Poštnina plačana v gotovini
Speci, in abbon. post. - 1 Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIšTVO:
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	800
Letna naročnina..................L	1.500
Letna inozemstvo.................L	2.500
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
m	r,	
%	mmuJJ	
i
	L
	m
Leto XI. - Štev. 50
Gorica - četrtek 10. decembra 1959 - Trst
Posamezna številka L 30
Dolžnosti ljubezni do bližnjega
Zapoved Kristusova:	»Ljubi Gospoda,
svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe,« nalaga poleg skrbi za nadnaravno življenje duše tudi skrb za naravno zdravje duše in življenje svojega telesa. Ljubezen do samih sebe zahteva, da tudi temu posvetimo pravilno in potrebno skrb, ker sta pravilno urejeno duševno in telesno življenje prvi pogoj za zdrav napredek v krepostih in za zorenje vseh dobrih lastnosti v lep krščanski značaj, »zdrav duh v zdravem telesu«! pravi pregovor, ki ga je ljudska modrost odkrila in znanost potrdila.
Kristus, ki je dopustil, da ga hudobni duh skuša, je res zavrnil skušnjavca z besedami: Ne živi človek samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz božjih ust. A isti Kristus je nasitil s kruhom tisočglavo množico, ki je poslušala njegovo besedo. Svoj prvi čudež je naredil na svatbi v Kani Galilejski in ob kozarcu dobrega vina je svojim prvim prijateljem, poznejšim apostolom, razodel svoje veličastvo in ti so verovali vanj. Razočarana učenca, ki .sta na veliko noč zapustila Jeruzalem in se vračala domov, sta Kristusa spoznala pri lomljenju kruha. Saj je Kristus pri nas ostal tu na zemlji prav pod podobo kruha in vina, da bi ga zauživali, kakor je ukazal: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Ce kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta. Ako ne boste jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi.« On sam je naročil apostolom, ki so ga vprašali, kako je treba moliti, naj v oče-našu prosijo tudi za vsakdanji kruh.
Kakor je zaužlvanje evharističnega kruha ali prejemanje svetega obhajila le ena skrb za nadnaravno življenje, tako se tudi v skrbi za vsakdanji kruh ne sme izčrpati vsa ljubezen do nas samih. Na žalost je pri mnogih ljudeh prav tako. Vse delo in vse skrbi le veljajo vsakdanjemu kruhu. Na vse drugo pa pozabijo. Nekateri hote, drugi pa, ker ne morejo skoraj drugače, ker živijo v hudih življenjskih težavah. Saj kjer ni vsakdanjega kruha, primernega stanovanja, zdravega okolja in razvedrila, zadostne in stanu primerne obleke, tam se pretrgajo kaj lahko ne samo razne socialne vezi, kakor zakonske in družinske, ampak tudi vezi z Bogom, s čimer je načeta rast nadnaravnega življenja.
Ljubezen do samih sebe nam ukazuje, da si poleg potrebnega zemeljskega ugodja priskrbimo tudi potrebno izobrazbo. Premnogi naši mladi ljudje pozabijo na stari preizkušeni pregovor, ki pravi: Kar se bo Janezek naučil, to bo Janez znal. Znanje, izbrani poklic, kultura, splošna in strokovna izobrazba niso samo koristna sredstva za pridobivanje tvarnih dobrin, ampak celo potrebna in nenadomestljiva sredstva za ohranitev vseh tistih dobrin, ki so ponos našega naroda. In če ljubezen do samih sebe zahteva, da smo dobri otroci božji in zvesti člani katoliške Cerkve, zahteva od nas, da smo tudi pošteni sinovi svojega naroda.
Večkrat si ljudje voščijo: Bog daj zdravje! Radi se tolažijo, rekoč: Samo da je zdravje, pa je dobro. Če je zdravje, je vse. Ta trditev ne drži popolnoma, ker telesno zdravje res ni še vse. Pogostokrat pa le pozabimo, da je zdravje duše in telesa nepreceljiv božji dar, ki ga znamo le premalo ceniti. KadaV ga imamo, se premalo trudimo, da bi ga ohranili; če smo ga izgubili, pa se premalo trudimo, da bi ozdraveli. Kolikokrat izrečemo v Iskreni molitvi za zdravje prošnjo, ki sta jo sporočili Kristusu Lazarjevi sestri, Marta in Marija: »Gospod, glej, ta, ki ga ljubiš, je bolan.«?	,
Pri skrbi za telo in njegovo zdravje pa ne smemo pozabiti na skrb za naše dobro Ime in čast, ki ju ne ohranjajo samo besede, ampak tudi vedenje, ki se sklada • pravili olike in krepostnega življenja. Ce hočeš, da te bodo drugi spoštovali,
se najprej sam spoštuj! Pravo spoštovanje do samih sebe pa ima trdno podlago lahko le v zavesti, da je naše telo tempelj Svetega Duha in da smo mi s svojim razumom in voljo le oskrbniki tega božjega daru. Zavest, da smo otroci božji in po svojem bistvu Bogu podobni, ne bo porodila ošabnih in egoističnih misli, ki so nasprotje ljubezni, ampak nas bo utrdila v ponižnosti, ki ni nič drugega kot iskrenost in odkritosrčnost do nas samih. In to je potrebno. Rast je možna le tam, kjer domuje ponižno priznanje nevednosti in pogumno teženje po napredku in uspehu. Samoljubje in zaljuBljenost v svoje zmožnosti in kreposti sta največja sovražnika ljubezni.
Ce imamo sebe radi in si dobro hočemo,
bodo vera, upanje in ljubezen v Boga temelji, na katerih bo slonelo vse naše prizadevanje. To naše prizadevanje bo uspešno, če ga bodo vodile štiri poglavitne čednosti: razumnost, ki pomaga človeku v posameznih primerih spoznati, kaj je v skladu z božjo voljo, in se ravnati po teh spoznavanjih; pravičnost, ki varuje pravo razmerje med ljudmi in jih nagiblje, da dajo vsakomur, kar mu gre; srčnost, ki daje moč, da kljub težavam začenjamo in dovršujemo dobra dela; zmernost, ki ureja teženje po jedi in pijači, ki ohranja človekovo življenje in ki ureja udejstvovanje spolnega nagona, kateri pomaga ohranjati človeški rod.
Čednostno življenje in rast v lep krščanski značaj sta najboljše zagotovilo, da hočemo sebi dobro in da imamo do sebe tisto ljubezen,, ki najde svoj nagib in pomen v ljubezni do Boga in ki bo iskala svojega novega izraza v ljubezni do bližnjega.	LOJZE	ŠKERL
Budimpeštanski kongres
Po več kot treh letih molka se je v Budimpešti vršil sedmi kongres madžarskih komunistov. Trajal je skozi ves pretekli teden; s sklicanjem kongresa so hoteli pokazati, kako se je komunistična partija reorganizirala po žalostnem propodu, ki ga je doživela pred tremi leti, t. j. leta 1956 ob priliki ljudske vstaje na Madžarskem. To ji je s pomočjo sovjetskih bajonetov in tankov morda tudi uspelo, toda ljudskih množic si še zdaleč niso mogli pridobiti. Poročajo, da je razdalja med Ka-darjem in ljudstvom skoraj taka kot je bila svoj čas do Rakošija, kateremu so na sedanjem kongresu naprtili vso odgovornost za vse,
Eisenhowerjevo potovanje
Kakor določeno, se je ameriški predsednik Eisenhovver pretekli petek odpravil na potovanje, ki ga bo vodilo preko treh kontinentov in deset držav. Izračunali so, da bo v devetnajstih dneh napravil pot preko 30. tisoč kilometrov; peljal se bo z letalom, na ladji in z vlakom. Na amerški križarki »Des Moines«, ki ga bo peljala iz Aten v francosko pristanišče Toulon, se bo sestal s tunizijskim predsednikom Burgibo. Iz Toulona v Pariz bo verjetno potoval z vlakom.
RIM: PRVA POSTAJA
Prva postaja ameriškega predsednika je bil Rim, kamor je prispel v petek kmalu popoldne. Ko je ameriško letalo pristalo na rimskem letališču Ciampino, je lilo kot iz škafa, tako da so morali spored spremeniti. Na letališču so ga pričakovali predsednik republike Gronchi, ministrski predsednik Segni in ostali ministri ter diplomati . Ob močnem nalivu so se odpravili v mesto, kjer so visokega gosta nastanili na Kvirinalu.
V večnem mestu se je Eisenhovver ustavil dva dni ter imel z italijanskimi državniki več političnih razgovorov zahodnih priprav za sestanek na najvišji ravni. — V prisrčnem in odkritem ozračju so obravnavali v prvi vrsti odnošaje med Vzhodom in Zahodom, odnošaje med evropskimi državami, članicami Atlantske zveze, o pomoči manj razvitim deželam.
Namen Eisenhowerjevega poslanstva je na eni strani zagotoviti Zahodu potrebno enotnost v tem važnem trenutku, ko hoče preizkusiti dobro voljo Hruščeva, na drugi strani pa hoče dokazati azijskim in afriškim državam, da ZDA ne
iiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMi
Alžirsko vprašanje pred ZN
V Glavni skupščini Združenih narodov v New Yorku so skozi ves pretekli teden razpravljali o alžirskem vprašanju. Kot prvi govornik je nastopil tunizijski delegat Slim, ki je govoril nekako kot posrednik med začasno alžirsko vlado in Francijo. Priporočil je, naj bi obe strani začeli pogajanja za vrnitev miru v deželo, ki je že peto leto v gverilski vojni s Francijo. Povedal je tudi, da je po francoskih u-radnih podatkih doslej padlo v bojih 145 tisoč Alžircev ter 12 tisoč Francozov.
Govorili so še drugi zastopniki, ki so se pa v bistvu vsi več ali manj zavzeli isto stališče kot tunizijski zastopnik Slim.
želijo drugega kot živeti v miru in sicer v pravičnem miru z vsemi.
V	ta namen so pripravljene tudi materialno pomagati nerazvitim deželam, da si izboljšajo življenjske pogoje. Znano je, da se revolucionarni komunizem pase na revščini ; zato, če se hoče nerazvita področja imunizirati pred bakci-lom komunizma in prevratništva, jim je treba gospodarsko pomagati.
Med razgovori so večkrat poudarili, da svobodni svet želi mir v svobodi in pravičnosti, a ne za ceno teh. Zato sta obe državi soglasni, da steber zahodne zunanje politike sloni še zmeraj na Atlantskem zavezništvu.
PRI JANEZU XXIII.
V	nedeljo dopoldne je predsednika Eisenhowerja sprejel v privatni avdienci sv. oče Janez XXIII. Srečanje med njima je bilo zelo prisrčno, čeprav je Eisenhovver protestant ter sta se zadržala v razgovoru kakih dvajset minut. Nato je sprejel še ostalo spremstvo.
Pred odhodom iz Rima je Eisenhovver izjavil, da ga je globoko
presunilo občudovanje, ki ga je sv. oče izrazil nad prizadevanji svobodnega sveta za dosego pravičnega miru. »Cerkev, čigar stalna želja je vzpostavitev resničnega miru med narodi — je dejal Janez XXIII. — z veseljem pozdravlja vsako pobudo v tem smislu in ji želi srečen uspeh.«
Sv. oče je izrazil tudi občudovanje nad dobrotljivostjo in široko darežijivostjo ameriškega naroda.
Dvvight Eisenhovver je drugi a-meriški predsednik, ki je šel na obisk v Vatikan. Prvi je bil Wilson, ki ga je sprejel pred 41 leti papež Benedikt XV. V Združ. državah Amerike sta Cerkev in država ločeni ter svobodni vsaka na svojem področju. — Poročajo, da so bili ameriški katoličani zelo ponosni, da je njihov predsednik obiskal papeža. V ZDA je 39 milijonov katoličanov ali 23% vsega prebivalstva, ki šteje 179 milijonov. Spričo velike razcepljenosti, imajo katoličani v Ameriki velik vpliv na javno življenje. Govori se celo, da bo prihodnje leto kandidiral za predsedniško mesto senator Ken-nedy, ki je katoličan.
Gospodarsko ob koncu
Jugoslovanska partija zaključuje proslave ob 40-letnici svoje u-stanovitve. Ob narodnem prazniku od 29. nov. do 1. dec. so še enkrat dali poudarka temu jubileju zlasti s tem, da so odprli številne gospodarske objekte, ki so jih zgradili v preteklem letu. Med te moramo šteti nov odsek na avtocesti Beograd - Skoplje - Djevdjelija, ki so ga tiste dni odprli; dalje cesto, ki veže plitviška jezera z morjem in še več drugih podobnih, četudi manjših objektov. Pri tem že celo leto poudarjajo, kako zelo da napreduje jugoslovansko gospodarstvo, koliko da so izvozili več kot prejšnja leta, koliko da so prihranili, ker so pridelali več pšenice itd. Posebno je slišati samohvalo na račun petletnega plana, ki da so ga v industriji že dosegli ali pa da ga bodo, četudi je v veljavi šele 4 leta. Zasluga za to da gre v velki meri novemu načinu nagrajevanja, ki so ga letos v januarju uvedli, tako zvanemu nagrajevanju po učinku.
Drugi tišji zvon pa govori, da bodo s 1, jan. 1960 povišali železniške tarife, električni tok, hišne najemnine. Te slednje bodo po-
stanje v FLRJ leta 1959
rasle za okrog 150 %. Poleg tega oznanja ta tišji zvon, da se morajo kmetje povezati v kooperacijo z zadrugami, drugod morajo dati zemljo zadrugam v najem za smešno najemnino 1800 din na leto za njivo zemlje. Kdor tega ne bo storil, ne bo imel pravice do umetnih gnojil, naložili mu bodo večje davke in ga tudi drugače pritisnili, da se ukloni.
To sta dva zvona, ki zvonita istočasno, eden v duru, drugi v molu. Zunanji svet sliši le onega v duru, ker je glasnejši in poje više. Kdor pri nas prebira Prim. dnevnik, Sočo, Gospodarstvo, čuje le tega, kajti ti časopisi so zato pisani, da pojejo le eno melodijo. Ko se v tem zboru oglasi kdaj KG, trdita Mihec in Jakec, da piše neumnosti. Vendar je na žalost ta druga plat jugoslovanske gospodarske stvarnosti še bolj resnična kot prva. Oglejmo si jo na kratko.
Nagrajevanje po učinku: To novo iznajdbo jugoslovanskih gospodarstvenikov so poznali kapitalisti že od zmeraj. Ime pa ji je »delo na akord« ali »na kontrakt« po domače. Obstoji pa v tem, da delav-(Nadaljevanje na 3. strani)
kar se je žalostnega zgodilo na Madžarskem.
Kongresa so se udeležili vsi zastopniki socialističnega tabora s Hruščevom na čelu. Zahodnim dopisnikom niso dovolili prisostvovati delu kongresa, prav tako tudi ne jugoslovanskemu dopisniku.
Uvodni govor je imel tajnik madžarske kom. partije Janoš Kadar, katerega vsi poznamo kot človeka, ki je med ljudsko vstajo leta 1956 igral dvojno vlogo in naposled izdal svoje rodoljube ter poklical sovjetske čete na pomoč. Še enkrat se je zahvalil Hruščevu za pomoč in ga prosil, naj sovjetske čete ostanejo še na Madžarskem, dokler to zahteva mednarodni položaj. V kom. govorici to pomeni, dokler to zahteva notranji položaj v deželi. Saj je z druge strani sam priznal, da bi večstrankarski sistem na Madžarskem takoj pometel s komunisti.
GOVOR HRUŠČEVA
Na kongresu v Budimpešti je govoril tudi vodja sovj. delegacije N. Hruščev. V govoru se je dotaknil vseh mednarodnih problemov, od vrhunske konference do Berlina. Ponovil je svojo tezo o Berlinu, ki naj se proglasi za »svobodno mesto« ter se pri tem obregnil ob kanclerja Adenauerja. Glede vrhunskega sestanka je poudaril, da je najbolje ga sklicati čimprej. Toda, ker je to samo njegovo mnenje, s katerim se ne strinjajo ostali partnerji, je dejal, da noče iti za vsako ceno na vrhunsko konferenco, kakor one tri sestre v Čehovi drami, ki so po vsej sili hotele iti v Moskvo.
Krivdo za madžarsko revolucijo pred tremi leti je pripisal napakam Rakošija, ki je bil voditelj madžarskih komunistov do 1. 1956.
V	naslednjih dneh je Hruščev govoril pred deset tisoč delavci v neki tovarni v prestolnici ter tipično po njegovem poveličeval znanstvene dosežke sovj. znanstvenikov, socializem ter zatrtje madžarske vstaje po sovjetskih tankih.
Madžarske delavce je najprej pozval, naj bodo mirni, »ker mednarodni položaj zavisi od notranjega položaja v socialističnih deželah.« Nato je poveličeval sovjetske rakete in socialistični tabor: »Naše rakete so na luni, njihove (zahodne) pa na dnu morja.«
Intervencijo leta 1956 je cinično opravičil takole: »Car Nikolaj I. se niti trenutek ni obotavljal priskočiti Avstriji na pomoč pri zadušitvi slavnega madžarskega u-pora leta 1848. Kako bi mogla Sovj. zveza odkloniti svojo pomoč leta 1956 svojim socialističnim bratom v potrebi?« V svoji predrznosti je šel tako daleč, da si je u-pal trditi, da bi mu zgodovina nikdar ne odpustila, če bi ne pomagali, to je zatrli vstaje madžarske-
,Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
ga ljudstva. Priznal je, da nekateri tovariši v Sovj. zvezi niso bili za intervencijo. Toda zmagala je močna roka.
Pogosto se zgodi, da se zločinci vračajo na kraj zločina; pravijo, da jih žene tja neka tajinstvena sila. Nekaj podobnega je s Hruščevom, ki je pred tremi leti zapovedal svojim tankom, naj zaduše ljudsko vstajo v Budimpešti. Sedaj se od časa do časa spet vrača tja, na kraj žalostnega spomina. Ali je to že oglašanje vesti?
NAS	TEDEN
13. 12. nedelja, 3. adv.: Sv. Lucija, dev., m
14.12. ponedeljek: sv. Dušan, škof
15.12. torek: sv. Konrad, spozn.
16.12. sreda (kvatrna): sv. Evzebij, šk., m.
17.12. četrtek: sv. Jolanda, dev.
18.12. petek (kvatrnij: sv. Teotim, m.
19. 12. sobota (kvatrna): sv. Teja, muč.
*
SV. EVZEBIJ (f 371) je bil škof v mestu Verceli. Odločno se je boriI proti krivi veri arijanski, ki je tajila božanstvo Kristusovo. Zato je bil od vladnih oblastnikov, ki so sprejeli krivo vero arijansko, preganjan in
poslan v pregnanstvo v Palestino. Tu je toliko pretrpel, da ga častimo za mučenca, čeprav se je vrnil domov, ko so preganjalci zgubili svoje stolčke, in je doma mirno umrl.
Zmoto pravočasno spoznati je velika milost. Čim bliže je zmota, ko nastaja ali se javlja, tem teže jo je možno hitro razkrinkati. Zadnja svetovna vojna uči to dosti jasno. Drži se nauka Cerkve — pa ne boš taval v zmoti.
Ali ni bil med nami podoben sv. Evze-biju ljubljanski škof Gregorij Rožman?
3. adventna nedelja
Še vedno smo v adventnem času, s katerim smo začeli liturgično leto. Ostaneta s pričujočo še dve adventni nedelji. Kot je bilo že povedano, nas ta čas pripravlja na Odrešenikov božični prihod, na Jezusovo rojstvo in odrešenje. Izraz advent (izhajajoč iz latinske besede adventus) pomenja namreč prihod. Tukaj je mišljen, ko't rečeno, Zveličarjev prihod. Liturgično pa advent in adventni čas pomenja ne prihod kot tak, ampak spomin in pripravo na Kristusov prihod. Spominja nas na Zveličarjev zgodovinski prihod in hkrati nas pripravlja na Njegov liturgični* ter obenem na zadnji Jezusov prihod. Kristusov prihod sam pa slavimo in slovesno obhajamo na Božič, na božično noč in božični dan.
Božični praznik, ki nas spominja na tisti veličastni, nebeško lepi, sveti in največji trenutek, ko se je večni božji Sin rodil na svet, je treba brez dvoma slovesno obhajati, bolj slovesno in z večjim duhovnim veseljem kot pa obhajamo druge, manjše praznike. Ta praznik mora res napolniti naše duše z nebeško milostjo, z božjim mirom in obilnim nebeškim veseljem. A za to je treba duhovne priprave v obliki molitve, duhovne zbranosti, notranjega življenja, duhovnosti, veselega pričakovanja in duhovnega veselja. Ta čas priprave in veselega pričakovanja bi naj bil po zamisli Cerkve advent, ki nas potemtakem danes praktično in liturgično pripravlja na sv. Božič.
Božič je nam kristjanom zares lep in nadvse prikupen praznik,
posebno vernim ljudem. Tako je lep in prijeten, da bi ga hoteli kar brez prestanka obhajati. A mi katoličani to na duhovni način prav lahko storimo, vsaj v svobodnem svetu. Na primer z udeležbo pri sv. maši, z molitvijo in zlasti s pogostim sv. obhajilom. Ali ni vsaka sv. maša kakor novo rojstvo in resnični Jezusov prihod? — Tudi v molitvi se Bog skloni k nam in pride k duši na obisk. In kaj naj rečemo o sv. obhajilu, ko pride Jezus v našo dušo? Kakšen velik praznik ! Kako velika slovesnost, kako svečan trenutek in kolika čast je to za revnega človeka, da prejme, pogosti in uživa samega Boga, Zveličarja sveta! — Dober človek vedno hrepeni po Bogu Zveličarju. Vedno si želi Njegovo milost, pomoč, družbo, tolažbo, srečo itd.
Današnja sv. maša močno poudarja krščansko veselje zaradi Odrešenikove bližine:	»Veselite
se! — Gospod je blizu.« Gospod je blizu: blizu je Božič, Jezusovo rojstvo; isti Gospod nam je blizu vse dni in vse noči, vse ure našega življenja, na vseh potih in vseh krajih; posebno blizu nam je v molitvi in trpljenju; odide in zapušča nas, ko grešimo; a se vrne, ko se spovemo; ostane vedno z nami in v naši duši, dokler živimo v milosti božji. Še bliže nam je v cerkvi, ko ga častimo, zlasti pri sv. maši. Največja Jezusova bližina in največji praznik naše duše pa je pobožno in vredno sv. obhajilo. To je nekaj najvišjega in najbolj božjega na tem svetu. Segajte pridno po njem! Spovejte se pravočasno! Ne čakajte na božično noč! In na Božič prejmite pobožno sv. obhajilo!
*.!!!!!'
Iz življenja Cerkve
-^■bwW\
Kontemplativni redovi v Ameriki
čudovit napredek so po drugi svetovni vojni doživeli v Severni Ameriki redovi kontemplativnega značaja, kakor trapisti, benediktinci in drugi. Trapisti, ki so že pred vojno imeli nekaj samostanov, so po vojni odprli devet novih in štejejo danes nad tisoč članov. Posebej je omeniti, da je mnogo redovnikov konvertitov. Ne brez uspeha delujejo knjige znanega konvertita P. Mertona, trapista. Benediktinci so tudi doživeli velik razmah v Severni Ameriki prav tako so mogli ustanoviti kartuzijani svojo prvi kartuzijo na ameriških tleh in tudi kamaldolenski eremiti so našli primerno okolje za ustanovitev svojega prvega samostana v Ameriki. Nekateri so trdili, da je ameriško krščanstvo, katolici zem še posebej le nekaj površnega. Prav močno razvito redovniško življenje kon-templativnih redov priča nasprotno.
da smo se kar čudili, ko smo Vaš list či-tali, brez. komentarja in predsodkov ravno tako, kakor smo slišali in videli na televiziji od Hruščevega prihoda v Združene države do odhoda nazaj v Moskvo.«
(Naročnik iz Clevelanda)
Samostojne cerkvene .pokrajine
v	Afriki
Film o misijonih
Člani misijonske Družbe Božje Besede so za misijonsko propagando naredili nekaj serij filmov, ki dokumentirajo misijonsko delo. V prvi seriji prikazujejo misijonsko delo na Kitajskem, Gvineji in Afriki in so te filme predvajale številne televizijske postaje v Ameriki. Druga serija filmov, od katerih vsak traja pol ure, prikazuje delo misijonarjev Družbe Božje Besede v Indiji, na Japonskem in v Indoneziji, Posebno zanimiv je tisti del filma, ki prikazuje antropološka raziskavanja znanih znanstvenikov te misijonske družbe.
Sveti oče je misijonsko področje v Belgijskem Kongu in v deželi Ruanda Urundi spremenil v samostojne cerkvene pokrajine. Ustanovil je osem novih cerkvenih pokrajin, ki se imenujejo po sedežih nadškofij. Nove cerkvene pokrajine štejejo 37 škofij. Omenjene škofije ne bodo več odvisne od misijonske kongregacije, ampak naravnost od uradov svete Stolice, kot na primer škofije v Italiji.
Za življenje Cerkve v Afriki je to izredno važen dogodek, saj priča o uspešnosti misijonskega dela v Afriki in da postaja Cerkev v Afriki samostojna. Med novoimenovanimi škofi je več domačinov.
Župnijske knjižnice v Nemčiji
V	Nemčiji delujejo zelo uspešno župnijske knjižnice, ki so med seboj povezane
v	družbo svetega Karla Boromejskega. Lani je delovalo v Nemčiji nad pet tisoč župnijskih knjižnic, ki dmajo skupno 5 milijonov 400.000 knjig. Družba svetega Karla Boromejskega ima okrog 300.000 članov, ki so žrtvovali za knjižnice nad 4 milijone nemških mark.
Glas Iz Amerike o Katoliškem glasu
»Vaš list se mi zelo dopade, ker prinaša poročila objektivno in nepristransko. Dovolite mi, da omenitn poročilo o potovanju Hruščeva v Washington, opisano v št. 38 in 39 v Katoliškem glasu.
To poročilo je zelo natančno in resnično,
Posvečenje nedelje
Skupina avstrijskih katoliških juristov pripravlja zakonski osnutek, ki naj bi resnično jamčil nedeljski počitek. Osnutek upošteva problem dela na sedmi dan v tednu, a istočasno skuša zavarovati verski in praznični značaj nedelje. 2e pred enim letom so se cerkvene oblasti dogo
Prihodnji vesoljni cerkveni zbor
Ves katoliški svet, pa tudi nekatoliški z zanimanjem sledi pripravam na vesoljni cerkveni zbor. Katoličani vidijo v njem velik dogodek, ki bo brez dvoma prinesel Cerkvi novega zagona, nove moči in tudi sprememb, saj se je treba tudi Cerkvi v nekaterih stvareh približati modernim potrebam in novemu mišljenju njenih vernikov. S tem pa se razume, da gre za disciplinirane zadeve, ne pa za nauk in načela, ki ostanejo vedno ista in vedno nosijo pečat nespremenljivosti.
Kakor je znano, je sv. oče imenoval pripravljalno komisijo, kateri je postavil na čelo državnega tajnika kardinala Dominika Tardinija. Da bi širše kroge seznanil z nameni in pomenom novega cerkvenega zbora, je kardinal Tardini sklical časnikarje k razgovoru in ti so mu stavili vprašanja, na katera je odgovarjal. Povzemamo nekatere misli iz tega razgovora, ki bodo brez dvoma zanimale naše bralce.
KAJ JE VESOLJNI CERKVENI ZBOR
Kardinal je najprej odgovoril na vprašanje, kaj je vesoljni cerkveni zbor. Je to zbor vseh škofov katoliške Cerkve in drugih prelatov, ki po pravu smejo prisostvovati, študirati in reševati probleme skupno s papežem in pod njegovim vodstvom, pa naj bodo to problemi, ki se tičejo nauka ali discipline Cerkve. Doslej je bilo 20 vesoljnih cerkvenih zborov, od katerih je prvih osem bilo na vzhodu, drugi na zapadu. Prvi koncil je bil 325 v Niceji; na njem je bilo 318 škofov in cesar Konstantin ter trije papeževi legati. Zadnji pa je bil vatikanski koncil, na katerem je bilo 700 udeležencev. Na tem koncilu so obravnavali razmerje med vero in razumom in so mnogo študirali o nara-
vi	Cerkve. Na njem so določili dve važni verski resnici: o primatu rimskega papeža in o njegovi nezmotljivosti, kadar uči v svojstvu vrhovnega učenika, ex cathedra. Zadnji vatikanski koncil je bil leta 1870.
KDO SE SME UDELEŽITI KONCILA
Po kanonu 223 cerkvenega zakonika imajo pravico udeležiti se koncila vsi kardinali, residencijalni škofje, čeprav šele imenovani in ne posvečeni, prelati in opati nullius, opati meniških redov, generali redov, ki so odvzeti izpod jurisdikcije škofov ter naslovni škofje; vsi ti imajo glasovalno pravico. Vsi drugi, teologi, pravniki, znanstveniki pa imajo samo posvetovalno pravico. Kaj pa zastopniki drugih cerkva? Kardinal je razložil, da bodo lahko povabljeni kot opazovalci.
V	nekem pomenu besede moremo ime-limillllillllllllliiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiui vorile z raznimi športnimi organizacijami, ki so obljubile, da ne bodo ob nedeljah dopoldne prirejale športnih prireditev, da ne bi 7. njimi ovirale udeležbe pri nedeljski sveti maši.
Umrl je prvi japonski škof
Pred nedavnim je v mestu Nagasaki umrl naslovni škof Januarius Nayasaka, prvi japonski škof domačin, ki ga je posvetil v škofa papež Pij XI. leta 1927 v vatikanski baziliki. Deset let je vodil škofijo Nagasaki, potem pa je zaradi hude bolezni prosil za razrešitev od službe.
Misijonska okrožnica papeža Janeza XXIII. »Princeps pastorum«
Letos poteče 40 let, odkar je po prvi svetovni vojni papež Benedikt XV. objavi! znamenito apostolsko okrožnico »Maximum illud«. V njej je obrazložil načrt Cerkve, kako naj misijonarji v vseh poganskih deželah polagajo glavno skrb na vzgojo domače duhovščine, da bo tako čimprej moglo preiti vodstvo vernikov in cerkvenih ustanov v roke domačih cerkvenih predstojnikov. Na ta način hoče Cerkev, brž ko to razmere v posameznih misijonskih deželah dopustijo, uresničiti popolno enakost glede pravic in dolžnosti novih kristjanov in njihovih domačih dušnih pastirjev. V proslavo te pomembne okrožnice in v dokaz, kako sta prav zadnja velika papeža svojo misijonsko delavnost razvijala po njenih smernicah, je sv. oče Janez XXIII. izdal okrožnico z naslovom »Princeps pastorum«.
Z ustanovitvijo tako velikega števila novih škofij v Belgijskem Kongu in Ruandi -Urundi, ki jih bodo prevzeli v vodstvo domači cerkveni nadpastirji, je dan ponovni dokaz, kako papeži zaupajo v zrelost in sposobnost novospreobtnjenih ljudstev, ki imajo zato pravico, prevzeti nase polno odgovornost za bodočnost božjega kraljestva med ljudstvi, ki zahtevajo zase tudi polno politično samostojnost.
novati koncil svetovni parlament svetega značaja, dasi med parlamentom in cerkvenim zborom obstoji velikanska razlika bodisi zaradi značaja kakor naloge, ki jih imata. Treba je tudi vedeti, da škofje in udeleženci koncila skupno s papežem v zadevi vere in morale, kadar odločajo, odločajo nezmotljivo. Končno pa je treba tudi vedeti, da cerkveni zbor nima samo oblasti določati nauk in dajati zakone, marveč tudi izvršno in sodno, o čemer nam govori cerkvena zgodovina: tretji lateranski koncil je sklenil mir s Friderikom Rdečebradcem, dočim je prvi bonski cerkveni zbor obsodil Friderina II. leta 1245.
NAMEN. PRIHODNJEGA KONCILA
Prihodnji vesoljni cerkveni zbor se bo imenoval Vatikanski II., ker se bo vršil pri Sv. Petru.
Njegov namen bo, kot se je izrazil sveti -oče, predvsem ta, da dobi večji zagon katoliška vera, da se obnovi moralno življenje krščanskega ljudstva in da se vzkla-di disciplina sv. Cerkve s potrebami seda-, njega časa.
Poleg tega bo gotovo koncil tako mogočen prizor resnice, edinosti in ljubezni, da bo tudi za one, ki so izven Cerkve,. močan poziv naj iščejo ono edinost, po kateri mnogi odkrito hrepenijo.
(Dalje prihodnjič)
JI
(PO PISMU IZ BRAZILIJE)
Prvi znameniti dogodek se je zgodil 10. maja, ko je prefekt Rio de Janeira oznanil, da mora biti 13. maja državni praznik, to je dan, ko bo Fatimska Gospa prišla i’ Rio de Janeiro. 12. maja ponoči je pričakovalo Mater božjo stotisočglava množica na obrežju, kljub hudemu dežju. Na pomolu so vzeli kip Matere božje na svoje rame novi kandidat za predsednika general Edvard Gomez in pet ministrov. Kljub močnemu dežju je vsa množica ljudstva šla v prošnji procesiji v cerkev fatimske Matere božje v Lapi. Tam so jo verniki častili 13. maja.
sen, pozlačen avto s stekleno utico, v kateri je stala Ona in ob njenem vznožju dva živa bela goloba, njena stalna spremljevalca...
(Pismo nadaljuje, kako so Marijo sprejeli še v nekaterih drugih krajih in omenja še dve čudežni ozdravljenji. Vidimo,' da Marija povsod osvaja človeška srca in jih pripravlja za božjo milost.)
Važno škofovsko delo f škofa Rožmana
Armada pred Marijo
13. maja se je vršila po odredbi vojnega ministra vojaška velikonočna pobožnost. Kip Fatimske Matere božje so prenesli na stadion. Stadion je bil premajhen. Med sveto mašo, ki se je vršita popoldne, je prejelo sv. obhajilo 56 generalov, nad 101) višjih oficirjev in nad 100.000 nižjih oficirjev, podoficirjev in vojakov. Poleg tega pa še stotisočglava množica civilnega prebivalstva.
Čudežno ozdravljenje
Od tu je Marija krenila v Bango, kjer je ob prisotnosti 30.000 ljudi izvršila svoj prvi čudež v Braziliji. Tridesetletni fant. dobro znan v Banguju, je bil slep. Klečeč ob vznožju Matere božje je spregledal. Od tretjega leta dalje mu ni več deloval o Česni živec. Pred Marijo je spregledal. On in vsa prisotna množica je s solzami v očeh navdušeno vzklikala hvalnice. Ime in bivališče ozdravljenca so prinesli vsi časopisi in tudi radio.
Marija nadaljuje pot
Od tu je šla Mati božja v druga mesta Na moj god 22. maja je prišla v Jacaro Pagao. Tudi to mesto se je izkazalo kakor še nikoli. Vse ulice so bile prekrasno o-krašene. Najbolj so se povsod odlikovali Portugalci, ki so v ta namen žrtvovali težke tisočake. Ob devetih in pol zvečer so zabliščale rakete na nebu in od daleč so se čuti zvoki vojaške godbe. Spredaj so vojaki na motorjih utirali pot, potem je sledila množica kolesarjev. Za njinii duhovščina in diplomati. Potem je sledil kra-
Pij XI. pravi o brezbožnem komunizmu, da je »od oblasti teme« (72), da je »satanov bič« (7), da je v njem »pogubonosni sovražnik« (40), da je njegova propaganda »prava satanska propaganda« (17). Med: sredstvi proti brezbožnemu komunizmuJ Pij XI. zelo priporoča molitev (59). (V okr. Div. Red.)
Z ozirom na to je škof dr. Rožman vzel. iz Rimskega obrednika »Zarotovanje proti satanu in odpadlim angelom.« To je 3 strani in pol dolga molitev. Je molitev sv. Cerkve in zato zelo učinkovita. To Zarotovanje morejo govoriti škofje. Ti morejo pooblastiti tudi svoje duhovnike.
Škof dr. Rožman je kmalu nato, ko je začel brezbožni komunizem na Slovenskem s krvavo revolucijo, pooblastil svoje duhovnike za to Zarotovanje proti satanu in odpadlim angelom. Nato jih je ponovno rotil, naj to Zarotovanje pogosto molijo Da bi duhovnom to olajšal, je dal naprti viti ponatis tega Zarotovanja, da ga je imeI vsak duhovnik v brevirju vedno na razpolago.
Mnogi duhovniki so z veseljem' začeli ' moliti to Zarotovanje in ga še molijo. To je v živo zadelo satana, ga zadeva že precej let in ga bo tudi še zanaprej. Zato je satan poskrbel, da je bil škof Rožman od komunistov naravnost peklensko sovražen res čas od začetka komunistične revolucije do sedaj in bo verjetno tudi še naprej.
Škof dr. Rožman je prenašal to sovraštvo svetniško. Samo Bog ve, koliko je premolil za svoje sovražnike. Par ur pred svojo smrtjo je pa poskrbel, da se bo molilo zanje tudi za naprej.
**************
V EC TAKIH PRIMEROV . . .
Ali obstaja problem dobrega ali slabega tiska pri mladih ljudeh?
Točen odgovor na to vprašanje bi rad poznal vsak pravi vzgojitelj, predvsem pa starši, katerim je pri srcu vzgoja otrok.
Iz splošnosti preidimo na konkreten primer.
Bil je mlad, živahen 19-leten fant. Pogovarjal sem se z njim na štiri oči o raznem in tako je nanesel pogovor na tisk ~~ na nekatere časopise, po katerih rad seže pokvarjeni fant. Prepustim besedo kar njemu.
«... no,	glejte, v	našem	uradu, ko ni bilo	gospodarja, sem stopil h kolegu, da
bi	ga malo	podražil.	Opazil	sem, da gleda iz	njegovega predala nek znani časopis
s prav malo oblečenimi ženskami.«
»Ti, poglej, kako so lepe!« mi pravi.
»Ali te ni sram gledati take stvari?« In sem ga pustil.
Te besede so mi ostale globoko vtisnjene, morda tudi zato, ker prevečkrat pravimo, »da so vsi fantje enaki«. Pa slišiš tega fanta, ki ti pravi: nisem gledal ih sem tovariša pokregal.
Minilo je precej časa po	tistem razgovoru,	fant je šel k vojakom, v neko daljno
mesto, kjer	bo ostal	še eno	leto. Večkrat sva	si pisala, večkrat se je vrnit in tudi
midva sva se vrnila na najine »stare« pogovore.
»Koliko slabih priložnosti imam. ker so pri nas vse mogoče družbe. Koliko takih (!) časopisov je v vojašnici; take jih slišite, da vas kar ušesa bolijo. Pa rajši grem po svoje.«
Torej ostal je vedno isti — močan in značajen.
Da, bo kdo ugovarjal, a to je samo en primer, koliko drugih pa ...
Dobro, poskrbimo s svojim zgledom in z besedo, da bo več takih primerov; P prvi vrsti, seveda, naj se potrudijo starši.
D
Slovo od škofa Rožmana v ZDA
j S smrtjo škofa dr. Gregorija Rožmana je velika žalost padla na vse katoliške Slovence v domovini, v zamejstvu in drugod po svetu, zlasti še na one v Ameriki. Škof Rožman je bil v resnici oče vseh, zato vsi bridko občutimo njegovo izgubo.
Šest dni so ameriški Slovenci jokali in molili ob njegovi krsti v cerkvi sv. Lovrenca v Clevelandu. V soboto 21. novembra so truplo pokojnika prepeljali v sprevodu v stolnico sv. Janeza, kjer je škof dr. Krol opravil črno pontifikalno sv. mašo ob navzočnosti kakih 130 duhovnikov, med njimi so bili nadškof in bivši papeški nuncij v Beogradu J. Hurtley, clevelandski pomožni škof F. Begina, opat O.S.B. T Kojis in nad 20 monsignorjev. Pogrebne obrede je opravil nadškof Hurtley. Med 5i>. mašo je pet zbor semeniščnilcov in od-pevala je številna duhovščina. Po končani 5v. maši je spregovoril župnik sv. Vida č. g. Baznik in orisal življenje, delo in trpljenje velikega pokojnika. Ko so se pred koncem obreda oglasili slovenski pevci in 'pevke s kora z »Vigred se povrne«, je bilo rosno prenekatero oko. Verniki so se prišli od pokojnega škofa poslovit v takem številu, da so napolnili obsežno katedralo. Bilo je res spontano, globoko občuteno slovo otrok od svojega očeta.
Škofa dr. Rožmana so nato odpeljali v Lemont, kjer so ga v ponedeljek 23. novembra položili k večnemu počitku na samostanskem pokopališču patrov frančiškanov. Pogrebne svečanosti v Lemontu je opravil čikaški pomožni nadškof HUliner.
Na zadnji poti ga je spremljala velika množica slovenskih rojakov iz vse širne Amerike. Zastopnike so poslali na pogreb tudi Slovenci iz Kanade, Argentine in s Koroške. Ožje rojake iz šmihelske fare je zastopal g. J. Ferra, ki živi sedaj v Clevelandu. Iz Rima je prišla z letalom na pogreb vrhovna prednica čč. šol. sester č. m. Terezita, iz Avstrije pa je z letalom priletel nekdanji škofov osebni tajnik č. g. Nande Babnik, sedaj župni upravitelj v St. Margarethen na Solnograškem. Prišel je po naročilu solnograškega nadškofa dr. Andreja Rohracherja, ki je bil v času, ko je i’ maju leta 1945 pribežal škof dr. Rožman v Avstrijo, upravitelj tudi celovške župnije ter ga kot tak gostoljubno sprejel pod streho. Obenem je zastopal tudi sedanjega krškega škofa g. dr. Josepha Koest-nerja iz Celovca ter ves celovški stolni kapitelj in vso koroško duhovščino.
Tako počiva sedaj mučeniški škof pri Mariji Pomagaj na ameriških Brezjah. Njegov grob pokriva velika kamnita plošča s preprostim napisom:
B i s ho p G r e g o r y Rozman D . D .
Ameriški Slovenci so se oddolžili spominu velikega očeta tudi z žalnimi proslavami. V nedeljo 29. novembra je bila r Slovenskem narodnem domu na St. Clai-
Ob slovesu Iz Merlebacha
Kazimir Humar:	J 5
Od AltStinga do Arsa
Tu v Merlebachu sem tudi razumel, zakaj si danes napredni delavec ne želi več -socializma, posebno Marxovega ne. Delavčev zaslužek je danes razmeroma dober, zato si želi, da bi ga po svoji volji in o-kusu lahko uporabil in da bi si za svoj zaslužek lahko kaj kupil. Tega pa pod komunističnimi režimi ne more. Tam je vključen v državni aparat, država mu predpisuje, koliko sme zaslužiti, kakšno stanovanje sme imeti, kako naj se oblači, zabava, kako naj otroke šola, kaj naj bere, itd. Vse, kakor da bi bil še varovanec ali rekrut v kasarni. Ce si zida hišo, ga na domačem odboru trikrat prerešetajo, odkod je dobil denar; če si kupi avto, ga na seji komunistične celice do dlake presodijo, kako je do avta prišel. Hoče v tujino, mora mesece prej vložiti prošnjo in 90% verjetnosti je, da mu jo bodo odbili. To velja za one, ki niso partijci. Je pa kdo partijec, potem se mora na žive in mrtve gnati, da je zvest partijskim načelom, da študira vedno nove programe in
ru v Clevelandu žalna svečanost, nedeljo prej pa so slovensko radijsko oddajo posvetili umrlemu škofu. Govoril je pisatelj Karel Mauser in orisal življenje in delovanje pokojnega škofa.
»... Ameriška zemlja, ki nosi v sebi grobove slovenskih škofov Barage, Trobca in Vertina, bo v I^emontu sprejela v svoje naročje tudi ljubljanskega škofa Gregorija. Kot, v katerem bo njegov grob, bi moral biti za vse Slovence, zlasti za nas a-meriške Slovence, kakor bohkov kot v slovenski hiši, kjer se vsak dan zbirajo člani družine k jedi in molitvi... K temu grobu naj roma slovenski človek... naj roma naša mladina, naj romajo slovenski starši...
Gospodarsko
(Nadaljevanje s 1. strani)
čeva plača zavisi od njegove proizvodnje; več naredi, več zasluži. Torej delavec ni plačan na uro, temveč od enote dela; kolikor naredi, toliko dobi plače.
Če kdo pogleda v spise marksističnih pisateljev, bo tam našel najostrejšo kritiko in obsodbo takega načina nagrajevanja oziroma plače, češ da je to izkoriščanje in izžemanje delavca. Sedaj ko ta t-sti sistem uvajajo v socialističnih državah, v Sovjetiji pod imenom stahanovstvo, v Jugoslaviji pod i-menom nagrajevanje po učinku, so to odlične metode dela, vsega priporočanja vredne.
Kooperacija in zakup:	To	je
drug trojanski konj v rokah ju-goslov. komunistov. Služi naj, da se izpelje socializacija na vasi. Iznašel ga je Edvard Kardelj, potem ko so videli, da so kolektivna gospodarstva šla k vragu. Razlika je od prejšnjih sistemov v tem, da po novem kmet ostane še naprej lastnik, vsaj v zemljiški knjigi, sicer pa mora delati, kar mu ukažejo. To se najbolje vidi sedaj pri podvigu okrog biljenskih gričev, o čemer smo že pisali. Posebna zadruga, ki se je ustanovila v Šempetru, jemlje od kmetov vinograde v zakup za 30 let proti odškodnini 1800 din za njivo, to je po 0,5 din za kv. m.
Hišne najemnine: Te bodo čisto na novo preuredili. Posebne komisije pri občinskih odborih morajo do 1. jan. pregledati in klasificirati vsa stanovanja ter jim določiti najemninsko vrednost po določenem ključu. Dejstvo je, da bodo po novem sistemu najemnine približno poldrugikrat višje kot do sedaj. Opravičujejo no-
vi	porast z obljubo, da bodo višje najemnine služile za gradnjo novih stanovanj. Tudi porast električne energije in železniških tarif opravičujejo z enakimi razlagami.
Zaključek: Iz teh nekaj dejstev je razvidno, da se jugoslovansko gospodarstvo razvija sicer v prav-cu socializma, toda ne v blagostanje in zadovoljstvo ljudstva.. To trde partijci, pišejo časniki, ponavljajo v inozemstvu oni, ki so plačani ali nepoučeni. Toda jugoslovansko ljudstvo si misli drugače Ne samo kmet, tudi delavec. Ko
partijske smernice, da se udeležuje sej, sestankov, proslav; da zna prav upogibati hrbet navzgor in prav udrihati nazvdoi itd. Vse to je danes delavec v zapadnem svetu spoznal. Razume, kako dragocena reč je, da si po opravljenem delu sam svoj gospod, četudi v delavski tuti. Svoboda je samo ena in nedeljiva, spoznavajo delavci na zapadu. Ce je drugi razredi ne uživajo, je tudi mi ne bomo. Zato pa tolik odklon od Marxovega socializma, ki je v bistvu diktatura peščice izbrancev na škodo ljudskih množic in delavcev samih. Ali bodo prišli kdaj do tega spoznanja tudi delavci pod komunističnimi režimi? Ali bodo ob tem spoznanju odrekli podporo diktaturi? Prej ali slej mora do tega priti, kajti človek je po svoji naravi svoboden in po svoji naravi stremi za svobodo. Zato trajno ne more ostati suženj katere koli diktature.
Za svoj okus sem našel še eno pametno stvar v Merlebachu. Rudniška uprava namreč skrbi rudarjem za stanovanje. Vsak ima pravico do stanovanja, če dela pri rudniku. Toda to niso stolpnice in kasarne, kot jih vidimo po socialističnih državah, temveč so to prepogoste pritlične hišice, druga pri drugi. Spredaj imajo vrti-
Naj poromajo takrat, ko bodo popuščale vezi, ki nas vežejo na rodno zemljo in na rodno besedo. Da bodo mogli slišati besede, ki jih je naš veliki pokojnik govori! še na letošnjem slovenskem dnevu: Ljubite svoj jezik, ker je star in naš in ker smo bili v njem rojeni, ker je to duhovna dobrina, ki jo moramo ohraniti in braniti...
Škof Gregorij Rožman je odšel domov, odšel v očetovo hišo... po tolikem trpljenju in po tolikem verovanju. Bolečine in žalost tisočerih in tisočerih je nosil, naj se spočije zdaj na mirnem lemontskem po kopališču, daleč sicer od domovine, toda globoko v naših srcih...«
stanje v FLRJ
bi se dalo živeti od lepih besed in načrtov, bi še kar šlo. Ali na žalost od besedi in načrtov žive v Jugoslaviji samo časnikarji, ki bi sicer ne imeli kaj pisati. Drugi pa živijo od vsakdanjega zaslužka in njegove efektivne vrednosti, pa od onih drobnih ugodnosti, ki delajo življenje prijetno. Da to v Jugoslaviji ni prijetno, pričajo tudi prepogosti pobegi v tujino, ki so včasih tako silno tragični.
Med trnjem in osatom
Krize od vsepovsod
Trst še vedno prednjači glede različnih kriz in homatij. Da se tržaško mesto nahaja v gospodarski krizi, vedo že vsi. Tiskovna udruženja (glej »Corriere di Trie-ste«) ugašajo; obče znano je že, da je prav to dejstvo nemalo preplašilo tudi novoli-starje. Govori se, da bo po novem letu gospodar svojo mošnjo nekoliko stisnil ter jo bo menda odprl ob priliki izida »nove in prepotrebne laične in napredne umetniške revije«.
Drugo dejstvo, ki je spravilo iz sebe nekatere filokomunistične »krščansko-social-ne« oz. filosocialistične, je padec Milazzove vlade. — Kdo bi rekel, da je še bolj žalosten »slovenski Milazzo« od Milazza samega. Zlobni jeziki pravijo, da so prav valdostanski dogodki in Milazzov primer bili glavni razlog, ki je podaljšal življenje NL vsaj za nekaj časa. Vsakdo dobro ve, h kakšnemu svetniku se je obrnil občudovalec Milazzza in njegove sv. Rozalije.
Dosti več sreče nima niti socialistični podpredsednik skupščine na tržaški univerzi. Komaj je zlezel na sonce, in že se nahaja v krizi njegova laična socialistično-komunistična »napredna« italijanska skupina, zaradi odstopa treh odbornikov te skupine. Kriza pa je tudi v demokrščan-ski Intesi, s katero sodeluje marksistični podpresednik skupščine, saj je dosedanji tribun Rinaldi moral zapustiti svoj stolček »naprednejšemu« nasledniku. Kriza je bila tudi med titovsko-sopotniškimi študenti, saj na zadnjem sestanku v ulici Roma ni bilo prisotnih niti vseh 18 »akademikov«, ki prejemajo brezobrestna posojila od »Dijaške Matice«.
Kriza je popolna, saj tudi samo titovsko »Jadro« graja — čeprav na mil način — dejavnost »napredne mladine«. Ali kriza je tudi v vrstah KSI, saj so sklenili, da se pojdejo malo poživet na dober zrak v
ček, zadaj imajo dvorišče. Gospodinja v vrtiču goji cvetlice, posadi šelno, peteršilj, korenček ali kaj podobnega; na dvorišču redi kako kokoš, domače zajce, gosi ali karkoli že. Zavisi pač od, njene pridnosti in gospodarjeve. V takem stanovanju delavec ni samo proletarec, temveč tudi nekoliko lastnik; četudi samo nekaj kokoši in zajcev, vendar njegova last so. Gospodinja pa rada pokaže sosedom svoje cvetlice. Ko pridejo gostje, postavi šopek na mizo: »Vidite, jaz sem jih vzgojila.« Zato ne razumem, zakaj moderne stolpnice v malih mestecih z njimi jemljejo delavcem možnost, da bi imeli svoj vrtiček, svoje majhno dvorišče, ko jim pa prostora ne manjka. Še v Parizu ni videti toliko stolpnic, kot jih vidiš danes v raznih majhnih mestih. Najbrž da drži, kar je zapisal neki ital. časnikar: »Hočejo imeti vtis, da so Amerikanci vsaj v tem, da živijo v nebotičniku.«
NA POTI V PARIZ
Slovo od prijaznih rojakov v Merlebachu je bilo prisrčno in toplo. Radi bi nas še pridržali, saj bi nam imeli še toliko povedati in pokazati, ali kakor drugod, nas je tudi tukaj čas priganjal. Zato smo po
Podkoren, kjer bodo zopet oživeli »slovensko kulturo«.
Kaj bo potem? Ko propadejo vse te »slavne druščine« — ali bo res konec slovenske narodne manjšine v zamejstvu na Tržaškem in Goriškem?
Mislimo, da ne. Slovenci v Primorju smo že preživeli toliko »kriz« in preboleli bomo tudi sedanje.	Oninia	sciens
Pamet in nespamet
Pretekli četrtek 3. decembra smo brali v »Primorskem dnevniku« Izjavo Mihca in Jakca. Tam pišeta ta dva modrijana: »Po-sluši Mihec, dejte se kej ment od tega, kej piše Katoliški Glas od tiste komedije od Jožeta Tavčarja, de kaku je bla preveč slečena Bibi...« Nato si sam odgovarja: »Mi moremo povedat ledem tolk reči jen se ne moremo zgeblavat sez naumnostmi od Katoliškega Glasa...«
Ob teh trditvah v »Primorskem« nam prihaja v spomin, kar smo brali v zgodbah neke umobolnice. Med bolniki so imeli človeka, ki bi bil sicer normalen človek, ko bi ne imel fiksne ideje, da je edinole on pameten, vsi ostali pa nespametni. Ko je srečal primarija, ga je običajno nagovoril: »Ko bi Vi, primarij, bili pametni, kot sem jaz...« Potem je naletel na hišnega kaplana: »O, g. kaplan, ko bi Vi ne bili neumni, temveč pametni kot sem jaz...« itd. Vsi so mu torej bili nespametni, le on sam se je sebi zdel pameten. —
Enako pamet razodevata Mihec in Jakec ter vrabci, ki ju obletajo v »Pr. dn.« — Nismo nikoli odgovarjali nespametim »Primorskega« in tudi ne bomo. Smo mu pa odgovarjali, ko je v nespameti naše ljudi versko in moralno kvaril. In mu bomo še odgovarjali, če bodo on ali njegovi somišljeniki v nespameti širili brezverstvo in moralno pokvarjenost.
Podražitev časopisov
Na ministrstvu za trgovino in industrijo se je pretekli teden sestala komisija za cene in razpravljala o predlogu osrednje komisije za papir, naj se cena časopisov zviša. Z novim letom bo tudi pošta povišala pristojbine za tekoči račun za pošiljanje časopisov za 50 od sto.
Cordura
Dejanje se odigrava v Ameriki leta 1916, ko so Meksikanci pod vodstvom Pancha Ville pustošili po ameriških deželah. Vendar glavni namen filma ni ta, da prikaže bitko, temveč nas pobliže seznani s skupino petih ameriških vojakov, ki pod vodstvom majorja morajo peljati v Corduro žensko-izdajalko. Ti vojaki so se v boju vedli kot veliki junaki, a potem spoznamo, da so to le navadni ljudje, še več: ljudje najslabše vrste. Major hoče v njih dobiti odgovor, ki že tisočletja muči človeštvo: »Kaj je pogum? Kaj je strahopetnost?« To je glavna nit filma, nekako njegova vodilna ideja. Okoli te ideje se spleta vse dejanje.
Čeprav je film nadpovprečen, vendar smo mnenja, da je problem le površno prikazan, ni dovolj poglobljen. Dialogi ne tečejo vedno gladko, nas ne prepričajo. Medtem ko so ostali značaji dobro izdelani, je značaj majorja precej nejasen; tako se nam prikazuje včasih kot močan in pogumen mož, včasih pa le vidimo v njem strahopetca. Filmu manjka tistega logičnega zaporedja, ki je potrebno, da nas dejanje prepriča.
kosilu morali naprej proti Metzu in nato še dalje proti Parizu.
V Evropi sta dve mesti, ki po vsem svetu budita posebno radovednost in želje, to sta Rim in Pariz. Rim zaradi svoje stare preteklosti In zato, ker je tam papež, Pariz pa zaradi svoje posebne vloge v sodobni in pretekli zgodovini. Umetniki, diplomati, učenjaki, pustolovci in ženske vsega sveta si želijo Pariz, vsak iz svojih posebnih razlogov. Umetniki zato, ker je Pariz zatočišče umetnikov in umetniških šol kakor nobeno drugo mesto na svetu. Tu so doma vse struje in vse šole in nikjer niso umetniki tako prosti, kakor v Parizu. Diplomati si želijo v Pariz, ker se tam plete politika Evrope in s tem še vedno politika celega sveta. Sedaj vidimo, da si celo Hruščev želi v Pariz in gotovo ne samo zato, da vidi De Gaulla. Verjetno so se tudi v njem zbudili oni nagoni, ki so gnali že Petra Velikega v Pariz in za Petrom toliko drugih Rusov do oktobrske revolucije. Pa ne samo Rusom, vsem politikom na svetu je Pariz privlačno mesto, ker tu se v resnici velikokrat kuje usoda narodov.
V Pariz si želijo učenjaki, ker je Sor-bonna ena najstarejših univerz na svetu,
Igralci so vsi svoje vloge dobro odigrali: Van Heflin, Richard Conte, Tab Hunter. Garv Cooper, čeprav že precej star, ima še vedno v sebi tisti čar, ki pritegne gledalčevo pozornost. Vidi se, da je v takih vlogah doma, zato jih odigrava brez vsake težave. Tudi ne več mlada Rita Havvvorth je v tem filmu pokazala, da zna še biti dobra igralka, čeprav ne more več razkazovati svoje nekdanje lepote. Toda morda jo imamo rajši sedaj, ko se ne more več zatekati k telesnim vrlinam, da ugaja občinstvu.
Hlaležni srno režiserju Rossenu, ki je obenem tudi scenarist, da ni v filmu vpletel kake ljubezenske zgodbe med majorjem in žensko. Producenti imajo namreč tako radi to snov!
Čeprav torej film ni nič izrednega, je vsekakor pomemben zaradi problema, ki ga obravnava, a ga ne reši. Lahko pa bi bil veliko boljši, ko bi se režiser bolj poglobil v značaje in bi se malo več ustavi! pri dialogih, ki so kdaj malo preveč bežni.
Film je primeren za odrasle.
Radio Trst A
od 13. do 19. decembra 1959
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika 7 dni v Trstu-urednik: Mitja Volčič. — 15.20 Slovenska zborovska glasba. — 17.00 NE POZNAM TE VEČ, komedija v treh dej., igrajo člani Radijskega odra. — 18.45 Koncert slovenskih solistov. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve - (49). — 22.10 Johannes Brahms: Trio v C duru, op. 87 za violino, čelo in klavir.
Ponedeljek: 14.30 Teden v svetu. — 18.00 Oddaja za najmlajše - POGUMNI TONČEK. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 20.30 Pietro Mascagni: CAVAL-LERIA RUSTICANA, opera v enem dejanju, nato Mala literarna oddaja. — 22.00 Slovenski oktet poje jugoslovanske narodne pesmi. — 22.30 Himdemith: 3. sonata za klavir.
Torek: 18.00 Radijska univerza. — 19.00 Šola in vzgoja - Rado Ravbar: »Vzgojitelj in učitelj Štefan Ferluga, ob stoletnici rojstva«. — 21.00 Ilustrirano predavanje. — 22.00 Umetnost in življenje: Ruda Jurčec: »Kulturno pismo iz Buenos Airesa«. — 22.15 Jugoslovanski skladatelji: »Primož Ramovž«.
Sreda: 18.00 Z začarane police - Edvard Martinuzzi: »Srnjak z zvončkom«. — 18.10 Havdn: Koncert v D duru za čelo in orkester. — 18.40 Slovenske folklorne zasedbe. — 21.00 MATERINA KRIVDA, drama v petih dejanjih, igrajo člani R.O.
četrtek: 18.00 Radijska univerza. — Koncert sopranistke Ondine Otte, pri klavirju Livia d'Andrea Romanelli. — 19.00 Širimo obzorja.
Petek: 18,00 Lovski spomini Ivana Rudolfa. — 18.10 Anton Bruckner: Simfonija št. 4 v Es duru, imenovana romantična. — 19.15 Sestanek s poslušalkami. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika. — 22.15 Koncert tenorista Mira Brajnika, pri klavirju Claudio Gherbitz - na sporedu so Vodopivčevi samospevi.
Sobota: 11,30 Brezobvezno. drobiž od vsepovsod. — 16.00 Dante Alighieri: Božanska komedija - »Vice«, 6. spev. — 17.00 Bela Bartok: 2. sonata za violino in klavir. — 18.00 Radijska univerza. — 18.40 Koroške narodne pesmi. — 19.00 Risani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.40 Zbor Korotan. — 21.00 NEKDO JE OB OGRAJI, radijska igra, igrajo člani R.
O.	— 22.00 Skladbe Roberta Schumana.
ki je vedno bila odlično središče učenosti v vseh časih, od sholastikov dalje. Da si želijo v Pariz pustolovci, je znano. V tem velemestu najdejo zatočišče revolucionarji, potepuhi, ljudje z dvojnim življenjem in podobni. Pariz vse sprejme, vse objame, vsem nudi zaklonišče. V tem oziru je Pariz res metropola sveta. — Zakaj si žele v Pariz ženske, pa ni da bi govorili. Moda, njihovo nekronana kraljica, ima tu svojo prestolnico. Zato si vsaka svetna ženska želi, da bi kdaj v življenju pogledala z lastnimi očmi v salone, kjer se moda rodi, in na boulevarde, kjer se moda sprehaja.
Kaj je pa nas gnalo v Pariz? Moda gotovo ne. Umetnost, diplomacija, znanost tudi ne. Dejal bi, da še najbolj radovednost, videti od blizu to slovito mesto in njegovo življenje. Lahko bi šli v Pariz kot romarji, saj je tukaj kraj prikazanja M. B. sv. Katarini Laboure, mesto, kjer je živel in deloval sv. Vincencij Pavelski, sv. Ludo-vik kralj, sv. Ignacij Lojolski in njegovi prvi tovariši in še toliko drugih. Vendar mislim, da je le malo ljudi, ki bi šli y Pariz kot romarji, večinoma gredo iz drugih namenov, tako smo šli tudi mi.
(Se nadaljuje J
SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V GORICI
priredi v sredo 16. decembra 1959 ob 20.30 v Marijinem domu na Placuti
SPOMINSKI VEČER POK. ŠKOFU DR. GREGORIJU ROŽMANU
Govoril bo dr. Martin Kranner. — Pel bo oktet SKPD »Planika« VABIMO VSO SLOVENSKO JAVNOST!
Misijon v Gorici
V	goriški stolni cerkvi se vrši ta teden sv. misijon. Začel se je v soboto 6. dec. in se bo končal 13. t. m. z zadnjo pridigo in blagoslovom ob 3,39 popoldne. Govori so vsak dan ob 6h zjutraj, ob 4h popoldne in ob 8h zvečer. Misijon vodijo trije misijonarji: č. g. L. Savelj iz Trsta, č. g. C. Demšar z Dunaja in č. g. L. Luskar s Koroškega. Obisk vseh govorov je zadovoljiv. Seveda so še vedno ljudje, ki jih misijonski zvon ne doseže. Upajmo, da se mu bodo odzvali vsaj ob koncu.
Seja goriškega občinskega sveta
Na zadnji seji goriškega občinskega sveta so obravnavali v glavnem odkupovanje stanovanj v ljudskih hišah (IACP). Cena odkupljenih stanovanj s površino 51 kv. metrov naj bi znašala 8.000 lir za kub. m ali 400 tisoč lir za stanovanje. Cena je precej visoka, če pomislimo, da so bile te hiše sezidane že pred desetimi leti. Gre v glavnem za hiše IACP v Stražicah.
Z odkupom stanovanj bi se IACP rešila velikega bremena, stanovalci bi prišli do svoje hiše in država bi lahko vložila nove kapitale v gradnjo novih ljudskih hiš.
Na tej seji so še odobrili namestitev novih žarnic po ulicah med Rdečo hišo in Sv. Rokom ter asfaltiranje ceste v Loč-niku. Odobrili so tudi zidavo kostnice na goriškem pokopališču, kamor bodo položili posmrtne ostanke vojakov iz obeh vojn.
Jublej zaslužnega moža
S 1. decembrom je stopil v pokoj vodja matičnega urada na goriškem županstvu g. Jože Filej. Dosegel je starostno dobo 40 let službe na županstvu in zato stopil v pokoj.
Jubilant je po rodu iz štandreža, kjer se je rodil pred 65 leti. Srednjo šolo je dovršil v Gorici, nakar je po prvi svetovni vojni stopil v službo kot tajnik tedanje samostojne občine v Štandrežu in sicer leta 1919. Ko so 1. 1927 občino Štandrež ukinili in jo priključili Gorici, je tajnik Filej bil sprejet v službo na goriškem občinskem uradu, Tu je leta 1933 postal vodja matičnega urada, katerega je zvesto in kompetentno vodil do upokojitve
1.	decembra 1959. Med vojno je nekaj let bil pri občinskem oskrbovalnem uradu, ker so ga zatožili, da s strankami na županstvu govori	po	slovensko.	Hoteli	so ga
ponižati, a po	vojni so mu	zopet	vrnili
prejšnje mesto	in	čast.
G. Jože Filej	je	značilna osebnost naše
Goriške. Zadnji tajnik samostojne štan-dreške občine je vodil njene občinske posle v težkih letih po prvi svetovni vojni, ko je bil Štandrež kot toliko drugih vasi na Goriškem, porušen in je bilo treba vse od tal obnoviti, tudi občinski urad. V tistih letih je tajnik Filej uredil štandre-ško občino, da je bila ena najbolj urejenih. Ko je po 8 letih dela v štandrežu prišel na občino v Gorico, mu ni bilo lahko. Vsi vemo, kako hudo je bilo tista leta za vsakega Slovenca, ko ni hotel zatajiti svojega porekla in prepričanja. Toda tudi to hudo je minilo. Prišla so boljša leta in boljši časi, četudi še vedno ne takšni, kot bi morali biti. Jubilant se lahko s ponosom ozira nazaj na dolgo dobo 40 let vestnega dela, posebno na 26 let, ki jih je preživel kot vodja matičnega urada. Koliko porok je v tem času registriral, koliko zamotanih primerov srečno razrešil, posebno velja to za poroke beguncev, ki njih poroke dolgo niso hoteli registrirati. Redki so poročeni pari v Gorici, ki ne poznajo uradnika Fileja, ki jih je »poročil« na županstvu. Zadnja leta je imet veliko opraviti tudi z opcijami številnih naših ljudi. Tudi tukaj je pokazal svojo uvidevnost in nepristranost pri reševanju te zamotane zadeve.
G. Jože Filej je torej odšel v pokoj. Zupan Bemardis se mu je s toplim pismom zahvalil za njegovo delo, županstvo mu je poklonilo srebrno spominsko kolajno. Vendar mislimo, da je jubilantu največje zadoščenje 40 let vestno upravljanje dela.
Voščilo g. župana in kolegov pridružujemo tudi mi svoja, naj Bog še dolgo hrani jubilanta čilega in zdravega.
Skupaj z vodjo matičnega urada Jožetom Filejem je bil upokojen še drug znan uradnik na županstvu g. Antonio Ballaben. Poznan je na kratko kot »šior Toni Ballaben«. Furlan po rodu je bil vedno dober in prijazen do vseh, vesten in postrežljiv. Vodil je civilni odsek matičnega urada. Tudi njemu naša voščila.
Ko vidimo odhajati stare uradnike na županstvu, si želimo, da bi jih novi, ki stopajo na njih mesto, posnemali v prijaznosti in poštenju ter kompetentnosti, da bi se nikoli ne slišalo od njih, da kogar koli od občanov sovražijo zaradi njegovega jezika ali političnega prepričanja.
Podgora
V petek 4. decembra je — lepo previden — izdnihnil v goriški bolnici 82 let stari Trpin Anton. Dolga leta se je trudil z obdelovanjem skromnega zemljišča in bival pri Madonnini, kjer si je slednjič pred par leti dogradil tudi čedno, novo stanovanje. Zvesto mu je stala ob strani soproga ga. Čevdek Marija in zadnji čas tudi mlada Albertova družinica. V nedeljo popoldne pa je bil pogreb, katerega se je udeležilo veliko število sorodnikov, znancev in domačinov. Peta sv. maša in oficij za pokojnega bosta v soboto zjutraj pri zornicah. Vsem domačim naše sožalje
V torek smo lepo obhajali praznik Brezmadežne. Ako bi ne bilo tako slabega vremena, bi se bili zbrali popoldne pri ka-
Obravnavanje načrtov za deželni statut
Komisija za ustavne zadeve v poslanski zbornici je začela obravnavati vprašanje o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija. Preučuje štiri načrte. Dva so sestavili krščansko-demokratski poslanci (Bologna in Sciolis ter Biasutti), enega socialisti (Marangone in drugi), e-nega pa komunisti (Beltrame in drugi). Poročevalec je poudaril, da vsi načrti načenjajo vrsto ustavnih in mednarodnih problemov. Glede drugih se je vprašal, če Londonski sporazum zadostuje za ureditev vseh vprašanj, ki bi jih prinašala ustanovitev nove dežele. Izrekel je bojazen, da bi s tem posredno odobrili priključitev področja B k Jugoslaviji. Dalje je poudaril, da trije izmed predloženih načrtov določajo Trst kot sedež nove dežele. Toda če bi ta tudi postal, bi bil še
DRAMSKI ODSEK MARIJINE DRUŽBE V ROJANU
ponovi v nedeljo 13. decembra igro v treh dejanjih
MARMORNATI K R I 2
Začetek ob 17.15
Med odmori srečolov
Vabljeni !
vedno v manjšini v primeri z drugimi pokrajinami. Na koncu je dejal, da so zaradi posebnega položaja zahtevali za Trst obsežno pokrajinsko avtonomijo v okviru dežele. Ta avtonomija bi bila celo večja, kakor pa jo uživa Sicilija. Razpravo o teh načrtih bodo nadaljevali.
Kar se tiče zaščite slovenske manjšine, vsi štirje osnutki ne nudijo zadostnih (nekateri celo nobenih) jamstev za pravice Slovencev. Tudi v tem vprašanju se morajo upoštevati naše narodne koristi. Upamo, da v Rimu ne bomo naleteli na gluha ušesa.
Razveseljiva novica za tržaško gospodarstvo
Po poročilih ANSE bo družba Snia Vi-scosa odprla v Trstu nov industrijski center za izdelavo naylona. To izjavo je dal ravnatelj te družbe Franco Marinotti, ki se je pretekli teden mudil v New Yorku z namenom, da bi ojačil gospodarske stike med Italijo in ZDA.
Novo tovarno bodo o tvorili v prosti luki
peli Matere božje, kjer se vedno kaj novega nasaja in pripravlja. Pa tudi naš Marijin vrtec se je — kot upamo in želimo — nekoliko poživil: nekaj naših dobrih otrok je pri Marijinem oltarju dobilo sprejemno podobico in tudi svetinjico in začeli bodo redni sestanki ob četrtkih.
Sovodnje
V torek 1. decembra so v Sovodnjah slovesno otvorili novi poštni urad. Bili so navzoči goriški prefekt dr. Nitri, ravnatelj goriške pošte dr. Sturno, slovenski župan Ceščut, podžupan Janko Cotič, poštni uslužbenci, sovodenjski tajnik Galasso ter razne druge osebe. Sovodenjski g. župnik Vladimir Komac je blagoslovil novi poštni sedež, nakar se je župan češčut zahvalil prefektu in poštnemu ravnatelju, da sta pripomogla k uresničitvi tako potrebne poštne agencije.
V občinski sejni dvorani je nato sledila zakuska, nakar so si gostje ogledali so-vodenjsko šolo in nove klopi. Neka učenka je prefektu podarila šop rož in mu izrekla dobrodošlico. Prefekt pa je vse otroke obdaril s slaščicami.
RAJBELJ
Tudi letos smo obhajali praznik sv. Barbare s sv. mašo v rudniku. To se vrši že od leta 1947, slovesno praznovanje svete Barbare pa že od leta 1934. Po sv. maši je bila delitev nagrad rudarjem, ki že 20 let zvesto delajo v rudniku; mladeničem, ki so uspešno dovršili petletno večerno strokovno šolo, pa so podelili diplome.
Zvedeli smo tudi, da se je spor rudarjev in delodajalcev uspešno končal za rudarje. Obnovljena je bila delovna pogodba in sprejete skoro vse naše zahteve.
V naši vasi se je začelo čutiti predvolilno ozračje. Spomladi enkrat bomo namreč imeli upravne volitve. Zato so se razne stranke že začele nanje pripravljati. To vidimo iz tega, ker so spet vsi po-vrsti začeli prihajati na dan z običajnimi obljubami. Med temi je obljuba o napeljavi vodovoda. Tega so nam do sedaj obetali pred vsakimi volitvami, po volitvah so pa na obljubo vedno pozabili. Verjetno bo tudi sedaj tako.
v Žavljah in bo lahko proizvajala 50% naylona, ki ga potrebujejo v Italiji. Novi industrijski center predvideva 9 milijard investicije in bo največji izmed doslej obstoječih v industrijskem pristanišču.
Finančni načrt tržaške občine za leto 1960-1961
Oddelek javnih del je pripravil načrt za dela, ki so na programu za leto 1960-1961. Program predvideva 3 milijarde 299 milijonov lir izdatkov za razna javna dela.
V	načrtu so gradnje novih cest, popravila in podaljšanje starih, gradnja in popravila starih poslopij, kanalizacije in podobno. V načrtu so tudi gradnje 7 novih šol in otroških vrtcev. Z razširitvijo bo-vedske bele ceste so že začeli, saj je bilo to delo nujno potrebno, ko težki avtomobili po njej sploh niso mogli voziti. Med bovedsko cesto in miramarskim drevoredom bodo tudi zgradili vozno cesto, ki je doslej no bilo.
Duhovniške novice
Borštanski župnik monsignor Franc Malalan se je odpovedal župniji in stopil v zasluženi pokoj. Za upravitelja župnije je bil imenovan g. Lojze Zupančič, župnik v Boljuncu. Monsignor Malalan pa bo še vedno ostal med svojimi ovčicami, zanje maševal, molil in trpel.
Miklavž v Marijanišču
Letos smo imeli v naši dvorani prav lepo miklavževanje. Na Miklavžev večer je bila dvorana polna otrok in odraslih. Nastopili so angelčki in hudiči in v pesmi povedali več lepih resnic. Končno je prišel težko pričakovani Miklavž, ki je razložil, kakšne želje imajo v nebesih do nas. Seveda, poboljšati se moramo, drugače 'bo prišel prihodnje leto med nas praznih rok. Čeprav je bil z nami nekoliko strog, je vendar začel deliti bogate darove.
Miklavževo bogastvo je pomnožilo Dobrodelno društvo iz Trsta, ki je Miklavžu naročilo, naj na njegov račun obdaruje 54 revnih šolskih otrok. Miklavž je seveda naročilo rad izponil. Obdarovani otroci so se srečni in zadovoljni vračali domov.
Kontovel
Sv. Miklavž je letos obiskal tudi Kontovel, in sicer se je ustavil pri nas preteklo soboto, da obdari naše šolske otroke. Ne vemo, ali zato, ker so bili pridnejši kot druga leta ali pa zato, ker želi dobri svet-
nik, da bi postali pridnejši. Prišel je v zboru angelov in hudičkov v dvorano tukajšnjega prosvetnega društva. Pred njegovim prihodom so otroci zaigrali nekaj prizorov iz operete Miklavž prihaja. Bili so prav dobri igralci in so zato zaslužili ploskanje številnega občinstva in tudi darove sv. Miklavža. Pa ne samo otroci, tudi njih učitelji in učiteljice, ki so jih tako lepo naučili, zaslužijo pohvalo. Če angelčki v nebesih znajo peti in rajati sami, naši angelčki, ki se potepajo po kraških gmajnah, so potrebovali dolgih vaj, da so se naučili dostojno sprejeti njih nebeškega prijatelja. To so napravili z našimi malčki njih šolski vzgojitelji, za kar smo jim vsi hvaležni. Otroci, vi pa ne pozabite lepih naukov, ki ste jih slišali, posebno najmlajši, ki ste se sv. Miklavža in njegove peklenske druščine najbolj bali.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Uspeh Slovenca v Rimu
Dne 29. novembra smo se zbrali Slovenci s prečastitim p. Prešernom na blagoslovitev in odprtje prvega slovenskega Hotel -Penziona BLED v Rimu. Gospod Vinko Levstik, ki je bil več let zaposlen pri velikem potovalnem uradu v Rimu kot pod-direktor, in njegova žena Danila roj. Žerjal iz Trsta sta v Rimu odprla prvi slov. Hotel-Penzion BLED. Nahaja se v ulici Statilia 19 (tel. 777-102) poleg Porta Mag-giore blizu železniške postaje. Prostori sami se nahajajo v lepi vili z lastnim vrtom in garažo.
Brez dvoma je to velik in pomemben uspeh slov. begunca, kajti s tem uspehom smo dobili mi Slovenci v večnem mestu domačo hišo. Sedaj ne bo več problema za izseljence po svetu, za zamejske Slovence in one iz domovine, kam naj se o-brnejo, ko pridejo v Rim. Pri svojem rojaku bono našli prenočišče, restavracijo, poleg tega pa tudi gostoljuben sprejem, ki ga samo rojak v svetu lahko nudi ob prihodu svojega rojaka.
Prečastiti p. Prešern je rekel g. Levstiku, da se zelo veseli njegovega uspeha Jer mu iskreno čestita. K čestitkam p. Prešerna se pridružujemo tudi mi rimski Slovenci ter želimo g. Levstiku obilo uspeha!
Dr. S. F.
RAZNO
Strašna katastrofa v Frejesu
V	Malpassetu pri Frejusu v jugovzhodni Franciji se je pod pritiskom vode zrušil ogromen jez na reki Reyran. Jez je zadrževal 50 milijonov kubičnih metrov vode in tako tvoril velikansko umetno jezero.
V	sredo 2. decembra zvečer so se pojavile prve razpoke in ogromna količina vode, visoka 10 metrov je zgrmela v dolino in v nekaj minutah preplavila področje v dolžini 80 km od vznožja jeza do morja ter od Frejusa do bližnjega kraja Puget-sur Arges. Sila vode je popolnoma uničila vse, hiše, polja, ceste in železnico. Ker je večino ljudi presenetila v spanju, je število žrtev zelo visoko. Računajo jih nad 300. Rešil se je samo stari del mesta Frejusa, ki leži na griču. Mesto ima 14.000 prebivalcev. Jez so zgradili šele pred nekaj leti in je predstavljal vse, kar more nuditi moderna arhitektura. Uvedli so preiskavo, ki naj bi ugotovila vzroke te strašne nesreče.
Sv. Miklavž dunajskih otrok
Dunajski visokošolci so ustanovili nič manj kot društvo sv. Miklavža. Zagotovili so si na telefonski centrali posebno telefonsko številko, ki je v dneh pred sv.
Miklavžem stalno oblegana. Kličejo jo dunajske družine, ki želijo, da bi sv. Miklavž obiskal njih otroke, jim kaj povedal, jih pokaral ali pohvalil, kakor pač zaslužijo. O njihovih »grehih« mora biti Miklavž obveščen seveda kar po telefonu. Na mi-klavžev večer in na dan sv Miklavža pa se začne obisk sv. Miklavža po omenjenih družinah. Za 150 šilingov imajo otroci sv. Miklavža na domu. Statistika je ugotovila, kako neverjetno dobro vpliva ta potujoči sv. Miklavž na dunajske otroke. Vsaj za nekaj časa postanejo boljši, bolj ubogljivi, kajti najbolj iznajdljivi starši snamejo kar na trak vprašanja, odgovore in obljube, ki jih njihovi otroci dajo sv. Miklavžu ob njegovem obisku. Ce so pozneje otroci le preveč neubogljivi, jim starši zavrtijo magnetofon in iz aparata se razločno slišijo njihove obljube. To navadno pomaga, da se otroci zresnijo, ker bi ne radi razočarali sv. Miklavža, ko jih bo prihodnje leto spet obiskal.
Dramatičen beg v svobodo
Po 56 dramatičnih urah v boju z razbesnelim morjem so trije jugoslovanski begunci srečno pristali na italijanskih tleh.
V	sredo 2. decembra so 19-letni Miro Ra-kuljič, 21-letni Milan Marasovič in Marko Kramar iz Jesenic, na mali ladjici zapustili jugoslovansko obalo z namenom, da pobegnejo v svobodo. Morje je bilo zelo razburkano, večkrat so valovi zalili ladjico, da so bredli do kolen. Vihar jim je odnesel vesla eno za drugo, bili so brez hrane in pitne vode. »Bilo je strašno,« je’ pozneje izjavil Milan Marasovič poveljniku ladje, »Marechiaro«, ki jih je rešila. »Naenkrat smo se zavedli, da vsi trije na glas molimo. Prvi viharni noči je sledila druga in ni kazalo, da bi se morje pomirilo. Imeli smo samo eno uro, ki jo je Miro nosil na roki. Morje mu je razjedlo usnjen pasek in, ko mu je ura padla v morje, je začel glasno jokati. Naši živci so bili zlomljeni. Vsi smo bili premočeni in na koncu svojih moči, ko nas je končno zagledala italijanska ladja in nas dvignila na krov.«
OBVESTILA
LISTNICA UREDNIŠTVA
Za božič pripravljamo izredno dvojno številko. Izšla bo v sredo 23. decembra, zato bodo mogli vsi imeti list že za praznike. Prosimo gospode sotrudnike, da pošljejo prispevke za božično številko pravočasno. Prav tako prosimo, da se do časa oglasijo oni, ki želijo v našem časopisu voščiti.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniit
IZŠLE SO MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1960.
Dvignete jih lahko pri čč. gg. poverjenikih ter v Katoliški knjigarni v Gorici in pri Fortunatu v Trstu.
 um .....
DAROVI
Za Marijin doni v Rojanu: Ob smrti Milana Moselli mama 10.000, brat 2.000, prijatelj 2.000; N. N. iz Rojana 5.000; F. M. z Grete 5.000; G. V. iz Rojana 5.000; G. M. 1.000 lir. — Bog plačaj!
Za Marijanišče na Opčinah: N. Opčine 5.000; S. Opčine 1.500; U. Trst 500 Z. Dolina 1.000; B. Dolina 1.000; N. Gorica 2.000 lir. — Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7 % davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: ms gr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZA SEJEM SV. ANDREJA
od 5. do 12. decembra llllllllllllllli DOBITE V TRGOVINI
PITASSI
iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii ■ Poseben popust na konfekcijskem blagu vseh vrst ■ — V Vašem interesu obiščite nov stalen notranji oddelek —
IZREDNE PRILIKE
PITASSI CEHE! CENE! CEHE.
VSTOP PROST