so se tudi pridružili češki volilci tega okraja, imenuje se kot protikandidat nek Bachmaier — zadovoljni bodemo, če se vsaj izdatna manjšina združi na tega pro-tivnika zjediujene levice. Drugačne so razmere v tretjem okraji, kjer si nasprotujeta znani dr. Mandl in levičar baron Sommarugga. Ne da se tajiti, da ima kandidat dunajskih demokratov, dr. Mandl, močno stranko za seboj med meščanstvom, in dasi ne odobravamo po vsem njegove brezobzirne taktike, vese- bi ga nikdo več ne videl, kjer )>i ga nikdo ne poznal. Srce mu glasno bije. Tiho se ji približa. Sedaj se ji odpr6 usta, na obrazu izraža se ji nekak nemir - čuj, ravnokar izgovorila je njegovo ime: „Stanko“. Prestraši se; ga je li morda spoznala? Vender ne, sanjalo se ji je. Je-li morda slutila, da ji je tako blizo, ko ga je v sanjah videla? Pripogne se do nje in jo poljubi. „Stanko"! zašepeta še enkrat in se ga okolo vratu oklene. Sedaj jo pa on stisne nase, nič več lehko, kakor si je bil želel, temveč strastno in srčno ves v ognji dolgo zadržane in sedaj od vrhunca prikipeče ljubezui ter ji pokriva obrez z vročimi poljubi. Nekoliko sekund trpela je voljno, in mu je tudi prve poljube vrnila, kar vsklikne ter se mu iz rok izpuli in si rudeči obrazek z rokama zakrije. Mladega moža je sitna situacija po polnem Bt»eznila. Po hudem notranjem boji zakliče ji z milim, žalostnim glasom, ki mu je iz dna srca izšel: »O milost, milost!" Mlada devojka ne reče ničesar, pa ga tudi ne pogleda; le tiho ihteti je jela. „Dobro vem," pravi Stanko čez nekaj časa, „kolik je moj prestopek, kako hudo sem se nad vašim čistim bitjem pregrešil. Nobeno opravičevanje me ne opere! Le toliko naj vam povem, da ni bila nikaka frivolna šala, temveč neizmerna, naj-srčneja ljubezen, ki me je pred vaše obličje pripeljala. Najčisteja ljubezen velela mi je prekoračiti meje dostojanstva. Hud je bil boj in dolgo je trajal v mojih prsih in nikdar naj bi vam ne bilo znano, kaj tukaj le notri občutim, saj sem po-begnoti hotel, da bi vas več ne bil videl, ali trenutek ta me je pohabil in siromak stojim sedaj pred vami!“ Na njo se ozre. Ona pak si vedno še obraz pokriva in milo plaka. „Tako ste dobri, tako blagi, tako nesebični/ nadaljuje Stanko, „in vender nimate ne ene besedice zame, da ste mi odpustili, da bi se z mirno vestjo od tod podal?* In ko mu tudi sedaj ne da nobenega odgovora, spusti se na kolena in poprime jo za nežne roke. „Morda-li sem se prevaral v vas? O prosim vas za Boga, ki nas vse ljubi, odpustite mi, le to mi povejte, da si ne boste slabega o meni mislili.* lili se bodemo vender njegove zmage. Kajti Man-dlova stranka se je uže zvezala s privrženci Luegerjevimi in z antisemiti, in ker jo bodo podpirali tudi nenemški, morda tudi konservativni nemški volilci, je skoro po polnem gotovo, da bo Mandl v prah podrl svojega levičarskega nasprotnika. Na „Wiednu“, v četrtem okraji, se trgata dva pristaša združene levice za izpraznjeni mandat: bivšemu poslancu M at s c h eku nasprotuje jeden najbolj častihlepnih dunajskih matadorjev, prvi podžupan dr. Prix. Dražestni prizor je toliko ohrabril naprednjake, da bodo tudi v tem mestnem delu se postavili na noge ter mestnega odbornika Vaetha proglasili svojim kandidatom. Naravno, da je v tem okraji zmaga zagotovljena jednemu ali drugemu izmed tekmujočih levičarjev. V petem okraji (Margarethen) bode huda praska med duševnim voditeljem dunajskih demokratov, jako nadarjenim dr. Luegerjem, in bivšim poslancem Steudlom, kateri je v vseh vprašanjih navzlic svoji demokratični preteklosti glasoval z levico. Privržencev ima Lueger veliko v tem predmestji in da-si je dunajskim meščanom Steudl priljubljena oseba, utegne vender izid volitve ugoden biti njegovemu protivniku Luegerju. Šesti okraj, Mariahilf, je zagotovljen levičarjem. Pač bodo antisemitje še enkrat, bržkone s Pattaijem, morda celo sSchonererjem poskušali svoje sile, toda protižidovsko gibanje uže ponehava in zmaga je gotova levičarskemu pristašu, trgovcu Neuberju, kateri je tudi uže minulo leto ta okraj bil zastopal v drž. zbornici. V sedmem okraji (Neubau) bode levičar W i e-senburg, fabrikant, o katerem so se čudne stvari pripovedovale pri znani svoji pravdi proti dunajskemu „Kikerikiju“, brez dvojbe zmagal nad demokratom dr. Gerrmannom. Uprav žal nam je, da moramo isti negativni vspeh prorokovati možu, kateri odkrite simpatije uživa tudi med nami, dr. Kronawettru. Skoro gotovo ga bode porazil dr. S to ur z, navzlic temu, da se posvoji duševni znamenitosti niti od daleč primerjati ne da zgovornemu demokratu. Ostaje tedaj še deveti okraj, kateri je imel do sedaj dvojljivo čast, zastopanim biti po »političnem kotlarji" Loblichu. Mož se je toliko časa zibal in gugal med raznimi strankami, da ga sedaj nobena več ne mara. Ali naslednika mu dobiti je sila težavno. Levičarji so potrkali pri teh durih in pri onih, toda nikjer se jim ni otvorilo. Govorilo se je o raznih protikandidatih, o bivšem sekcijskem načelniku dr. Lemayerji, Giskrovem zetu, o prof. E x n e r j i itd., a nihče se neče po-tezati za ta mandat. Na ta način je vender še mogoče, da bode tudi prihodnja zbornica tako In ko vidi, da je tudi to brez vsega vspeha, jame sam kakor dete s tožnim, v srce segajočim glasom tožiti: „0 da bi vam bilo znano, kako neusmiljeno tepe me roka britke usode, ko bi vam zamogel to-le vbogo razmesarjeno srce le na en sam hip pokazati, videli bi kako ono v zadnjih izdihljajih, v neskončnih bolečinah pojema, v kojem so sramota in tuga namesto ponosa in zavesti." Ne dokonča celega sostavka ter britko nadaljuje: „Saj grem od tod, kakor sem uže za trdno sklenil. Nikdar več naj vam ne bode sila zaradi mene zarudeti. Daleč, daleč, po širnem svetu se bom potikal, kakor Ahasver, večni žid, brez miru, brez počitka, in nikdo naj ne zvč, kje bodo trohnele moje kosti!" Skloni se, in oditi hoče. Deklica pa mu plane okoli vratu, približa žalostno v solzah oprano obličje njegovemu in pritisne polna svoja ustnica ob njegove; sedaj še le odprla se je pot besedam: »Ne zlobim se, saj sem sama ravno toliko kriva, kakor vi!" šepeče mlada deva. Premogla me je silna moč občutkov tukaj slonečo, zadremala sem in sanjalo se mi je od vas in — »In sanje spremenile so se v resnico — do- srečna, ponašati se a kotlarjem Loblichom, zlasti ker ga tudi podpirajo antisemitje. Imajo ga naj, mi jim ga ne zavidamo! A kaj bodo ukrenili slovenski volilci, katerih je v glavnem mestu avstrijskega cesarstva vsaj toliko kakor v Kranji ali Škofji Loki? Večkrat smo se uže razgovarjali v prijateljskem krogu o našem postopanji in vsi smo bili jednega mnenja, namreč udeležiti se volitve ter glasovati za vsakega kandidata, kateri ne pristopi združeni levici ter ne bode nasprotoval narodni spravi in sedanjemu inini-sterst vu. Obrtni nadzorniki. m. V splošnem poročilu obrtnih nadzornikov se povdarja, da posamična poročila tožijo, da se zakoniti propisi gledč spisavanja izkazov o delavcih, o delavskem redu itd. ne izpolnjujejo. Večkrat so opazili nadzorniki, da razmerje med delavcem in gospodarjem ni pravno jasno določen ter da iz tega izvira mnogo neprilik; delavski redi so se prevečkrat tako uporabljali, kakor bi bili kazenski zakoniki; večkrat delavci cel6 čisto nič vedeli niso, kaj propisuje delavski red. Kar se tiče skrbi in podpiranja obolelih, onemoglih in ponesrečenih delavcev, razvida se iz poročila, da se je pač v tej zadevi uže nekaj storilo, a v nekaterih tovarnah še čisto nič; obolel, onemogel delavec ginja bSde. Tudi v tem oziru posegla je pomožna roka obrtnih nadzornikov vmes; napotili so dotičue obrtovalce, da bodo sestavljali izkaze o delavcih in ustanovili bolniške blagajnice. Kjer se to še ni zgodilo, se pričakuje, da se zgodi. V poročilu omenja se tudi, kako slaba so delavska stanovanja, koliko se tu škoduje delavcem na zdravji. In s posebno natančnostjo omenja se na dalje še mnogo nedostatnostij, katere so našli obrtni nadzorniki pri svojem nadziranji, katere nedostatnosti pa bode v prid delavskega stanu, v prid človeštva treba odpraviti. Preobširno bi bilo, če bi se hoteli spuščati v vse podrobnosti splošnega in posebnih poročil; podati hočemo svojim čitateljem v naslednjem v po polnem obsegu le dodatno poročilo našega obrtnega nadzornika dr. Pogačnika o razmerah žrebljarjev v Kropi in Kamni Gorici, o katerem smo sicer govorili na splošno uže v jednem prejšnjih listov. To poročilo sl6ve: Ko sem v septembru lansko leto nadziral v obrtnih krajih Kranjske, prišel sem tudi v Kropo in Kamno Gorico, v dve večji vasi sodnega okraja radovljiškega, da si ogledam uže za starih časov tam obstoječo žrebljarijo. Kar sem tu opazil, slišal in drugače poizvedel, je tako zanimljivo in posebno, da se mi zdi potrebno, dotične podatke združiti stavi Stanko, »o blažena, rajska resnica, da vas — da tebe imam v svojem naročji v zavesti tvoje zveste, presrčne in nesebične ljubezni — in da te zopet izgubim. Da, pozabiti nama bode te blažene ure — ne! saj meni to ne bo mogoče. Spomin na kratek, ta rajski trenutek spremljal naj me bo po temnih potih življenja, katere se nama ne bodo nikdar več kričale, kajti ni ga mostu in ne brvi, ki bi me peljala čez prepad, koji se je med nama razpočil. “ »Jaz sedaj nisem čisto nič vstani misliti, nič odgovarjati in ničesar sklepati, vse mi je prišlo tako nenadoma in vse se mi grozno meša! Le to mi obljubite, da še ostanete", prosi Darinka in ga ljubeznivo pogleda. »Danes še, za jutri uže nevčm; vsakako pa, da vas hočem še videti, predno odpotujem," odgovori Stanko. Še enkrat ga dekle srčno pogleda in zbeži iz ute. Stanko se spusti na zeleno klop; podoba za podobo jame se mu vrstiti in stopati pred oči in na vse nasledke, ki bodo iz krasne iluzije nastali, pozabil je za trenutek. Nehote vzel je krasno od Darinke mu poklonjeno listnico, na kojej so se prve črke njenega imena v zlatu les- v vkupno podobo ter jo tu prideti kot dodatek, mestu da bi jo razdelil v posamične oddelke po-ročilove. V Kropi je zdaj 56 kovaških ognjišč, vsako s 5 do 6 nakovali; okolo nekaterih ognjišč je časih tudi več, pa tudi menj nakoval. Na teh nakovalih dela vkup 320 žrebljarjev s 125 družinskimi članovi. Od tod pol ure oddaljena Kamna Gorica ima 10 delavnic s 35 kovaškimi ognjišči, izmed katerih tedaj tri niso gorela. Tu našel sem 43 do 50 žrebljarjev s 190 do 200 družinskimi članovi. Delavnice so priproste kolibe iz lesa, v katerih je prostor večkrat za več ali pa za menj ognjišč. Mehove pri ognjiščih goni vodna moč. 0° se približaš tem vasem, začuje koj uho enoglasn0 kovanje in ječanje ter ropotanje lesenega tra' movja, s katerim se premikanje malih vodnih koles prenaša na posamične mehove. V Kropi izdelujejo se večidel podkovniki (pod-kovni žreblji); v Kamni Gorici pa se izdelujejo vse druge vrste žrebljev, od malih žrebljev za črevlje počenši do težkih vrst, kateri se potrebujejo pri tesanji ladij in pri pribijanji železniških šin. Prediežeč mi cenilnik kaže osem vrst z vkupuimi 48 številkami. Ti žreblji se kujejo z roko iz navlašč za to zlitega železa. Možje, žene, odrašeni kakor tudi otroci obojega spola od 8 let višje se pečajo s tem; od marsikatere družine stojijo vsi družinski članovi pri nakovalu za žreblje. Ti delavci delijo se v tri kategorije. Tu je najprej »pomočnik" a*1 »pomagavec"; tej vrsti prištevajo se otroci. Cel<5 otroci od 8. do 10. leta se uže priklenejo temu težkemu rokodelskemu poslu; uporabljajo se kot podajalci in za druge lažje opravke; nekateii imajo nalog, glave nekojih vrst žrebljev tleči. Nekoliko starejši otroci od 10. do 14. leta morajo uže izdelovati žreblje. Ti pomagajo svojim starišem ali sorodnikom s tem, da tolčejo na kladivo, ali pa kujejo sami lažje žreblje. Ti ne dobivajo še nobenega plačila. Potem pridejo »tavžentarji , pravi pomočniki, kateri v službi in na račun tretjega, kovača ali razpečevalca, delajo ter dobival od njega plačilo po tisočih izdelanih žreblji Hrepenljivo pričakuje mladi žrebljar trenotka, k° se more uvrstiti med »tavžentarje". V tretjem redu so pravi žrebljarji, časih »mojstri" imenovana da-si imajo bistveno vse drugačno stališče neg0 njih drugovi z jednakim imenom, kateri se bavijo, v mestih in trgih z žrebljarijo. Da se doseže mesto samosvojnega žrebljarja v Kamni Gorici in Kropii se mora doseči neka določena starost ter imeti svoje kovaško ognjišče ali vsaj svoje nakovalo. Nekateri podedvajo to, drugi si kupijo; mnogit kateri nimajo sredstev za nakup, pomagajo si s tem, da si kovaško ognjišče ali nakovalo najamejo od koga tretjega. (Konec prih.) ketale, iz žepa, ter prijel za sreberni olovnik. Srce mu je bilo tak6 polno in pisati začne: Oj rad bi so dvignil v nebeSko višavo, Iz katerih so zvozdico nam losket61 Rad tam bi so vozil čez zračno planjave In gledal v globini bi našo zemljo! Kjer tuga in žalost so družite zvosto, Kjer smeh so in jok in bridkosti topd; Kjer laž in sleparstvo si delate cesto, Resnica, pravica pa toči solzč! In s saboj tjii gori bi vzel si dovico, Kot tebe natora nam dala jo z rok. Tam storil bi jo čez svetove kraljico, In nikdar ne čul bi so žalostni jok. In meni bi vtihnilo srčno bridkosti, Ki žalostno stanje jih tukaj rodi! Presrečen bi živol tam v rajski radosti Nikdar no rosila bi solza očil“ Druzega dne proti večeru pospravil je Stank® s voj e reči. Proč mora in naj bo kakor hoče. žan je to sam sebi, še več pa Darinki in nJ .' neomadeževani časti; kajti nima ga upanji) cia mu bilo le količkaj mogoče rasprhlemu Po1 J goreče medsebojne ljubezni kolikor toliko trdneg stališča preskrbeti. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Volitveno gibanje je vedno živalineje. Razni kandidatje sklicujejo svoje volilce in izdavajo programe. V Koroški sklical je dnč 10.t. m. doktor Jarnej Wrann, dozdanji zastopnik kmetskih občin Beljak, Rožek itd. svoje volilce iz rodnega okraja borovljskega ter napovedal zopet svojo kandidaturo. Temu kandidatu stoji nasproti Andrej Ein-špieler. — V Kranjski oglašajo se za razne okraje novi kandidatje. Zastopnik dolenjskih kmetskih občin Viljem Pfeifer izdal je te dni tudi “že svoj program ter napovedal zopetno kandidaturo. Centralni volitveni odbor v Ljubljani se ni še zjedinil o kandidatih, katere hoče priporočati; za Ljubljano imenujejo se trije kandidatje. Ogerska gorenja zbornica se bode, zdaj ko je zakon o preustrojbi zadobil Najvišje potrjenje, kmalu sestavil. Tuje dežele. V soboto vršila se je v nemškem državnem zboru dolga in burna debata, razgovarjalo se je namreč o predlogu, naj se odpravi delo ob »edelj a h. Knez Bismarck, kateri je bil do^ zd^j odločen nasprotnik nedeljskega dela, izrekel se je °b tej priliki; da pri rešitvi tega vprašanja treba natančnih poizvedb, povprašati se morajo osebito delavci za njih mnenje. Pred vsem da se morajo ^ izreči, če se morejo odpovedati sedminki mezde, katero si prislužijo ob nedeljah. Knez Bismarck govoril je pri tej debati sedemkrat. Konečno se je vsprejel predlog, naj se rešitev tega vprašanja odloži. Major Said, katerega je odposlala egiptovska vlada, da reši obkoljene garnizije, katere stiskajo Mahdisti, poročal je dnš 2. t. m., da se mu je posrečilo, rešiti v Galabadu obkoljenih 1000 ljudij ter da jih pelje skozi Abesinijo v Massauah. Torej "ostaneta še dva kraja, Girra in Kassala, katerih usoda je negotova. „Popolo Romano® priobčuje pismo iz Tri-^°Usa, v katerem se pripoveduje, da so v El-'benu) dva dnij hoda od Tripolisa, močne francoske čete postavile šatore. V tem pismu se vlada P°zivlje, naj bode bolj oprezna, če neče, da se ar Soz noč zopet postavi na dnevni red tuniško vPrašanje. . *z Pariza se poroča, da francoski pomorski ^mister na vsak način hoče izvesti načrt, da se ko*^ ZOpetna ekspedicija na Madagaskar. Koj °sta zbornici dovolili potreben kredit, pričela vlada z vso marljivostjo priprave za to k , ®Uvei'n6rjem v Kong-državi imenovan bode, J^^^ujejo bruseljski listi, Stanley; mini- bi ta^?11 ^ list staremu g°sP°du> k°je8a naJ mu ' 6 0(^°du v njegovi sobi našel; ondi ko č^ Daznan'*> da ga ni več volja službovati. Po I,,. hotel je pozneje pri priložnosti iz vaške poslati. ^ Darinko mora še enkrat videti in le enkrat kli(fOVOl‘ti '• ni° in poslednji „z Bogom" ji za-tak ^st £5a J® svarila,, da bi bilo boljše kar 0stat-t°da J* je bil in mož-beseda mora sterstvo za to novo državo imelo bode svoj sedež v Bruselji. Iz Teherana se poroča, da je Penžde v rokah male ruske čete, katera ima štiri topove. Sank - Turkmence pridobili so Rusi po polnem za-se. Afgauske čete v Bali Murghabu niso dobile svojega plačila in so vsled tega razdražene. Telegrafska zveza se je napravila do točke 120 milj onstran Askabada, kjer so zdaj nekoliko prenehale ruske priprave za vojno. Razne vesti. — (Maščevanje judovsko doklico.) Iz Memphisa na reki Mississippi se poroča o sledečom junaškem činu mlade judinjo: Amalija Cohen bila je uže leto dni zaročena z Izakom Levijem. Zadnjega pa so njegovi stariši prisilili, da se je svoji izvoljeni odpovedal. Vender kmalu polotil se ga je kes in dal je zavrženi svoji nevesti vedeti, da hoče na večer dne 16. februvarija priti v hišo njenih starišev in da želi z njo zaročitev obnoviti. Omenjenega večera bilo je v hiši pri Cohenovih vse živo in veselo. Zbranih je bilo mnogo sorodnikov to rodbine in težko je izbrana družba pričakovala ženina hišne hčere. Ura za uro preteče, a Izaka ni. Amalija in vsi zbrani bili so zelo razjarjeni na mladega moža, ki jih je tako na led speljal. Bil je, najbrž na prigovarjanje njegovih starišev odpotoval. Ko čez nekoliko dnij zopet domov pride, poda so Amalija, oboroživši se prej s pasjim bičem, naravnost v hišo nezvestega. Tu zahteva od njega z vso odločnostjo, da naj se opraviči, zakaj da ni prišel napovedani večer. A Izaku se je bilo srce zopet ohladilo za svojo nevesto in mesto da bi bil pred njo pokleknil ter prosil jo odpuščenja, zavrne jo strogo ter ji ukaže, da naj se iz hišo pobere. A oua. z a vihtela jo na to bič in jo načela a krepko roko mahati po svojom ljubimcu in fin lnr.Jfa-.gaJg| do ^obretra. prnkla^iin spolnila jo njegov ukaz ter vrnila se domov. (Postava nad vse.) Novoizvoljeni varuh rečo sodniku: „Jaz vas moram šo enkrat zagotoviti, da umrši ni zapustil ničesar, niti vinarja ne.“ — Sodnik: „To jo čisto vse jedno; udova dobi po postavi vonder le jedno, otroci pa drugo polovico." Domače stvari. — (Potrjena šolska knjiga.) Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje potrdilo je prof. Jesenkovo učno knjigo »Avstrijsko-ogerska monarhija. Domo vinoznanstvo za četrti razred srednjih šol." — (Knezoškof ljubljanski) gospod doktor Misija vrnil so je včeraj zjutraj iz Rima v Ljubljano. — (Potovalni učitelj in tajnik kmetijske družbo gosp. Gustav Pirc) bode dnč 16ega t. m. predaval v Slavini o živinoreji ob priliki do- je, J ponudi se mu lepa priložnost. Slišal ie T\..g80 Se duri v Dušanovi sobici odprle, in ker z Milanom in baronom na vrtu v družbi sluti, da mora to le sama Darinka 1 , «1 UH tu IV OUIUU Duš ' ^le morda v biblioteko, kamor se je skozi tj& držT0,80^0 bodilo, dasiravno so še druga vrata bila r^Vz b°dnika, koja pa so večjidel zaklenjena hnrrnmi poda se Stanko v Dušanovo sobo in Dogami, m 8e prevaral, Nobenemu obojice se še sanjalo ni, da jih Jetja osoba posluj narare6 pr0padii snuba6 Da_ ‘nčin, baron Ropotar. Darinka ga je od svojega ««du dan, kjer se je baron vsled obilo vžitega v svoji pravi luči pokazal, tako prezirala, da ^ je vsaka tudi najmanjša nada pošla, da bi ona ®daj njegova postala. Se vč da je bil po njego- vih mislih edino le ta neplemeniti učitelj vsega kriv, in zaradi tega kopičil je vso gnjev nad Stanka ter mu zaprisegel najhujše sovraštvo. Da mora med Darinko in Stankom neka tajna zveza biti, bil je prepričan, in čakal je le prve priložnosti, da bi se tekmeca nad vse mu zoprnega za vedno iznebil. Jel je oba zasledovati. Darinkino ponašanje mu je bilo danes posebno sumljivo; tako izvanredno se mu je torej zdelo, da je niti za trenutek ni izpustil iz oči; torej mu tudi ni skrito ostalo, da se je Darinka v Dušanovo sobo podala in dobro je vedel, da Dušana ni tamo. Kakor nalašč pride, kakor po dogovoru, tudi Stanko za njo. „Sedaj ali pa nikoli“, zaškriplje nadlajtenant s zobmi, „vjel si se mi zviti lisjak, da ti zavijem prokloti vrat." Uže je hotel za obojico v sobo stopiti, kar mu še o pravem času na um pade, da kot gost nima pravice, uepoklicau po ptujih sobah stikati. Hiti torej Milana iskat, ki naj bi obema štreno zmedel! Stanko oborožil se je, idoč na poslednji razgovor, na žalostno slovo. Od včeraj nista se videla, in toliko bi si imela povedati. Kakor pa vedno v tacih okoliščinah, stala sta za trenotek nema. Ako prav pa so usta molčala, govorila ste jima tim glasneje glasno vtripajoči brci. (Dalje prihodnjič). litve premij umnim živinorejcem in sadjarjem. Te premije so iz ustanove pokojnega Janeza Kalistra. — (Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani) razglaša kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih juncev muriškega rodu v Postojini na Notranjskem naslednje: C. kr. kmetijska družba kranjska bode 23. dnč maja t. 1. dopoludnd ob 9. uri v Postojini na Notranjskem 4 do 5 plemenskih juncev sivega muriškega plemena kranjskim živinorejcem prodajala. Ti junci se bodo postavili na prodaj za polovico tisto cene, za katero jih družba kmetijska kupi, in se prodajo tistemu, kdor največ zanj da proti temu, da ga 1.) koj plača in 2.) se s pismom zaveže, ga najmanj dve leti za pleme obdržati; zato se k tej dražbi dopuščajo samo kranjski živinorejci. — (Deželno gledališče v Ljublj ani.) Jutri zvečer dn6 13. maja priredi pevski zbor ljubljanske čitalnice predstavo, pri kateri sodeljujejo iz posebne prijaznosti gg. predtelovadci „Sokola" in godba slavn. domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. Vspored: 1.) Kock „Serežan“, ouvertura, svira vojaška godba. 2.) „Telegram“ — vesela igra v onem dejanji, češki spisal G. Pfleger-Moravsky, poslovenil Josip Stare. 3.) Mejerbeer: Zbor in molitev mornarjev iz opere „Afrikanka“, svira vojaška godba. 4.) A. Nedved: „Nazaj v planinski raj“, poje mešani zbor čitalnični. 5.) Telovadba; skok izvršujejo gg. predtelovadci „So-kola". 6.) Gj. Eisenhut: „Moja ljubav", osmospev. 7.) Schubert: „Na moru“, svira vojaška godba. 8.) Ant. Foerster: „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesrnij", poje mešani zbor čitalnični s spremljevanjem vojaške godbe. 9.) Telovadbo na drogu izvršujejo gg. predtelovadci „Sokola". — Čisti dohodek te predstave namenjen je pevski blagajnici. Začetek ob % 8. uri. — (Vreme.) Včeraj na večer pričelo je med obilim gromenjem močno deževati ter je deževalo vso noč. Danes v jutro naletaval jo nekaj časa med dežjem sneg, a le malo, da tal niti pobelil ni. Okolo polu-dneva se je sicer zvedrilo, vender je silno mraz. — (Tržaški škof) gosp. dr, Glavina je obolel; moral se je podati v kopel. — (Umrla) jo dne 4. t. m. v Slatini na Rumunskem gospica Metka Schollmayr, starejša hčerka gospe Kornelije Schollmayr rojene Costa, v 20. lotu svoje d6bo. — Pokopali so ranjko na katoliškem mirodvoru v Krajovi. — (O morilci svojih otrok, Koširji,) se poroča, da je ves zmešan in da čestokrat blede. Košir je po izreku zdravnikov bolan na možganih, in sicer uže delj časa. Prvi znak njegove možganske bolezni pokazal se je uže pred dvema letoma. — (Prvo črešnje) prinesle so se predvčera-njim na tukajšnji trg. — (Krapinske Toplice) v Hrvatski so se uže otvorile ter brojijo do zdaj uže 107 gostov. — (Društvo „Edinost") v Trstu sklicalo je v nedeljo shod v Lindaru; udeležilo se ga je nad tri tisoč oseb. Pri tem shodu postavil so je kandidatom gosp. Vito žič. — (Mrtvo našli.) Iz radovljiškega okraja se nam piše: V gozdu „Vrh reke" pri Brdi našli so kakih 60 let staro žensko mrtvo. Spoznali so v nji gostinjo Jero Povšin iz Bleda. Potovanje na Velehrad in Prago. Odbor za priredbo vlaka na Velehrad in v Prago poslal nam je naslednji oklic: Slovenci! Ko se vlansko leto zavoljo uepredvidnih zaprek ni mogla uresničiti želja mnogih Slovencev, da bi bili okiskali svojo brate čohe v njihovi prvostolnici — v zlati materi Pragi, Cule so se takoj od mnogih stranij želje, naj bi se potovanje v Prago letos vsekakor izvršilo ter ob jednem združilo s potovanjem na Volehrad, da so tako udeležencem zabavnega vlaka ponudi prilika ogledati si one posvečene krajo, kjer sta besodo božjo oznanjevala sveta blagovestnika naša Ciril in Metod in kjer sta službe božje služila v lepem jeziku slovonskom. Odbor, ki se je ad hoc osnoval, oziral se je na to žoljo in uredil je stvar tako, da se bodo slovanski vlak peljal najprej na Volohrad in od tam čez Olomuc v Prago, potem pa skozi Brno in Dunaj nazaj. Pogoje za vožnjo dosogel je odbor tako ugodno, da bode vsa- komu, kedor si želi ogledati cvetoča češka mesta in posebno sijajno prvostolnico češko z novim narodnim gledališčem; vsakemu, kedor letošnjo slovansko tisočletnico želi proslaviti na kraji poslovanja slovanskih irosvetnikov io blagovestnikov, lahko mogoče udeležiti se potovanja na Velehrad in v Prago. Posebni vlak s slovenskimi potniki odpeljal se bode dn6 10. avgusta iz Trsta ter bodo do Spielfelda postajal na vseh postajah, d tam naprej pa le na pogla-vitnejših. Oni udeleženci, ki stanujejo ob postranskih progah južne železnice, mogli se bodo na Brežino, v Divačo, v Št. Peter, Zidani most, na Pragarsko in v Maribor pripeljati s katerim koli poštnim vlakom, da prestopijo potem v posebni vlak. Na Dunaj prispel bode vlak dn<5 11. avgusta. Tu bode jeden dan odmora. Dne 12. avgusta odpelje se vlak v Uherskd Hradište (velehradska postaja), kjer se bode prenočevalo. Dan 13. avgusta posvečen bode Velehradu; na večer tega dne ali v jutro dne 14. avgusta odpelje se vlak v Olomuc, kjer poseben odbor uže sedaj dela velike priprave, da — kakor piše njega predsednik — „dostojno sprejme drage mu brate slovenske". Dn6 15. avgusta bode prihod v Prago, kjer vsi slovenski potniki skupno ostanejo dva dni ter se udeležb dveh gledališčnih predstav. Vrniti se bode mogel vsakdo z onim poštnim vlakom, s katerim bode hotel, preko Brna ter si, ako bode želel, ogledati tudi to mesto. Vožnji listki bodo veljavni celih štirinajst dni. Cene za vožnjo na Velehrad in v Prago ter nazaj pa so sledeče: Od postaj: Za II. razred gld. kr. Za III. razred gld. kr. 34 23 BO 32 21 50 38 20 26 50 27 — 23 — 21 — 17 50 15 50 14 50 Trst, Culjan, Brežina, Prosek, Sežana, Divača, Lesečje, Št. Peter, Prestranek, Postojina, Bakek, Logatec, Borovnica, Krmin, Gorica, Sovodenj, Zagrad, Ronki, Tržič, Eeka, Opatija, Jurdani, Sapijane, Trnovo-Ilirska Bistrica in Ki- lovče .......................... Ljubljana, Zalog, Laze, Kresnice, Litija, Sava, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most, Rimske topljice, Laški trg in Celje........................... Pulj, Vodnjan, Rovinj, Kanfa-nar, Št. Peter, Zabronič, Pazin, Cerovlje, Roč, Rakitovič, Buzet, Podgorje in Herpelje Ptuj, Pragarsko, Št. Jurij pri Celji, Štorč, Ponikva, Poličane, Slov. Bistrica, Račje, Hoče, Maribor, Pesnica, St. Ilj in Spielfeld.................... Gradec ............................ Bruck na Muri . . • • Beljak, Podravlje, Vrba, Poreče, Kriva Vrba, Celovec, Grab-štang, Sinčaves, Pliberk, Prevalje, Spodnji Dravobor, Vuzenica, Vuhred, Ribnica, Št. Lovrenec, Ruše, Bistrica in Lembah.......................... Sisek, Lekenik in Velika Gorica Zagreb, Zaprešič, Brežice, Krško, Rajhenburg in Selnica Čakovec (Varaždin), Središče, Ormož, Velika Nedelja in Možganci..................... Ker je podpisanemu odboru najkasneje do 10. julija treba vedeti število udeložencev, naj blagovolijo vsi oni, ki se za to odločijo, oglasiti so do tega časa pri njega predsodniku gosp. Ivanu Hii barji ali njegovem namestniku gosp. Ivanu Murniku. Tudi denar naj se pošilja jodnemu ali drugemu imenovanih. Kar bode druzega še potreba vedeti, priobčil bode odbor vsakemu udeležoncu posebej; razglasil pa tudi po slovenskih listih. Slovenci! Njegova Prevzvišenost, premilostivi vladika bosensko-sremski, Josip Juraj Strossmajer, spo- 32 — 33 50 29 50 31 — 21 50 22 20 20 — 20 50 ročil je podpisanemu odboru, da se bode pridružil slovenskim potnikom velehradskim. To Vam bodi v izpod-bujo za obilno udeležbo. V Ljubljani, dn6 8. maja 1885. Odbor za priredbo vlaka na Velehrad in v Prago. Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ London, 12. maja. D6lenja zbornica zavrgla je z 290 proti 260 glasovom Hamiltonov popravek ter sprejela drugo Citanje zakona, naj se izplača 11 milijonov kredita Berolin, 11. maja. Herbert Bismarck bilje imenovan državnim podtajnikom v uradu za vnanje zadeve. — Državni zbor določil je carino za rž na tri marke in za pšenico tudi na tri marke. Pariz, 11. maja. Depeša generala Bri&reja de 1’ Isle iz Hanoi z dne 10. t. m. poroča: Kitajski komisarji vrnili so se sim. Podkralj v Ytinnanu obeta, da se bodo čete umaknile do 4. junija. Ta podkralj izdal je tudi razglas, v katerem pozivlje vstaše, naj odložijo orožje ter se podajo. London, 11. maja. Granville je gorenji zbornici naznanil, da sta on in Kiinberley s Staalom in Lesarjem dosegla v mejnem vprašanji sporaz-umljenje. Rezultat tega sporazumljenja naznanili so ruski vladi nje zastopniki. Petrograd, 11 maja. Kneginja črnogorska je odpotovala danes nazaj v Crno Goro. Truplo knjeginjice Marije odpeljalo se je včeraj čez Varšavo in Dunaj v črno Goro. Petrograd, 11. maja. V Nici bivajoči grof Loris-Melikov se je sim poklical, Postal bode naslednik še vedno bolehajočega ministra za vnanje zadeve, grofa Tolstoja. Telegrafično borzno poročilo z dnž 12. maja. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih..............................82'50 » » » » srebru.............................82'90 Zlata renta.................................................. 108 • — B°/0 avstr, renta..........................................98'20 Delnice nirodne banke....................................... 867' — Kreditne delnice............................................ 289'90 London 10 lir sterling.....................................124'55 20 frankovec.................................................... 9'8A Cekini c. kr............................................... 5'85 100 drž. mark ................................................61 • 85 Dn6 10. maja. Pri Maliči: Lehmann, trgovec, iz Monakova. — Friedrich, Winter, Meschek, trgovci, z Dunaja. — Grofinja Mar-gheri iz Novega Mesta. —• pl. Suhay, c. kr. dvornega svetnika soproga, s hčerko, iz Pulja. — Saak, nadinže-nšr, iz Leobersdorfa. Pri Slonu: Weissenberger, trgovec, iz Lyona. — Weber, trgovec, iz Ziiricha. — Fritsche, c. kr. dvorni svetnik; Ratschiller, c. kr. računski nadsvetnik; Franki, izdelovalec mebljev; Barusch, Vidic, Zor m Tissen, trgovci, z Dunaja. — Ohme, fabrikant, iz Schonlinde. — Neuberg, trg. potov., iz Pečuha. - Doleschal, gozdar, iz Vlašina. — Zorico, c. kr. stotnik, iz Trsta. — Dolenc iz Razdrtega. — Wruss, trgovec, iz Cabra. — Ubaldmi, c. kr. nadlajtenant, iz Ljubljane. . , Pri Južnem kolodvoru: Ahermch in Zadro, jednol. prostovoljca, iz Trsta. — Steyer, lesotržec, iz St. Petra. Meteorologično poročilo. Ča» opazovanja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Stanj o barometra v rum Tempe- ratura 736 00 732-55 732-37 8-4 20-2 100 Vetrovi vzh. sl. jzpd. sl. zpd. sl. Nebo jasno d. obl. jasno Mo-krina v mm 16-80 dež [ Pain-Expeller! Srečni zdravilni vspehi, ki so se uže petnajst let s tim starim osvedočenim domačim sredstvom pojavili pri protinu, revmatizmu, so porok, da ne bode žal nobenemu bolniku, da je poskusil to zdravilo. Skoro v vseh rodbinah se nahaja ta pristni «Anker-Pain-Expeller». Cena temu v istini vestno reelnemu izvirnemu preparatu je jako nizka, namreč steklenica po 40 in 70 kr., kakor je velika; prodaja se po vseh lekarnah. Da pa kedo ne dobi ponarejenega zdravila, naj blagovoli prej pogledati na fabriško marko «Anker (sidro)». F. Ad. Richter in drug, Dunaj. — Glavna zaloga in lekarna ErEnS2ra5iS2SZ52SZ52SZB52525Z?2525? z navadno z žličasjo B S £. M * /*\ v S co« a> B O S" P *■§ «< g 0 CO oo Ni p M 3* o m« * & v o°-. i—*» <=» co f š 4» M B a KstTrzn.© dLxž e c za deklice po GO kr. do 4 g-ld. gl prikladni vsakemu životu, H in se mogo prati v nejgorkejil vodi ter 80 S nikoli ne zlomijo, - I>o ffia. 3.50, 3,— 350 jedino pri (54) 3 $ J. C. HAMANNII, Mestni trg. 3i52SSSE52SabES2SE5ESdSBDESH5asaSHSS52SE5B Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni se dobivajo: Josipa Jurčiča I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld. II. » Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr. IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, KloSterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. _______________ Kdor se želi po požti naročiti, naJ. blagovoljno po nakaznici za poštnino P^* vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 18 Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskate in zalagate Ig. v. Kleinmayr A Fed. Bamberg v Rubijam.