leto xlii, št. 1
Ptuj, 12. januarja 1989       cena 1000 dinarjev
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Kaj smo počeli z naravo (stran 2)
Obisk v domovini (stran 3)
Dobro delo upokojencev (stran 4)
Razpis za ptujski festival (stran 7)
Mali oglasi (stran 9)
Na zaprisegi
tudi svojci
vojakov
Minulo soboto, 7. januarja, je bilo
v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju še
posebej slovesno in množično, saj se
je na svečanem zboru vojakov in sta-
rešin ob zaprisegi nove generacije
mladih vojakov zbralo tudi prek 400
njihovih svojcev in prijateljev iz raz-
nih krajev Jugoslavije. V imenu ko-
mande mariborskega okrožja je vse
skupaj pozdravil general Vukašin Vi-
lotič in v slavnostnem govoru orisal
številne ugodne rezultate in pridobi-
tve JLA. V imenu občanov ptujske in
ormoške občine pa je vojakom ob za-
prisegi čestital predsednik skupščine
občine Ptuj Gorazd Žmavc ter vsem
skupaj zaželel toplo dobrodošlico in
ugodno počutje med nami.
Po svečani zaprisegi in podpisu pa
so se mladi vojaki s svojci preselili v
prostore Narodnega doma v Ptuju,
kjer jih je v imenu občinske konferen-
ce SZDL pozdravil sekretar Franci
Foto: Kosi
Golob. Slavje ob nepozabnem in po-
membnem trenutku za vsakega voja-
ka pa so nadaljevali s tovariškim sre-
čanjem ob hrani, ki so jo prinesli so-
rodniki od doma, ter ob prijetni glas-
bi orkestra ptujske garnizije.
-OM
Kurent
kot
maskota
Danes (v četrtek) ob 18. uri bo
na ptujskem gradu predstavitev
maskote Kurent, ki jo je obliko-
val akademski slikar Jože Tro-
bec, »oče« Volkca, maskote zim-
skih olimpijskih iger v Sarajevu.
»Prijazni« Kurent bo pomemben
del propagandnega gradiva, s ka-
terim se bodo člani ptujskega
smučarskega kluba in kurenti
predstavili v Združenih državah
Amerike na svetovnem prven-
stvu v alpskih disciplinah.
! k.
Gneča v splošnih ambulantah
iz dneva v dan večja
že po tradiciji so imeli v splošnih ambulantah temeljne
organizacije Osnovno zdravstveno varstvo polne roke de-
la. V prazničnih dneh se je pri njih trlo takšnih in druga-
čnih bolnikov. Na dan so jih našteli med 120 in 140. V
treh dneh jih je bilo torej okrog štiristo. V glavnem so pri-
šli zaradi viroz, največ pa je bilo otrok. Zanimivo je, da
tudi tokrat ni manjkalo tistih, ki so proste dneve izkoristi-
li tudi za obisk dežurne zdravstvene ambulante, čeprav je
ta namenjena le resnično bolnim oziroma poškodovanim
osebam, tistim, pri katerih je zdravstvena pomoč nujna.
Zdravniki v tej ambulanti ugotavljajo, da takšen naval
ni nič novega. Ze precej časa se srečujejo z nadpovpre-
čnim obiskom v prazničnih dneh in ob nedeljah. Tako re-
sno razmišljajo, da bi za nepotrebne obiske pričeli uvelja-
vljati plačilo - v sporazumu o uveljavljanju pravic iz
zdravstvenega varstva je tako tudi zapisano. Ob tem velja
opozoriti še na nekaj: v številčno močnejših občinah takš-
nih težav ne poznajo.
Glede na to, da je bilo v prazničnih dneh največ bolnih
otrok, v temeljni organizaciji Osnovno zdravstveno var-
stvo resno razmišljajo o dežurni ambulanti za bolne otro-
ke.
Polno dela so imeli tudi na kirurškem oddelku, kjer so
oskrbeli več deset poškodovanih.
Praznični dnevi pa niso minili brez zobobolov. V te-
meljni organizaciji Zobozdravstvo so delali prvega, dru-
gega in tretjega januarja od 7. do 12. ure. V tem času jih je
obiskalo precej občanov, ki so tožili zaradi zobobola. Pr-
vega januarja jih je prišlo 15, drugega 20 in tretjega 25. V
primerjavi s prejšnjimi leti praznični obisk dežurnih zob-
nih ambulant ni bil nič manjši.
Še zadnja vest: tudi v nedeljo, 8. januarja, so imeli v de-
žurni ambulanti tozd Osnovno zdravstvo velik obisk bol-
nikov - bilo jih je kar 147. Vse kaže, da se gripa napove-
duje z velikimi koraki. Število viroz nenehno narašča.
MG
Od prvega januarja novi (stari)
zneski participacij
Na seji skupščine republiške zdravstvene skupnosti Slo-
venije — ta je zasedala 27. decembra — so se delegati med
emi predlogi za participacijo odločili za tisto, ki je veljala
ed sprejetjem junijskih ukrepov. To tudi pomeni, da je
Tticipacija od prvega januarja enotna za vso Slovenijo in
Mariboru nimajo več dveh seznamov za participacijo.
. iborska zdravstvena skupnost se je namreč že v novem-
prejšnjega leta odločila za znižanje participacij na nivo
ed junijskimi ukrepi, z veljavnostjo od prvega decembra.
Tako od prvega januarja 1989 znaša prvi pre-
gled pri splošnem zdravniku 1600 dinarjev (prej
4400), prvi obisk pri specialistu 3400 (prej 8800),
trije ponovni obiski stanejo tisoč dinarjev, prej
3300 dinarjev. Recept velja od prvega januarja
1100, doplačilo za oskrbni dan v bolnišnici 5700,
medtem ko mediei^?i»i\storitev med zdravljenjem
v bolnišnici aHv'«^zdrafuišču od tega datuma več
ne plačujem*? ^        #\
Od prvegafsanuatja so Kstveno nižja tudi dopla-
čila pri zoboii}ravstvej>ih''^toritvah: za vsako zaliv-
ko je treba plačati 1600 dinarjev, za začasno total-
no ali parcialno protezo 36 tisoč, za vsako totalno
protezo 22.000 in za vsako parcialno protezo
27.000 dinarjev.
Po samoupravnem sporazumu so poleg drugih
kategorij oproščeni plačila participacije za prvi
kurativni pregled pri splošnem zdravniku in za
zdravila na recept vsi, ki so stari nad 70 let ter in-
validi z najmanj 70-odstotno telesno okvaro.
Manjših zneskov participacij smo seveda veseli,
vendar je vprašanje, kako dolgo se bomo veselili.
Denarja za zdravstvo je vedno manj, nekateri pa
že opozarjajo, da ga bo vsak čas zmanjkalo. Seve-
da je zato vedno več tistih, ki zahtevajo jasen od-
govor na vprašanje, kakšno zdravstvo potrebuje-
mo in kakšnega si v danih razmerah tudi lahko
privoščimo. Obe vprašanji pa zahtevata temeljito
analizo razmer že zato, ker nekateri še vedno radi
na pamet govorijo in ponujajo takšne in drugačne
sisteme zdravstvenega varstva. MG
UVODNIK
Bolje od
pričakovanj
Prvi podatki o uspešnosti ptujskega gospodarstva v primerjavi
s sosednjimi v Podravju so prav ohrabrujoči in izstopajo tudi v re-
publiškem merilu. Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje
v poročilu o devetmesečnih poslovnih rezultatih ugotavlja, da je re-
alno največje povečanje proizvodnje prav v Ptuju, in sicer za nekaj
čez 16 odstotkov, in da je kar polovica panog močno povečala pro-
izvodnjo v primerjavi s prejšnjim letom. Ptuj krepko vodi tudi na
področju izvoza in zlasti akumulativne sposobnosti gospodarstva,
ki je kar trikrat večja kot v mariborskem. To seje poznalo tudi na
poprečnem osebnem dohodku. Devetmesečni rezultati so resda ne-
koliko odmaknjeni, vendar vodilni možje ptujske občine ocenjujejo,
da je bilo ob koncu leta še nekoliko boljše. Še zanimivejša pa je na-
poved dosedanjega predsednika izvršnega sveta Jožeta Botolina (ki
je z novim letom prevzel vodenje delovne organizacije Agis), da bi
ptujsko gospodarstvo v letu 1989 ob pričakovanih ukrepih na po-
dročju ekonomske politike dobre rezultate lanskega leta še izboljša-
lo. Tu predvsem misli na nosilce, kot so Tovarna glinice in alumini-
ja Boris Kidrič, Perutnina. Kmetijski kombinat in Agis, pa tudi ne-
kateri manjši nič ne zaostajajo, zlasti po izločitvi iz večjih sistemov,
ki niso bili uspešni. Upajmo, da bo temu res tako. da bodo ukrepi
ekonomske politike spodbujali ptujsko gospodarstvo in da bomo čez
leto lahko govorili o vsaj tako uspešnem delu. kot je bilo v letu
1988. To je pokazalo, da moramo svoje probleme reševati sami. oh
tem pa se povezovati z drugimi in nastopati širše. Ptujski izvršni
svet. kije v kadrovski obnovi zaradi odhoda nekaterih članov v go-
spodarstvo, je v veliki meri že pripravljen na novosti v zakonu o
podjetjih in o tujih ter lastnih vlaganjih v mešana ali skupna podje-
tja. Največ težav pričakuje pri zaposlovanju, kjer je še največ novih
delovnih mest možnih v turizmu. Kljub veliki črnogledosti smo lah-
ko zapisali nekaj spodbudnega. Upajmo, da bo tako tudi čez leto in
ne le v začetku!
Ludvik Katar
Prve novoletne štručke
Na porodnem oddelku ptujske bolnišnice so opravili v lanskem letu 1.221
porodov in pomagali na svet 1.232 novorojenčkom. Tudi lani so prevladovale
deklice, porodno leto pa je sklenil deček, in sicer v soboto, 31. decembra 1988,  •
ob 22.30.
Dežurna zdravniška ekipa je nato lahko mirno nazdravila novemu letu, saj
so imeli naslednji — torej prvi letošnji porod šele v ponedeljek, 2. januarja. Prvi
se je rodil deček (2.850 g in 48 cm), rodila pa ga je Vilma Nedelko (21 let) iz Tr-
novske vasi, in sicer ob dveh zjutraj. Ob 8.30 je privekala na svet deklica (4100 g
in 54 cm), ki jo je rodila Alojzija Žunkovič iz Hajdoš 2a. Ob 10.45 seje rodila še
druga deklica (2300 g in 49 cm), njena mamica pa je Marija Drevenšek iz Žetal
109. Popoldne ob 18.25 seje rodil še drugi deček, ob 23.55 pa spet deklica. Ta-
ko smo 2. januarja v prvem letošnjem porodnem dnevu dobili skupaj pet novih
občanov, od tega tri deklice in dva dečka. Vsem želimo seveda čimveč zdravih
in srečnih let, njihovim mamicam in očkom pa čestitamo. Obenem trkamo na
zavest vseh drugih občanov: število novorojenčkov v ptujski porodnišnici iz leta
v leto pada, tako kot pada naš življenjski standard. Pa ne bi smeli biti tako, saj
nas je Slovencev že tako in tako vse manj.
-OM
Prve tri srečne mamice s svojimi novoletnimi štručkami — od leve: Vil-
ma Nedelko, Alojzija Žunkovič in Marija Drevenšek.
(foto: M. Ozmec)
OB VSTOPU V NOVO LETO
Ob negotovosti tudi spodbudno
Prvi teden novega leta smo začeli praznično, s številni-
mi čestitkami in željami za zdravje, srečo in veliko uspe-
hov. Gotovo smo to zaželeli iskreno, pa kljub temu z rah-
limi zadržki, primernimi nestabilnemu družbenemu tre-
nutku, negotovosti, ki nas spremlja že dalj časa. To se je
tik pred prazniki še povečalo z odstopom zveznega izvrš-
nega sveta, ki je nekatere presenetil, bolje obveščenih pa
gotovo ne. Zvezna vlada bo svoje dolžnosti opravljala do
izvolitve nove, kar so hitro občutili železničarji, ki so nam
ob vstopu vJeto 1989 krepko podražili svoje storitve, pa
so jih nato lepo »pocenili« oziroma vrnili na prejšnjo ra-
ven. Obljubljajo nam, da bomo imena kandidatov za no-
vega predsednika zveznega izvršnega sveta zvedeli do sre-
dine meseca. Ta bo kot mandatar nato predlagal člane
vlade, s katerimi se bo lahko najbolj učinkovito lotil viso-
ke inflacije, katere posledica so glavni vzrok za odstop
vlade. Upajmo, da bo ta pričakovana ali nepričakovana.
poteza Mikuličeve vlade kažipot za menjave na odgovor-
nih položajih, za neuspešne, pa čeprav vsem ne gre očitati
nesposobnosti. Takšne reči morajo postati dc! našega
vsakdanjika, če želimo izpluti iz globoke družbene in še
zlasti ekonomske krize, katere posledice občutimo na vsa-
kem koraku, spremljale pa nas bodo še precej časa, četudi
bi nekdo s čarobno paličico v hipu odpravil inflacijo in
nizek standard občanov. Gre namreč tudi za posledice v
zavesti, v načinu dela in razmišljanja, spremenjenih, bolje
rečeno poslabšanih mednacionalnih in medčloveških od-
nosih. To bo še dodatna težava na poti izboljšanja razmer
v Jugoslaviji. Ni nam do tega, da bi v vsem videli samo čr-
no in brezizhodno, vendar je sedanje stanje takšno in se z
njim ne gre sprijazniti. Spremembe so nujne in to na vseh
področjih, kjer smo vse prej kot uspešni, tako v ekonom-
skem kot v političnem sistemu.
L. Kotar
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
12. januar 1989 - TE]>NIK
ORMOŽ
Nove mehanične delavnice
temeljne organizacije Poljedeljstvo
v drugi polovici decembra so na Hardeku predali namenu novei
mehanične delavnice v skupni površini nekaj nad dva tisoč kvadrat-^
nih metrov. S tem so bistveno izboljšali razmere za delo. V delavnicah*
opravljajo vsa vzdrževalna dela in popravljajo kmetijsko mehanizaci-,
jOs opravljajo tehnične preglede teh strojev in popravljajo motorna
vozila. Na voljo imajo tudi pralnico za vse vrste motornih \ozil in tr-
govino z rezervnimi deli, še največ za traktorje.
Nove mehanične delavnice so za tozd Poljedelstvo ormoškega
Kmetijskega kombinata velika pridobitev. Pričakujejo, da se bo z iz-
boljšanjem delovnih razmer bistveno izboljšala tudi kakovost njiho-
vih storitev. Ob delavnicah so uredili še mizarsko delavnico. Nova in-
vesticija jih je veljala 2,07 milijarde dinarjev. Gradnja pa je trajala le-
to dni. V starih prostorih mehanične delavnice pa si bo temeljna orga-
nizacija kooperantov uredila skladišča.
Za novo naložbo so največ denarja prispevali sami. Pomagali pa
so še: TOK Ormož, VGP Maribor, Agrotehnika Gruda in Ciradis iz
Ljublja-ne, iz Maribora Jeklotehna in Intes, PGP Ljutomer, Hmezad
Agrina Žalec in TGA Kidričevo.       ^ _ _ MG
_ PTUJ
Ustanovili naj bi obratovalnico
za delavce z zmanjšano
delovno sposobnostjo
Izvršni svet skupščine občine F^tuj soglaša s predvideno ustano-
vitvijo obratovalnice za zaposlovanje delavcev z zmanjšano delovno
sposobnostjo. Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in pla-,
niranje je podatke za bodočo obratovalnico zbral na osnovi podatkov^
ankete, v kateri je sodelovalo 16 organizacij združenega dela in dve^
organizaciji oziroma skupnosti. V anketiranih organizacijah je zapo-j
slenih 6748 delavcev. Sicer pa je anketo dobilo 31 organizacij in dve
skupnosti. Vse tudi, razen Tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič,-
podpirajo ustanovitev obratovalnice, v kateri naj bi se zaposlili delav-
ci z zmanjšano delovno sposobnostjo. Podobno mislijo tudi v medob-
činski skupnosti za zaposlovanje in pri ptujskem Obrtnem združenju.
Po podatkih anketiranih organizacij združenega dela naj bi se v
tej obratovalnici zaposlilo 365 delavcev, od tega so 103 invalidi druge
kategorije, 115 tretje kategorije in 147 delavcev z zmanjšano delovno
sposobnostjo. Podatki iz ankete oziroma iz odgovorov OZD ptujske
občine govore v prid ustanovitvi takšne obratovalnice, zato je izvršni
svet 21. decembra tudi že imenoval iniciativni odbor za pripravo
predloga o ustanovitvi obratovalnice za zaposlovanje delavcev z
zmanjšano delovno sposobnostjo. MG:
PROGRAM DELA REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL SLOVENJ- i
JE V TEM LETU NAJ BO REZULTAT POBUD ČIM ŠIRŠEGA
KROGA LJUDI, NJIHOVIH DRUŽBENOPOLITIČNIH IN DRUŽBE-^
NIH ORGANIZACIJ, ZDRUŽENJ IN DRUŽBENIH GIBANJ
Strategijo uveljavljanja svoje družbene vloge v tem mandat- ■
nem obdobju je Republiška konferenca SZDL Slovenije opredelila ■
v svojih programskih usmeritvah, ki zahtevajo vsakoletno in.
sprotno konkretizacijo njihovih vsebin. Samo tako lahko doseže-j
mo večjo učinkovitost in odzivnost Socialistične zveze na zahteve 1
sedanjega časa. '
Naloge na področjih: .
— ekonomske reforme in spopada z inflacijo
— racionalizacijo in dograditev družbenopolitičnega siste-i
ma
— prenova Socialistične zveze ter njenih organiziranih so--
cialističnih sil . \
ostajajo osrednja skrb in odgovornost tudi v tem letu. i
V želji, da bi pri svojem delu in v celotni družbi v prihodnje še \
bolj uveljavili pluralizem samoupravnih interesov, demokratičnih-
razprav, odprt dijalog in javno delo,
poziva J
izvršni odbor predsedstva Republiške konference SZDL Slo-'
venije vse delovne ljudi in občane, krajevne, občinske, obalno in ^
mestni konferenci SZDL, družbene organizacije in društva, zdru-j
ženja in družbena gibanja ter druge družbenopolitične organiza-l
cije, da prispevajo svoje predlog in pobude za program dela Re-i
publiške konference SZDL Slovenije, njenih organov in oblik dela;
za leto 1989. K sodelovanju želimo pritegniti tudi posameznike \n\
skupine, ki so pripravljeni sodelovati s pobudami za pripravo pro-]
jekta organiziranja in delovanja Socialistične zveze na vseh rav-;
neh, skladno s sodobno vlogo in položajem Socialistične zveze v'^
političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. •
Program je odprt za vse pobude, sledi naj tudi sprotnim zah^^
tevam časa, interesom ljudi in njihovih organizacij. Okvir pa bij
moral biti oblikovan do druge polovice januarja 1989 leta. Zato-
pričakujemo, da se boste na poziv odzvali v prvi polovici januarja, j
Pobude in predloge pošljite na Izvršni odbor predsedstva RK;
SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 11. j
Kaj smo počeli z naravo?
Kaj nam je prineslo oziroma — bolje ~ odne-
slo leto, ki se je poslovilo, pri ohranjanju oziroma
uničevanju našega naravnega okolja? Predlani
smo narnreč \eliko govorili o tem v skupščini, na
javnih tribunah, sprejeli program sanacije ptujske
komunalne čistilne naprave in 28 točk »zelenega
programa«. Minulo leto je torej bilo leto, ko naj bi
vsi, ki imajo to nalogo — od organizacij združene-
ga dela do inšpekcijskih služb in upravnih orga-
nov ^speljali svoj del nalog. In kako kaže sedaj,
ko je na načelni ravni bilo trdno opredeljeno, kdo
naj kaj stori.'
Ce začnemo pri večjih onesnaževalcih okolja, je
morda najmanj od obljubljenega za ekološko sa-
nacijo naredila To\arna glinice in aluminija. Že
res, da je nova elektroliza veliko manj obremenju-
joča za okolje, toda še vedno tudi dela stara; in ta
je velik onesnaževalec. Fluor, SO:, cianidi in odla-
gališče rdečega blata pa ostajajo še naprej in pri
tem se ni nič izboljšalo. Najbolj pa je seveda pre-
senetilo, da je Tovarna glinice in aluminija dovoli-
la velik izliv škodljivih sno\i (lug, živo srebro), ki
so pred dnevom republike neusmiljeno morile v
Dravi.
Farma v Dražencih, ki je bila leta in leta »na
udaru« ekologov, je pravzaprav zelo veliko nare-
dila z zgraditvijo nove čistilne naprave za gnojev-
ko. Naprava kaže dobre rezultate in je tarmi lahko
v ponos, še posebej v primerjavi z drugimi veliki-
mi prašičjimi farmami v Sloveniji.
Perutnina je presenetila s pomorom rib v Stu-
denčnici, za kar je plačala tudi nekaj denarja za
povzročeno gospodarsko škodo. Kaže pa, da bodo
v svojih širitvah tudi upoštevali vplive na okolje in
vzpostavili ustrezne čistilne sisteme v klavnici in
kafileriji.
Agis je v krizi, v kakršni je pač bil vse leto, v
svoje investicijske načrte vključil tudi ureditev či-
stilnih naprav v nekaterih objektih, kjer sedaj brez
čiščenja prehajajo odpadne snovi kar v bližnji vo-
dotok.
Tudi Komunalno podjetje je imelo nekaj nalog
na področju ekologije. Dejstvo, da so se v oktobru
pričela gradbena dela za dograditev in usposobi-
tev ptujske komunalne čistilne naprave in da bo
pričela čez slabo leto poskusno obratovati, je raz-
veseljujoče, čeprav še marsikomu ne gre v račun,
da je lahko tolikšen denar v »prvem poskusu«
pravzaprav propadel. Upamo lahko, da je sedanji
predlagalec načrta rekonstrukcije poskrbel, da do
ponovitve napak ne bo prišlo.
Inšpektorji so imeli \eliko dela zaradi pomorov
rib, pa tudi s soglasji k zidavi večjih farmskih ob-
jektov tako družbenih kot zasebnih. V Trnovski
vasi so krajani glasno protestirali proti gradnji far-
me za 1300 pitancev v središču svoje vsi, krajani
Budine pa še naprej protestirajo zaradi neurejeno-
sti centralnega odlagališča smeti. V Halozah pa so
onemogočili raziskave tal zaradi suma, da so pove-
zana z jedrskim odlagališčem.
Seveda bi lahko našteli še veliko neurejenih za-
dev pri zmanjševanju onesnaženja v ptujski obči-
ni. Spoznali smo tudi, da z ekološkega vidika in
zaradi bogastva podtalnice tudi melioracije niso
»nedolžne«, kot tudi ne nekontrolirana uporaba
kemičnih zaščitnih sredstev v kmetijstvu.
Naj sklenem z enim od ekoloških uspehov v mi-
nulem letu: mladi so pripravili prvi ekološki razi-
skovalni tabor v ptujski občini Drava '88. Učili
so se »brati« naravo in ugotavljati mero onesnaže-
nosti. Rezultati so zaskrbljujoči, še posebej pri ra-
ziskavah voda in podtalnice, popisu divjih odlaga-
lišč smeti in tudi pri raziskavah ptičjih vrst, za ka-
tere je bilo ob Dravi od Ptuja do Borla in v Štur-
movcih dolga leta izredno primerno življenjsko
okolje. Ptice izginjajo, marsikatera vrsta le še s te-
žavo preživi . . . Vse to so mladi ugotovili in morda
se bo v občini našel kdo, ki bo rezultate, objavlje-
ne v poročilu tabora, in rezultate lani sklenjene ra-
ziskave o onesnaženosti okolja v ptujski občini, ki
jo je po naročilu raziskovalne skupnosti izdelal
Geografski inštitut iz Ljubljane, vzel resneje in bo
iz njih izvlekel obvezujoče sklepe.
D. Lukman
ORMOŽ
Jože Bešvir
— doktor
veterinarskih
znanosti
Jože Bešvir je postal doktor
znanosti 9. decembra 1988. V te-
meljni ori>ani/aciji za veterino
Biotehniške fakultete Univerze
Kdvarda Kardelja v Ljubljani je
uspešno /a}>ovarjal svoje znan-
stveno delo Proučevanje endohel-
mintov iz prebavil govedi v Slove-
niji. Jože Bešvir je vodja poslovne
enote Obdravskega /avoda za ve-
terinarstvo in živinorejo v Ormo-
žu.
Ob njegovem uspehu ga je
sprejel tudi ormoški župan Mi-
lan Ritonja. Ob tej priložnosti je
povedal, da je že kot študent in
tudi pozneje, ko je delal že kot
veterinar, skupaj z že pokojnim
Novi doktor veterinarskih znano-
sti Jože Bešvir.
(Posnetek: Ema Žalar)
prijateljem diplomiranim veteri-
narjem Francem Irglom ugota-
vljal veliko škodo, ki nastaja v ži-
vinoreji v občini zaradi črevesnih
parazitov. Tako sta že pred dvaj-
setimi leti izračunala, da ta ško-
da presega skupni znesek davka,
ki so ga v tistem času plačali
kmetje v občinski proračun. Dr.
Jože Bešvir je med drugim do-
gnal, da se morajo govedorejci
spopadati s skupno 24 vrstami
zajedalcev. Med temi je eden, za
katerega do njegovih raziskav ni-
so niti vedeli, da je tudi pri nas
precej razširjen.
Njegovo znanstveno delo je
neprecenljive vrednosti. Omogo-
čilo bo učinkovitejši spopad s
črevesnimi zajedalci pri govedu,
kar se bo gotovo odrazilo na
boljših rezultatih v pridobivanju
mleka in prireji mesa.
Novemu doktorju znanosti tu-
di naše iskrene čestitke!
MG
DORNAVA
Novi prostori Zavoda
Obnova zavodov za otroke z
motnjami v razvoju poteka v Slo-
veniji že nekaj let. V tem letu je
na vrsti dornavski. Novi dom bo-
do zgradili na prostoru 450 me-
trov južno od gradu v bližini cer-
kve. Sklep o tem so že sprejeli.
Lani je Zavod dr. Marijana
Borštnarja praznoval že 35 let
svojega dela. Praznovali so delo-
vno, saj so vse svoje delo in misli
usmerili v pripravo novogradnje.
Po besedah ravnatelja Milenka
Rosica bodo z novimi prostori
veliko pridobili: otroci bodo
imeli na voljo več življenjske in
delovne površine, v primerjavi s
starimi prostori kar za trikrat
več. Sicer pa bo novi zavod z vse-
mi prostorskimi pogoji omogočil
celovito obravnavo oziroma ha-
bilitacijo in terapijo otrok.
V novih prostorih bo prostora
za 180 otrok, trenutno pa jih
imajo 319. Namenjeni so otro-
kom do 18. leta. V pripravah na
gradnjo so tako daleč, da bodo
najpozneje do konca februarja
imeli vso potrebno dokumentaci-
jo. Prvi marec pa je rok za zače-
tek gradnje. Do konca tega me-
seca bodo zbirali ponudbe od iz-
vajalcev.
V Zavodu so zelo hvaležni
skupščini občine in njenim orga-
nom, da so naredili vse, kar je bi-
lo v njihovih močeh, in še več, da
je bila papirnata vojska v tako
kratkem času končana. Ptujska
občina je prav tako veliko pri-
spevala za bodočo gradnjo. Njen
prispevek je v sofinanciranju 450
metrov vodovoda in prav toliko
tudi kanalizacije. Ta pripravlje-
nost ptujske občine pri gradnji je
naletela na dober odmev tudi v
republiki, kjer se zbira denar za
gradnjo omenjenih zavodov.
Rok za dokončanje del je 15.
2. 1990. Zelo je »napet«, zato se
bo moral izvajalec del zelo trudi-
ti. Novogradnja je ocenjena na
900 starih milijard. Že sedaj ve-
do, da bo denarja premalo za po-
trebni standard. Namreč: v no-
vem objektu bodo bivalni pro-
stori, prostori za usposabljanje
in terapevtski prostori. Ti novi
pogoji naj bi ustrezali spozna-
njem o potrebi in možnostih
usposabljanja duševno prizade-
tih.
V Zavodu že sedaj mislijo, ka-
ko bodo opremili nove prostore.
Zato so že lani pričeli akcijo zbi-
ranja prostovoljnih prispevkov.
V ta namen so odprli žiroračun:
Prostovoljni prispevki za otroke v
zavodu v Dornavi pri SDK Ptuj s
številko 52400-743-41037.
V akcijo so se že vključile ne-
katere delovne organizacije in
posamezniki: Trenutno imajo to-
liko denarja, da bodo lahko ku-
pili nekaj postelj. V naslednjih
dneh bodo aktivnosti za zbiranje
prostovoljnih prispevkov še
okrepili. Nakup opreme pa bo
povezan s številnimi težavami,
saj je večinoma ni na domačem
trgu.
Za dornavske otroke skrbi 185
delavcev. Na otroka pride 1,7 de-
lavca. Dnevni ritem je zelo hud,
saj morajo izpeljati vse potrebne
akcije, varstvene in tudi habilita-
cijske. Potrebujejo nove stroko-
vne sodelavce, nekaj jih že šti-
pendirajo. Zavedajoč se odgo-
vornosti v zvezi z odločitvijo o
novogradnji, so sprejeli tudi pro-
gram zaposlovanja novih stro-
kovnih sodelavcev.
Ob novogradnji si številni po-
stavljajo tudi vprašanje, kaj bo v
bodoče z gradom. Milenko Rosic
odgovarja, da je v domu trenut-
no 80 starejših od 18 let in teh
varovancev nimajo kam poslati,
zato bo grad še vedno na voljo
starejšim duševno prizadetim.
Vprašanje je, kdaj bo družba
uspela zbrati denar za gradnjo
doma za odrasle. Potrebe za var-
stvo odraslih duševno prizadetih
so prav tako velike.
MG
Koliko obresti za varčevalce Kreditne
banke Maribor v poslovni enoti Ptuj
Kljub večkratnim spremembam podlag in meto-
dologije obrestovanja v letu 1988 smo se v Kredi-
tni banki Maribor skrbno pripravili na letni za-,
ključek.
V poslovni enoti Ptuj imajo varčevalci odprtih
167 tisoč najrazličnejših računov, med njimi je 102
tisoč dinarskih hranilnih vlog in 31 tisoč deviznih
partij. Tekoče račune ima 5 tisoč občanov, dinar-
ske žiroračune pa kar 6 tisoč. Za vse to nam je
uspelo do prvega delovnega dne v letu 1989 izra-
čunati obresti za dinarske hranilne vloge na vpo-
gled in vse oblike vezanih vlog dinarskega varče-
vanja ter za devizne račune in devizne hranilne
knjižice. Varčevalci so torej lahko vpisali obresti
za vse vrste dinarskih in deviznih vlog že 4. januar-
ja 1989. Imetniki žiroračunov so bili o obrestih ob-
veščeni z rednim izpiskom 6. januarja, medtem ko
bodo varčevalci na tekočih računih izvedeli za
obresti po 10. januarju 1989.
Tiste varčevalce, ki ne načrtujejo takojšnje veza-
ve ali porabe pripisanih obresti, prosimo, da ta
opravek združijo z rednim obiskom v banki, saj so
ne glede na datum vpisa obj;esU za leip_198i_Qbra-
čunane 31. decembra in od 1. januarja 1989 naprej
obrestovane po veljavnih obrestnih merah.
Doslej izračunane obresti za občane iz dinarske-
ga varčevanja v poslovni enoti Ptuj znašajo 17,7
milijarde dinarjev, obresti za devizno varčevanje
pa 7,3 milijarde dinarjev.
Varčevalce tudi obveščamo, da bomo v mesecu
januarju 1989 izplačevali pripisane obresti za leto
1988 na dolgoročno vezane hranilne vloge (I, 2, 3
leta) v skladu s samoupravnim sporazumom o po-
slih dinarskega varčevanja. Vsi kasnejši dvigi pri-
pisanih obresti se bodo upoštevali kot predčasni
dvigi.
Tudi pri kratkoročnih vezavah sredstev, ki jih
občani vežejo od enega do enajstih mesecev, do-
slej še ni bilo spremembe.
Revalorizacijska stopnja za december znaša
13,4 odstotka.
Ce ste torej v začetku januarja vezali enomese-
čni depozit za milijon dinarjev, dobite zanj 134 ti-
soč dinarjev obresti.
Kreditna banka Maribor,
poslovna_enpta Ptuj
Tudi intesovci v samostojnem podjetju
Tik ob koncu prejšnjega leta — natančneje 29.
decembra — so se delavci TOZD Pekarne Vinko
Reš Ptuj DO Intes Maribor odločili za samostojno
podjetje. Za izločitev iz DO Intes Maribor je bilo
61 odstotkov zaposlenih. Do konstituiranja nove
organizacije — podjetja Pekarne Vinko Reš Ptuj
— jih čaka še veliko nalog: od tega, da morajo
sprejeti nove akte, do bodoče povezanosti v sesta-
vljenem ali združenem podjetju Intes, saj brez po-
vezave oziroma uresničevanja nekaterih skuDni^>
nalog tudi v bodoče ne bo šlo
V tem tedniJ pa ptujski int«
gozniško cesto, torej v obnov
upravne prostore, tudi svojo upravo. Tako bo v
bodoče ta v neposredni bližini proizvodnje. Tak-
šna povezanost ima številne prednosti.
V drugi polovici januarja bo pričela redno obra-
tovati tudi tretja peč. Poskusno so jo prižgali že
pred novim letom. Do rednega dela morajo peč
opremiti z nekatero dodatno opremo. Naj ob tem
še zapišemo, daje moderniziran obrat na Rogozni-
ški cesti že bil tehnično prevzet in to brez večjih
napak, kar je redek primer. Kaže, pa tudi na to. da
'"ek) rzvajalcev redno spremljali, svoje
.o pravočasno dajali tudi inšpektorji.
MG
TEDNIK - 12- januar 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
SLOVENSKO KULTURNO-PROSVETNO DRUŠTVO SAVA IZ FRANKFURTA
Obisk v domovini
Konec minulega leta so Ptuj ]
obiskali predstavniki Slovenske- j
ga prosvetnega društva Sava iz j
Frankfurta skupaj s trinajstimi
učenci slovenske dopolnilne šole
iz  Frankfurta  in  Offenbacha.
Učenci so pod režiserskim vod-
stvom Dragice Nunčič v ptuj-
skem gledališču na dveh predsta-
vah zaigrali celovečerno mladin-
sko igro Popoldne. Bili so gostje
učencev  osnovne  šole  Toneta
Žnidariča.
Kakšni so načrti Slovenskega
kulturnega društva Sava v letoš-
njem letu, je povedal predsednik
društva Dušan Rupar: »Naše
ljudi združujemo v društvu na
najrazličnejših prireditvah, ki so
kulturne in družabne. Na leto
uspemo pripraviti šest takih pri-
reditev, ko proslavimo posame-
zne praznike naše domovine
(dan Republike, Prešernov dan)
in se srečamo na pustovanju, vin-
ski trgatvi ali ob koncu leta. Na
leto pa pripravimo tudi nekaj
piknikov. Na družabnih sreča-
njih »zasluži« naše društvo tudi
nekaj denarja, ki ga potrebujemo
za svojo dejavnost, saj je to edini
vir dohodka.«
Temeljna vez z domovino pa
je gotovo jezik, še posebej za
otroke naših delavcev na začas-
nem delu v tujini, ki so .se rodili
v Nemčiji, obiskujejo nemške šo-
le, imajo nemške prijatelje. V
mnogih družinah doma ne govo-
rijo slovensko, imajo pa otroci
možnost obiskovati slovenski do-
polnilni pouk. Koliko je takšnih
otrok, koliko sploh so otroci
dovzetni za jezik staršev, za jezik
domovine, o tem je učiteljica slo-
venskega dopolnilnega pouka v
Frankfurtu Mira Turk povedala:
»V Frankfurtu še nisem dolgo.
Ubiram šele prve korake. Pred
menoj je bila izredno delovna in
dobra tovarišica Dragica Nun-
čič, po kateri pravzaprav prevze-
mam že utečeno delo. Lahko bi
rekla, da prihajam kot nevesta
na dobro, bogato domačijo. Čas
pa seveda prinaša svoje zahteve
in otroci postavljajo pred mene,
pred društvo in ne nazadnje pred
svoje starše nove zahteve. Vsi
skupaj iščemo poti, kako bi našli
nove oblike delovanja, ki bi bile
zanimive za ta novi svet, ki ima v
Frankfurtu in okolici vse polno
vizualno bolj zanimivih priredi-
tev, prireditev, ki so manj zahte-
vne, ki od njih ne zahtevajo toli-
ko sodelovanja, ki so jim bližje.
kjer najdejo tudi svoje sošolce.
Res, dobro moramo pretehtati
svoj program in z njimi najti
skupno pot, da bi našli pri pou-
ku res tisto, kar jih privlači.
Prav zaradi tega smo ob tem
obisku pripeljali s seboj trinajst
učencev osmega, devetega in de-
Dušar Rupar, predsednik Save.
Mira Turk, učiteljica slovenskega
dopolnilnega pouka.
Gledališka skupina učencev slovenskega pouka iz Frankfurta in Offen-
bacha
setega razreda, ki so se tukaj sre-
čali z vrstniki, in moram reči, da
smo navezali nekaj konkretnih
stikov. Upam, da bomo lahko o
sadovih tega našega obiska kaj
kmalu poročaU.
Ce govorim o samem sloven-
skem jeziku, moram, na žalost,
reči, da ga bomo kmalu poučeva-
li kot tuji jezik, čeprav so to otro-
ci naših staršev. To postavlja
pred mene kot učiteljico nekate-
re metodične zahteve, veliko ča-
sa porabim za priprave za pouk
slovenskega jezika. Slovenskim
staršem v tujini pa bi rada polo-
žila na srce, da je njihova vloga v
tujini veliko večja, kot je vloga
samega dopolnilnega pouka,
kjer se srečamo dve, tri ure te-
densko. Starši so prvi, ki lahko
vsadijo otrokom v srce to, da bo
njihova materinska beseda slo-
venska. Mnogi so to pot pravilno
ubrali in mnogi, ki so prišli v
Ptuj, izhajajo iz takih družin. Na
žalost pa še vedno srečujem v
Frankfurtu na prireditvah dru-
štva otroke, ki jih pogrešam pri
pouku slovenskega jezika. Starši
in otroci ne najdejo skupnega je-
zika, skupne potrebe po sloven-
ski besedi.«
V Frankfurtu so s sodelova-
njem s ptujsko občino zelo zado-
voljni, želeli bi si le nekaj več
konkretnih kulturnih izmenjav,
kar pa je seveda povezano s fi-
nančnimi sredstvi; razdalja je
ovira za še tesnejše in kakovost-
nejše sodelovanje.
Trinajst učencev slovenskega
dopolnilnega pouka (Drago .iaz-
bec, Valerija Cižič, Tatjana Bo-
horč, Diana Gajs, Helena Žalik,
Ervin Tratar, Ivan Žižek, Lavdija
BricI, Romana Drolc, Hendrik
Cvetko, Andreja Sinur, Branko
Novak, Nataša Novak) so bili
navdušeni ob obisku v Ptuju in
prijetno presenečeni, kako jih je
sprejela publika v gledališču, ko
so predstavili Štefančevo igro
Popoldne. To je bil njihov prvi
nastop v gledališču v domovini
staršev in še dolgo se ga bodo
spominjali.
NaV
Popoldne v ptujskem
gledališču
Mlajši in starejši Ptujčani so si lahko ob koncu starega leta ogle-
dali zanimivo celovečerno mladinsko igro Popoldne. Z njo so v gleda-
lišču Ptuj gostovali učenci slovenske dopolnilne šole iz Frankfurta in
Offenbacha. Obe predstavi, v torek, 27. decembra, in v sredo, 28. de-
cembra, sta bili lepo obiskani. Ljubitelji gledališke umetnosti so bili
nadvse navdušeni.
Svoje vloge so odlično odigrali: Drago Jazbec, Valerija Cižič.
Tatjana Bohorič, Diana Gajs, Helena Žalik, Ervin Tratnar, Ivan Ži-
žek, Klavdija BricI, Romana Drolc, Hendrik Cvetko, Andreja Sinur,
Branko Novak in Nataša Novak. Čeprav so to učenci slovenske do-
polnilne šole, so vloge pristno podali v lepem slovenskem jeziku, kar
je za nastopajoče še posebej pohvalno. Pohvalo zaslužijo tudi Sloven-
sko kulturno-prosvetno društvo Sava v Frankfurtu, osnovna šola To-
neta Žnidariča Ptuj in Zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine
Ptuj, ki so omogočili gostovanje v Ptuju.
Mladim igralcem iz Frankfurta iskreno čestitamo in jim želimo
še veliko uspehov pri udejstvovanju na kulturnem področju; enako
tudi predsedniku Save v Frankfurtu Dušanu Ruparju.
F. G.
Mateja in Matjaž
športnika leta
Uspela prireditev v prepolni dvorani v Rogaški Slatini. Občina
Šmarje pri Jelšah je bila gostiteljica letošnje osrednje slovenske prire-
ditve — proglasitve najboljših slovenskih športnic in športnikov v
olimpijskem letu.
Na odru so se zvrstili znani slovenski športni novinarji in se po-
govarjali z znanimi tekmovalci in tekmovalkami, ki so v raznih špor-
tnih panogah dosegali vidne usfiehe. Med njimi je bil tudi Mirko Vin-
diš. Prireditev so povezovali s kulturnim programom folklorna skupi-
na Minerali, pevski zbor Zdravilišče in godba na pihala Steklarne Ro-
gaška Slatina.
Organizatorja — DŠNS in OZTK Šmarje s svojimi telesnokultur-
nimi delavci sta prireditev odlično pripravila pod pokroviteljstvom
DO KORS, Zdravilišča Rogaška Slatina in ob podpori številnih dru-
gih OZD.
V tradicionalni anketi športnih novinarjev so izbrali najboljše.
To so: športnik SRS za 1988 Matjaž Debelak, sledijo Primož Ulaga,
Boris Urbane itd.; športnica leta Mateja Svet pred Polono Dornik,
Mariko Nagy-Kardinar itd.: najboljša tiskovna služba je bila v Plani-
ci, za najboljšo ekipo (v individualnem športu) skakalna reprezentan-
ca, dvojec brez krmarja, alpinista Jeglič in Karo itd.; ekipe SRS so
Hokejski klub Jesenice, Košarkarski klub Smelt/Olimpija, Košarkar-
ski klub Iskra-Delta Jezica (ženske).
Za najboljšega zamejskega športnika je bil proglašen kotalkar
Samo Kokorevca iz Trsta, športnik desetletja je prvič postal naš smu-
čarski šampion Bojan Križaj.
Vse športne novinarje in športnike je pred prireditvijo sprejel
predsednik SO Šmarje pri Jelšah Veljko Kuhar, na prireditvi sta pri-
sotne pozdravila predsednik TKS Slovenije Andrej Brvar in predsed-
nik KS Rogaška Slatina Franc Mlakar. anc
Ljudski vrt bo na
novo zaživel
Krajevna skupnost Borisa Ziherla je podpisala pogodbo za izde-
lavo ureditvenega načrta območja Ljudskega vrta v Ptuju. Gre za ob-
močje, ki meri okrog pet hektarov in je v družbenem načrtu občine
opredeljeno kot športno-rekreacijsko območje, zajema pa Ljudski vrt,
ribnik, varovalni gozd in zemljišče ob njem.
Območje naj bi s tem načrtom na novo zaživelo. Starejši Ptujčani
še pomnijo, kaj je nekoč ponujalo, ko še ni bilo zanemarjeno.
Ureditveni načrt bo po besedah Jožeta Maučeca. tajnika skupnih
služb krajevnih skupnosti občine Ptuj, pripravljen kot prostorsko-iz-
vedbeni akt skladno z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v
prostor.
Včeraj pa je bila v prostorih osnovne šole Franca Osojnika v Ptu-
ju javna razprava o idejah za bodočo ureditev Ljudskega vrta. Na njej
so sodelovali projektanti Zavoda za urbanizem Murska Sobota, zain-
teresirane krajevne skupnosti, predstavniki nekaterih zavodov in dru-
g'-
V krajevni skupnosti Borisa Ziherla pa se pripravljajo tudi za
gradnjo športnega igrišča. Pogodba o gradnji je že podpisana. Pri
gradnji bodo z denarjem pomagali tudi krajevni skupnosti Franca
Osojnika in Jožeta Potrča ter Zveza telesnokulturnih organizacij obči-
ne Ptuj. Igrišče bo gradilo Cestno podjetje Ptuj, zgrajeno pa naj bi bi-
lo do maja letos — do skupnega praznika krajevnih skupnosti mesta
Ptuj. MG
Čistilna naprava
na hajdinski šoli
Poleg tega da se učenci in učitelji osnovne šole na Hajdini lahko pohvalijo
s popolnoma prenovljeno šolo, v kateri so že od 2. novembra lani, so še posebej
ponosni na svojo čistilno napravo za čiščenje vseh odpadnih voda šole. Ta je v
naši regiji zagotovo prva te vrste. Projekte in montažo so opravili delavci Teh-
projekta z Reke, sicer pa deluje naprava po sistemu bioroll.
Kot je povedal ravnatelj šole Janko Purg, so se za gradnjo čistilne naprave
odločili zaradi neposredne bližine vodnega črpališča, pa tudi sicer bi bil sistem
greznice precej dražji in manj higienski.
Najbolj veseli pa so vsi skupaj svoje prenovljene in delno predelane šolske
stavbe. Izvajalec del KGP Ptuj seje roka držal dosledno, pa tudi predračunska
vrednost 500 milijonov je zadostovala, s čimer so seveda prihranili vse druge,
danes že kar običajne stroške podražitev. Preuredili so tudi celotni sistem cen-
tralnega ogrevanja, pri čemer so se izkazali delavci lendavskega Toplovoda in
vodovoda ter Varstroja. Slikopleskarska dela so opravili delavci mariborskega
Finalista, elektroinstalacijska pa EMI Poljčane. Z vsemi je bilo vodstvo šole ze-
lo zadovoljno, kar je dandanes že prava redkost. Morda pa se časi vendarle
spreminjajo? —OM
FLUJSKI NOVOLETNI SEJEM
Naj živi kič
Po vsakem ptujskem sejmu se zgražamo. In upamo ter si oblju-
bljamo: Prihodnji bo boljši. Pa ni. Pravijo, da naj bi kvantiteta prera-
sla v kvaliteto. Na žalost to v Ptuju ne velja.
Če se je človek sprehodil pred novim letom med stojnicami v že-
lji, da bi opravil prednovoletni nakup, ga je pričelo črvičiti. Plastika,
plastika, plastika, trompetengold, trompetengold, trompetengold. Le
redke izjeme so bile: del mldinskih stojnic z izdelki naših obrtnikov,
kakšna sreča (pa ne plastična), suhorobarji z vsem mogočim — in ko-
nec. Množica neokusa na vsakem koraku. Od figuric z napisi, kot je
Uslužite svaku, volite samo jeclnu, in prekrasnih nalepk z mrtvaško gla-
vo do »ehtleder« torbic in pasov. Pa še oblačila (čistokrvna sintetika)
in goljufivi strašansko dolgi svinčniki, ki imajo konico samo v spod-
njem delu in majčkeno zgoraj (da ne bi bilo preveč sumljivo), vmes pa
je les. Kupite danes, da boste že jutri vrgli v smeti!
Tudi okrasitev mesta je bila skromna. Če so smreke s svojo zele-
nino same po sebi okras, potem je Pohorje vse leto novoletno. Ker pa
še nihče ni trdil, da so pohorski gozdovi novoletni okras gora, tudi
Ptuj s smrekami, ki so nekatere stale prazne, ni bil okrašen. Ko bi bil
vsaj sneg zapadel! jš
Govori se .. .
. . . da je oh zvezni »padla« tudi
občinska vlada v Ptuju. Tako bo-
mo dobili tudi novo občinsko, saj
je del dosedanjega izvršnega sveta
odšel v gospodarstvo. Razlika med
zvezno in občinsko pa je bistvena.
Medtem ko je zvezna odstopila za-
radi neučinkovitosti, zaradi dela
brez pričakovanih rezultatov, pa
za občinsko to ne velja, saj so re-
zultati ptujskega gospodarstva po
podatkih medobčinske gospodar-
ske zbornice najboljši v Podravju.
nad republiškim povprečjem,
skratka nad sivino poprečja.
. . . da v eni naših delovnih oko-
lij pravijo, da nesreča ne prihaja
sama, da ima vrag več mla-
dih . . .Na kaj le mislijo/ Morda
bomo v kratkem izvedeli tudi to —
//; spet bomo mi na tapeti!
. . . da ptujski Super Li ni tisto,
kar se je pričakovalo.
Misli .se na preglasno in slabo
nastavljeno ozvočenje, podobno pa
velja tudi za svetlobna telesa in
učinke. V precej tega se je na la-
stna u.šesa prepričal tudi del naše-
ga kolektiva, kije bil na Superlije-
vem novoletnem plesu. Za »samo«
60 tisoč dinarjev so ob res kako-
vostnem sprejemu in postrežbi do-
živeli pravi teror nad ušesi ter do-
bili občutek, da se mora ples za ve-
čino končati čimprej. Tako je tudi
bilo. Škoda!
Spoštovani bralci Tednika in poslušalci radia Ptuj!
Zahvaljujemo se vam za sode-
lovanje pri izpolnjevanju anke-
tnih vprašanj o branosti Tednika
in poslušanosti našega radia. Iz
ankete smo dobili zanimive od-
govore in predloge, ki jih bomo
skušali upoštevati pri vsebin-
skem snovanju časopisa in radij-
skega programa.
Pri Tedniku so anketne liste iz-
polnjevali bralci vseh starosti.
Največje bilo takih med 30 in 50
leti (33%), sledijo bralci nad 50
let (27 o o), do 20 let (26"..) in od
20 do 30 let (14 »n). Večina (90 %)
so bili redni bralci.
En izvod Tednika v povprečju
berejo štirje bralci. Način pisa-
nja je po mnenju bralcev zani-
miv, dovolj domač in aktualen.
Bralci v Tedniku najraje pre-
berete vesti iz naših krajev, male
oglase, črno kroniko. Delegata
Lujzeka, humor, horoskop, rešu-
jete križanke, predstavitve delov-
nih organizacij in njihove uspehe
in težave, poročila o družbeno-
političnem življenju v občini ter
športne vesti.
Slabo pa so pri vas zapisane
nadaljevanke, literarna priloga
Domača rast. zanke, mladinska
priloga Strogo zaupno in novice
s kulturnega področja.
V ledniku pogrešate tečajno
listo, carinske predpise, več na-
gradnih križank, več intervjujev,
kritike in ocene posameznih do-
godkov, mnenja dobrih delav-
cev, zunanjo politiko, raznovr-
stne praktične nasvete, glasbeno
lestvico, razširjen tv program, tu-
ristične informacije. Predlogov je
še več; izbrali smo tiste, ki se
večkrat pojavljajo.
Pri radiu je bila starostna
struktura akentirancev podobna
kot pri Tedniku, nekoliko je bilo
več mladih do 20 let.
O prvi uri našega programa
menite, da je dovolj pester, da pa
je premalo glasbe in premalo in-
formacij ter preveč reklam.
Najraje poslušate nedeljske,
sobotne in četrtkove oddaje, ne
pritegnejo pa vas sreda, ponede-
ljek in torek.
Najraje poslušate slovenske in
druge jugoslovanske popevke,
domačo zabavno glasbo, vedno
lepe melodije ter ljudske pevce
in godce, medtem ko jazzu. di-
sku, resnejši klasični tamburaški
in zborovski glasbi niste naklo-
njeni.
V svojih predlogih nam pred-
lagate, da podaljšamo program
oddajanja, da imamo krajše po-'
govore, povabimo k sodelovanju
najrazličnejše strokovnjake, naj-
bolj želite zdravstvene nasvete,
da uvedemo humoristične odda-
je. Vrsto konkretnih predlogov
ste poslali za pogovore v sobot-
nih oddajah.
Iz vaših odgovorov ugotavlja-
mo, da osnovna programska
usmeritev Tednika in našega ra-
dia ustreza, da pa kaže spremeni-
ti posamezne rubrike ali jih na-
domestiti z drugimi.
Želimo, da bi bili všeč vsem, to
pa v nobenem primeru ni mo-
žno, saj so želje, hotenja, občute-
nje, vednosti tako različni, da ni
formule, ki bi to pestrost lahko
postavila na skupni imenovalec.
Kakorkoli, za nas je vsak vaš
predlog obvezujoč za razmišlja-
nje in oživitev, zato vas poziva-
mo, da nam svoje pripombe in
predloge pošiljate vedno, ko mi-
slite, da lahko pomagate pri iz-
boljšanju Tednika in našega ra-
dijskega programa.
Franc Lačen,
direktor in glavni urednik
Izžrebani pošiljatelji anketnih listov:
brezplačno čestitko na radiu Ptuj z eno melodijo lahko naročijo: Julijana Volgemut, Bukovci 58;
Marija Schvvab, Pappelstr. 5, Ludvvigshafen; Klavdija Hodžar, Pavlovski Vrh 15, Ivanjkovci.
Brezplačno pa bodo v letu 1989 prejemali Tednik naslednji pošiljatelji izpolnjenih anketnih li-
stov :
Marjan Džakovič. 5. prekomorske brigade II, Ptuj; Martin Šestanj, Zamušani 21, Gortšnica;
Kristina Letonja, Dolena 48 a. Ptujska Gora.
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
12. januar 1989 - TEDNIK
Tudi smučarke
proti kajenju
Mariborsko društvo nekadilcev je v akcijo prepričevanja o škod-
ljivosti kajenja, kar seveda ni sporno, vključilo tudi nekaj tekmovalk
prve jakostne skupine v slalomu za svetovni pokal na Pohorju. Ce ste
nekoliko vešči v branju podpisov, boste ugotovili, da je prejšnja trdi-
tev resnična. Zanimiva akcija, kajne!
ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV OBČINE PTUJ
Dobro opravili naloge
Na prvi delovni dan v letoš-
njem letu, 4. januarja, se je v svo-
jih društvenih prostorih, Ašker-
čeva 9, v Ptuju sestal na sklepni
seji odbor za pripravo in izvedbo
prireditev ob Tednu upokojen-
cev občine Ptuj. Uradno je pote-
kal Teden upokojencev od 28.
maja do 6. junija 1988, vendar so
prireditve potekale vse leto, kar
je tudi zahtevalo stalno dejav-
nost odbora. Na seji so ugotovili,
da je bila večina nalog izpolnje-
na. Naj jih navedem po vrsti:
Revija pevskih zborov upoko-
jencev z območja severovzhodne
Slovenije, ki je bila v telovadnici
SSC Ptuj, je nadvse uspela. Na-
stopilo je 19 pevskih zborov s čez
400 pevci, obiskovalcev pa je bi-
lo krepko čez tisoč. Tudi pri Zve-
zi društev upokojencev Slovenije
so ocenili, da je bila revija upo-
kojenskih pevskih zborov v Ptuju
doslej ena najbolje izvedenih ob-
močnih revij.
Izšla je publikacija Štirideset
let društev upokojencev občine
Ptuj (1947 1987). V njej je obja-
vljenih 21 prispevkov z aktualno
vsebino in 23 fotografij. V publi-
kaciji objavljeno gradivo je do-
kumentiran pregled 40-letnega
dela društev upokojencev na ob-
močju ptujske občine.
Učenci v osnovnih šolah so pi-
sali spise o srečanjih z upokojen-
ci. Večina teh spisov je bila obja-
vljena tudi v Tedniku na strani
»Mladi dopisniki«. Vse šole se
povabilu niso odzvale. S knjiga-
mi so bili nagrajeni učenci iz na-
slednjih OŠ: Franja Žgeča Dor-
nava, Ivana Spolenaka Ptuj,
Maksa Bračiča Cirkulane, Tone-
ta Žnidariča Ptuj in Videm pri
Za uvod v revijo pevskih zborov upokojencev je zapel mladinski pevski
zbor SŠC Ptuj. Revijo je profesionalno vodil Marjan Šneberger (levo).
Miha Kolarič, predsednik ZDU Ptuj, je pozdravil pevce in goste.
(Foto: Kosi)
Ptuju ter aktiv mladih iz KS bra-
tje Reš Ptuj. Velja poudariti, da
je spis Darje Crešnjevec iz KS
bratje Reš »Ob porniadnem dne-
vu v preteklost« dobil tudi knji-
žno nagrado od Rdečega križa
Slovenije.
V delavskem domu Franca
Krambergerja sta bili razstavi li-
kovnih in ročnih del upokojen-
cev. Svoja dela je razstavilo 7 li-
kovnikov, ročna dela pa 27 upo-
kojenk in upokojencev.
V ptujskem gledališču je DPD
Svoboda Ptuj dala za upokojen-
ce brezplačno predstavo odrske-
ga dela Koža megle. Po krajev-
nih skupnostih so bili izvedeni
solidarnostni dnevi z upokojen-
ci, srečanja starejših občanov in
podobno. Ponekod so bila tudi
predavanja o skrbi za zdravo sta-
rost. Ta predavanja niso bila po-
vsod, ker nekatera društva niso
pokazala posebnega zanimanja.
Zato pa je bilo v Ptuju zelo od-
mevno predavanje o radiosteziji.
V delovnih organizacijah Pe-
rutnina Ptuj in TGA Boris Kidrič
Kidričevo je bil tudi obisk upo-
kojencev; bili so lepo sprejeti in
seznanili so se s proizvodnjo,
uspehi in nadaljnjim razvojem
teh dveh v ptujski občini naju-
spešnejših delovnih organizacij.
V Zvezi društev upokojencev z
zadovoljstvom ugotavljajo, da so
tudi v občinskih vodstvih druž-
benopolitičnih organizacij in v
občinski skupščini bolj prisluh-
nili problemom upokojencev. V
ptujski občini živi nad 10 tisoč
upokojencev, med njimi je okoli
8 tisoč starostnih, invalidskih in
družinskih ter nekaj nad 2 tisoč
kmečkih. Ugotavljajo, da je sko-
raj 80 odstotkov upokojencev na
meji socialne ogroženosti.
Da so bile naloge uspešno
opravljene, imajo največ zaslug
člani odbora: Miha Kolarič, Si-
mon Pešec, Danilo Masten,
Maks KampI, Mimica Korpar,
Jože Sotlar, Zora Uovar, Franc
Fideršek in Slavko Brodnjak. Na
seji so jim izrekli priznanje.
FF
Razvoj Moravskih toplic v
Slovenskih goricah
Ob sedanjih objektih bodo
zgradili tudi bazen s hladno vodo,
ponudili zasebne turistične sobe in
asfaltirali preostala cestišča • V
Moravski dolini pod vznožjem na-
selja Bučkovci v ljutomerski obči-
ni skrbijo za hitrejši razvoj in po-
pestritev turistične ter gostinske
ponudbe.
Krajevna skupnost Bučkovci ^
in Turistično društvo Mala Ne-
delja uresničujeta gradnjo nove-
ga objekta, kamor bodo preselili
kuhinjo, prostor za nudenje prve
pomoči, skladišča in sanitarije.
Novi objekt nameravajo odpreti
1. maja 1989. Člani Turističnega
društva Mala Nedelja in Kraje-
vna skupnost Bučkoci so pri
gradnji doslej prispevali že prek
800 prostovoljnih delovnih ur.
Doslej sta v Moravskih Topli-
cah urejena bazena s termalno
vodo (18 X 22 in 5 x 10 me-
trov). Mlajši kopalci pa seveda
pogrešajo bazen s hladno vodo;
tega sicer v Moravcih načrtujejo
v svojem dolgoročnem progra-
mu. Za uresničitev načrta bo se-
veda potrebno zagotoviti dovolj
vode za menjavo in polnjenje ba-
zenov.
Zanimanje za ta turistični kraj,
ki je še sicer v povoju, je vedno
večje, saj je v sezoni 1988 Morav-
ske Toplice obiskalo prek 22 ti-
soč kopalcev — domačih in tu-
jih.
Poleg načrtovane investicije je
potrebno razmisliti o asfaltiranju
preostalih cestišč in zagotoviti
prenočišč za stacionarne goste.
Glede na to je prek Turističnega
društva in krajevne skupnosti
potrebno ugotoviti možnosti nu-
^denja zasebnih turističnih sob
vsaj do takrat, ko bodo zgrajeni
objekti v Moravskih Toplicah.
Besedilo in posnetek: Stane Feuš
Spremenilo se je okolje, pa tudi življenje v njem
Krajevna skupnost bratov Reš
je v nekaj letih menjala svojo po-
dobo. Zrasel je nov dom kraja-
nov in lepa samopostrežna trgo-
vina. Obeh pridobitev smo kraja-
ni zelo veseli. V domu se zbira-
mo na raznih sestankih, mladi ga
uporabljajo za športne užitke,
prav pa pride tudi ob raznrh dru-
gih priložnostih.
Tako smo se v njem zbrali sta-
rejši občani na svojem letnem
srečanju. Po pozdravnem govoru
so nam mladinke z lepo pesmijo
pričarale   veselo   razpoloženje.
Starostniki smo kramljali ob le-
po obloženi mizi in pozabili na
tegobe. Ob tej priložnosti nas je
zdravnica seznanila tudi z bolez-
nimi srca in ožilja. Sestra pa nam
je, če smo želeli, izmerila tudi kr-
vni tlak.
Vsi udeleženci se organizator-
jem srečanja iskreno zahvaljuje-
mo in jim želimo mnogo uspeha
v letu 1989. F. Hančar
FRANC FIDERŠEK
PRELOMNO 1948
V_y
29. nadaljevanje
29. 12. 1948 (sreda)
Že prej sem zvedel, da sem bil 27. decembra brez pripomb izvo-
ljen za tajnika Okrajne zveze kmetijskih zadrug Ruj (OZKZ), zato
sem se oglasil na OK KPS, kot mi je bilo naročeno. Kadrovik Jože Ži-
vic je bil odsoten, sekretar Zoran Žagar je obolel in je bil na zdravlje-
nju, nadomeščal gaje organizacijski sekretar Lovro Grden, kije »vzel
v roke« tudi mojo zadevo.
Najprej me je poučil, da Partija pričakuje od mene, da bom do-
sledno izvajal naloge, ki jih imamo na področju raz\oja zadružništva
in izgradnje socializma na vasi. Pri ustanavljanju kmetijskoobdeloval-
nih zadrug smo v Sloveniji najslabši v okviru FLRJ. v okviru Sloveni-
je pa je ptujski okraj med slabšimi. To je re/ultat slabega dela v prete-
klosti, zato moramo sedaj stanje popraviti in doseči, da bo ptujski
okraj med najboljšimi v Sloveniji.
Potem mi je dal zajetno mapo, skupek raznih zapisnikov, poro-
čil, analiz in preglednic o kmetijskem zadružništvu v ptujskem okraju.
Imam dve uri časa, da se z vsebino seznanim, nato greva na OZKZ,
kjer bo sestanek OPO, da me tamkajšnjim partijcem predstavi in se
dogovorimo o skupnem delu. Brez pomoči vseh članov osnovne par-
tijske organizacije ne bo moč uspešno delati.
Vzel sem mapo, sedel k mizi v stranskem prostoru in začel listati
po papirjih različnega formata. Nekatere podatke sem si izpisal: V
ptujskem okraju so državna posestva: Podlehnik, Zavrč, Dornava,
Ormož in Kobilarna Turnišče ter kmetijskoobdelovalne zadruge višje-
ga tipa: »Osojnik«, Gorca-Dežno, Dravinjski Vrh. Sobetinci in Lit-
merk. V ustanavljanju so obdelovalne zadruge Trniče na Dravskem
polju, kjer posebno dobro dela kmet Grajf, pri Marjeti na Dravskem
, polju (Gorišnica). kjer bi nekateri kmetje vstopili v zadrugo predvsem
zato, da bi se izognili davkom, ki so izredno visoki. V Grajeni se celo
partijci branijo vstopiti v zadrugo, zato ni čudno, da tudi drugi kmetje
nočejo. V Moškanjcih so prav tako pogoji za obdelovalno zadrugo,
vendar bi zaenkrat prišla v poštev le nižjega tipa (zadružna ekonomi-
ja). Naloga poverjeništva za finance in KLO-jev je, da obdavčijo
predvsem večje kmete, in če ne bodo plačali, naj se izvrši delni odv-
zem zemlje in preda zadrugi.
Ptujski okraj je razdeljen v pet kmetijskih rajonov: Slovenske go-
rice. Dravsko polje. Ptujsko polje do Središča ob Dravi, Haloze-vino-
gradniški del in Haloze-gozdnati del. Pogoji za ustanavljanje zadrug
višjega tipa so povsod, vendar se moramo usmeriti predvsem na Ptuj-
sko in Dravsko polje, čeprav bo tu najtežje. Gospodarska politika
mora kulake zadevati povsod v živo.
Z \ečjo odločnostjo je treba reševati viničarski problem. Na De-
strniku so napravili dober poskus, treba jih bo posnemati tudi drugje
in razkrinkavati sovražno propagando. Sprostiti je potrebno revolu-
cionarne sile viničarjev. Haloze so politično najmanj razgibane, zato
je treba bolj dvigniti revolucionarno zavest viničarjev in malih kme-
tov ter jih naučiti politično gledati na probleme.
Na OLO Ptuj kadrovsko utrditi predvsem tista poverjeništva, ki
imajo stik z vasjo (to so skoraj vsa). Kmetijsko poverjeništvo pa je
najvažnejše. Tudi naloga Partije je predvsem, da se v tem času širi na
vasi in ustanavlja simpatizerske grupe, iz njih pa črpa za Partijo kan-
didate in člane.
V zadrugi Sobetinci so oddali samo 5 ton krompirja po hektarju,
posejanega so imeli 10 ha. Povprečni donos v okraju je bil 12 do 13
ton krompirja na ha. Kje ima zadruga ostali krompir? Ali pa je bila
zemlja slabše obdelana? To bo ugotovila komisija.
V Ptuju so dobri pogoji za socialistično proizvodnjo vrtnin. Sedaj
imata monopol Pejo Saitanov in Stojan Dončev na Ormoški 5, ki sta
državljana Bolgarije in politično vprašljiva. Treba bo bolj usposobiti
naše ljudi.
V okraju je 69 kmetijskih zadrug, 50 jih ima tudi živinorejske od-
seke, dela jih le K), po 32 je kreditnih in vinogradniških odsekov, 23
gospodarskih in še nekaj drugih odsekov. Zadruge imajo tudi precej
strojev, ki so zelo zanemarjeni. Potrebno je izvesti čistko upravnih od-
borov KZ in razkrinkati kulake. To je bilo dobro opravljeno na ob-
čnem zboru OZKS, ki je bil 27. decembra . . .
Cas je potekal, mapo sem moral odložiti, beležko zapreti in z
org. sekretarjem sva odšla na skupni sestanek OPO na OZKZ. Svoje
prostore je imela v podaljšku zgradbe gostilne Beli križ. (Večina teda-
njih prostorov OZKS je bila porušena ob pripravi gradnje nove po-
slovne zgradbe s prodajalnami v pritličju — Merkur-pohištvo in Ja-
smin ter Borovo).
Bil je skupni sestanek obeh grup. Sekretar prve je bil Rado Ku-
kovec, druge pa Stane Fabjan. Sekretar partijskega biroja je bil Stane
Strelec, sočasno tudi predsednik sindikata. Navedene sem že poznal,
med člani pa še Ivanko Zoreč, članico komiteja, Slavka Debenaka,
dotedanjega tajnika, in nekaj mlajših bivših skojevcev. Večina navzo-
čih me je zvedavo opazovala.
Org. sekretar Lovro Grden me je na kratko predstavil in sestanek
je tekel po ustaljeni praksi. Najprej je bila informacija in razprava o
informbirojevski gonji proti Jugoslaviji. Aktivno se je vključeval tudi
Slavko Debenak, ki je podrobneje orisal življenje v Pragi in sploh v
CSSR. To mu je povedal brat Andrej, naš odpravnik poslov v Pragi,
ki je bil pred kratkim doma. Našega veleposlanika so namreč že prej
izgnali.
Tovariša Slavka sem pazljivo poslušal in opazoval. Vtis sem imel,
da je govoril z notranjim prepričanjem. Org. sekretarje večkrat pritr-
dil njegovim besedam. Zato sem se v mislih čudil, od kod in zakaj ob-
tožbe, da je informbirojevec, kot mi je pred dnevi na komiteju zaupal
kadrovik Jože Živic. Ce je to res, zakaj je potem trdno na naši strani
njegov brat Andrej, ki se je vrnil v Prago in tam dobro zastopa intere-
se FLRJ, zaupa mu naše najvišje vodstvo. Tega preprosto nisem mo-
gel razumeti. Zakaj brat ne vpliva na brata? Ali je vmes pomota, mor-
da izmišljotina?
Slavko Debenak se je na tem sestanku tudi poslovil in povedal,
da je službeno premeščen na državno posestvo v Pekre pri Mariboru.
(Šele čez pol leta sem zvedel, da je bil tam spomladi 1949 aretiran
skupaj z ing. Vinkom Molanom, ki je bil v Ptuju poverjenik za kmetij-
stvo v letih 1946-47, in še z nekim drugim agronomom. Vsi trije so
bili obdolženi informbirojevstva, da so se iz sovražnih nagibov sesta-
jali in kovali zaroto!?)
Sestanek smo takrat nadaljevali z oceno razmer zadružništva v
okraju in kmetijstva na sploh. Obravnavali smo usposobljenost kadra
na OZKZ za naloge, ki stojijo pred tem kadrom. Dvigati je treba kme-
tijsko proizvodnjo, graditi socializem na vasi z ustanavljanjem obde-
lovalnih zadrug in zadružnih ekonomij, izvajati odkup, sodelovati v,
nadaljevanju akcije gradnje zadružnih domov, skrbeti za preskrbo]
kmetijstva z orodjem in gnojili ter izvajati mnoge politične naloge in'
akcije. i
Dogovorili smo se, da nastopim delo v ponedeljek, 3. januarja. S j
podpredsednikom Vinkom Kelcem bova na OZKZ stalno zaposlena, I
medtem ko bo predsednik Franc Belšak začasno še na okraju, bo pa i
pogosto prihajal med nas, da se bomo skupno dogovarjali o izvajanju '
nalog.
Po sestanku mi je Slavko Debenak pokazal delovni prostor tajni-
ka in arhiv, ki ga je imel vzorno urejenega, saj je bil stari uradnik.
»Za naloge pa najbrž veš bolje kot jaz, sicer ne bi bil sprejel te funkci-
je,« mi je dejal nekoliko porogljivo in očitajoče. Opravičil sem se mu
in povedal, da sem funkcijo prevzel po direktivi, da sem bil enostavno
prisiljen. Zamahnil je z roko in dejal, da mu tega ni treba pripovedo-
vati, ker je star komunist in ve, kako Partija dela s kadri. »Nc zavi-
dam ti tega položaja,« je še rekel ob slpvesu. ,  ,
Nadaljevanje prihodnjič
^^I^l^lgll^ — 12. januar 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Bife Maja na Zgornji Hajdini
v zadnjem času so v Ptuju
in njegovi okolici odprli več
gostinskih lokalov, nekaj pa
jih bodo v kratkem oziroma v
tem letu. Po oceni bomo le-
tos dobili še deset do petnajst,
gostiln, bifejev in podobnih^
lokalov.
Stanko Korošec na Zgornji
Hajdini 102 B je bife Maja
odprl 10. decembra prejšnje-
ga leta. Postati gostinec je bi-
la njegova dolgoletna želja.
Razpet je bil med delom za
bančnim okencem in gostin-
skimi željami in zmagalo je
slednje. Do prekvalifikacije
je bila trda pot ob delu je
končal gostinsko šolo v Mari-
boru.
Lokal je uredil v svoji hiši,
kreditov zanj ni dobil. V
njem je prostor za okrag 30
Bife Maja na Zgornji Hajdini
(Foto M. Ozmec)
gostov. Poleg različnih pijač
je v bifeju moč dobiti doma-
čo klobaso, meso iz tunke,
hrenovko v kruhu, o speciali-
teti hiše pa še razmišlja.
Bife Maja je v neposredni
bližini avtobusne postaje in
je za mnoge, ki čakajo na av-
tobus, postal priljubljena to-
čka. Jože Kurež z Zgornje
Hajdine je takole opisal novo
pridobitev: »Zadnji čas je, da
smo tudi v našem kotu nekaj
dobili. Ljudje smo zelo hva-
ležni, skratka zadovoljni, da
imamo svoj Jokal.«
Načrti? »Že po novem letu
bom uredil posebno sobo.
Želim, da bi bil uspešen go-
stinec«
Za zdaj Stanko nima sreče
pri natakaricah. Ugotavlja
tudi, da jih je v ptujski občini
nasploh premalo, zlasti še
dobrih. MG
Janez Lipavšek — 6 O-letnik
Te dni je v krogu svoje družine
praznoval 60. življenjski jubilej
Janez Lipavšek iz Hajdoš, član
GD Hajdoše.
Janez se je rodil pred 60 leti v
trdni kmečki družini na Zgornji
Hajdini. Tam je preživel mladost
in odraščal ob dobri vzgoji ter
zrastel v močnega in sposobnega
fanta. Svojo življenjsko sopotni-
co je našel v Hajdošah; tam si je
ustvaril tudi družino. Skupaj z
ženo Angelo sta si postavila
dom. \ katerem skupaj s svojima
sinovoma in hčerko še danes ži-
vijo.
Ob dobri vzgoji v pošteni
kmečki družini je Janez zraven
drugih naukov sprejel od svojega
očeta, dolgoletnega in vestnega
člana gasilskega društva Hajdi-
na, napotke za delo tudi na tako
humanem področju, kot je po-
moč ljudem v težavah ali v nesre-
či.
Ko je Janez prišel v Hajdoše,
so tam ravno ustanovili gasilsko
društvo, ki je potrebovalo mlade
in zagnane ter že v praksi potrje-
ne člane, posebej takšne, kot je
bil Janez, ki je zraven pridnosti
in delavnosti imel tudi odlično
organizatorsko žilico. Takoj po
prihodu v Hajdoše se je vključil
v GD in kmalu potem prevzel tu-
di funkcijo predsednika društva.
Z veliko voljo in ljubeznijo do
humane gasilske dejavnosti je
uporabil vse svoje znanje in spo-
sobnosti, saj je predsednikoval
gasilskemu društvu celih 20 let.
Ker je vsak začetek težak, se je
to kazalo v delu G D, ki takrat
skoraj ni imelo pogojev za nor-
malno delo, saj je začelo prakti-
čno iz nič. Da ne bi predolgo
obremenjevali zasebne hiše pri
Francu Pesku v Hajdošah, kjer
seje društvo sestajalo, so si gasil-
ci kmalu zgradili dom. Ker pa je
bil ta razmeroma majhen, se je
društvo odločilo za gradnjo dru-
gega, večjega in sodobnejšega.
Zraven tega je društvo nabavlja-
lo sodobnejšo gasilsko opremo,
predvsem pa se posvečalo vzgoji
novih gasilskih kadrov.
Za vse te uspehe G D Hajdoše
nosi velik in neprecenljiv prispe-
vek Janez Lipavšek, ki je s svoji-
mi organizacijskimi sposobnost-
mi, strokovnim znanjem, delav-
nostjo in vsemi drugimi vrlinami
znal usmeriti energijo tja, kjer so
se pokazali največji uspehi. Kdo
bi danes vedel, koliko truda je
Janez vložil v to delo, koliko pro-
stovoljnih ur dela je v vsem tem,
kar ima GD Hajdoše danes, koli-
ko ur je porabil za organizacijske
naloge in koliko časa za vzgojo
gasilskega mladega kadra! Mar-
ljiv in delaven je lahko svoje spo-
sobnosti (po poklicu je mizar)
vsestransko izkoristil, za kar ga
ni bilo potrebno nagovarjati, am-
pak se je prostovoljno razdajal.
Njegovi delovni uspehi se danes
zrcalijo v sodobnem gasilskem
domu v Hajdošah, v sodobni ga-
silski opremi in orodju, pred-
vsem pa v številnih mladih gasil-
skih strokovnjakih, ki jih ima
G D Hajdoše danes.
Janeza je angažirala za organi-
zacijsko delo tudi Občinska ga-
silska zveza; tam je vrsto let
opravljal pomembne funkcije:
podpoveljnik na operativnem
področju in dolgoletni mentor
pionirjev in mladine. Občinska
gasilska zveza Ptuj je bila ena iz-
med prvih, ki je pričela organizi-
rano in v večjem številu vključe-
vati v gasilske vrste pionirje in
mladino ter članice. Pri tem delu
gre velika zasluga za uspehe Ja-
nezu Lipavšku. Bil je član najviš-
jih organov pri OGZ v Ptuju in
tako pomagal razvijati celotno
gasilsko organizacijo v občini in
Gasilski zvezi Slovenije. Kot do-
ber gasilski strokovnjak je postal
eden izmed prvih sodnikov gasil-
skih disciplin v Sloveniji in akti-
vno je sodeloval na številnih ob-
činskih, regijskih in republiških
gasilskih tekmovanjih.
Da bi Janez lahko bil ves čas
mentor, vzgojitelj in predavatelj
za gasilski podmladek, s katerim
je delal z velikim veseljem, se je
tudi sam usposabljal in postal
gasilski častnik I. stopnje.
Za svoje delo v gasilski organi-
zaciji je prejel številna priznanja
Gasilske zveze Slovenije in Jugo-
slavije ter red dela s srebrnim
vencem.
Gasilci in njegovi sodelavci in
prijatelji v GD Hajdoše in Zvezi
gasilskih društev občine Ptuj
znamo ceniti vestno in pošteno
delo, marljivost in pripravljenost
vsakega člana, posebej še takšne
vrline in sposobnosti, kot jih ima
Janez Lipavšek, zato mu ob nje-
govem življenjskem prazniku, ob
60-letnici nadvse plodnega in
uspešnega življenja, želimo še na
mnoga zdrava in uspešna leta v
družini in gasilski organizaciji
ter se mu za vse prisrčno zahva-
ljujemo. Zdrav in čil, kot je še
danes, nam bo lahko s svojo
marljivostjo, delavnostjo in spo-
sobnostmi svetel vzor in sodela-
vec na gasilskem področju še vr-
sto prihodnjih let.
Prepričani smo, da se je tudi v
GD Hajdoše, še prej pa v GD
Hajdina vseh 42 let dobro poču-
til in da se strinja z našim mne-
njem, da smo s svojim humanim
delom mnogokrat pomagali so-
človeku in da bomo z vsemi svo-
jimi močmi in znanjem delali ta-
ko tudi v bodoče.
Iskrene čestitke ob življenj-
skem jubileju! Ostani še vrsto let
zdrav in čil med nami!
Stef^ in Janez Vidovič
OBČINSKA ZVEZA PRIJATEUEV MLADINE
PTUJ
Odbor za novoletno praznovanje
predšolskih otrok
Štev : 3/89
Datum: 5/1-1989
FINANČNI OBRAČUN NOVOLETNEGA PRAZNOVA-
NJA
PREDŠOLSKIH OTROK ZA LETO 1988ZL
Odbor za novoletno praznovanje predšolskih otrok pri
Občinski zvezi prijateljev mladine Ptuj je v skladu z dolo-
čili samoupravnega sporazuma (1.000.— din na zaposle-
nega) pripravil finančni obračun za leto 1988 in z njim se-
znanja delovne in druge organizacije združenega dela.
samoupravne interesne skupnosti in javnost.
Na osnovi zbranih sredstev se je odbor za novoletno
praznovanje predšolskih otrok sestal dne 8/12-1988 in
odločil, da se nameni na posameznega otroka le
3 000,— din in vrečka ter da nakažemo sredstva direkt-
no na žiroračun posamezne krajevne skupnosti z željo,
da krajevna skupnost glede na svoje zmožnosti ta pri-
spevek oplemeniti.
Vsem, ki ste omogočili novoletno praznovanje in obdaro-
vanje predšolskih otrok, se odbor v imenu najmlajših za-
hvaljuje in prosi, da tudi vsi v letu 1989 združujete sred-
stva v ta namen po samoupravnem sporazumu.
Posebno se zahvaljujemo krajevnim skupnostim, ki so
dodatno prispevale k obdaritvi predšolskih otrok.
ČLANI ODBORA:
Vida PODLIPNIK, Center za socialno delo
Zora ILOVAR, KS Ptuj
Lizika LACKO, obč. ZPM Ptu)
Sonja VELIČKOVIČ, VVO Ptuj
Kristina PETEK, Perutnina Ptuj
Jože MAUČEC, Skupne službe KS Ptuj
PREDSEDNIK ODBORA ZA
NOVOLETNO PRAZNOVANJE
PREDŠOLSKIH OTROK:
Alojz SOLINA
ZDRUŽENE LEKARNE PTUJ,
PTUJ, Trstenjakova 9
Združene lekarne Ptuj — komisija za delovna razmerja ponovno objavlja:
dela in naloge računovodja
z naslednjimi pogoji:
— da ima višješolsko izobrazbo ekonomsko-računovodske usmeritve,
— da Ima najmanj 4 leta delovnih Izkušenj v računovodstvu.
Pisne ponudbe z dokazili o Izpolnjevanju pogojev bo komisija sprejemala 15 dni od
dneva objave.
O Izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od dneva, ko poteče rok za zbiranje pri-
jav.
Razpis
Delavska univerza — Radio Ormož vabi k sodelovanju:
1. honorarne napovedovalce
— pogoj: obvladanje slovenskega jezika, zdrav glas
2. radijske tehnike:
pogoj:
uspešno končana izobrazba IV. oziroma V. stopnje usmerjene-
ga izobraževanja elektrotehniške usmeritve
3. zunanje sodelavce — novinarje
Prijave z osnovnimi podatki pošljite do 18. 1. 1989 na Radio Or-
mož,
Avdicija za napovedovalce bo 20. 1. ob 16. uri in 21. 1. 1989 ob
10. uri na Radiu Ormož.
KATJA ŠPUROVA
VRTEC V JERUZALEMU
Kronika nekega učlovečenja
Mirka je bolj stvarna:
»Saj ne . . . Ze res, da radi pijejo, nekaj morajo piti, vode je malo
in tudi ni preveč dobra. Predvsem pa premalo jedo.«
Zato je zdaj osrednja tema na naših krožkih pravilna in zadostna
prehrana in alkoholizem.
Piiača jim povzroča vsakršne stiske. In marsikateremu nesrečne-
žu zaidiC korak na naše dvorišče. Najraje seveda ponoči.
»Kaj je s teboj. Pepek?« vprašam fanta, ki je vrgel kamenček v
moje okno, da bi me priklical za prvo pomoč. »Zakaj si tako prestra-
šen?«
»Ce bi lehko prišli viin . . . Skoz okno van nemren povedati.«
Mesečina je, noč je jasna in svetla. Preden zaprem okno, ga še
enkrat pogledam; vidim ga, kako je zlezel vase. pa ne da je pijan?
Ko se na veznem pragu srečava, si me ne upa pogledati, ne ve,
kako bi začel. Nato pa dvigne glavo in pove brez uvoda, brez olepša-
va nja:
»Enega sen skoro zakla . . .«
Stopim korak nazaj.
»Kako, Pepek? ..." Kaj si napravil?« Osuplo ga gledam. Znova
povesi glavo, tudi ramena se mu povesijo. Gleda v tla, v konice raz-
močenih čevljev:
»Zbila sva se . . . Nemren ga viditi . . . Malo preveč sen pija . . .«
Sunkovito se izpoveduje. Ni slab fant, a je živahen, vzkipljiv. In
zdaj stoji tu kakor presekan, gleda me in sprašuje:
»Tovarišica Mara, kaj naj naprovin?«
Mlad je, postaven. Roke mu nebogljeno visijo ob telesu. Močni,
dolgi prsti . . . Radi bi se prijeli rešilne slamice.
»Kako si ga . . . kaj si mu napravil?« komaj spravim iz sebe.
Pogleda me in umakne oči:
»Z nožon . . . skoro do srco . . . Odpelali so ga.«
In znova obupano: »Kaj bon zaj, tovarišica Mara?«
Zbegano me gleda.
»Pepek, pojdi na milico, sam se javi . . . povej, kako je bilo . . .
vse po pravici.« mu svetujem.
^ Najsi je bil še tako vinjen, zdaj je trezen, ko se počasi obrne in s
težkim korakom odhaja z našega dvorišča, da bi se sam prijavil.
In še ...
Previdno odpiram okno, da ne zbudim Bisere.
Spodaj je Lešnikov. Spoznala sem ga po glasu. Živčno vrti kapo
32. nadaljevanje
»Mamika, jas bi vas lepo prosja . . . moja nemre roditi . . . Tak joj
je hudo . . . Obo vas lepo prosiva . . .«
Se že oblačim. Vržem v torbo čiste krpe, mimogrede si popravim
lase. Med potjo ga okregam, zakaj ni prišel prej. Zmeraj čakajo do
zadnjega trenutka, zmeraj v upanju, da se bo že kako uredilo brez tuje
pomoči.
Vedela sem, da bo žena rodila. Vemo za vse matere, ki bodo to
zimo rodile. V vrtcu je zmeraj pripravljena zaloga pleničk za novoro-
jenčke.
Lešnik je vajen poti in dela dolge korake, da malodane tečem za
njim. K sreči do bajte ni daleč.
V izbi je zatohlo, a toplo. Ženska na postelji pretresljivo ječi.
Otroci se prebujajo, dvigajo glave, a oče jih miri. Naglo si razkužim
roke. Otrok je že zunaj, s popkovino okoli vratu, modrikast, a živ. Od-
vijem popkovino, tresem in tepem to ubogo kepo mesa, dokler se iz
njega ne utrga krik in otrok zaveka. Olajšano se spogledamo . . .
Tako smo z drobnimi otroškimi koraki le pristopicali do osmega
marca, ko prvič nastopamo pred starši.
Okrasili smo dvorano na upravi posestva, matere so prišle od bli-
zu in daleč, tudi nekaj očetov. Ko otroci nastopajo na odru pred nji-
mi, staršem zrcali na obrazih brezmejno začudenje — ali je mogoče,
da so to njihovi otroci?!
Stojim za kulisami in prišepetavam tistim, ki nastopajo, in po-
gled mi gre po dvorani. Vidim, kako staršem ustnice trzajo, kakor da
bi se hotel zasmejati ali zajokati, kako se čudijo in ne morejo verjeti.
In govorita sproščeno, brez zadrege, kot smo ju naučile:
Zdravnik: »Sem moral hiteti, ste klicali me . . .«
Mama: »Kaj punčka trpeti je morala že!«
Zdravnik: »Prehitra je žila, srce trepeta . . .«
Mama: »Ah, sila je, sila, že potna je vsa!«
Zdravnik: »En prašek na vodi, pa vse poravna . . .«
Mama: »Če to je po modi, pa dajte kar dva!«
Po dvorani gre smeh in začudenje. So to še njihovi otroci? Ta pri-
kupni deček, ki ponuja šopek rož mamici ... in deklica, ki sproščeno
deklamira pesmico o mamici ... To je Veronika, pesmico se je zlahka
naučila, ko pa bi morala ob neki vrstici dvigniti tri prste, si nikakor ni
mogla zapomniti, koliko je tri. Zato zdaj Mirka skrbno pazi, kdaj bo
prišla do tiste vrstice in ji bo zašepetala, in tudi pokazala tri prste.
Najbrž pa seje deklici prav ta trenutek zjasnilo — naglo dvigne roko
in preden pokaže tri prste, se vsa srečna obrne in glasno vzklikne:
»Telko je tri, ne, mamica?«
Vsa dvorana se zasmeje, Veronika pa mirno deklamira naprej. To
je pač ena izmed najbolj posrečenih točk našega sporeda.
Ko pa rajamo in me z drugimi vred tudi Bisera lovi za roko, se
naglo odmaknem od nje — preveč je okoli nas mater, ki nas gledajo.
Vidim, kako so otrokove oči potemnele, zaboli me, pa glasno za-
pojem . . .
Zadnje krpe snega ležijo po rebrih. Zjutraj prinesejo otroci prve
trobentice in zvončke in jih ponujajo Danici in Mirki. Ko gremo na
sprehod, opazujemo zvončke, kako dvigajo liste in silijo iz tal proti
soncu. Gledamo, kako se narava prebuja, kako se obrezani trsi v gori-
cah solzijo . . .
Sredi dopoldneva, ko smo pravkar pri malici^ potrka na vrata in
vstopi neznan človek — nadzornik iz Ljubljane. Zeli, da vzgojiteljice
ostanemo v hiši, sam pa odvede otroke na dvorišče. Zbere jih okoli
sebe in jih sprašuje, kako so zadovoljni v vrtcu, ali so morda kdaj la-
čni, ali jih tovarišice pretepajo. Pa se oglasi Franček, ki ne kaže svojih
pet let:
»O ne, tovarišice nas nič ne tepejo ... Sunce je še ne gor, bi jaz
že rad bija v vrteči!« . ,     .  v
»Zakaj bi bil tako rad v vrtcu?« ga prijazno vpraša nadzornik.
»Zato, da me tovarišice ne tepejo, duma pa me mama priveze k
jablani pa me tepe.«
6 - ZA KRATEK ČAS
12. januar 1989 - TEDNIK
Dober den! Pa smo ga djali iz kože. Mislin seveda na storo
leto, ki se nikdor nede več vrnolo. Za ene je bilo dobro, za druge
pa slabo. Provijo. da je tistih s ta slabšimi občutki več kak tistih
z dobrimi. Žmetno je to razdvojiti. Jaz si mislin, če nede boj.še.
bodo slabše, če nede slabše, pa bode bojše. Zanimle me, kak ste
Silvestra in storo leto z njim v žakel zavezali? Mija z mojo Mico
srna to tak čista po domačen naredila: na mizo srna djala malo
svinjskega in vinskega in čakala, gdo sta se cengara na vuri
eden gor na drugega spravila. Tak po tihen srna si mislila, kak je
te bilo, gdo sma še tudi mija tak naredila . . .
Saj .sen vam negda že poveda, zakaj ne sme biti na novega
leta den na mizi nič kurečjega. pač pa samo svinjsko: zato, ker
že od negi negda provijo, da svija tiši z rilcon virstvo naprej, kura
pa ga z nogami brce nazaj. To pa seveda ne velo za mojega sosi-
da Juža, ki ma vejko farmo piščancov in dobro virti kot koope-
rant ptujske Perutnine. Saj ste vena vidli na televiziji tisto rekla-
mo, kak kokot na vozeki pela svoj naraščaj na letališče. Piceki
pot H odletijo z eroplonom po sveti in se s padali spistijo na razli-
čne kunce sveta. Dobro in domiselno, bi reka jaz, ki man rad po-
hanega ali pa pečenega piceka na mizi. Tudi moja Mica ma ra-
da pohane in pečene, še rajši pa surove. Samo, trde klune mora-
jo meti. . .
Vidite, tak je to na toten ošpičenen sveti. Januar bode dugi
mesec za marsikoga, saj sta nam gospod Božiček in tovarišč de-
dek Mraz Jejst mošje spraznila. Silvester pa nič hojši neje bija.
Na ploče in penzije bomo čakali tak kak pes na kost, pa če glih je
boj malo mesa poleg.
Saj vena že vete, da nam je vlada pola. Saj vete, poledica,
pa se liden ob dragih vilah (pa ne tistih za gnoj kidati) posmekne
in podnejo. Prosimo in molimo, da bomo dobli ta prove ljudi na
ta prova vlodna mesta. Pa srečno, vaš (ne)vlodni LUJZEK      %

KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Vurcerjeva razstava v
Pobudniki liko\ne umetnosti se zelo zani-
majo za vsakodnevna dogajanja, za življenje
in njegove manifestacije, za zgodovinske do-
godke, predvsem pa za raznovrstnost obli
kovnih variacij, ki so prešle v okviru raznih
stilskih elementov do danes zelo dolgo pot.
[)el takih prizadevanj, ki imajo obeležje ne-
posrednih vtisov in globoko doživljenih vizij,
je zajet tudi v slikarskih stvaritvah, ki so del
likovnega ideala F'tujčana Petra Vurcerja. Sli-
kar Vurcer je namreč 19. decembra 1988 v
razstavnih prostorih, ki jih je uredila in jih
daje na razpolago raznim razstavljalcem
ptujska Perutnina v svoji poslovni stavbi v
Potrčevi ulici v Ptuju, odprl razstavo svojih
akvarelov.
Peter Vurcer se je odločil za razstavljanje
svojih krajin in tihožitij, ki jih v nekem smi-
slu programsko podaja z željo, da bi s svojim
aktivnim delovanjem zadovoljil tudi notranje
potrebe po ustvarjanju. Dovolj razlogov ima,
da želi svoja likovna prizadevanja ovrednoti-
ti tudi pred javnostjo, da bi preveril smotr-
nost svoje usmeritve predvsem v smislu ne-
posrednega odnosa, ki je povezan z moti-
vom, sugestivnostjo njegovih oblik in pou-
darjanju koloristične komponente. Vzpored-
no se zanima za likovno vsebino, ki jo v svo-
jem kompliciranem organizmu posredujejo
umetniška prizadevanja v svetu. Utemeljena
so z novim pogledom na materialno substan-
co narave in sposobnostjo barvnega kompo-
niranja, kar se opaža tudi v pojasnjevanju so-
dobnih umetniških teženj pri nas.
Razstavljalec deluje kot likovni pedagog,
zato ima v likovnih zahtevah že utrjen kaži-
pot, ki si ga je začrtal v zadnjih letih, v resni-
ci pa se zanj opredelil že v času študija. Pri-
pada mlajši generaciji slikarjev, ki je tudi se-
znanjena z novejšimi dogajanji na področju
likovnega ustvarjanja in skuša doseči svobo-
do izražanja. Zanimivo je, da se v času javlja-
nja številnih novih tendenc usmerja na tradi-
cijo in neguje figuralno smer. Tako se tudi v
Vurcerjevih ustvarjalnih nagibih iz leta v leto
postopno kristalizirajo težnje, ki se v smislu
zadovoljitve umetniškega koncepta razvijajo
izven najneposrednejših tokov, vsekakor kot
odziv na zunanji svet, ki ga obdaja.
Fantazijski svet, ki je sicer zahteven in
kompliciran, brez dvoma pa vedno zelo dina-
mičen, je vzbudil tudi pri Vurcerju obdobje,
ko je svojo likovno vsebino usmeril na figu-
ralni svet oblik, ki so vsebovale prej analiti-
čen pristop h kiparski problematiki kot pa
željo po resničnem slikanju. Toda to njegovo
razpoloženje je bilo povezano zgolj z literatu-
ro, ni pa moglo dobiti na ta način svoje po-
sebne likovne funkcije. Zato je Vurcer zapu-
stil svojo stilsko dualnost in se nekako ustalil
na postulatih tistega, kar mu nudi večje mož-
nosti za direktno likovno akcijo in ga vzpod-
buja na iskrenost v kreaciji, na dinamičnejšo
povezavo z motivi v realistični orientaciji in k
usklajevanju barvnih odnosov.
Med razstavljenimi Vurcerjevimi deli, 23
jih je, je izraženo dovolj pestrosti in estetskih
občutkov zlasti glede na izbor motivov, ki se
v vsej svoji spoznavnosti nanašajo na vedute
Ptuja, na krajinske izreze s Pohorja in drugih
krajev Slovenije, prav tako pa tudi na cvetli-
čna tihožitja. Krajinske kompozicije so orga-
nizirane v realni zaznavi, pri čemer se slikar
izogiba faktografski ilustrativnosti. Glavne
vsebinske poudarke ureja z barvnimi odnosi.
ki ubrano učinkujejo na sestavme slikovnega
polja, saj prihajajo do izraza izkušnje likov-
nega predznanja, kar vpliva zlasti na Vurcer-
jeve predstavitve z barvo prepojenih krajin-
skih izrezov.
Ugotovili smo že, da slikar posveča svojo
ustvarjalno pozornost tudi cvetju. Tudi v to
slikarsko področje vnaša Vurcer jasnost oblik
in smisel za dramatiko. S poudarjenjem svet-
lo-temnih odnosov, ki vplivajo predvsem na
ravnanje oblik in ohranjajo sproščenost sli-
karskega postopka, je dosegel v svojem dokaj
obsežnem opusu potrebno oblikovno dinami-
ko, ki je predvsem odraz njegove občutljivo-
sti za dojemanje barvitosti. Posamezna cvetli-
čna tihožitja so še posebej slikarsko sveža,
saj vsebujejo dovolj barvne zvočnosti, smisel
ustvarjalca za kompozicijo in v končni obliki
posluh za mero v likovnih odnosih.
Svojo koloristično vizijo narave, naj bo to
v krajinah ali cvetličnih tihožitjih, Vurcer po-
vezuje s specifično oblikovno dinamiko, ki
vzpodbuja originalnost vnašanja subjektivne
atmosfere, zato njegov slikarski svet učinkuje
efektno in prepričljivo. Od ustvarjalnih zače-
tkov sta ga zanimala predvsem oljna tehnika
in akvarel, zato se v teh okvirih giblje še da-
nes, čeprav ga privlači tudi risba, kjer pa od-
stopa od močnih kontrastov, ki jih je upora-
bljal v svoji vmesni fazi. Močnejši odmev
ima v zadnjem času jasnejši kolorit, ki priha-
ja bolj do izraza v akvarelih kot na oljnih sli-
kah, kar je odraz slikarjeve prilagodljivosti
motivom. Zato zlasti njegove krajine kažejo
občutek za prostor, cvetlična tihožitja pa vse-
bujejo več kolorita in poetike.
Dr. Štefka Cobelj
SLOVENSKA BISTRICA
Izposoja videokaset
v prizadevanju, da bi dejavnost Knjižnice dr. Josipa Vošnjaka v
Slovenski Bistrici kar najbolj popestrili in približali najširšemu krogu
občanov, so v začetku letošnjega decembra pričeli novo obliko pribhi-
ževanja kulture tudi tistim občanom, ki se odločajo predvsem za izo-
braževanje ob tv ekranih. Pričeli so izposojo videokaset. Že kmalu se
je pokazalo, da v bistriški občini takšna oblika privlači precejšnje šte-
vilo občanov. Med njimi so predvsem mlajši, čeprav tudi starejših ne
manjka.
Viktor Horvat
Razstava o življenju
in delu Ivana Cankarja
Sredi decembra so v čitalnici Knjižnice dr. Josipa Vošnjaka v
Slov. Bistrici odprli zanimivo razstavo literature, ki prikazuje življenje
in ustvarjanje Ivana Cankarja. Razstava je posvečena 70. obletnici
njegove smrti.
Želja organizatorja je, da bi si razstavo ogledalo kar največje šte-
vilo občanov, predvsem študentov in učencev osnovnih šol celotne bi-
striške občine, katerim bo ob strokovnem vodstvu in bogatem pisa-
nem in slikovnem gradivu posebno v pomoč k boljšemu spoznavanju
bogate slovenske literature.
Razstava bo odprta, dokler bo zanjo dovolj veliko zanimanje.
Viktor Horvat
RAZPIS
za 20 — jubilejni festival domače zabavne glasbe
Slovenije
V skladu z določili samoupravnega sporazuma o programskem,
organizacijskem in strokovnem sodelovanju na področju DZG
razpisujemo
XX. festival domače zabavne glasbe Slovenije, ki bo od 31. avgu-
sta do 3. septembra 1989 v Ptuju.
I.
1. Na festivalu lahko sodelujejo vsi domači zabavni ansambli iz
Slovenije in zamejstva, ki gojijo to glasbeno zvrst.
2. Vsak ansambel nastopi z dvema skladbama, od teh mora biti
ena vokalna. Skladbe morajo biti izvirne in na festivalu prvič ja-
vno predvajane. Besedila morajo biti v slovenščini ali v enem
od slovenskih narečij. Zaželeni so predvsem motivi iz življenja
in dela današnjega slovenskega človeka.
3. Skladbe, izvedbo in besedilo bo ocenjevala posebna Komisija,
ki jo imenuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Strokovna komisija bo preizkusila kakovost in usposobljenost
ansamblov na področnih revijah.
4. Strokovna komisija bo spremljala nastop ansamblov na festi-
valu in ansamble razdelila v kakovostne skupine za podelitev
zlate, srebrne in bronaste Orfejeve značke, ter pisnega prizna-
nja za sodelovanje. V navedene štiri skupine bodo razvrščeni
vsi ansambli; značko orfeja s plaketo dobi ansambel, vsak član
ansambla pa samo značko ali priznanje, ustrezno razvrstitvi
ansambla.
Prednosti, ki jih bodo imeli nosilci zlate značke orfeja, bodo
podrobneje opredeljene v pravilih festivala, predvsem pa so:
pravica snemanja na RTV Ljubljana brez predhodne avdicije,
organizirano gostovanje v zamejstvu s priporočilom ZKO Slo-
venije in podobno.
5. Na festivalu bo podeljenih 10 nagrad: 3 za skladbe, 3 za bese-
dila in Korenova plaketa za najboljšega pevca ali pevsko skupi-
no ter 3 posebne nagrade z Orfejevo skuipturo po izboru stro-
kovne komisije.
6. Pogoj za sodelovanje na festivalu je tudi pristanek, da izvajalci
odstopijo od mehaničnih pravic za posnetke plošč in kaset
RTV Ljubljana. Avtorjem pripadajo vse pravice, ki jih določa za-
kon.
7. Ansambli morajo poslati načelni pristanek za sodelovanje na
festivalu in notno gradivo z besedili do 28. 2. 1989 na naslov:
Zavod Radio-Tednik Ptuj, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, kopijo pri-
jave pa ZKO pristojne občine.
II.
Z vsemi ansambli, ki bodo sodelovali na XX. festivalu, bo organi-
zator sklenil posebno pogodbo, ki bo natančneje določila medse-
bojne obveznosti in pravice.
Ptuj, 20. 12. 1988
Komisija za DZG pri
ZKO Slovenije
• ŠT. -^8 URADNI VrSTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 247
32. člen
Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti
po dejanskem dohodku, razen storitev bifejev,
plačujejo davek od ostanka čistega dohodka
''f po proporcionalni stopnji v višini 32 %, zave-
. ^zanci, ki v okviru gostinske dejavnosti dosega-
jo dohodke s storitvami bifejev in zavezanci, ki
pridobivajo dohodek v obliki postranskega po-
klica, pa v višini 37
33. člen
Zavezancem, ki s samostojnim opravljanjem
dejavnosti v obliki stalnega poklica pridobiva-
jo dohddek in ki na območju občine Ptuj vla-
gajo lastna sredstva za nabavo, rekonstrukcijo
in modernizacijo osnovnih sredstev pod pogo-
• 'jem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti
'" iz že priznane amortizacije in kupnine za pro-
dana osnovna sredstva, za oblikovanje virov
obranih sredstev ter za združevanje v zadrugo,
.^..'organizacijo kooperantov in druge oblike zdru-
ževanja za skunno nabavo, racionalno upora-
bo delovnih in poslovnih sredstev, skupno gra-
ditev in uporabo gradbenih objektov, skupen
.nastop na trgu in uresničevanje drugih skupnih
interesov in potreb, se pod pogojem, da so po-
'"§lovne knjige, ki so jih dolžni voditi, vodene na
način in po načelih določenih s predpisom o
načinu vodenja poslovnih knjig oziroma evi-
denc, dodatno zniža davčna osnova do 25 %.
34. člen
Zavezancem, ki so začeli opravljati gospo-
darsko dejavnosti (začetniki), se prizna davčna
olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega
davka za prvo leto v višini 100 %, za drugo leto
v višini 50 % in za tretje leto v višini 25
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se
[irizna tudi zavezancu, ki je pričel z opravlja-
njem gospodarske dejavnosti zaradi upokoji-
'•♦tVe ali smrti ožjih sorodnikov ali članov gospo-
dinjske skupnosti, ki so opravljali tako ali so-
rodno dejavnost.
Ce je zavezanec prej opravljal gospodarsko
'''dejavnost kot postranski pokjic, se mu ob pri-
■^žetku opravljanja iste ali sorodne dejavnosti v
obliki stalnega poklica prizna olajšava iz prve-
ga odstavka tega člena.
Davčna olajšava se obračunava z odstotnim
znižanjem davka za časovno razdobje 12 mese-
,    cev od pričetka opravljanja dejavnosti.
1"^'' Šteje se, da je zavezanec pričel z opravlja-
' '-lijem gospodarske dejavnosti, če ni prej opra-
'•»vljal sorodne dejavnosti.
'^^'^ Davčna olajšava po tem členu se ne prizna
aivtdprevoznikom, gostinskim obratom bifej-
skega značaja in zavezancem, ki opravljajo go-
spodarsko dejavnost kot postranski poklic.
'"'Davčne olajšave tudi ni mogoče priznati zave-
'""^anču, če kdo od ožjih sorodnikov ali članov
' gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali
podobno dejavnost v skupni ali samostojni
obratovalnici.
Ce nastane dvom o tem, kaj je šteti za sorod-
no gospodarsko dejavnost, daje mnenje o tem
Občinski komite za družbenoekonomsJci razvoj
^ in planiranje. V primeru, da kdo ustanovi
skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja sa-
, ,raosiojno dejavnost v določeni obratovalnici,
■ ..pa se mu davčna olajšava po prvem odstavku
tega člena še ni iztekla, se na novo pridružene-
mu zavezancu prizna davčna olajšava samo za
čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju
, skupne obratovalnice.
35. člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavno-
sti, ki opravljajo deficitarne in servisno storit-
vene obrti za občane v skladu s programom
aktivnosti za pospeševanje razvoja drobnega
gospodarstva, razen zavezancem, i<i opravljajo
gospodarske dejavnosti kot postranski poklic,
se prizna davčna olajšava z odstotnim zniža-
njem odmerjenega davka in sicer:
a> za izumirajoče in zelo deficitarne obrti za
potrebe občanov iz I. skupine 40%
b) za servisno storitvene obrti za občane iz
II. skupine 20 "n
s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj
50 "ii letnega celotnega prihodka s storitvami
občanom.
36. člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejav-
nosti, ki zaposlujejo delavce, se v letu, za kate-
ro se davek odmerja, za vsakega delavca od-
merjeni davek zniža, za znesek, ki ustreza 10 %
poprečnega enoletnega čistega osebnega do-
hodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v
SR Sloveniji v preteklem letu.
Zavezancem, ki zaposlujejo invalidne osebe
po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju
invalidnih oseb, se za vsako takšno osebo od-
merjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30 %
poprečnega enoletnega čistega osebnega do-
hodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v
SR Sloveniji v preteklem letu.
Mnenje o tem, da gre za invalidno osebo po
predpisih o usposabljanju in zaposlovanju in-
validnih oseb, da pristojna skupnost za zapo-
slovanje.
Zavezancem, ki zaposlujejo invalide s \()0%
okvaro in gluhoneme osebe s 70 "o telesno
okvaro se odmerjeni davek za vsakega delavca-
invalida in gluhonemo osebo zniža za znesek,
ki ustreza 50"» poprečnega enoletnega čistega
osebnega dohodka zaposlenih delavcev v go-
spodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava se sorazmerno zniža, če de-
lavec ni bil zaposlen celo leto.
37. člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejav-
nosti, ki jim je priznana lastnost invalidne ose-
be po predpisih o usposabljanju in zaposlova-
nju invalidnih oseb, ki ne uporabljajo dopol-
nilnega dela drugih oseb, se odmerjeni davek
zniža za znesek, ki ustreza 30 "n poprečnega
enoletnega čistega osebnega dohodka zaposle-
nih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v
preteklem letu. Mnenje o tem, da ima zaveza-
nec lastnost invalidne osebe po predpisih o
usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb,
ki pristojna skupnost za zaposlovanje.
Zavezancem, invalidom s 100% telesno
okvaro in zavezancem-gluhonemim osebam s
70% telesno okvaro, ki ne uporabljajo dopol-
nilnega dela drugih oseb, se odmerjeni davek
zniža za znesek, ki ustreza 60 "h poprečnega
enoletnega čistega osebnega dohodka zaposle-
nih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v
preteklem letu.
38. člen
Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev
na konvertibilno področje ustvarjajo devizni
priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza
razmerju med celotnim prihodkom obratoval-
nice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvo-
zom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža:
— za 5 "o, če znaša odstotni delež izvoza od
5 do 10%
— za 15 "ii, če znaša odstotni delež izvoza od
20 do 30 "
— za 25 "o, če znaša odstotni delež izvoza od
30 do 50 &
— za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza
nad 50 %.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se
prizna v primeru, ko je pooblaščena banka, ki
je prejela devizna plačila iz tujine, izplačala
obrtni zadrugi ali organizaciji združenega dela,
katere blago ali storitev je bila izvožena, dinar-
sko protivrednost. Zavezanci uveljavljajo olaj-
šavo na podlagi potrdila izvoznika iz katerega
je razvidno, da gre za izvoz končnih proizvo-
dov in storitev na konvertibilno področje.
Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki
jih zavezanec opravi v tujino preko organizaci-
je združenega dela in zavezancem, ki opravlja-
jo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organi-
zacijo združenega dela sprejemajo dinarske
(turistične) čeke.
39. člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavno-
sti, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroe-
lektrarn in drugih alternativnih energetskih vi-
rov, se prizna davčna olajšava, če zavezanec
vloži v gradnjo najmanj 60 "n enoletnega po-
prečnega čistega osebnega dohodka zaposle-
nih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji za
preteklo leto.
Olajšava se prizna za dobo treh let tako, da
se za vsako odmerno leto zniža za 30 %, vendar
skupna davčna olajšava ne sme presegati 40%
vloženih sredstev.
Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo najkas-
neje do izdaje odločbe o odmeri davka iz go-
spodarske dejavnosti za leto, v katerem so bila
sredstva vložena.
40. člen
Zavezancem, ki oddajajo viške električne
energije v elektroenergetski sistem, če inštalira-
na moč male hidroelektrarne presega 100 kilo-
vatov, se glede na odstotni delež tega prihodka
v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni
davek zniža:
- za 5 %, če znaša odstotni delež tega pri-
hodka do 5 "/u
— za 10% če znaša odstotni delež tega pri-
hodka nad 5 % do 15 %
- za 20 % če znaša odstotni delež tega pri-
hodka nad 15 % do 30 %
— za 30 % če znaša odstotni delež tega pri-
hodka nad 30 %.
41. člen
Zavezancem, ki pridobivajo dohodek s
kmečkim turizmom in jim je podeljen zaščitni
znak kmečkega turizma, se prizna davčna olaj-
šava v višini 20 % od odmerjenega davka.
42. člen
Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejav-
nost in dosežejo več kot 40"/« celotnega pri-
hodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna
davčna olajšava v višini 20 % od odmerjenega
davka.
43. člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejav-
nosti, se prizna davčna olajšava za pripravnike
ter učence in študente na proizvodnem delu
oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se
prizna za čas trajanja pripravniške dobe, za
učence in študente pa v višini 15 od izplača-
nih nagrad po kolelctivni pogodbi.
44. člen
Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo
virov onesnaževanja okolja se prizna davčna
olajšava v višini vlaganj, vendar največ do
30 % za vsako leto odmerjenega davka za dobo
3 let. Olajšava se prizna pod pogojem, da je
pristojna inšpekcijska služba dala mnenje, da
gre za taka vlaganja. V kolikor je zavezanec za
ta vlaganja uveljavljal tudi znižanje davčne os-
nove, se mu za davčno olajšavo upošteva samo
še razlika vloženih sredstev.
45. člen
Zavezanci, moški stari nad 65 let in ženske
stare nad 60 let, ki opravljajo deficitarno storit-
veno dejavnost in pri tem ne uporabljajo do-
polnilnega dela drugih delavcev in tudi ne dru-
žinskih članov, so oproščeni plačila davka iz
gospodarske dejavnosti.
46. člen
Zavezancem, ki opravljajo gospodarsko de-
javnost kot postranski poklic, se prizna davčna
olajšava le po 45. členu odloka.
47. člen
Zavezanec mora vložiti zahtevek za davčne
olajšave hkrati z napovedjo za odmero davka.
Skupni znesek davčnih olajšav do 34. do 46.
člena v posameznem letu ne more presegati
80 "'o odmerjenega davka s tem, da se 100%
8 - IZ NAŠIH KRAJEV!
12. januar 1989 - TEDKIK
Jugoslavija v malem
Ptujsko slikarsko-pleskarsko in antikorozijsko podjetje PLE-
SKAR, ki ima deiovišča po celi naši Jugoslaviji in tudi v inozemstvu,
obstaja že prek 30 let in združuje delavce vseh narodov in narodnosti
Jugoslavije v pravem pomenu besed bratstvo in prijateljstvo. Zato
smo še bolj veseli sedaj že tradicionalnega srečanja upokojenih delav-
cev, ko se srečamo enkrat letno pred novim letom na upravi podjetja
v Ptuju. Veselimo se vsakega srečanja z upokojenci, ki prihajajo iz
drugih mest Jugoslavije. Stisk rok in pozdrav veljata nekaj več, saj se
ne vidimo vsakodnevno kot v drugih podjetjih, kjer so delavci pred-
vsem Ptujčani in okoličani.
Trenutno nas je upokojenih 27, vendar se to število iz leta v leto
veča — pa na žalost tudi manjša, ker jih je nekaj že umrlo. Tudi odda-
ljenost naredi svoje in si zaradi bolezni in tudi let nekateri ne upajo
na dolgo pot v Ptuj. Tokrat jih ni prišlo 12.
Veseli smo bili pogostitve, v sedanjih kriznih časih pa tudi kuver-
te s prilogo, ki nam bo obogatila novoletne praznike.
Za vso prizadevnost se je zahvalil upokojeni bivši direktor Ple-
skarja Mirko Bernhard in med drugim dejal, da želimo podjetju še
več uspehov pri delu, saj če bodo imeli posel in ga dobro opravljali,
potem imamo še mi upokojenci na koncu leta veseli dan. Zato smo
sklenili, da se podjetju Pleskar javno zahvalimo za gostoljubje, ki
nam ga je nudilo; tudi vsem posameznikom, ki so bili v organizacij-
skem odboru, predvsem pa še tov. ZINKI, ki je budno poskrbela za
vsakega posameznika, da bi se čim bolje počutil v okolju, kjer je bil
nekoč zaposlen.
Na srečanju se je utrnil tudi predlog in hitro smo ga potrdili: tu-
di pri Pleskarju ustanovimo KLUB UPOKOJENCEV. Tako se bomo
večkrat med letom srečali, se poveselili na izletu in izmenjavali izkuš-
nje z drugimi klubi upokojencev.
Berta Crgulj
Dragi bralec !i
Na kratko bom opisal odnos med menoj, srnami in Lovsko zve-
zo. Živim v Halozah v Velikem Vrhu 85, p. Cirkulane. Ker mi srne po-
jedo fižolov pridelek že par let, sem se letos odločil, da obiščem pred-
sednika Lovske zveze ter ga prosim, da mi pomaga rešiti problem.
Vendar mi je dejal, da materiala, ki odganja srnjad, nimajo več, vse-
kakor pa mi bodo ocenili škodo in mi jo povrnili. Na prvo prošnjo se
ni nihče oglasil, zato sem šel drugič k predsedniku. Se lepše je oblju-
bil, da pridejo pogledat drugi teden, ko se vrne član komisije z dopu-
sta. Tudi drugi, tretji . . . teden ni bilo nikogar. Jaz pa sem čakal in
imel občutek, da bi fižolo že jedel, a namesto mene jo pridno pospra-
vljajo srne.
Ker mi je bilo čakanja dovolj, sem se odločil in napisal pismo na
Lovsko zvezo — podr. Ptuj z vsemi podatki, kako se mi je godilo in
dal pismo priporočeno na pošto dne 7. 10. 1988. Tudi na L. Z. Ptuj mi
niso prisluhnili in ne razumeli, da mi ni vseeno, ker bom ostal brez
pridelka.
Tako, dragi lovci, vi kar mirno spite, drugo leto pa se bomo zbu-
dili in vam srne poslali na upravo. Potem boste imeli vi srne, jaz pa fi-
žol. Pa ne zamerite, da vas zbujam, lepo bi pač bilo, če bi bili v službi.
Še vedno čakam odgovor in odškodnino.
Bombek
Prijeten je občutek, če veš, da nisi pozabljen
Tudi v letu 1988, ki se je izteklo, je
bilo prijetno tovariško srečanje upo-
kojenih delavcev MlP-a Ptuj, od tega
enkrat na izletu med letom in ob izte-
ku vsakega leta. Zato menim, da bo
prav, če je o takih prijetnih dogodkih
informirana tudi javnost, čepravmor-
da že s precejšnjo zakasnitvijo.
Naj bo kakorkoli že, prav prisrčno
je bilo tudi naše letošnje srečanje, ki
je bilo lepega jesenskega dne (3. okto-
bra 1988), ko je že pojenjala poletna
vročina, narava pa se je pričela ode-
vati z jesenskimi barvami. Torej je bi-
lo vse usklajeno: jesen življenja, ka-
kor pravimo upokojenci svojemu tret-
jemu življenjskemu obdobju, in nara-
va, ki nam daje nedvomno vedeti, da
postopno usihata pred nedavnim še
tako lep in sočen drevesni list ter ži-
vobarvni cvet.
Nisem imel namena pisati o jeseni
življenja in romantiki jesenske nara-
ve, marveč o našem srečanju.
Čvrst, vendar pa prisrčen je bil
stisk zgaranih rok nekdanjih ter mla-
dih, še zdravih in krepkih rok seda-
njih sodelavcev na dvorišču novega
blagovnega centra MlP-a na Rogoz-
niški cesti v Ptuju. Pooblaščeni delav-
ci delovne organizacije in trgovskih
tozdov"so nam razkazali nove sodob-
no opremljene objekte blagovno-po-
slovnega centra, ki jih je letos odprl
MlP-ov kolektiv. Med razkazovanjem
res velike pridobitve niso skrivali za-
dovoljstva nad uspehi, ki pomenijo
uvedbo sodobnega poslovanja.
Nam, ki smo si s posebno radoved-
nostjo ogledovali ta veličastni objekt
s sodobnimi napravami za razporeja-
nje, vskladiščenja in notranji tran-
sport blaga, pa so nehote silile misli
za nekaj desetletij nazaj. Marsikdo od
nas je še občutil vso težo vreč in zabo-
jev na svojih plečih ter tresenje kolen
pod težkimi bremeni, ki jih je mnoga
leta prenašal med skladiščenjem in
odpremljanjem blaga za kupce.
Po ogledu smo se okrepčali s kavi-
co in kačjo slino, kakor pravimo žga-
nim pijačam, in že nas je pot vodila
na ogled proizvodnih prostorov
TOZD Zaščita na Ormoški gesti v
Ptuju, kjer pridne, zlasti pa še spretne
roke krojijo in šivajo vrhnja oblačila
iz frotirja za tujega poslovnega part-
nerja.
Po vnaprej izdelanem programu
nas je pot vodila še na ogled proiz-
vodnih prostorov TOZD Zaščita v Ki-
dričevem, kjer izdelujejo zaščitno
konfekcijo iz tekstila in usnja, pa tudi
modno konfekcijo. Tudi v teh proiz-
vodnih obratih smo občudovali spret-
ne roke krojačev in šivilj, ki so vsako-
dnevno vpeti v delo s svojimi stroji, ki
jim ne dovolijo, da bi med delom kaj
poklepetali ali globlje zajeli sapo.
Normirano delo in stroga merila za
kakovost vsakega izdelka so njihovi
nenehni spremljevalci, zato delo zah-
teva dokajšnjo mero zbranosti.
Tudi ta, glede na starost delavcev
mlad delovni kolektiv nas je prisrčno
sprejel in po končanem ogledu posa-
meznih proizvodnih obratov pogostil
z napitki, seveda pa še tudi s kavico,
ki je pri Slovencih že postala tradicija
kljub svoji visoki ceni.
Direktorica TOZD pa nam je v
sproščenem pomenku v besedah in
številkah povedala, da je v tej proiz-
vodni dejavnosti gospodarjenje ved-
no težavnejše. Vedno bolj jih pestijo
skrbi, kako zagotoviti denar za oseb-
ne dohodke in pokrivanje vseh dru-
gih vsak dan višjih obveznosti.
In tako smo končali tako imenova-
no »strokovno ekskurzijo« ter se se-
znanili predvsem z gospodarskimi te-
žavami svojih bivših sodelavcev in
delavcev, ki so nas nasledili. Nato pa
smo se napotili v lep vaški dom kultu-
re v Skorbi, ki stoji dokaj skrit sredi
lepega in mirnega okolja.
Že ob izstopu iz avtobusa smo v
zraku zavohali prijetne vonjave po
pečenih peruiničkah in drugih dobro-
tah, ki so jih vešče pripravljali naši
bivši sodelavci in sodelavke, nato pa
so nam prijazno postregli z okusno
ter obilno zakusko. Tudi vinske ka-
pljice, ki oživlja žile in srce, ni manj-
kalo.
Dobra zakuska, zlasti pa še vinska
kapljica in prisotnost ter prijazne be-
sede vodilnih delavcev delovne orga-
nizacije in TOZD pa so razpoloženje
vseh udeležencev še bolj poživile.
Obujanje spominov na mlada leta, na
težavne razmere dela v preteklih de-
setletjih in tudi na prijetne trenutke,
ki smo jih doživljali, ko smo bili še
mladi, krepki in neuklonljivi zanese-
njaki, pa se je v vedno živahnejšem
ritmu vpletalo v naše pogovore.
In že je minil dan prijetnega sreča-
nja.
Ob izteku 1988. leta sicer tradicio-
nalnega srečanja MlP-ovih upokojen-
cev ni bilo. Za tako odločitev je bilo
prav gotovo več kot dovolj razlogov,
med drugim zlasti pomanjkanje ustre-
zno velikega in ogrevanega prostora,
pa tudi astronomskih cen gostinskih
storitev ne smemo prezreti.
Vendar pa MlP-ovi sodelavci niso
pozabili na nas, saj so nam k novole-
tni čestitki priložili tudi bon v vredno-
sti 20.000 dinarjev. Ni veliko, je pa
prav gotovo prijetno presenečenje.
Odločitev tistih bivših sodelavcev, ki
so tako pobudo dali in jo uresničili, je
prav gotovo preudarna. Za nas upo-
kojence tudi tako darilo pomeni izka-
zano pozornost in končno tudi pri-
spevek k družinskemu proračunu. In
kar je najpomembnejše, prijeten ob-
čutek, če \eš, da nisi pozabljen.
Vsem sodelavcem MlP-a želimo
srečno in uspešno novo leto 1989 vaši
hvaležni bivši sodelavci.
Ivan Krajnc
Novoletno srečanje
Krajevna skupnost Borisa Ziherla Ptuj je tudi letos or-
ganizirala prijetno srečanje krajanov, starih nad 70 let.
Teh je v tej krajevni skupnosti 134, zadnjega srečanja pa
se jih je udeležilo 44. To je sicer nekoliko manj kot prejš-
nje leto, vendar je temu precej pripomoglo vreme.
Letošnje srečanje je bilo že 6., združeno s srečanjem ob
novem letu. Prisotne je v imenu družbenopolitičnih orga-
nizacij KS pozdravil predsednik KK SZDL Valter Pliber-
šek in poudaril pomen teh srečanj ter zadovoljstvo tistih,
ki ta srečanja organizirajo, saj je trud poplačan s precejš-
njo udeležbo tistih, ki jim je to srečanje namenjeno. Priso-
tnim je zaželel srečno 1989 in jim izročil novoletne čestit-
ke, ki so jih izdelali učenci osnovne šole Maksa Bračiča
Cirkulane.
Starostniki so nato z zanimanjem prisluhnili zdravstve-
nemu predavanju dr. Henrika Žlebnika o boleznih srca in
ožilja. V razpravi so izpostavili predvsem težave starejše
generacije, ki jih ob vse pogostejših obolenjih tarejo pre-
cejšnji izdatki participacije za preglede in zdravila. Prav
gotovo bi kazalo s strani odgovornih bolj prisluhniti fi-
nančnim težavam posamezn.kcn, ki se zaradi previsokih
življenjskih stroškov ob nizkih pokojninah pogosto odpo-
vedo tudi nujnim zdravniškim pregledom in zdravilom.
V kulturnem programu so sodelovali najmlajši v KS —
Alenka, Marko in Andreja — s prijetnimi melodijami, še
posebej Marko, ki je že stari gost teh srečanj in ki z vese-
ljem raztegne svojo harmoniko.
Ob skromni zakuski, ki so jo pripravili člani komisije
za socialna vprašanja skupaj s člani krajevnega odbora,
so se o težavah starostnikov pogovarjali še predsednik
sveta KS, predsednik skupščine ter predsednik KO ZZB.
Prisotni so izrazili zahvalo vsem, ki so kakorkoli pomaga-
li pri organizaciji srečanja, z željo, da tudi v bodoče na
njih ne bi pozabili.
V dneh pred novim letom pa so člani komisije za soci-
alna vprašanja skupaj s funkcionarji KS obiskali tiste kra-
jane, ki se iz zdravstvenih razlogov srečanja niso mogli
udeležiti, pa tudi nekatere člane ZZB NOB.
Silva Razlag
STRAN 248 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ST. .3X
olajšava za prvo leto poslovanja v navedeno
omejitev ne všteva.
Olajšave po tem odloku se priznavajo pod
pogojem, da so poslovne knjige, ki jih je zave-
zanec dolžan voditi, vodene na način in po na-
čelih določenih s predpisom o načinu \odenja
poslovnih knjig oziroma evidenc.
48. člen
Izdatki za kulturne in lelesnokulturne name-
ne, če gre za organizirane oblike zbiranja sred-
stev, lahko znašajo največ do 20 za humani-
tarne namene pa največ do 40 "o enoletnega
poprečnega čistega osebnega dohodka zapo-
slenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji
v letu, za katero se davek odmerja s tem, da
skupni izdatki ne morejo presegati 40 "m enolet-
nega poprečnega čistega osebnega dohodka
zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Slo-
veniji v letu, za katero se davek odmerja.
Izdatki za reprezentanco se lahko priznajo v
višini največ do 0,8 "o od celotnega prihodka.
2. Davek v pavšalnem letnem znesku
49. člen
Davek v pavšalnem letnem znesku plačuje-
jo:
~ zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje iz 93.
člena zakona o davkih občanov.
— zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejav-
nost v odročnih krajih z manj kot 500 prebival-
ci in ne uporabljajo dopolnilnega dela več kot
enega delavca.
~ taksisti,
— zavezanci, ki dosežejo dohodek v vinoto-
čih,
— zavezanci, ki neposredno sprejemajo go-
ste na prenočevanje z zajtrkom v svojem go-
spodinjstNu ali prostorih za počitek oziroma
rekreacijo, če izpolnjuje pogoje iz 93. člena za-
kona o davkih občanov.
50. člen
Pavšalni letni znesek davka iz gospodarske
dejavnosti ne more biti nižji od 5 "» enoletnega
poprečnega čistega osebnega dohodka zapo-
slenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji
v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstav-
ka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza
odstotku od enoletnega poprečnega čistega
osebnega dohodka zaposlenih delavcev v go-
spodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu gle-
de na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslo-
vanja, način in kraj poslovanja, delovno spo-
sobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega
dela delavcev ali družinskih članov in sicer:
— vrsta dejavnosti oziroma predmet poslo-
vanja do 20 %
— način poslovanja (velikost in opremlje-
nost poslovnih prostorov ter stopnja avtomati-
ziranosti delovnega procesa), do 25
— kraj poslovanja, vezan na možnost prido-
bivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti
(mestna naselja, primestna naselja, druga večja
ali manjša naselja ter odročna in višinska nase-
lja), do 15 "o
— delovna sposobnost zavezanca, vezana
na možnost pridobivanja dohodka glede vrste
dejavnosti (starost in zdravstveno stanje) do
10 %
uporaba dopolnilnega dela delavcev ali
družinskih članov, 5 %.
51. člen
Zavezancem, ki se jim odmerja davek v pav-
šalnem letnem znesku in opravljajo gospodar-
sko dejavnost v obliki stalnega poklica se pav-
šalni letni znesek davka zniža, če vlagajo lastna
sredstva za namene opredeljene v 88. členu za-
kona o davkih občanov.
Pavšalni letni znesek davka se zniža do 60 %.
52. člen
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem let-
nem znesku, ki preživljajo mladoletne otroke
ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem
izobraževanju ali za delo nezmožne družinske
člane, se odmerjeni davek zniža za 5 "» za vsa-
kega takega člana pod pogojem, da letni doho-
dek na družinskega člana ne presega l()"ii po-
prečnega letnega čistega osebnega dohodka za-
poslenih delavcev v gospodarstvu \ SR Slove-
niji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki
in drugi dohodki, od katerih se plačujejo da\ki
ter pokojnine in to zavezanca ter vse družinske
člane gospodinjstva. Dohodki doseženi s sa-
mostojnim osebnim deloin, od katerih se od-
merja davek v pavšalnem letnem znesku, se
vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšal-
ni letni znesek po\eča s faktorjem 4. Katastrski
dohodek sc v letni dohodek \ključuje povečan
s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastr-
skega dohodka do narodnega dohodka zaseb-
nega kmetijstva \ merilu SR Slo\cnijc.
53. člen
Borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem let-
nem znesku, se pod pogoji iz 52. člena priznajo
davčne olajšave v višini do 10 "n od odmerjene-
ga davka.
54. člen
Za zavezance, ki plačujejo davek v pavšal-
nem letnem znesku, se smiselno uporabljajo
vse olajšave, ki veljajo za zavezance davka, od-
merjenega po dejanskem dohodku.
3. Davek po odbitku
55. člen
Davek po odbitku iz gospodarskih dejavno-
sti plačujejo zavezanci v odstotku od vsakega
posameznega kosmatega dohodka:
1. po stopnji 10 "ii
od dohodkov raznašalcev in prodajalcev ča-
sopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje
srečk in \plačil pri športni napovedi ter pri lo-
tu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov,
od dohodkov hidrometeoroloških opazoval-
cev, od provizij zastopnikov organizacij za var-
stvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naro-
čil za časopise, knjige, revije in podobno, od
dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem
del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od
dohodkov, doseženih z opravljanjem postran-
skih kmetijskih dejavnosti,
2. po stopnji I 5 "h
od dohodkov, doseženih s sprejemanjem go-
stov na prenočevanje z zajtrkom v svojem go-
spodinjstvu ali v prostorih za počitek oziroma
rekreacijo s posredovanjem agencij, registrira-
nih za to dejavnost in dohodkov izdelovalcev
suhe robe, ki opravljajo to dejavnost na podla-
gi priglasitve in dohodke dosegajo pri,organi-
zacijah združenega dela,
3. po stopnji 25 "n
od provizij poslovnih agentov in poverjeni-
kov, dohodkoN od zbiranja oglasov, od dohod-
kov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne
umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem
avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od
dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov,
doseženih s prodajo izdelko\ ročne izdelave, ki
jih ni možno šteti za izdelke domače ali umet-
ne obrti, niti uporabne umetnosti, če jih občan
izdeluje priložnostno,
4. po stopnji 40 "«
od dohodkov oseb, ki priložnostno opravlja-
jo storitve za organizacije združenega dela. dr-
žavne organe ter druge organizacije in skupno-
sti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem
del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s
predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za do-
hodke iz 1., 2. in 3. točke.
Olajšava v višini 50% od odmerjenega dav-
ka se prizna za davke po odbitku iz dohodkov
doseženih z organiziranim delom na domu, ki
jih dosegajo občani - člani kmečkih gospo-
darstev z manj razvitih območij občine.
56. člen
Plačila davka po odbitku so oproščeni do-
hodki, kijih dosegajo občani z zbiranjem mle-
ka in pre\o/i mleka do zbiralnih mest, z zbira-
njem odpadnega materiala, s pluženjem snega
za krajevne skupnosti, dohodki, ki jih dosežejo
invalidi s 100 ".telesno okvaro, osebe, ki so iz-
gubile vid, duševno bolne in duševno prizadete
osebe, če opra\ Ijajo ročna dela preko organiza-
cij združenega clela, dohodki, doseženi z opra-
vljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge
skupnosti s področja kmetijstva, z obiranjem
hmelja, sadja in spravilom kmetijskih pridel-
kov ter opravljanjem kmetijskih del, dohodki,
ki jih dosežejo občani, ki delajo doma pletar-
ske izdelke i/ šibe za organizacije združenega
del ain dohodki, doseženi z zbiranjem podat'-
kov za statistična raziskovanja, določena /
zveznimi in republiškimi predpisi.
VI. DAVI K OD DOHODKA IZ POKLI-
C NIH DlJAVNOSTl
57. člen
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
(v nadaljnem besedilu: davek i/ poklicnih de-
javnosti) se odmerja:
1. po dejanskem dohodku
2. v pavšalnem letnem znesku
3. v odstotku od posameznega kosmatega do-
hodka (davek po odbitku).
1. Davek po dejanskem dohodku
58. člen
Davek iz poklicnih dejavnosti po dejanskem
dohodku se odmerja od ostanka čistega do-
hodka v višini:
32 "m zavezancem, ki opravljajo poklicno
dejavnost kot osnovni poklic,
— 10 "ii zavezancem, ki opravljajo poklicno
dejavnost, ki je posebnega družbenega pomena
in
- 37 "ii zavezancem, ki opravljajo poklicno
dejavnost kot postranski poklic.
Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti
po dejanskem dohodku, ki opravljajo poklicno
dejavnost kot osnovni poklic, se smiselno pri-
znajo davčne olajšave, ki veljajo za zavezance
davka iz gospodarskih dejavnosti po dejan-
skem dohodku.
2. Davek v pavšalnem letnem znesku
59. člen
Davek v pavšalnem letnem znesku se odmer-
ja zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje 110. čle-
na zakona o davkih občanov.
Pri odmeri pavšalnega letnega zneska se
smiselno uporabljajo kriteriji iz 50. člena tega
odloka.
Pavšalni znesek davka ne more biti nižji od
2 % enoletnega poprečnega čistega osebnega
dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v
SR Sloveniji v preteklem letu.
60. člen
Zavezancem, ki opravljajo poklicno dejav-
nost v obliki stalnega poklica in se jim odmerja
davek v pavšalnem letnem znsku, se pavšalni
letni znesek davka zniža, če vlagajo lastna
sredstva v občini Ptuj za namene opredeljene v
88. členu zakona o davkih občanov. Pavšalni
letni znsek davka se zniža do 60 %.
61. člen
Pri odmeri davka iz poklicnih dejavnosti v
pavšalnem letnem znesku se smiselno upora-
bljajo davne olajšave, ki veljajo za zavezance
davka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem
letnem znesku.
3. Davek po odbitku
62. člen
Davek po odbitku plačujejo zavezanci po
stopnji 40 %.
63. člen
Davka po odbitku so oproščeni dohodki, ki
jih dosegajo prevajalci za gestikovni jezik, do-
hodki doseženi z opravljanjem poklicnih de-
TEDNIK - 12- januar 1989
IZ NAŠIH KRAJEV - 9
KOŠARKA
Pomurje—Ptuj 101:102
Ptujčani so proti Pomurju igrali brez bratov Kotnik in Sulica. Na
tekmi se je poškodoval še Marčič, zato so v drugem polčasu zaigrali
tudi kadeti: Kostanjevec, Debeljak, Arnuš in Rojko.
Z borbeno igro skozi vso tekmo so si Ptujčani uspeli zagotoviti
minimalno zmago in s tem tudi teoretično uvrstitev v sklepni del tek-
movanja za uvrstitev v enotno slovensko košarkarsko ligo.
Koše za Ptujčane so dosegli: Cabrijan 31, Ploj 25, Damiš 23,,
Vlah 8, Marčič 7, Filipič 4 in Kostanjevec 4. j
Miklavž-Ptuj 70:71
v predzadnjem kolu drugega dela prvenstva v II. SKL — vzhod
so Ptujčani v gosteh dosegli minimalno zmago nad ekipo Miklavža in
si s tem zagotovili prvo mesto v ligi.
Kljub odsotnosti Sulica, Ploja in Marčiča je na tej tekmi prišla
do izraza velika razlika v kakovosti obeh moštev. Vso tekmo sta do-
bro igrala učinkovita Damiš in Cabrijan, v drugem polčasu pa je-
predvsem v obrambi dobro zaigrala §oda. Za borbeno in agresivno
igro v obrambi in napadu je treba pohvaliti tudi druge igralce.
Koše za Ptujčane so dosegli: Damiš 21, Cabrijan 19, Robert Ko-
tnik 14, Miran Kotnik I I in .Soda 6.
V soboto ob 17. uri se bodo v dvorani Center ptujski košarkarji
pomerili z ekipo Flektre iz Šoštanja.
MG
MALI NOGOMET
Tretje mesto kluba malega
nogometa Poetovio
v Celju je bil v dvorani Golovec končan slovenski revialni pokal SRP —
88. Člani Športnega društva Jože Potrč-Klub malega nogometa Poetovio so po
celoletnih dobrih rezultatih bili na sklepnem turnirju slovenskega revialnega
pokala, ki se ga je letos udeležilo 54 ekip iz vse Slovenije.
Pravico do nastopa v finalnem delu je imelo le 12 najboljših ekip. To so bi-
le: Radvanje-Maribor, Barakuda-Ljubljana, Partizan Križevci, KMN Peto-
vio — Ptuj, Mobografika — Ljubljana, Kremenčkovi- SI. Gradec, Mercator —
Ljubljana, Penaizvezdaš - Celje, Agro—Voličina, Gradbeništvo Demič—
Titovo Velenje, Surovina-Branik—Talci —Maribor in 8. oktober ~ Titovo Ve-
lenje.
Prvo mesto je zasedla ekipa Batakuda iz Ljubljane, ki je v finalu premaga-
la ekipo Radvanj iz Maribora s 4:2. V borbi za tretje mesto sta se pomerili ekipi
Mercatorja iz Ljubljane in malonogmetni prvaki občine Ptuj. Zmagali so Ptuj-
čani s 4;J in tako zasluženo osvojili tretje mesto, kar je po tretjem mestu na re-
publiškem prvenstvu v Škofji Loki tudi največji uspeh ptujskega malega nogo-
meta nasploh. Tako je po pni izjemno uspešni sezoni ekipa Poetovie v tem letu
osvojila na različnih tumirjih 21 pokalov in postavila piko na i s tretjim mestom
v Celju ter uspešno končala leto 1988. Moramo pohvaliti vse igralce, posebej pa
še izjemnega vratarja Ivana Vesenjaka in razpoložene strelce Dušana Ramšaka
in Tomija Emeršiča, ki je bil na celjskem turnirju tudi najboljši igralec in je s
svojo igro navdušil ter zasenčil tudi takšne mojstre, kot so zidan, Celinger, Sket
in Ubavič.
K. F.
Judoklub Gorišnica tretji v Slovenski Bistrici
v soboto in nedeljo je bil v Slovenski Bi-
strici tradicionalni turnir za pokal pohorske-
ga bataljona. Oba dneva seje na blazinah po-
javilo okrog 300 tekmovalcev iz 17 klubov.
V soboto so se v mali telovadnici pomerili
člani iz 14 klubov. Tekmovali so skoraj vsi
najboljši slovenski judoisti. Reprezentanti
Cuk, Očko, Fabijan, Leščak in Petrič so zo-
pet dokazali, da so razred zase, saj so brez
večjih naporov gladko opravili s svojimi nas-
protniki in vsi prepričljivo osvojili prva me-
sta.
Člansko ekipo Gorišnice je zastopalo 5
tekmovalcev in vsi so pokazali dobre borbe.
Pokal je kot najboljša ekipa prejel Impol z 39
točkami, druga je bila Olimpija z 12 točkami,
tretji Ivo Reya iz Celja z 9 točkami, četrta
Drava s 3 točkami, peto mesto z 2 točkama
pa je skupaj z mariborskim Železničarjem os-
vojila mlada ekipa Gorišnice. Člansko ekipo
Gorišnice sta sestavljala dva mlajša mladin-
ca, dva mladinca in član. Medalji za tretji
mesti sta dobila Mitja Kostevc v kategoriji
do 60 kg in Jože Marin v kategoriji do 78 kg.
Miran Plošenjak in Jože Gojčič pa sta se bo-
rila za medalje in osvojila odlični peti mesti.
V nedeljo pa so se v konkurenci 17 ekip
pomerili mlajši mladinci in pionirji.
Pionirji so se pomerili v II kategorijah;
ker pa je imela ekipa Gorišnice tekmovalce
le v štirih kategorijah, ni mogla računati na
kak večji uspeh, čeprav so v vseh štirih kate-
gorijah osvojili medalje. Iz Gorišnice so naj-
več pokazali Tadej Žnidarič, ki je bil prvi v
kategoriji do 28 kg, Fabijan Kovačec je pre-
magal vse svoje nasprotnike v kategoriji do
46 kg. Drago Cvetko in Damir Kokot pa sta
v svojih kategorijah osvojila odlični 3. mesti.
Pri pionirjih je največ točk nabrala ekipa
Branika — skupaj 22, druga je bila Drava s
15 točkami, tretji Ivo Reya s 14 točkami, četr-
ta pa Gorišnica z 12 točkami.
Mlajši mladinci so se pomerili v 10 katego-
rijah, mladinci Gorišnice pa so imeli svoje
predstavnike v petih. Tudi pri mlajših mla-
dincih je bila ekipa Impola najboljša s 25 to-
čkami, Bežigrad je bil drugi s 16, tretja pa
Gorišnica s 15 točkami. Za Gorišnico so tek-
movali Damijan Petek, ki je v kategoriji do
64 kg najprej opravil z več nasprotniki, nato
pa v povsem enakopravni borbi izgubil od
Vučine iz Impola in osvojil peto mesto. Raj-
ko Muršič je bil odličen drugi v kategoriji do
70 kg, Miran Kovačec je v veliki konkurenci
v kategoriji do 77 kg osvojil sedmo mesto, Jo-
že Marin in Miran Plošenjak pa sta zopet do-
kazala, da sta v svojih kategorijah v Sloveniji
najboljša. Tretji mesti sta osvojila tudi Slav-
ko Plošenjak v kategoriji do 85 kg in Tonček
Plošenjak v kategoriji nad 85 kg.
V skupnem seštevku točk z obeh tekmo-
vanj je judoklub iz Gorišnice dosegel tretje
mesto, saj sta ga po točkah premagala le Im-
pol, ki je imel 77 točk, in Ivo Reya iz Celja,
ki je imel 34 točk, Gorišnica je imela 29 točk,
sledila pa ji je Olimpija iz Ljubljane s 26 to-
čkami. Tretje mesto v konkurenci članov.
,-DRAVA-
Med pionirji je Koletnik zmagal v katego-
riji do 31 kg, Gregorec in Petek sta bila v svo-
jih kategorijah druga (do 60 in nad 67kg),
Munda pa v kategoriji do 34 kg tretji. V član-
skih kategorijah so tretja mesta osvojili Po-
lajžer. Letanja in Murko.
I. k.
pionirjev in mladincev pa je dokaz, da se v
Gorišnici razvija klub, ki že sedaj igra vidno
vlogo v slovenskem judu. Ce pa pomislimo
na starost tekmovalcev, se bo v bodočnosti
prav gotovo pojavil tudi na precej višjih me-
stih.
Miran Petek
10 — ZA RAZVEDRILO
12.
januar 1989 - TEDNIK
TEDNIK - 12. januar 1989
OGLASI IN OBJAVE - 11
OLIMPIJEC RUDI
KOCMUT Z GIBINE
)}S tekom premagujem svojo tolezemt
Takoj po lanskih 19. olimpijskih
igrah so v korejskem Seulu potekale
tudi 8. paraolimpijske igre,-ki so se
jih v dneh od 15. do 24. oktobra ude-
ležili številni športniki invalidi iz
vsega sveta. Med 32 udeleženci iz Ju-
goslavije je bil tudi 21-letni Rudi
Kocmut z Gibine 13 pri Vitomarcih,
ki je osvojil v teku na 1.500 m srebrno
medaljo. Za ta njegov uspeh smo žal
izvedeli šele konec lanskega leta čisto
po naključju in brž smo ga obiska-
li.
Sivo nedeljsko jutro ni dalo slutiti
predprazničnega novoletnega razpo-
loženja, ko sem se z našo službeno
katrco prebijal od hiše do hiše naprej
od Vitomarcev in spraševal po Koc-
mutovih na Gibini. Za Rudija so sli-
šali, pa tudi tekati so ga že večkrat vi-
deli, vendar je minilo nekaj časa, pre-
den so mi pri /hiralnici mleka lahko
pokazali proti vrhu. Tista hiša desno,
tam bolj na samem, tista je Kocmuto-
va . ..
Čeprav je bilo snega le zaslab vzo-
rec, sem na vrhu razločno videl stopi-
nje športnih copat, ki so vodile do hi-
še in nazaj. Brnenje avtomobila so
kmalu zaslišali tudi stanovalci in na
pragu meje pričakal postaven mlade-
nič. »Bo že prav,« je odvrnil, ko sem
ga povprašal za Kocmutovega Rudi-
ja, »to sem jaz.«
V topli izbi nama je njegova mama
brž pripravila prostor. Tista uvodna
pojasnjevanja so bila kmalu za nama
in beležnica se je začela polniti.
»Čeprav že od rojstva boleham za
cerebralno paralizo, se že od osnovne
šole dalje aktivno ukvarjam s špor-
tom. Resneje sem začel tekmovati v
atletiki šele pred dobrimi petimi leti,
za kar se moram zahvalili predvsem
svojemu takratnemu učitelju telovad-
be tovarišu C ankarju. Najboljše re-
zultate sem dosegel v teku. V začetku
sem se omejeval na krajše proge —
do 400 m, pozneje pa sem opazil, da
mi bolj ležijo daljše. Tako danes tek-
mujem v glavnem na srednjih in dol-
gih tekaških progah«
Kdaj si postal reprezentant Jugo-
slavije?
»Dobrih pet let je tega. Tako sem
nastopil že na 7. paraolimpiadi v
Nevv Yorku leta 1984, na svetovnem
prvenstvu v Belgiji predlani, lani pa
na neuradnem svetovnem prvenstvu v
Parizu in seveda na 8. paraolimpiadi
v Seulu.«
In kakšne so bile posamezne uvrsti-
tve?
»Nepozabna je moja prva olimpij-
ska medalja. Dosegel sem jo na olim-
pijskih igrah v Nevv Yorku s prvim
mestom v teku na 400 m, kjer sem do-
segel tudi nov svetovni rekord. Sicer
pa sem bil tam še sedmi v teku na
100 m, medtem ko sem bil v teku na
200 m diskvaliTiciran. Tudi na svetov-
nem prvenstvu v Belgiji sem leta 1986
osvojil dve medalji: zlato za prvo me-
sto v teku na 800 m ter srebrno v teku
na 1.500 m. V Parizu sem pritekel pr-
vo mesto v disciplini 500 m, medtem
ko sem na 800 m dosegel drugo me-
sto.«
Vrhunec vseh tvojih tekmovanj pa
je bila zagotovo udeležba na osmi pa-
raolimpiadi v Seulu?
»Res je, priprave so bile dolge in
temeljite. Ves prosti čas sem žrtvoval
za treninge. Na dan sem pretekel oko-
li 20 km in sedaj lahko mirno rečem,
da sem odšel v Seul dobro pripra-
vljen. To seje pokazalo tudi v rezulta-
tu, saj sem v izredno hudi konkurenci
dosegel odlično drugo mesto v teku
na 1.500 m in si s tem prislužil srebr-
no medaljo. Imel sem priložnost še za
eno srebrno medaljo, saj sem v teku
na 800 m pritekel na cilj prav tako
drugi, vendar sem bil zaradi prehitre-
ga prehoda v notranjo progo diskvali-
ficiran.«
Kljub vsemu je tvoja uvrstitev v
Seulu odlična. Za to so te ^ecembra
lani v Murski Soboti proglasili tudi za
športnika leta, kajne?
»Zelo sem bil presenečen, ko sem
izvedel, da sem v anketi izbran za naj-
boljšega športnika Pomurja, saj sem
tako prvi športnik-invalid, ki je dobil
največ glasov. Veliko mi pomeni to
priznanje in same proglasitve zlahka
ne bom pozabil, saj je bila prireditev
na vrhuncu, pa tudi klepet z drugimi
športniki mi bo še dolgo ostal v spo-
minu. Sicer pa je sedaj tako: zaposlen
sem kot tv mehanik v EIradu in med
tednom živim v Radgoni, kjer imajo
do mene izredno razumevanje. Tako
sem predlani dobil svojega trenerja,
kajti strokovnost pri mojih treningih
je sedaj nepogrešljiva«
Ob tvoji vztrajnosti so uspehi veli-
ki, zato si videl že toliko sveta. Kdo
pa ti pravzaprav pomaga, da se lahko
udeležiš tekmovanj po svetu'.'
»Vsa moja tekmovanja financira
Zveza za rekreacijo invalidov Jugo-
slavije, ki ji seveda primanjkuje de-
narja. To se kaže v vse manjšem števi-
lu udeležencev na pomembnejših tek-
movanjih. Zato je borba za obstoj v
državni reprezentanci kar huda.«
In kakšni so tvoji športni načrti v
novem letu 1989?
»Predvsem si želim zdravja, da se
moja bolezen ne bi poslabšala. Vse
najboljše pričakujem od udeležbe na
tradicionalnem tekmovanju v Noth-
inghamu za pokal Robina Hooda,
kjer se bodo letos zbrali najboljši
športniki-invalidi, oboleli za cerebral-
no paralizo, iz vsega sveta. Veliko
bom treniral, še bolj načrtno in stro-
kovno, saj imam sedaj za to dovolj
možnosti. Močno pa si želim, da bi
čez štiri leta lahko spet sodeloval na
olimpijskih igrah v Barceloni.
Zavedam se vseh težav, ki me lah-
ko doletijo. Sem spastik s poškodova-
no desno stranjo telesa, kar se pri hoji
skorajda ne opazi. Pri tekih in večjih
obremenitvah pa je to že kar vidno in
obremenjujoče. V desni nogi mi
zmanjkuje moči, pa tudi koordinacija
z rokami je neenaka, saj prihaja do
aritmije in vse ravnotežje je s tem po-
rušeno. A volja me drži pokonci.
Rudi Kocmut s srebrno medaljo z 8. paraolimpiade v Seulu, doseženo
oktobra lani.
(Poto: M. Ozmec)
vztrajam in se spodbujam, zato vsak
svoj uspeh v sebi sprejmem kot veliko
zmago nad samim seboj in nad svojo
boleznijo...«
Tu nekje sva tisti uradni del razgo-
vora z Rudijem sklenila. In zdi se, da
je bilo to ob najbolj pravem trenutku,
kajti vsa njegova prizadevanja in
uspehi so zares ena sama velika zma-
ga nad boleznijo. Atletika je trenutno
njegova največja ljubezen, deli pa jo z
ljubeznijo do svoje požrtvovalne ma-
tere in do svoje rojstne hiše, kamor
zahaja ob prostih dnevih in prazni-
kih. V hlevu jima je v veselje ducat
koz, pa nekaj kokoši na dvorišču in
pes čuvaj. Ni kaj, čisto povprečna slo-
venskogoriška domačija in redki so
ljudje, ki vedo, da v njej biva športnik
mednarodnega razreda Rudi Koc-
mut. Zaželimo mu obilo zdravja in
osebne sreče, pa seveda, da bi se nje-
gove želje po uspehih na tekmi v
Nothinghamu in čez dobra tri leta v
Barceloni uresničile.
M. Ozmec
Vremenska napoved
7?! iRtfl 1989
Do okrog 15. januarja bo razmeroma toplo in suho. Po tem času
bodo nastopile ohladitve, ki bodo trajale vse do okrog 5. februarja.
Vmes je v zadnji tretjini meseca pričakovati še snežne padavine. Po 5.
februarju se bo nekoliko otoplilo in pričelo bo snežiti. Nato bo vreme
do okrog 14. februarja razmeroma lepo z nižjimi nočnimi temperatu-
rami. Ohladilo se bo ponovno po 14. februarju in bo hladno okrog 10
dni. Okrog 25. februarja se bo otoplilo in sneg bo pobralo že konec
februarja. Marec bo prvi dve tretjini lep in topel. Zadnja tretjina bo
hladnejša in tudi snežilo bo. April bo skisan in hladen. Tudi majbo v
prvi polovici še skisan, v drugi pa nekoliko lepši. Junij bo na začetku
spremenljiv, nato pa lep. Zadnji teden junija pa bo že pravo poletje.
Julij bo razen ob nevihtah vroč. Najbolj vroče bo prvi in zadnji teden.
Začetek avgusta bo tudi vroč, vendar z nevihtami. Nato bo temperatu-
ra znosnejša, brez večjih padavin. Zadnji teden avgusta bo ponovno
nastopila vročina. Konec avgusta in v začetku septembra bodo pada-
vine in ohladilo se bo. Indijansko poletje bo nastopilo po 20. septem-
bru. Zadnje dni septembra bodo že padavine. Oktober pa bo v začet-
ku in ob koncu deževen. Drugače pa bo še kar lep, vendar bolj hladen
in vetroven. November bo v prvi polovici hladen, v drugi pa lepši in
toplejši. Padavine bodo okrog 28. Prva polovica decembra bo tudi
hladna. Sneg je pričakovati že kar na začetku meseca. Okrog 20. de-
cembra bodo otoplitve in konec decembra še sneg.
Za kmetijstvo bo letošnje vreme ugodno, le spomladanska setev
bo bolj težavna.
Lep pozdrav!
Franc Jeromel
Izid žrebanja novoletne
nagradne križanke
Kot smo zapisali v novoletni številki Tednika, je bilo v ponede-
ljek 9. januarja, v studiu radia Ptuj med oddajo opravljeno javno ra-
dijsko žrebanje rešitev nagradne križanke Emone — Merkurja iz Ptuja.
Tudi tokrat je bil odziv med bralci Tednika oziroma reševalci križan-
ke zelo velik, saj smo prejeli skupaj 610 rešitev oziroma izpolnjenih
kuponov. Žal so bila štiri gesla nepravilna, vseh drugih 606 reševalcev
pa je zapisalo pravilno geslo: PETINTRIDESET LET MERKURJA.
Žreb smo opravili ob prisotnosti predstavnika Emone Merkur-
ja, Petra Gasparija, sreča pa je bila tokrat naklonjena temle reševal-
cem: I. nagrado v znesku 100.000. din prejme Darja Purg iz Lešja
21 a pri Majšperku; 2. nagrado v znesku 50.000. din prejme Darin-
ka Zemljarič iz Nove vasi 5 pri Markovcih; 3. nagrado v znesku
40.000. din prejme Angela Habjanič iz Lancove vasi 39, Videm pri
Ptuju; 4. nagrado v znesku 30.000. din prejme Mojca Mar iz Me-
zgovec 5, Tomaž pri Ormožu; 5. nagrado v znesku 20.000.— pa prej-
me Jože Ropič iz Sturmovcev 3, Videm pri Ptuju. Vsem iskrene čestit-
ke. Nagrade prejmete po pošti. Vsem drugim pa prihodnjič več sreče.
OM
ČRNA KRONIKA
TRAGEDIJA PRI CIRKOV-
CAH
V torek, 27. decembra, okoli
petih popoldne je prišlo na magi-
stralni cesti pri Cirkovcah do hu-
de prometne nesreče, ki je tragi-
čno prizadela dve družini. Dušan
Frangež iz Starošinec 46 a je z
osebnim avtomobilom peljal svo-
jega sina, 9-letnega Dušana, na
šolsko prireditev ob prihodu
dedka Mraza v Cirkovce. V avto-
mobilu je bila tudi Dušanova se-
strična, 7-letna Petra Frangež iz
Brunšvika, ki se je tudi želela
udeležiti   novoletne   prireditve.
Do nesreče je prišlo v križišču,
ko je Dušan Frangež pripeljal po
cesti iz Starošinec in zavil na ma-
gistralno cesto, a ni ustavil. Trčil
je v tovornjak, s katerim se je po
prednostni cesti pripeljal Marjan
Dečman, Selška 19, Ptuj. Ob tr-
čenju je osebni avto odbilo še v
drog električnega omrežja. Oba
otroka sta bila hudo poškodova-
na. Težave so nastale še z rešil-
nim avtomobilom. Prišel je le
eden in po 45 minutah deklico
odpeljal v mariborsko bolnišni-
co; tam je kmalu umrla. Isti reši-
lec je potem odpeljal v maribor-
sko bolnišnico še hudo ranjene-
ga Dušana. Prometna nesreča je
pretresla ljudi v širši okolici.
ZANESLO GA JE PRI PREHI-
TEVANJU
V bližini vasi Borovci je 28.
decembra ob 18. uri Franc Hol-
car, Moškanjci 29, z osebnim av-
tomobilom začel prehitevati
osebni avto, ki ga je vozil Zdrav-
ko Cestnik iz Ravne ulice 5 v
Mariboru. Pri prehitevanju je
Holcarjev avto zaneslo in se je
zaletel v Cestnikovega. Od tam
je Holcerjevo vozilo vrglo s ceste
in se je prevrnilo. Voznik je pa-
del iz avta in hudo ranjenega so
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
UMRLA V BOLNIŠNICI
Med vožnjo po magistralni ce-
sti iz Hajdine proti Maclju je 29.
decembra zvečer voznik osebne-
ga avtomobila Branko Kraguljac
iz Gline pri Podlehniku nenadno
zapeljal na levo stran ceste in si-
lovito trčil v osebni avto, s kate-
rim seje naproti pripeljal Dušan
Dejanovič iz Pančeva. Voznika
obeh avtomobilov sta bila hudo
poškodovana, prav tako žena pr-
vega voznika Nada Kraguljac.
Vse tri so prepeljali v ptujsko
bolnišnico; tam je Nada nasled-
nje jutro umrla.
OSEBNI AVTO V PEŠCA
Na Poljski cesti v Ptuju je 29.
decembra zvečer voznik osebne-
ga avtomobila Albert Brenkovič
s Spodnje Hajdine z vozilom za-
del pešca Janeza Mikšo iz Obre-
za, ki je prišel naproti po levi
strani ceste. Pešec je padel, se
hudo ranil in so ga prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
TRCENJE V MEGLI
V četrtek, 5. januarja, zgodaj
zjutraj, nekaj po 4. uri, sta na
magistralni cesti blizu Podlehni-
ka trčila osebna avtomobila, ki
sta jih vozila Duško Vojinovič iz
Prahova, sicer na začasnem delu
v Avstriji, in Vlado Šundič iz
Mladenovca. Pri trčenju sta bila
voznik Vojinovič in njegova so-
potnica Jasna Obradovič hudo
poškodovana, voznik Vojinovič
in njegova sopotnica Jelenka Va-
lentina pa lažje. Vse so prepeljali
v ptujsko bolnišnico. Pri ogledu
kraja nesreče so organi prometne
varnosti upravičeno sklepali, da
je prišlo do trčenja zaradi slabe
vidljivosti, saj je bila tisto jutro
gosta megla. Zaradi te prometne
nezgode je bila zagorska magi-
strala zaprta nekaj nad eno uro,
promet pa je tekel po obvoznici.
FF
osebna kroMka
Rodile so:
Silva Kodrič, Spuhlja 18 —
Tajo; Marjana Auer, Križni Vrh
15 — Anjo; Marija Zorko, Grlin-
ci 30 — Anito; Milena Belšak,
Gorišnica 58 — dečka; Cecilija
Jerebic, Moravci 136 — dečka;
Marjeta Ciglenečki, Arbajterjeva
3 — Donata; Renata Klarič-Te-
tičkovič, Kraigherjeva 5 — Na-
stasijo; Jožica Janežič, Pušenci
11/a — Mitja; Štefka Šegula,
Litmerk 49 — Silva; Natalija Vo-
grinec, Sp. Hajdina 19 — dečka;
Brigita Lovrec, Kukava 67 —
Kristijana; Emica Kocjan, Her-
manci 55 — dečka; Ivanka Sok,
Zam.ušani 55 — dečka; Vesna
Močn[k, Krempljeva 4 — dečka;
Jelka Šori, Kicar 83 Manuelo;
Margareta Vidovič, Sp. Leskovec
26 — dečka; Neža Verdenik,
Majšperk 91 — Petra; Danica
RašI, Spuhlja 134/b — deklico;
Majda Plohi, Sakušak 9 — de-
čka; Darja Ambrožič, Ziherlova
pl. 5 — dečka; Džurdža Mere,
Cesta Olge Meglic 18 — Denija.
Od L jan. 1989 dalje:
Vilma Nedeljko, Trnovska vas
13 — dečka; Alojzija Žunkovič,
Hajdoše 2/a — Ivano; Marija
Drevenšek, Žetale 109 — Marti-
no; Mojca Jaušovec, Juršinci 51
— Mateja; Marjeta Kosi, Ul. B.
Kraigherja 7 — dečka; Terezija
Gašparič, Nova vas 122 — dekli-
co; Sanda Zajšek, Pobrežje 17/a
~ dečka.
Poroke — 31. dec. 1988.
Franc Štumberger, Nova vas
pri Ptuju 104/a, in Ljubica Baga-
rič, Dornava 10; Anton ŠamperI,
Spuhlja 62, in Ksenija Caučevič,
Spuhlja 62; Rajko Voglar, Prista-
va 39, in Dragica Meznarič, Me-
je 22; Franc Krajnc, Hum pri
Sutli 178, in Dragica Krajnc,
Limbuš, Pri Pošti 12; Bert Kuzič,
Vinkovci, Splitska 39, in Majda
Zakelšek, Mlinska 11; Darko
Galun, Prvenci 2, in Silva Šmi-
goc, Stojnci 119/a; Gorazd Jako-
mini, Ziherlova pl. 19, in Katari-
na Feguš, Sedlašek 12.
Poroke 7. jan. 1989.
Stanislav Bele, Kočice 65, in
Majda Vtič, Dol pri Stopercah 7;
Peter Pribožič, Gorica pri Razte-
zu 6, in Darja Korošec, Ormoška
89.
Umrli so:
Marija Vratič, Skorba 45, roj.
1903, umrla 24. dec. 1988; Alfred
Mere, Zagrebška 62, roj. 1927,
umrl 23. dec. 1988; Alojz Marin,
Gorišnica 132, roj. 1932, umrl 25.
dec. 1988; Viktor Caf, Vintarovci
72, roj. 1936, umrl 26. dec. 1988;
Jakob Majcen, Prerad 57, roj.
1917, umrl 26. dec. 1988; Franči-
šek Novak, Cesta na Njiverce 19,
roj. 1919, umrl 26. dec. 1988;
Barbara Dvanajščak, Ormož, Ži-
grova 6, roj. 1910, umrla 24. dec.
1988; Janez Muršec, Dornava
126, roj. 1910, umrl 27. dec.
1988; Franc Pintarič, Zamušani
39, roj. 1906, umrl 28. dec. 1988;
Katarina Brenčič, Žabjak 36, roj.
1907, umrla 29. dec. 1988; Jožef
Pulko, Slovenja vas 13, roj. 1931,
umrl 3. jan. 1989; Leopold Pla-
nine, Dom upok. Ptuj, roj. 1906,
umrl 31. dec. 1988; Neža Bub-
njar. Gomila 18, roj. 1913, umrla
1. jan. 1989; Drago Kirbiš, Dra-
ženci 42, roj. 1967, umrl 3. jan.
1989; Angela Štumberger, Cesta
na Njiverce 15, roj. 1929, umrla
30. dec. 1988; Marija Petek, Cve-
tkovci 63, roj. 1929, umrla 6. jan.
1989; Rozalija Zelenjak, Sestrže
61, roj. 1929, umrla 30. dec.
1988; Franc Roškar, Grabšinci
25, roj. 1921, umrl I. jan. 1989;
Rudolf Arnejčič, Kidričevo, B.
Kraigherja 14, roj. 1919, umrl 6.
jan. 1989; Ivan Rajh, Trgovišče
37, roj. 1914, umrl 5. jan. 1989;
Marta Noterzberg, Podgorci 61,
roj. 1943, umrla 8. jan. 1989;
Ana Skaza, Slovenja vas 23, roj.
1911, umrla 8. jan. 1989.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec in
Nataša Vodušek ter novinar-
lektor Jože Šmigoc. Uredni-
štvo in uprava: Radio-Tednik,
telefon: (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 50.000 dinarjev, za tuji-
no 80.000 dinarjev. Žiroračun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, tozd Mari-
borski tisk, Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v pro-
metu je TEDNIK uvrščen med
proizvode, za katere se te-
meljni davek ne plačuje. _