Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! Americ % IMO! Ameriška domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER | Serving 1n Ohio and Nationwide, over 200,000 American-Slovenians Vol. 98 - No. 33 (USPS 024100) AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 15, 1996 ISSN Number 0164-68X 60C Slovenian Gymnast Impresses Clinton Those who stayed with the extended opening ceremony of e recently concluded Olym-P‘c Games in Atlanta on tele-^Slon saw toward the end of . e ceremony both the arrival jn the stadium of the Slovene eam and the presentation of a ■dumber of Olympic heroes tr°m past games. The oldest living gold medal •niter, 97-year-old Leon Stu-eJ of Maribor, Slovenia, j.rew an enthusiastic response tL0ln t^le audience and from 5 other Olympic athletes en he bounded onto the atform. Television cameras Q°wed President and Mrs. a'nton applauding warmly •he television commenta-r noted that Mr. Štukelj not stvi maintains an active life-e but still regularly does chin-ups. ln the current (August 12) mUe of The New Yorker pa8azine, writer George lrnpton recounts a day he atent w‘th President Clinton (L ® Atlanta Olympics and in„.P‘ane r^e back to Wash-C0Ur°n’ T).C. During the Cli ^ t^le*r conversation, kelnton mentioned Mr. Stu- Tlini narrat>ve quoted by Pton in the article went as •oilows: tomlmpt0n writes: “He (Clin' jnK ®sPecially enjoyed watch- •he e ^'ytttP'c heroes from ‘A ?aSt paract‘ng on the stage. !O0f peoPle UP there 1 Great 1 Very appropriate. c0Ur Lou8anis, who dealt so loved8e°USly With his H-1^- 1 °1(1 a t*le n‘nety-seven-year-veni yirinast> from where, Slo- cin0 ^ you see him dan-8 around?- °> I missed that,’ I say. Go«lash B dinn G°Ulash ar urd"er WUl be he fitd y’ SePt. 7 for inthe6^"’ Ppm- Mass).' y°u k? 'S JU| Reta n°W Von' P punds- s 3 by s Project No. l69Joseph Do ^iiab rthna C|ack Vs, ° “‘The president of the Olympics, Juan Antonio Samaranch, was sitting with me, and he said that this ninety-seven-year-old gymnast can sit in a chair and with his arms lift himself up out of his seat with his legs parallel to the ground.’ “The President demonstrates, hoisting himself a few inches up off his chair, his legs straight out. ‘“Wow,” I say, not sure whether my enthusiasm is directed toward the President’s ability to do this or the ninety-seven-year-old gymnast’s. Probably both.” • This is just a small fragment, to be sure, but it is one more positive mention of Slovenia in the consciousness of President Clinton. Especially during this election year, it is likely there will be more speh opportunities open t(/Slovene Americans to bring toThe attention, however momentarily, of Clinton and republican candidate Bob Dole Slovenia’s name. Just one example: The U.S. Congress currently is considering a law regarding the expansion of Nato, in which Slovenia is for the first time mentioned as one of the newer and newly-independent states of Central and Eastern Europe that has made enough progress toward demperatization and civilian control of the military to be considered for membership. Up’ to now, three such countries have been so regarded: Poland, the Czech Republic and Hungary. ‘ The U.S. Senate passed a bill including Slovenia in this category. The House of Representatives, however, passed a bill that did not include Slovenia. Because of this and other differences in the two bills it is necessary for the House and Senate to create a conference committee which must reconcile the differences. Once that is done, after the current Congressional recess is over, each body must again vote separately to approve the exact same bill. Only then will it go to the White House for President Clinton’s signature. There is a two-pronged need for those who support the idea of Slovenia eventually joining Nato. The conferees from the Senate side need to be urged to support retention of Slovenia as one of the leading candidates for Nato expansion, while the House conferees need to be persuaded to support that idea. American Home readers are urged to write their Congressman and Senators in behalf of Slovenia, if they support this proposal. Frequent American Home Slovene section contributor Paul Borštnik addresses this topic in today’s Slovene section. Rudolph M. Susel Gallus sings in Lemont The well-known chorus Gallus from Celovec in Austria is coming to the Slovenian Cultural Center in Lemont, Illinois for a special concert on Sat., Aug. 24. The name “Gallus” represents to us in America, some of the finest choral singing among Slovenians the world over. Organized in 1960, it has established itself not only in Carinthia, but in the United States and abroad where they performed before large and appreciative audiences. The chorus was organized by an outstanding musical scholar and composer, the late Dr. France Cigan (1908-1971). Its present director is Professor Jože Ropitz. The singers are also known for their beautiful recordings, among them, the ever popular “Rož, Podjuna, Žila” named after the three valleys of Slovenian Carinthia. “Gallus” carries the name of great Slovenian composer Jacob Petelin Gallus (1550-1591), who often added “camiolanus” after his name to further signify his identity and his homeland, Carniola (major portion of present-day Slovenia). In this way, the composer, though well known in other parts of Europe, always made a clear reference to his ethnic and cultural origins. The Slovenian Cultural Center welcomes all to the Slovenski dom in Lemont for a delightful concert that will begin at 7:30 p.m. Guests will also be able to participate in the opening of the third major art exhibit at the Dorn, featuring the work of Emil Gutman, a painter of Slovenian origin now living in the United States. Tickets will be available at the door: $10 for adult guests. Rastoči Dom “The Growing Home” approximately 20” tall by David Vertačnik, June, 1996. David Vertačnik creates art project David Vertačnik, son of Emma and Frank Vertačnik of Avon, Indiana, was recently selected to attend the annual Artists Colony for Slovenian artists competition in Most na Soči, Slovenia. Of 18 applicants from Slovenian communities around the world, only 10 were selected to participate in this annual artists competition. David Vertačnik joined the ranks of other well known Slovenian American artists like Lillian Brule from the United States and Hemma Hudl from Austria, as a first-time participant in the annual Artist’s Colony (Likovna Kolonija Slovenskih Likovnih Umetnikov -Izseljencev). A professor at the School of Fine Arts at the University of Kansas, Lawrence, David is a sculptor and enjoys working with steel. For two weeks David Vetačnik worked on his project in the picturesque and pristine village of Most na Soči. This area of Primorsko is not far from Kobarid and Tolmin, and is highly regarded for the water sports associated with Slovenia’s most beautiful river - the Soča. All participants worked in Slovenia for two weeks on their selected projects, and as part of the competition in Most na Soči, left their artwork behind in Slovenia at the end of their two week stay. Vertačniki work entitled, “Korenine - naših pred-nikov” was presented to Sloveniaijh-esident - Milan "Kucan - at the end of the competition. Heartiest congratulations are extended to Dave Vertačnik, the first Hoosier (Indianian) participant in the Slovenian Artists Col-ony! __P>R Kres seeks help Attention all interested in dancing in Kres or contributing in any way (i.e.: teaching, offering new ideas...) - are welcome to attend a meeting on August 25th at 6 p.m. in St. Mary’s auditorium in Collinwood. Kres is looking for anyone 14 years old or older to attend the meeting regardless of whether or not they have danced before, are currently in Kres, or are former Kres dancers, willing to help. If there are any questions contact Mojca Gabrič at 261-7115 or Mary Krajnčič at 946-3582. lIŠKA DOMOVINA, AUGUST 15, 1996 2 Jim’s Journ”1 Bv T- *' I re' ITpapers that the President of the United States is spending a 10-day vacation in Jackson, Wyoming. I hope he enjoys it as much as we did. As far as being in an area that is truly Americana, he couldn’t have chosen a better spot. Sometimes it’s easy during the everyday stress of life to forget how lucky we are to be here in this country. Our vacation this year was a m wonderful reminder. It began on Sunday, June 30th wjth an airplane ride to Rapid City, South Dakota. Every hotel for 50 miles around had been booked a year in advance. Fortunately we were on a tour with reservations in the pioneer Alex Johnson hotel. Stepping off the plane, spread out before us was the great plains of what is called the “Black Hills” of South Dakota. It even smelled different, a sweet grassy odor. It is amazing to have boarded a plane in Cleveland, and arrive a few hours later in a totally different environment, and yet know we are still in the United States. You realize at once how wonderful and diverse our country really is. The next day we headed for one of America’s most beautiful sights, Mount Rushmore National Memorial. There, carved on the mountain are the facial features of Presidents George Washington, Thomas Jefferson, Theodore Roosevelt, and Abraham Lincoln. It is one of the most in- credible sights in the world. The next day we visited a cattle ranch and watched genuine cowboys as they actually did some cattle roundup work. We visited the Buffalo Bill Museum in Cody, Wyoming where they had a large display of firearms used during the early trek out west. The following day we entered Yellowstone National Park and stayed at the Lake Yellowstone Hotel. The meals on this trip were ex raordinary. The chefs were great. We were surprised to find such delicious food in the national parks, beyond our expectations. Arising early, Madeline and I decided to take a short walk along the lake before departure time. We were rounding a curve in the road and looking at the water when the comer of my eye caught something huge to 100 WORDS MORE OR LESS try John JVtercina Madeline and Jim on top of Snowbird mountain in Utah. ONLY IN THE GOOD OLD USA! our left. Standing about 10 feet away, munching on the grass was a bison (buffalo). The large black animal came into our view so quickly, that I at first thought it was a wild bear. Talk about back peddling in a hurry. After overcoming my initial reaction, we stopped to admire the great beast, which seemed to be content feeding in its protected environment. Later that morning, our group ventured to the western side of Yellowstone Park to be near the geysers, particularly the one that empts approximately every hour. How close was our room? Well, all night long and early in the morning we looked out our front window to watch the steam erupting from “Old Faithful.” It shoots up about 130 feet. Your faithful reporter in front of “Old Faithful” in Yellowstone National Park. The geyser is at rest blowing off some steam before it gets ready to erupt. One of the reasons I had chosen this vacation was to see Old Faithful. I thought it incredible that steam would erupt all by itself every hour, and here I was in the perfect spot to see it to my heart’s content. Talk about good luck. This was it. They say there are about 7,000 geysers in that area, more than anywhere else in ihe world. We saw a few dozen of them. All different. All amazing. It was here that I also discovered another terrific Western custom called “Mud Pies.” I heard our guide order one for lunch. I saw it and decided to do the same. It is layers of different types of chocolate ice cream. About a pint’s worth piled high with various sauces and crumbly cookies. One of the most delicious desserts on earth! Believe me, you can’t go out west without ordering one - preferably with each meal. My second wonderful experiences were at breakfast. I am a pancake devotee. The first day I had apple pancakes, the second, banana. But for the rest of the trip I had - ta, ta - Huckleberry pancakes! You haven’t lived until you’ve tried Huckleberry pancakes. Some people asked why they call the national park “Yellowstone.” We found out. We drove up to Artist’s Point for a spectacular view of the Yellowstone park, and sure enough the stones on the canyon walls are indeed yellow - and purple - and pink - and all sorts of beautiful colors, but mostly yellow. Some said it was even more beautiful than the Grand Canyon. Then came the morning of July 4th - an American holiday. We were leaving Yellowstone to enter its next door neighbor, the Grand Tetons National Park. As our bus traveled along, our guide put on a tape of patriotic songs. Everyone joined in singing, for about an hour. It was a heartwarming experience. There wasn’t a person (Continued on page 3) BEER IS CHEAPER THAN WATER AND NOW YOU CAN BUY WATER WITH CAFFEINE. SOMEDAY YOU MAY BE ABLE TO BUY WATER BOTTLED ON THE MOON. REMEMBER THE GOOD OLD DAYS WHEN YOU COULD JUST TURN ON THE SPIGOT ? ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★•fr****** A flower believed to be 120 million years old was ident* the from a fossil found in Melbourne, Australia in 1989. It is called Koonwarra plant and resembles a modern black pepper plant. 50% Savings 7 day Cancun vacation now only $590.30 per person for Club International 2 bedroom ocean front condo, including round trip air and ground transportation. Contact Kathy Guard now to book this special. ; 22078 Lake ■■iii iiin Shore Blvd., | i | *TT ili i- i.j <-»11 yi/i-ioo Condo Connection Euclid, OH 44123, i>n,M.moi EUCLID TRAVEL 216 - 261-1050 800-659-2662 OUR GAME PAYS YOU MILLIONS EVEN IF YOU CAN'T PITCH, HIT OR At! it rakes to win Super Lotto is tuck! And with at least four million at stake every Wednesday and Saturday, isn’t it worth a buck to try your luck? FIELD Feel Lucky Today? The Ohio hitter, Commusuir s .■•/ equal opv'tunih employer and serw e provider led the (Continued from page 2) °n that bus who didn’t have tears in his/her eyes. It was a proud time, indeed. The Grand Tetons are a mountain range that are sim-P y stunning. We stopped in ackson for lunch and to watch the local 4th Qf ju[y Parade. Our rooms were at the °Jge in the park. We had no scheduled activities the next ay’80 we did a bit of hiking ln the morning, admiring the mountains and meadows. In e afternoon we took a boat ride which took us right up s ongside of the Grand Te-°n and other mountains. A magnificent sight! After that, 'J'6 did some swimming, and en enjoyed one of the best ^f3}8 at the lodge with a m ow view of the beauti- U| mountains. a ,^n ^e next room there is Picture window about five soft168 an(t w*de w'th fQ . chairs all around. It af- ther 3 sPectacu*ar view of rand Teton Mountains. Walk 3t n'^t’ we went ^or a ,ex ’.as was our custom, to * rc‘se off some of that 2“di"8 food. When into We a*most stumbled aUa-WiId animal grazing ^.he'edge.,, was a mn i Just stood there ™""ching. Then we heard on t. er n°ise. Sure enough, Was 6 0t^er s'de the road the ChCr moose’ eating l°ok^n.r ^eoP*e came out to t°ge Tlley even went back s°m t*le'r cameras and shot the 6 ^*l0t°s with flash. But aii^^086 didn’t seem to etiin,. hey Jnst stayed there Cm108 their dinner, tlake Ua^y. t*1^ decided to o 0- )n e- a n- ia ce er he n” vi, ri- ng >r is- he a” es nd |U' ;lp >ut Id. Slovenian Cultural Garden to help celebrate One World Day There is some consider-nhle excitement brewing at I th® Slovenian Cultural Gardens in Cleveland’s Rockefeller Park. On September 8 , the park will be celebrating One World Day. This celebration is designed to showcase each of fte nationalities and their gardens. The day begins with reakfast being served in the Park at approximately 10 a->n. During the day there ^■11 be entertainment pro-v>ded by each of the nation-a ities and some, including . e Slovenian Gardens, will ® selling finger foods. In addition, the first 300 people 0 visit the Slovenian Garden Wlll receive a carnation. The park is celebrating its Cerrtennial this year. There is a °t of work to be done to Preserve the park for the ^Xt 100 years and the 0venian Garden is no ex-c®Ption. There is no denying that ® Slovenian Garden needs tensive work. The foun-ln has been turned off for ® summer due to a leak in e drainage system which resulted in a collapse of a retaining wall. Restoration will be a long process. But that doesn’t mean there is not a lot to do right now to keep the garden beautiful. On Saturday, August 31st, the Slovenian Cultural Garden Association is sponsoring a clean-up day at the Slovenian Gardens in order to prepare it for the One World Day. If you would like to participate, just show up at the garden (with gardening tools if you have them) at about 9 in the morning. Rockefeller Park is located south of Interstate 90 on the Martin Luther King Boulevard exit just east of downtown Cleveland. The Slovenian Garden is located just south of St. Clair Avenue between M.L.K. Boulevard and East Boulevard. For more information contact John Valencheck at (330) 825-5861 or write to: Slovenian Cultural Garden Association, 15519 Holmes Avenue, Cleveland, OH 44110. Perkins * Restaurant 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216-732-8077 Operated by Joe Foster STOP IN AT' BRONKO’S Drive-In Beverage 510 E. 2001 h SI. Euclid, Ohio 44119 — 531-8844 — lrT,ported Slovenian Wines Chalet Debonne Vineyards 0rnestic and Imported Beer & Wines — OHIO LOTTERY — Open Mon. - Thur. 10 a.m. 10P-m. Friday - Saturday 10 a.m. - 10 p.m. k Unday (no wines sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner: David Heuer Slovenia Ready to Fully Join NATO 5 By Timothy F. Ashby Christian Science Monitor In the five years since declaring its independence from Yugoslavia, Slovenia has demonstrated an unwavering commitment to integrating its economic, diplomatic, and military institutions with Western Europe and the Atlantic alliance. More fortunate than other emerging nations from the former Yugoslavia, Slovenia’s struggling for independence lasted just 10 days. While its troubled neighbors are often the source of headlines, Slovenia’s integration into Western Europe is going largely unnoticed. Slovenia has recently taken concrete steps toward formal integration into Western Europe. Culturally, it is already a Western European country. Its industrial history, culture, and customs are similar to those of Western Europe. Slovenia is overwhelmingly Roman Catholic. For centuries it’s had close ties to Austria and Germany, now important trading partners. Slovenia’s capital, Ljubljana, is geographically further to the west than the capitals of three European union members: Austria, Sweden, Finland. On June 10, one of Slovenia’s long-standing foreign policies goals came closer to fruition when Prime Minister Janez Drnovšek signed Slovenia’s associate membership agreement with the EU. Associate EU membership allows Slovenia to begin integrating its trade and diplomatic structures into the European system and is an important step toward full membership, expected by 2001. In the days following, Slovenia became an associate member of the EU’s fledgling defense wing, the Western European Union. With the most dynamic economy in Eastern Europe and a higher gross domestic product per capita than some current EU members, Slovenia is considered to be an attractive candidate for full EU membership. It has successfully restructured its economy to bring better standards of living and a high degree of economic freedom to all its citizens. The EU is already Slovenia’s main trading partner and accounts for about 70 percent of its total foreign trade. Slovenia was also recently honored when all three leading credit agencies for long-term debt awarded it “A” ratings: the highest initial credit ratings ever assigned to one of the transition economies of Central and Eastern Europe. Slovenia is taking steps to align itself militarily with Western Europe and the United States through membership in NATO. Mr. Dmovsek met recently with US Defense Secretary William Perry to sign an historic agreement that Perry called “an important step in bringing Slovenia closer to the NATO alliance.” The agreement, which allows the US and Slovenia to exchange classified military information, demonstrates what Secretary Perry calls “a higher level of trust and openness” between the two countries. Slovenia already cooperates with NATO through the Partnership for Peace military program. Slovenia was never considered a part of the former Soviet bloc, nor was it ever a member of the Warsaw Pact. Slovenia’s membership in NATO may be a good means of demonstrating to opponents such as President Boris Yeltsin that the alliance can be enlarged without jeopardizing trans-European security. Another attractive quality about Slovenia is its location. Slovenia is a geographic bridge between Italy and Hungary, another prospective EU and NATO member, which is already a key trade partner of the EU. It could act as a geographic “buffer” between the rest of Western Europe and the delicate Balkans. FESTIVAL 23802 Lakeshore Blvd,, Euclid Aug. 1 5 thru 18 • MUSIC & DANCING • CASINO GAMES • FOOD • BEER GARDEN CARNIVAL RIDES & KIDDIE GAMES OPEN DAILY AT 6:00 P.M. - SUN. AT 1:00 P.M. THURSDAY - Don WojHla (6 TO 10 PM) FRIDAY • Tempted (Country & Western) plus free line dance instruction (6:30-41:00 PM) SATURDAY - Fred Ziwich (7 TO 11:00 PM) SUNDAY * The Big Band Combo - (2 - 6:00 PM) Sumrada Brothers (6:30 -10:00 PM) Chicken Barbecue (2 TO 6:00 PM) AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 15, 1996 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 15, 1996 e SNPJ fraternal to establish Habitat for Humanity in Slovenia PITTSBURGH, PA -America’s Slovenian community will come together for the next 12 months to help establish the first Habitat for Humanity chapter in Ljubljana, the capital city of Slovenia in Central Europe. SNPJ has opened up a fund to collect donations from generous supporters eager to assist this project to provide decent homes for families in Ljubljana at prices the citizens can afford. Ian Walkden, Habitat’s Associate Area Director for Europe, said, “For the past year-and-a-half, Habitat for Humanity International has been helping a group of local people interested in implementing its program in Ljubljana.” As a non-profit Christian housing organization that responds to invitations from groups around the world. Habitat’s aim in Slovenia is to help the people of Ljubljana to form a fully functioning “affiliate” capable of building and renovating low-cost housing. Once communist when part of the former Yugoslavia, peaceful Slovenia celebrated its 5 th year of independence on June 25^ and is working toward a fully-privatized economy as it In Loving Memory Of Our Husband, Father, Grandfather and Father-in-Law Frank A. Zitko Died Aug, 15, 1994 If we eould have a lifetime wish, One wish that could come true. We would pray to God with all our hearts, For "Yesterday and You”. A thousand words cannot bring you backy we know Because we tried. And neither will a million tears, We know — Because we cried. And'now, all we have left are memories. SADLY MISSED BY: Dorothy — Wife Frank J. — Son Susan — Daughter Ann — Daughter-in-Law And Grandchildren nears full membership in the European community. Walkden said, “Habitat for Humanity International has a strong desire to support the group in Slovenia. The privatization process that is now so powerfully underway is creating market conditions that have already forced up the cost of housing beyond the point which many ordinary citizens can afford.” He added, “The availability of new government housing is minimal and there is no safety net. In these conditions, many are forced to live in the black market, exposing their families to an uncertain future. Many are forced to depend on the extended family unit, leading to overcrowding and a loss of dignity. Habitat believes it can be successful in Ljubljana, but it needs your help.” You do not have to be a member of SNPJ nor do you have to be Slovenian to support this fund-raising effort. All contributors will be recognized in future issues of SNPJ’s weekly publication PROSVETA. To contribute, simply send your check or money order to SNPJ Habitat for Humanity, 247 West Allegheny Road, Imperial, PA 15126-9774. . Coming Events Friday, Aug. 16 Dance at West Park Slovene Home, 4583 W. 130 St., Cleveland featuring Eddie Rodick. Sunday, Aug. 18 AML A Family Day Picnic at Recreation Center in Leroy, Ohio. West Park Button Box Club. Magician. Sunday, Aug. 18 St. Mary (Collinwood) Parish picnic at Slovenska Pristava. Noon Mass. Chicken/Roast Beef Dinner. Music by Veseli Godci band. Wed., Aug. 21 Federation of American Slovenian Senior Citizens Picnic at SNPJ Farm on Heath Rd. Dinner 1 p.m. by Julie Zalar; dancing at 3 by the Rhythmaires. Admission $10. Tickets from members or call Ralph 731-9569. Saturday, Aug. 24 Gallus at Slovenian Cultural “Center in Lemont. $ 10 at the door. Sunday, Aug. 25 Collinwood Slovenian Home “Music Fest” beginning at 5 p.m. with various orchestras including Northern Ohio Players; the Joe Samsa Orchestra; Button Box Buddies; and Frank Moravcik Orchestra; and the Johnny Vadnal Orchestra. Wednesday, Aug. 21 Federation of Senior Citizens annual picnic at SNPJ Picnic Grounds, Heath Rd. SPECIALIZING in fire dakIaGe repair REROOFING-HOT TAR SIDING-GUTTERS BUILT-UP-GRAVEL AWNINGS-WINDOWS yanesh CONSTRUCTION CO. PHONE: 943-2020 PHONE: 943-2026 FRED P. KOCHEVAR 29010-13 EUCLID AVENUE WICKLIFFE. OH 44092-0377 Summer Specials !!! Available Only At: 25931 Euclid Phone: 289-3722 MAIL BOXES ETC: Hours: Mon-Fri 8:30 am - 7 pm. Sat 10 am.-4 pm Sun: 12 noon-4 pm East-Side | Office: Euclid-Richmond Shopping Center COPIES & MORE It’s Not What We Do. It's How We Do. $1.00 OFF ! 20% OFF UPS Ground Service 55.00 Minimum Order Authorized ■ IPS Shipping Outlet MAIL BOXES ETC.* Laminating Our service do«»n I end when you've finished melting copies We also oiler a tu« line ol laminating services - perl eel lor your business proposals, presentations, or special protects Ai Me« Boaes Etc.9, we know a copy is more than |usi a copy So. our Centers are equipped with high quality, regularly maintained copy machines so your copies will be dean, crisp and deai MAH. BOXES ETC 3(t COPIES Limit 500 per person One Side, 20# White Bond. 8 1/2 x 11“. Sell Service MAIL BOXES ETC I We realize your copy needs don't end when our Center I ■closes tor the night. Now. if s easy to get 24 hour access! _____________1° our lop quahty copiers______ We accept and recycle your clean* loose packaging pea nut si Sunday, Sept. 1 St. Jude Parish, 590 Poplar St., Elyria, Ohio, Festival and Chicken Bar-B-Q from 12 noon until 9 p.m. Monday, Sept. 2 Annual Picnic of “Songs & Melodies of Beautiful Slovenia” radio program, Croatian Center, Millvale, Pa., noon to 8 p.m. featuring Dick Tady Oreh, Lado Jaksa’s duo direct from Slovenia and button-boxers galore. Food & refreshments Saturday, Sept. 7 Goulash and Polenta dinner for St. Mary’s (Collinwood) Roof Repair project. Julia Zalar cook. KSKJ “Matching Funds”. Tickets (at $7) each call: 541-7243, 944-5083, 731-9285, or rectory. Sunday, Sept. 8 St. Vitus Altar Society Annual Dinner 11:30 to 1 p.m. in St. Vitus Auditorium. Saturday, Sept. 14 Fantje na Vasi concert, St. Clair Slovenian National Home, 7:00 p.m. Saturday, Sept. 28 Church of St. Cyril, 62 St. Marks Place, New York celebrates SO1*1 anniversary with 12 noon Mass celebrated by Slovenian bishop Msgr. Metod Pirih. From 3 to 8 p.m., anniversary dinner at Grand Hyatt New York, Park Ave. at Grand Central. Sunday, Sept. 29 When you need an attorney — contact our American-SIovenian Ronald Zele Co., LPA Attorney .at Law Brush Building 26111 Brush Ave., Euclid, OH 44232 216-289-9500 — Fax: 216-289-6416 Call Ron for an appointment Specialists lh Corrective Hair Coloring tiha 6k brendajg. HAIR SALON 5216 Wilson Mills 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts.. Ohio 44140 MARK PETRIČ Certified Master Technician m Petrie's Automotive Service Foreign & Domestic General Auto Repair t216) 942-5130 33430 Lakeland Blvd., Eastlake, Ohio 44095 / LOCATED IN REAR St. Mary (Collinwood) Alumni Banquet. Noon Mass followed by dinner in cafete- , ria $15 for benefit of roof repairs. Tickets write St. Mary’s Alumni, 15519 Holmes Ave., Cleveland, OH 44110. I Sunday, Oct. 13 Slovenian American National Art Guild Art & Crafts Show at Gateway Manor, E-200 St., Euclid from 1-5 P ^ Sunday, Oct. 27 St. Vitus Alumni Hall o | Fame Honoree Day. Mass at 12 noon; dinner in auditorium. Saturday, Nov. 2 Glasbena Matica Concert, Slovenian National Home: St. Clair Ave. Saturday, Nov. 9 Belokranjski Club s Martinovanje. Saturday, Nov. 9 Jadran Fall Concert Dinner Dance, Slovenian Workmen’s Home. Dinner 5-6:30 p.m.; Program 7 p■,T1•, Dancing following. Tickets call 481-3187. Sunday, Nov. 10 St. Mary’s ChurcJ (Collinwood) celebrates 90 anniversary with banquet. Sunday, Nov. 17 Fall concert of Slovenia11 Junior Chorus, 3 p.m*. at Slovenian Society Home> Euclid, Ohio. Thursday, Nov. 28 Annual Thanksgiving Polka Show Death Notices FRANKA. TURK Frank A. Turk, 75, died Ju|y25, 1996. He was the husband of Antoinette (nee Kolegar); nther of Thomas (Beverly) and John (Joan); grandfather ot Carrie, Jennifer, Kristy, ®nd Andrew; brother of orothy, Irene, Clarence, ,S er> Richard, Joan and ' , late Eleanor, Constance, mer, and Theresa; dear r|end of Mike and Melba “dmonte of Boston, MA. Turk served in the Warli^ dUring W°rld He was a member of °d8e Danica No. 11 the S1;? Pensioners, and F W. Post 1056. Wa > °f Christian Burial s eld on Saturday, July a, St. Paul's C* (Chardon Rd.) at Soul ani‘ ^nterment All cel, SJCemetery. Family re-Cdfriends at the Brick-2lQno ^°ns Funeral Home’ Ju|y26Euclid Ave-’ Friday> .Contributions to the Wo'?1 Heart Association be appreciated. **************** " DID YOU KNOW Slovenia... JOSEPH ZELLE *************** According to the Ministry of Traffic and Connections, there are over 1,000 flights of airplanes over Slovenia every day. Raymond Debevec was 6th in the air rifle event of the Olympics in Atlanta. World Bank has approved loans to 3 Slovenian banks. A total of 75,000,000 marks were divided as follows: New Ljubljana Bank got 35.000. 000 marks; SKB was loaned 30,000,000 marks; and 10.000. 000 marks to the Bank of Celje. Hie oldest living participant in Olympics, Leon Štukelj, was back in Slovenia. Štukelj was featured in the grand opening of Olympic festivities. He had nothing but praise for the reception that he got while in Atlanta and was especially flattered by the newsmen and cameramen that surrounded him during his CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 481-2237 “Serving the Slovenian Community.” In Loving Memory Father ‘H Anniversary Mother 14th Anniversary Anton Sr. 1886-1955 Helen Moze 1896-1982 Brother Louis 53rd Anniversary 1926-1943 Sadly missed by: Anton Jr., wife Kay iiPhio, Aug. 15, 1996. 22595 LAKE SHORE BLVD. EUCLID. OHIO Talephon« 731-4259 Gregory M. Danaher Embalmer & Funeral Director stay at the Olympics. Congratulations, Leon! Another proud Slovenian getting credit for his country, Slovenia Scientists from the Archeological Institute of Ljubljana, members of the SAZU (Slovenian Academy Arts and Science) have confirmed that the town of Kobarid had a history of bishops for the past 1,500 years. Goths first and later Langobards occupied the territories. It was under King Thedorik the Great that the inhabitants in the region-lived peacefully among themselves. Old church sites have also confirmed the ancient history. Mobitel already has 34,000 subscribers to its mobile telephone service. The digitized system uses 50 base stations, operating in the 900 MHz band. It is estimated that 40% of the users are visitors and vacationers. By the year 2,000 more than 100,000 subscribers are expected. In Loving Memory % is? 1911 1996 It is with deep sadness in our hearts, and submissive to the will of the Creator, that we announce the passing of our dearly beloved sister, sister-in-law, aunt, and great-aunt MAMIE MARIN (nee: Perse) who was called to her heavenly reward on July 2, 1996, after a lengthy illness. Our beloved was born in Thomas, West Virginia on October 25, 1911. She and her husband, Stanley (deceased), had owned a tavern for many years at E. 79‘h and St. Clair, and later at E. 71s' St. and St. Clair: Satellite Bar. She belonged to the following organizations: St. Vitus Altar Society, St. Clair Pensioners, American Slovene Club, Progressive Slovene Women’s Club, Circle 2; Euclid Pensioners Club, Slovene Women’s Union Branch 50, Marie Prisland Cadets, and AMLA Lodge 14. Funeral services were held on July 6, 1996 from the Zak Funeral Home with a Mass of the Resurrection in St. Vitus church. Burial at Calvary Cemetery. We are deeply indebted to Rev. Joseph Boznar for celebrating the Funeral Mass, praying the rosary, his heartfelt sermon, and his prayers at grave-site. Special thanks are also extended to Rev. Joseph Gobel, Chaplain, for his last rites, and prayers with Sister Mary Avsec, SND. May God bless the following representatives of organizations she belonged to for their prayers and comforting words: Stanley Frank, Gene Drobnič, Josephine Turkman, Harry Brule, Ann Terček, Marie Prisland Cadets and Honor Guard. Deep appreciation is extended to everyone for their beautiful floral pieces, flowers, and Mass offerings, to those who attended the wake, prayed the rosary^ attended church services, for the many expressions of sympathy, and to those* who accompanied our loved one to her final resting place. Special thanks to Mr. David Križan, for his singing and organ accompaniment; also to the pallbearers, and to the staff at Zak Funeral Home for their concern, and excellent handling of the funeral arrangements. Thank you cards were sent to all who remembered us and our loved one in a special way. If inadvertently, we missed anyone, please accept our apology, and may this public notice serve as a special thanks to you. It broke our hearts to lose you, But you did not go alone; For part of us went with you, The day God took you home. Sadly missed by: ERNESTINE JEVEC, Sister; LEO JEVEC, brother-in-law; LT. COL. ROBERT JEVEC, nephew; L.P.N. BETTY LEE GORGON, niece; LEE ANN GORGON, great-niece; ROBERT GORGON, great-nephew; TANJA JEVEC, great-niece; and relatives in the U.S.A., and Slovenia Cleveland, Ohio 15. August, 1996. Witl.'iiii.iic.. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 15, 1996 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 15, 1996 8 Vic Gribbons Honored at Collinwood Homecoming On Sunday, August 25^, r the Collinwood Slovenian Home, 15810 Holmes Avenue, Cleveland has planned a “Music Fest” featur.ng various orchestras. They will be honoring Vic GriENjns of the Johnny Vadnal orchestra as “Musician of the Year.” Bom of Sloven an and German parents in 1937, Vic Gribbons received his musical talent from hi father, who played the banjo and guitar for many Cleveland bands including Frank Yankovic in the 1940s. Gribbons said, “My mom and dad bought me an accordion when I was 9 years-old and made me practice every day for one hour. When I was 16 and after playing the accordion with Frank Hoffert for two years, my interests turned to the electric bass. “I bought my first bass when I was 18 and played with such bands as the Rythem Kings, Sundowners, and the Hobos. I then moved on to the polka scene and played with Frankie Kramer, Milan Raconovic, Eddie Habat, Fred Kuhar, Dan Peters and A1 Nowak. “I then settled down and played the next 17 years with Joe Toriskie and the Casuals. After taking a break in 1990, I was fortunate to be asked to join the Vadnal Band. This was made possible by the retirement of Tony Vadnal, whom I truly admire. “These last six years of playing with John Vadnal have been the highlight of musical career. Before playing Vadnal not too many people heard of Vic Gribbons. “I would like to take this opportunity to personally thank John Vadnal for allowing me to join the Vad-nals and to help me become what I am today as a musician and a person. Since joining the Vadnals 1 have had the pleasure to play with many polka bands such as Eddie Rodick, Bob Kravos, Mike Wojtila, Gary Siebert in Las Vegas at the Sands Polka Festival, and the one band whom I really have to extend a big Thank You to is Tony Fortuna and the boys for allowing me to join them and do vocals at their band jobs. “One of the last exciting musical tours 1 performed was with A1 Nowak at Frankenmuth, Michigan’s May Fest. As a band we backed up Myron Floren for a whole week, playing to sell-out performances three times a day. “I also would like to credit my Uncle John Gribbons for inspiring me in the polka business as he wrote many polkas including Loretta, Swing Shift, and Miza Potica for John Vadnal. “My education included graduating from Euclid Senior High School in 1955 and continuing on to related technology in engineering at an Ohio apprenticeship school for tool and die, and also Ohio State College in 1959 for engineering. My education led to my owning my own business, Accutron Tool Inc., in Willoughby, Ohio. “After music, my second love is fishing, as many of you know who have visited my living room in my home. I also have a charter captain’s license in the U.S. Coast Guard. “I would also like to recognize at this time some very special people who have taught me a great deal in the polka world. My special thanks to Bill Smick, Frank Mahnič, Frank Vadnal, Tony Vadnal, Norm Kobal, and Joey Stradiot. “My wonderful family consists of my children Kimberly, Daniel, Victor, Kristin, Tammara, and Wayne. I have five wonderful grandchildren: Brittany, Nicole, Ryan, Michael, and Tara (and one on the way). “Last but not least, always supporting me and being there at almost every band job, is my most understanding and loving wife, Linda. “From my entire family to all of you “Quote” L.O.V.E.... “—Alias Shamu” (Shamu is Vic’s nickname.) Applesauce Peel, quarter and core 12 sweet-tart apples (about 3-1/2 pounds of Granny Smith, McIntosh or Cortland). Combine the apples, '/z cup apple cider Or juice, '/z cup sugar, the juice of 1 lemon and 1 tablespoon of cinnamon in a large, heavy, non-aluminum saucepan. Cover and cook over medium-low heat, stirring occasionally, until the apples begin to give off their juices. As the apples soften, mash some of them against the side of the pan with a fork. Cook until there are still some chunks bound with a thick puree, about 30 minutes. Stir in 3 tablespoons unsalted butter if desired, and more sugar or lemon juice if needed. Store refrigerated in airtight containers for up to 1 week or in the freezer for several months. Serve hot or at room temperature. Makes 1 quart. Wilke Hardware Owned by American-Slovenians Paints, Glass, Housewares, Plumbing. Electrical Supplies. Garden Supplies. — Screens and Storms Repaired — 809 K. 222nd St. Kuclid, Ohio 44123 RK 1-7070 to Serve You Since 1903" k. | — Strvtnc Slovenian Families for 90 Ytari. — , Grdina-Faulhaber Funeral Home ■IKtiillh-tei m hd 17010 Lakeshore Blvd. Cleveland, OKjo 44110 531-6300 For lontecr laforwoo* eoll Do« foolOoOtr—FooormJ Director Preplanned Funeral Arrangements Available • Ttwouynout NorthMil Ohio • A RETIREMENT COMMUNITY 25900 Euclid Avenue Euclid, OH 44132 261-8383 Independent and Catered Living Private garden apartments Housekeeping Planned activities Transportation 24 hr. Emergency Pull Cord Free Laundry Facilities Nutritious Meals No endowment or entrance fee Money is a stupid measure of achievement, but unfortunately it is the only universal measure we have. —(^harles Steinmetz * I expect to pass through life but once. If, therefore, there be any kindness I caIJ show, or any good thing can do to any fellow being, let me do it now and not defer or neglect it, as I sha not pass this way again. -William Pe«n ID Pfltf "AS IS' SALE '81 Cougar 4 door $305_ '86 Escort 2 door *595^ '87 Lynx 2D00R *595 '88 Ford Festiva *885 '86 Cougar XR7 *895 88 Mercury Tracer *985 86 Celebrity 4DO°* *995 '88 Tempo *1095 86 Ranger Super Ca& *±195 '82 Cadillac Fleetwood >1295 '88 Taurtis *1295 '87 Aerostar *1885 88 Ford Crown VicWj3 *199^ OOOP 88 Grand Marquis * 1995 '89 MercuryTr^r *499$. WOP* ALL CARS REQUIREmO OF SOME KIND-N£p£. WARRANTY OF ANY ALL SALES ARE FIN^ Cali us today for a lunch and tour FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina |. g, t, i a .1 r v hude denarne težave. Ako o novembra končamo Dom to i ko, da ga lahko uporabljamo, nam bo državna oblast JuU ske Krajine pomagala z denar nim prispevkom. Nimamo sredstev, da 1 Dom zadostno dovršili do no vembra. Zato se obračam s prošnjo za pomoč do vas, ^ vencev v Združenih država . in še posebej do onih s Primor ske in Tržaške. Hvaležen vam bom za P° moč. Spominjali se vas bom v molitvi. Pomoč sprejemam na na slov: Jože Kunčič ,, 34010 S. Croce di Trieste, D Italy - Italia biti zopet odobren ločeno obeh zbornicah, šele Potem j,, predložen predsedniku Clintonu v podpis. Ta kon renca se ne bo vršila pred ^ lavski dan praznikom, ^et tako republikanci kot de krati polno zaposlem s sfraI*tI1 nimi konvencijami in je 5 kongres na počitnicah. Ta situacija torej daje s^. venski skupnosti v ZDA tri tedne časa, da skušas PlS svojim kongresnim pre s nikom podpreti prizadeva ^ za vključitev Slovenije NATO in ji tako odpreti se vrata do trdnejše, varnejše P hodnosti. 0. V času neposredno po P glasitvi slovenske samostOJ sti je ameriška slovenska s ^ nost lepo sodelovala v a ■ pn#1 ■ Ni"0: benega razloga, bila tudi akcija za da bi ZD čimprej novo slovensko državo. ^ zakaj ne , - vMjf Slovenije v NATO nov ložnost, da slovenska s j nost v Ameriki pokaže P^. svetom in Slovenijo sv0^r0bit darnost, ko gre za do GlASl MALI O For Sale Established ravern,|.cenS0s' owner 40 years. All 1 Rte 20 N. Madison- ‘ ,0t, with two homes on sa 428-3555 or 428-'^:: j5) For Sale jO4’ Euclid, off Chardon E. 221 St. Split-level-call 692-3680. (32'3 il «■« ; Premalo se je govorilo o m> kako lahko sedaj tisti ovenci, katerih vez z domo-lno je bila najrazličnejše nači-neprostovoljno pretrgana, „ .?ad s Slovenci v domovini pričnejo graditi druga5n0( vr:° ^*0venijo, bolj po meri n°t, ki jim pripadamo. Drv ° Sem *eta sestavljal i° ^vensko demokratično m Jeno vlado, sem v njej Slo ° namenH tudi ministru za wncepo svetu- Kot najp°- ia št ne^1 ^osežek tega resor-Paci'^6111 P^^IhI^v diskrimi-njj.1Je Slovencev po svetu in nost°Vlh 0r8anizacij. Pozor- strankin dosežek tega obdobja štejem posebej nedavno sprejetje resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah, kjer je poudarjeno demokratično izvoljeno zastopstvo, ponovno pa smo se zavzeli tudi za ministra brez listnice za manjšine in vse Slovence po svetu. Podprli smo možnost uzakonitve zajamčenega zastopstva Slovencev po svetu v Državnem zboru. Ker pa v parlamentu za kaj takega sedaj ni moč dobiti večine, ponujamo eno mesto med našimi kandidati Slovencem po svetu. Sklenitev koalicije z dvema strankama bivšega sistema ste mnogi sprejeli z dvomi. Vendar smo ta tvegan korak storili zavestno, ker se nismo kar tako hoteli sprijazniti s paradoksom, da bi novo, samostojno in demokratično državo jn nove države v moralnem 'Materialnem smislu so po- stale rJ : m smislu s0 p°- {a_ . elezne desetletja zamol-^"Štva P^eZrte organ‘zacije in ^ so zvesto gojile slo- Dtenu Pr’Prave demokratične pro° razDe v okviru vladnega Sl0yeama so bili povabljeni SedniJ*1 .P° SVetu’ Kot pred‘ ttinist V ade in kot zunanji vse ^ Sem obiskal skoraj svetu °Venske topnosti po $ru0 Po strankarski liniji kine ^ prvi ustanovili stran->Dtamd 0l'e P° svetu, sedaj pa namn ^>vciu, scuaj pa pr«dseHCM ° strankinega P°d-Po svetj1*^3 12 vrst Slovencev Tud' :eli r 1 v dru8i vladi smo prev- v0di —pu avciu ^eter yfa drzavni sekretar dr. encelj. Kot pomemben J. O* OlllW JJltV” )diSOr Za ^*ovence po svetu vodile izključno sile starega sistema. V to koalicijo smo pritegnili tudi Socialdemokrate, ki so po padcu Demosove vlade vstopili že v prvo Drnovškovo vlado. Zato nas je toliko bolj začudil politični pritisk na SKD, ko so Socialdemokrati prostovoljno izstopili iz te koalicije. Moralne odgovornosti za te korake krščanski demokrati ne nosimo. Danes, po štirih letih dela v vladi, smo bogatejši za marsi- V BLAG SPOMIN našim ljubljenim staršem C,NjNA SPISICH MIKE SPISICH Umrl 10. februarja 1988 septembra 1995 VECNA LUČ NAJ NJIMA SVETI; NAJ POČIVATA V MIRU! Žalujoči: Sin: Joe — Mary Sin: Frank — Gerri Hčerka: Marica vnuki, vnukinje r ickiif, pravnuki in pravnukinje ^Ohio, 15, avgusta 1996. 1 1 Andrej Šter, minister za notranje zadeve Vlade Republike Slovenije, rojakom v ZD in Kanadi Dragi rojaki! Čeprav je osebni stik in priložnost za razgovor najboljši način razgovora, je dragocena vsaka možnost, s katero ohranjamo stike ali se sploh prvič srečujemo. Pismeno želim tokrat opozoriti na, ta hip, zelo pomembno zadevo. Bližajo se volitve v državni zbor in glede na našo zakonodajo imajo pravico voliti vsi državljani Slovenije. Med vami so številni, ki so si že uredili vpis v državljansko evidenco, ki imajo potni list ali druge osebne dokumente naše države. SKD si je v pripravah za volitve, kot posebno važno nalogo zadala olajšanje volitev za Slovence, ki ne živijo v Sloveniji. Za uresničitev te, tudi v ustavi nakazane pravice, načrtujemo naslednje: 1. podaljšanje roka za konkretna volilna opravila (razdelitev kart, oddajanje le-teh, rok za pošiljanje v Slovenijo), 2. možnost, da se za volitve v tistih krajih, ki so najbolj oddaljeni od ambasad in konzulatov, ali kjer teh sploh ni, organizirajo »potujoče volilne komisije« ali za to opravilo pooblastijo ljudje, ki imajo ugled v okolju. V vsakem primeru pa je najpomembnejše dejanje, ki ga morate opraviti vi, Slovenci v tujini, zahteva za vpis v volilni imenik. To zahtevo naj vloži vsakdo od vas, ki želi voliti, tudi tisti, ki ste na prejšnjih volitvah že volili. Zahteva za vpis v volilni imenik obenem pomeni za tistega, ki še ni uredil svojega državljanskega statusa tudi možnost za vpis v državljansko evidenco (če državljanstvo ima). Cim večji interes za volitve, ki bo izražen na vaši strani, bo tudi nam v Sloveniji močno pomagal pri utemeljevanju, zakaj je potrebno omogočiti, da v resnici, ne le na papirju, volilno pravico tudi imate. Upam, da bomo po volitvah skupaj ocenili, da je bil vloženi napor tudi koristen. Želim vam uspeha in osebnega zadovoljstva in - na svidenje! Ljubljana, 27/7 - 1996 Andrej Šter katero, tudi trpko izkušnjo, vendar smo prepričani, da smo ravnali pravilno. Prad zaradi krščanskih demokratov je danes moč o Sloveniji govoriti kot o državi, kjer stare sile niso obdržale absolutnega monopola. Med državami v prehodu so krščanski demokrati v vladi le še na Češkem, SKD pa je po glasovih najmočnejša krščanskodemokratska stranka v vsej Srednji in Vzhodni Evropi. Delo zadnjih štirih let pa se mi zdi pomembno še iz enega vidika. SKD je prav v tem mandatu utrdila podobo stranke s slovenskimi koreninami in evropskim profilom — smo najjasnejši zagovorniki polnega članstva Slovenije v Evropski zvezi in Natu, ker v njima vidimo možnosti za varno in bogato prihodnost naroda. Temelj narodu pa je družina, ki jo postavljamo na najvišja mesta v našem programu, pa tudi v osebnem zgledu. Dalje uveljavljamo koncept socialno-tržnega gospodarstva, ki zavrača tako socialistično planiranje, kot tudi liberalistični koncept gospodarstva brez omejitev in višjih smotrov. Za delo v državnih organih smo izobrazili vrsto novih ljudi. Smo stranka, ki je v vsakem trenutku sposobna prevzeti kvalitetno vodenje te države. Jasni smo bili tudi, ko je šlo za odnos do preteklosti. Lani, ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne se nismo le ogradili od državne slovesnosti, ampak pripravili svojo, spravno slovesnost, položili cvetje na različne grobove, sprejel ob tem posebno izjavo ter naslovili na vodje zavezniških delegacij pismo, v katerem smo pojasnili, da praznujemo osvoboditev izpod nacizma in fašizma, da pa ne moremo praznovati začetka tretjega totalitarizma. Ko danes veliko govorimo o slovenski pomladi in strankah slovenske pomladi, ne moremo mimo dejstva, da je prav SKD najmočnejša stranka pomladi in da je na vseh treh dosedanjih volitvah (prve parlamentarne volitve leta 1990, druge parlamentarne leta 1992 in lokalne volitve 1994) edina stalno napredovala. Na zadnjih lokalnih volitvah je SKD Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! postala celo najmočnejša stranka v državi. Pri vsem tem pa smo edini ostali v vodstvu stranke brez bivših članov Zveze komunistov. Slovenski krščanski demokrati menimo, da ločnica med starim in novim, med »zimskim« in »pomladnim« ne poteka po nazivih strank in vnaprejšnji deklarirani pripadnosti, temveč po programu, dejanskemu delovanju in po tem, kdo je nekoč bil v kolesju starega režima, kdo pa ne. Za nas je prioritetno povezovanje s strankami krščan-skodemokratske usmeritve, kot tako pa v sedanji politični situaciji prepoznavamo le Slovensko ljudsko stranko. Tej stranki smo že večkrat ponudili združitev. Sam sem javno dejal, da sem se v primeru združitve pripravljen odreči kandidaturi za predsednika združene stranke. Žal tudi na to ponudbo ni bilo pozitivnega odgovora. Za SKD je sicer sprejemljiva tudi npr. federacija dveh strank oz. takšna oblika tesnega sodelovanja, ki ne bo pomenila vlečenja voza vsako na svojo stran. To se namreč dogaja sedaj, ko je ena izmed strank krščanskodemo-kratske usmeritve v opoziciji, druga pa v vladi. Prav to, ali bomo lahko skupaj potegnili voz, bo tudi odločilni kriterij, ko se bomo po volitvah odločali za vladno koalicijo. Za nas je prioriteta koalicija novih demokratičnih strank. Ta pa bo možna le, če se bosta obe krščanskodemo-kratski stranki tesno povezali in tako nadaljevali stoletno tradicijo avtohtone krščansko-demokratske slovenske politične in socialne misli. V Sloveniji bo do odločilnega premika v prekinitvi prevlade starih sil, do polnejšega odnosa do slovenstva po svetu, do srčnejšega reševanja prošenj za državljanstvo, do doslednejšega izvajanja denacionalizacije in poprave drugih krivic prišlo le, če bo krščanskodemokratska politična opcija, ki je bistveno zaznamovala slovensko zgodovino v prvi polovici tega stoletja, dobila na naslednjih volitvah relativno večino. Spoštovani rojaki, drage rojakinje! Kar smo obljubili, smo storili! Za marsikaj smo ostali prekratki, prekratki ravno za toliko, kolikor nam je glasov odnesla nacionalna demagogija in obljube o naglih spremembah. V SKD verjamemo, da je rešitev le v trdem delu in tega se nismo branili. Kdor se ni izkazal vreden zaupanja, bo moral — kakor ste gotovo že brali — po izrednem kongresu stranke konec septembra oditi. Želim Vam vse najlepše. Kljub težavam in usedlinam starih časov, vas prosim, imejte oči odprte. Morda boste našli tudi kak razlog več za vrnitev v domovino. Ne vi, ne mi, nismo mogli krojiti njene usode zadnjih petdeset let — škoda bi bilo, če br škarje in platno pustili drugim še sedaj, v novih demokratičnih časih. Naredimo si domovino lepšo! Vaš, Lojze Peterle predsednik SKD Anton M. LAVRISHA Attorney-at-Law (Odvetnik) 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Complete Legal Services Intervju z avstralskim Slovencem Ivanom Kobalom Možje s Snežnih gora pripovedujejo... Komaj so se končale letošnje olimpijske igre v Atlanti, na zaključni slovesnosti so pa predstavili naslednjo gostiteljico teh iger čez štiri leta. To bo avstralsko mesto Sydney, kjer pa živi, ko po Avstraliji sami, precejšnje število rojakov. Slučaj nanese, da zadnja številka tržaško-goriškega tednika Novi glas (št. 29, 25.7.1996) priobča intervju z Ivanom Kobalom, ravno v Sydneyju živečim rojakom. Intervju posredujemo v celoti. Ur. AD • Gospod Kobal, vračate se v domovino tretjič v petdesetih letih, vsakokrat v različnih razmerah. Kakšni so Vaši občutki? Res je, komaj tretjič obiščem rodno domovino v petdesetih letih, to pa v mojem primeru pomeni, da sem že petinpetdeset let preživel v tujini. Občutki ob vsaki vrnitvi so seveda zelo različni. Prvič sem se vračal iz Italije peš, kmalu po vojni, še mladoleten in neizkušen študent, ker sem hotel osebno preveriti, kaj pomeni »smrt fašizmu in svoboda narodu«. Moji občutki v naslednjih mesecih bivanja v Vipavski dolini so takrat ostali kruto zamolčani v najglobljem razočaranju. Drugič sem se vrnil po štiri-intidesetih letih z ženo in naj-mlajšim sinom, da še enkrat vidim svoje starše in pogledam v oči novim gospodarjem svoje domovine. Srčne občutke sem takrat doživel koncentrirano v dveurnem »prijateljskem pogovoru na krajevni policiji« in jih pozneje objavil v glasilu Zveze slovenske akcije Moji Sloveniji. Tretjič, ko se vračam kot avstralski upokojenec v samostojno Slovenijo in se vozim svobodno iz kraja v kraj kot V BLAG SPOMIN ob 6. obletnici smrti našega dobrega moža, očeta in starega očeta Frank Stanonik ki je umrl 18. avgusta 1990 Počivaj v miru in večna luč naj ti sveti Žalujoči: Žena, Pepca ' Hčerke: Andreja Novak, Milena Denša, Marija Lončar Sinova: Tony in Frank Zelje: Zdravko, Steve in Charlie Snaha: Margie Vnuki in vnukinje ter ostaio sorodstvo v Sloveniji, Kanadi in Argentini ■ir' ponosen Slovenec, so moji občutki intenzivno veseli in optimistični kljub dejstvu, da vidim svojo deželo v procesu počasnega okrevanja po dolgi in zahrbtni bolezni. • V svoji knjigi opisujete uresničitev velikega gradbenega načrta v avstralskih Snežnih gorah, gradnjo sistema jezov, prekopov in vodovodnih napeljav, ki je trajala od 1. 1949 do 1. 1974. Tudi Vi ste delali v teh gorah. Toda kdaj ste se odločili, da zapustite rojstni kraj in kako je bilo ob Vašem prihodu v Avstralijo? Moja knjiga Možje s Snowy-ja opisuje na splošno enega največjih in najuspešnejših inženirskih načrtov na svetu in v podrobnostih življenje in doživetja slovenskih fantov, ki so v avstralskih Snežnih gorah našli svojo odskočno desko za nov začetek v svoji drugi domovini. Odločil sem se, da zapustim svoj rojstni kraj, ko sem se osemnajstleten znašel med histerično mladino v Logu na Vipavskem, kjer se je množično zbrala cela Vipavska dolina na počastitev Narodnega heroja Vojka Premrla. Takrat mi srce ni dovolilo, da bi glasno lagal in ponavljal z množico, da sem Titov in Stalinov. Drzno sem molčal in skrito sklenil, da grem čez mejo. Ob mojem prihodu v Avstralijo po štirih letih tavanja v begunskih taboriščih razgled ni bil rožnat in so bile okoliščine za vsakega posebej različne in nepričakovane. Vsak ima svojo osebno zgodbo, kako se je znašel brez znanja jezika in svoje družbe v tujem svetu. • Kako je prišlo do izida knjige? Spontano in načrtovano, po petindvajsetih letih zapisovanja dnevnih dogodkov in življenjskih izkušenj. Ob branju in pregledu starih zapiskov sem začel beležiti dodatne spomine, nazadnje sem imel pred seboj celo vrsto naslovov, nad katerimi bi lahko napisal lepo zgodbo. Ko je bilo zgodb že veliko, mi je prišlo na misel, da bi iz tega lahko nastala zanimiva knjiga in sem začel počasi vse skupaj preurejati. To se je dogajalo v sedemdesetih letih, ko so avstralski voditelji že spregledali, da v Avstraliji asimilacija vseh narodnosti v angleškem kotlu ne more uspeti in so mnogi kulturniki že delali na tem, da se vpelje in podpre multikulturna družba, primerna za posebne avstralske razmere. Takrat sta dva pionirja avstralske multikulture Patricia in Kenneth Laisd osebno založila, tiskala in izdala prvo multikulturno revijo SCOPP (Saturday Center of Prose and Poetry), ki je spremljala in objavljala dopise v raznih jezikih in v angleškem. Takrat sem tudi jaz poslal svojo pesem Nova domovina in njen prevod Adopted Country. Spoznal sem urednico in direktorje te revije in ko sem jima pokazal rokopis svojih pripovedi, sta se prepričala, da je vreden pozornosti. Žal je med tem časom direktor Kenneth Laisd zbolel in umrl in revija je z naslednjo številko nehala izhajati. Patricia je težko prebolela izgubo moža in sodelavca, a je vseeno pozneje vzela v roke moj rokopis, ga lastnoročno pretipkala in izdala z naslovom Men Who Built the Snowy. Knjiga se je v kratkem času razprodala, čeprav je bila po zunanjosti skromna. Drugo, izboljšano izdajo pa sem sam založil, nesel tiskarju, plačal in naročil še 2200 izvodov. Ta izdaja se je lažje prodala, tako da sem dobil svoj denar nazaj. Medtem sem knjigo prevedel v slovenščino, ji dodal še pet poglavij in poslal rokopis Goriški Mohorjevi družbi. Tako je prišlo do izida knjige Možje s Snowyja. • Bi opisali, kakšna je bila Vaša življenjska pot, potem ko ste zapustili avstralske Snežne gore? Ustvarili ste si družino. Kje pa živite? Načrt Snežnih gora je ogromen projekt, katerega površina bi se raztezala skoraj čez celo Slovenijo. Tam je delalo v petindvajsetih letih od 80 do 90 tisoč delavcev, povprečno vsak po dve leti in pol. Zelo redke so bile med njimi ženske, še bolj redke družine. Vsakdo je mislil na prihodnost v drugem kraju in tudi jaz sem se po štirih letih vrnil v Sydney in se tam oženil s Slovenko, kupil, popravil in prodal dve stari hiši, nazadnje zidal novo po svojem načrtu v predmestju Rydalmere. Tam sem pred hišo posadil iz Slovenije prineseno lipico, pod katero so pozneje parkirali in še zdaj parkirajo svoje avtomobile otroci, dva sinova in ena hči, zdaj že vsi poročeni; dva že skrbita za najinega vnučka in vnukinjo. • Med pripovedovanjem na srečanju z uredniki GMD ste omenili gospoda Ludvika Kla-kočerja, ki je bil pred svojim odhodom v Sydney aktiven tudi na Tržaškem. Ali bi lahko nekaj povedali o njegovi aktivnosti med Slovenci v Avstraliji? Gospoda Klakočerja sem dobro poznal kot prijatelja, velikega idealista in rodoljuba, izvrstnega pevovodjo in skladatelja, saj sem četrt stoletja redno hodil na pevske vaje, ki jih je on vodil. Z njim na čelu smo imeli v Sydneyu moški pevski zbor Škrjanček, ki se še zdaj od časa do časa sliši v slovenskih domovih, ker smo posneli in izdali lepo ploščo navadnih in umetnih pesmi v 400 izvodih. • Trst in Primorsko je ob drugem prihodu Italije zapustilo veliko naših ljudi. Kako so se ti ljudje znašli v Avstraliji, kako so se organizirali in vključili v slovenske organizacije? XXXI. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 96 PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89 Petek, 30. avgusta 1996 Ob 17.00: predstavitev letošnje Drage Ob 17.30: prof. Pavle Merku: SLOVENŠČINA, MATICA NAŠE NARODNE IDENTITETE Avtor bo potrdil objektivne resnice, izhajajoč iz svojega dolgoletnega študija, razmišljanj in izkušenj o Slovencih na zahodni meji. Sobota, 31. avgusta 1996 Ob 16.00: otvoritev, nato: dr. Pavel Fonda: MULTIKULTURNOST -DILEME NEKE MANJŠINE Nov pogled na pojav v naši sredini, kot izhaja iz dolgoletne prakse psihiatra in javnega delavca. Ob 18.00: dr. Mišo Jezernik: MULTIKULTURNOST ALI INTERKULTURNOST Avtor bo podal svoje bogato izkustvo svetovnega popotnika in ostrega opazovalca domačega življenja. Nedelja, 1. septembra 1996 Ob 10.30: Jakov Jukič: KRŠČANSTVO IN CERKEV V POSTMODERNI KULTURI Hrvaški sociolog bo skušal dokazati, da se kristjani morajo navaditi živeti z nevarnostmi in izzivanji, ki jih prinaša svoboda. Ob 16.00: dr. Peter Jambrek: SLOVENSKI NACIONALNI PROGRAM Predsednik ustavnega sodišča Republike Slovenije bo predstavil predloge za premostitev aktualne krize slovenske državnosti. V nedeljo, 1. septembra, ob 9.00 bo za vse udeležence skupna maša, ki jo bo daroval glavni urednik Družine msgr. Janez Gril. DSI - ul. Donizetti 3 - 34133 TRST Tel. (040) 370846 - Fax (040) 633307 Primorcev v Avstraliji je sorazmerno veliko. Organiziranje društev in slovenskih centrov pa se je zelo počasi in s težavo razvijalo, prvič zaradi prevelikih razdalj med sosedi, drugič zaradi politične razdvojenosti. Komaj po osamosvojitvi Slovenije so se pojavili znaki boljšega razumevanja. • Kdaj se je začel pravzaprav narodni in kulturni preporod slovenskih ljudi v Avstraliji? Zavednost Slovencev v Avstraliji je živo klila med nekaterimi vse od začetka, ko so se prvi povojni priseljenci začeli srečevati in družiti. Postopno je prišlo do društev, publikacij, slovenskih verskih središč, slovenske sobotne šole in radijski oddaj. Narodni in kulturni preporod, če smemo tako sklepati, pa se je začel okoli l. 1982, ko so v Sloveniji južni voditelji hoteli vpeljati t.i. skupna programska jedra. Takrat se je v Avstraliji pojavila Zveza slovenske akcije za. obrambo slovenskega jezika in človekovih pravic slehernega Slovenca. • Opišite, prosim, slovensko organizirano življenje, od slovenskega versko-kulturnega centra in raznih klubov do pouka slovenščine in slovenskih radijskih oddaj. Prva in najvažnejša povezava med Slovenci v Avstraliji je bil brez dvoma mesečnik Misli, ki je letos že v svojem 45. letu izhajanja. Ta mesečnik, ki l od začetka urejali in ^ ejajo frančiškani, je 0 il, spodbujal in Pozdr rečanja, dopisovanja« dranja društev in ku »redstav. ^venska društva so se 1 pojavljati že v :setih letih in so z ve iri aktivnih članov ve gla. Do lastnih klu*^ torov in do cerkvenih v pa je prišlo pozneje, v aši ljudje že ustanovi h stalnih domovih, vn leta smo v Sy^ j. ---- --- jryde a slovenski dotn ^ kjer smo se sreC ljah lim nebom ob ne inm neoom Ine. Takrat smo se . n za velike prazni e ^ maše v kripti stare {0. . Patricka ali s^UI,n*eiiO službi božji v do ° ^ estje. Razvoj in raS •ža-h aktivnosti in °r^a teii Avstraliji se ne no opisati v nekaj laj in zakaj ste us ief zo slovenske najpomembnejše P izpeljali? .. ali za slovenske akcU j, je bila ustanovijo je Tretjega aprHa s , cgf' ici v Sydneyu Pre VZ' . Rafaela »s^P" pr0' < zaradi poroči . ^ , v domOv“ - jedrih v i Odbor za obr ^ ;ga jezika. Sle lembni srečanj ^«1». „„ «*r. 14) Intervju: Slovenci za danes — Zdomstvo - Emigracija Dr. Karel Bonutti, častni konzul RS države Ohio, ZDA, ekonomist in univerzitetni profesor v pokoju v Clevelandu Z dr. Bonuttijem, tem našim slovensko-ameriškim nikoli uradno pooblaščenim, a že desetletja dejanskim kulturnim ambasadorjem, sem imela že prej nekaj stikov, tako je bilo dovolj zavrteti telefon Trst-Cleveland in se priporočiti za intervju, od katerega sem si obetala pri tem zanimivem self made manu in narodnjaku, katerega komunikativni značaj in razpoložljivost sem poznala, da nas lahko obogati s koščkom slovenske novodobne zgodovine. Saj jo je navsezadnje hkrati trpeče sodoživljal, obenem pa mu je -°b njegovi podjetnosti in pogumu - tudi odprla vrata »v veliki svet«.. Po faksu so romala vprašanja, toliko izzivalna in izčrpna, da so našega sogovornika spodbodla k zares izčrpnemu intervjuja, ki bo za marsikoga naravnost presenetljiv, saj se nam skozenj razkriva ne le njegova življenjska zgodba, ampak kar usoda neke generacije. Če dodam še, da sp med njegovimi življenjskimi postajami tudi Vipavska, Gorica in Trst, bo ta del pripovedi za nas na Primorskem še posebej zanimiv. Nazadnje je posegla vmes še Sreča> daje dr. Bonutti prišel za kratek skok na Goriško (investicije) s tremi sinovi (skupno ima šest otrok) in sem se mogla z njim udi osebno pogovoriti. In čeprav me je pooblastil, da intervju Poljubno sčrtam, mi je bilo tega žal. Gospodu konzulu se na tem mestu ponovno zahvalim, da mi je Posvetil toliko časa in truda. Mislim, da bo bralce - kakor mene -Pretresla in obenem navdala s ponosom ta panoramska slika iz oljenja naših izseljencev, saj dr. Bonutti vedno vpleta svojo osebno usodo v življenje slovenske skupnosti pred vojno, med vojno in po njej, vse do današnjih dni. Zora Tavčar * Cenjeni gospod konzul, ®ajino znanstvo je pravzaprav ® kar utrjeno, čeprav sva se ^cla menda samo enkrat, > ° je v Gradežu o priliki pre-avanja znanega patra Turol-a- Od tedaj pa sva bila pove-*ana že večkrat po telefonu, ste mi pomagali organizira-y'naiPrej turnejo našega Trža-n e8a okteta po ZDA, pozneje a> lani, našega tržaškega Sionskega stalnega gledališča v jetiki; nekatere člane ste e 0 gostili na lastnem domu. Tako ste torej, še predno ste Postali častni konzul, že bili za ovenske rojake iz domovine ^ontstva kulturni ataše na v 0^° post. Sicer pa ste že tudi I p^nj* državi Jugoslaviji *' *'vahne stike z domovi-ljii!?ai s,e večkrat predavali na s ^ski univerzi, kolikor se ontinjam, pa morda še kje. sv .'.Cer P* naj takoj zadostim m°J' radovednosti. Najprej e seveda zanima ime Bonut-gre 6 *)r‘stno italijansko - ali {a *a kakšno prekrstitev v j " fašizma? - Kje ste bili ro- odk' 14,10 80 starši in V r°d Vašega očeta in Veli6 rnatere* In kje ste preži-pPrvo mladost? Palc^'ITle*4 n* ‘taiijanski. am-na , ganski, kot so vsa ime-».^i 1 Se končajo na »-utti« ali Tin^' Nanutti, Cantarutti ali g0nia. Camparin. latjn°?Utt' ali Bonut izhaja iz Znatl ega Bonus. Kot Vam je S° Furlani P°tomci °kroo ar^0v* ki so se naselili ne> sedanjega Vidma-Udi-4lpat^. Trstom, Benetkami in sojpa * ' Narnia, in so se šca-^ Pokristjanili in polatinili. SeC*k Bonutti izvira iz na-e Gonars (kjer je bilo med drugo svetovno vojno zloglasno taborišče za Slovence). Stari oče je bil skrbnik furlanskih grofov Del Mestre, ki so za časa stare Avstrije imeli v lasti posestva od Vipavske pa vse do Banjaluke. Ker je bilo za deda težko prestopati mejo iz Italije v avstrijske dežele, se je za stalno preselil v Bukovico, kjer je grof posedoval opekarne. Tako je moj oče zrasel v slovenski naselbini, integriral se je v slovensko življenje in poročil domačinko Marijo Lovec iz Bukovice. Imela sta 10 otrok. Dva sta se jima rodila pred prvo svetovno vojno. Ker je stari oče ohranil italijansko državljanstvo, je bila družina izgnana v Italijo, ko se je začela prva svetovna vojna. Med prvo svetovno vojno je bil oče premeščen v Neapelj, kamor je prišla tudi ostala družina. V Neaplju so mu dali nadzorstvo nad nekaj tisoč avstrijskimi ujetniki. Bil je zelo priljubljen in je celo vozil ujetnike (brez incidenta) na izlete po Neapeljskem zalivu brez straž, pa ni nobeden ušel. Po prvi svetovni vojni se je družina vrnila v Bukovico, kjer je oče nadaljeval z oskrbovanjem grofove opekarne, dokler ni opekarne uničila povodenj reke Vipave. Takrat je oče odprl gostilno, ki je postala središče vaškega življenja. Četudi je naselbina oddaljena MALI OGLASI FOR RENT Modern 3 room apt., next to Slovene Home for the Aged, off Neff Rd. Call 531-5754 or 951-3087. (x) žele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT ^ 152 Street Phone 481-3118 Family owned and operated since 1908 le nekaj kilometrov od Gorice, je bila 100% slovenska in zavedna. Po Vipavski dolini je vladal močan odpor proti fašizmu. Tudi oče je bil njegov del, saj se mu je posrečilo rešiti veliko število rojakov iz klešč zapora. Oče je bil tudi odličen baritonist. Zastavil je lastno premoženje za posojilo pri gradnji župnijske cerkve. Bil je tudi predsednik župnijske posojilnice v Biljah. Otroci smo vsi zrasli v slovenskem okolju in smo ostali veliki narodnjaki tudi za časa najhujšega fašističnega pritiska. Starši so nas vzgajali v slovenskem duhu, doma smo govorili samo slovensko. V takšnem okolju sem se rodil 1928. leta. • Kje ste opravili srednjo šolo? Ste imeli kake danes znane sošolce ali odlične profesorje? Ste delovali tudi v kakšnem športnem ali kulturnem društvu? In pozneje, univerzitetni študij? Kje? Katera stroka? Da bi si pridobil boljšo izobrazbo, so me starši poslali k stricu v Gorico. Vpisali so me v salezijanski zavod, ki pa je bil zelo šovinističen. Sošolci so me zmerjali s »ščavo«. Celo duhovnik salezijanec, ki je učil pravopisje, mi je napisal namesto slabe ocene z rdečim peresom na veliko »Schiavo«. Ko se je oče pritožil pri ravnatelju, me je omenjeni salezijanec pretepel in opljuval. Naslednje leto so me vpisali v državno šolo, nato pa v gori-ško semenišče, kjer je bila večina študentov slovenskega porekla. To je bila edina šola, kjer je bil dovoljen pouk slovenščine. Če se ne motim, je nekaj let pred mano tudi Vaš soprog dr. Rebula obiskoval isto šolo. Imeli smo odlične profesorje, med njimi tudi dr. Kacina in g. Pepija Bratuža. Že ob koncu prve gimnazije leta 1940 se je začela vojna. Vojaške oblasti so zasegle semenišče in ga spremenile v vojaško bolnišnico. Od sošolcev sem še vedno v stiku s č.g. Vinkom Kobalom. Naslednje leto so nas poslali v videmsko semenišče - Caste-llerio. Po enem letu pa me je nadškof Margotti na priporočilo družinskega prijatelja, škofijskega kanclerja msgr. Franca Setničarja, s katerim sem hodil po prelepih Julijcih, poslali na Reko, kjer so jezui-tje vodili majhno semenišče, Tam sem preživel dve leti. Eno leto za mano je bil v istem zavodu g. Jože Bole, urednik »Ognjišča«. Ko je nemška oblast leta 1944 dovolila ustanovitev slovenskih šol na Goriškem, sem se vpisal v peti razred slovenske gimnazije. Večina profesorjev je prišla iz Ljubljane, ker je le malo profesorjev ostalo pod fašizmom na Goriškem - med drugimi prof. Bed-naržik in prof. Bekar. Ravnatelj je bil znani primorski pisa- telj Jože Lovrenčič. Od takratnih profesorjev sem do danes ohranil stike s profesorjem Radom Lenčkom (zdaj na Columbia University). V tistih vojnih letih me je nadškof Margotti povabil, da sem mu stregel pri maši in sprejemal škofijske goste kot »paggio« (paž), zlasti v poletnem času. V vojnem času je bilo težko, ne le zaradi vojne, ampak tudi zaradi revolucije v Sloveniji in spopadov med partizani in domobranci. Na Primorskem ni bilo veliko domobrancev, vendar smo mladi, ki smo bili povezani s slovensko duhovščino, videli v domobranstvu upor proti komunizmu. Postalo je jasno, da so komunistični voditelji vedno bolj obvladovali OF in partizanske edinice (enote). Njihovi nameni so postajali jasni. Od višjih duhovnikov v Gorici je najbolj branil partizanstvo msgr. Ivo Juvančič - pod-ravnatelj bogoslovja v Gorici, ki je do vojne vcepljal slovenskim bogoslovcem globok čut narodne zavesti. Zaradi mojega aktivnega študentskega udejstvovanja v katoliških organizacijah pod vodstvom dr. Kacina, dr. Čuka in dr. Humarja sem postal tarča lokalnega partizanskega vodstva. Ko so partizani vkorakali s severa v Gorico in isti dan Angleži z juga, sem se skril v jezuitskem zavodu Stella Mattutina, kjer je bil tudi slovenski jezuit pater Jauh in kjer so angleški oficirji odprli svoj klub. Se isto noč je partizanski oddelek obkolil hišo, kjer sem stanoval, z namenom, da me aretirajo. Ker me niso našli, so odpeljali 65-letnega strica, katerega so tri tedne zasliševali v goriških zaporih in nato odpeljali v Idrijo - »likvidirat«. Zadnji trenutek ga je rešil dru- žinski prijatelj, ki je slučajno prišel v Idrijski grad. Po nekaj dneh se mi je posrečilo zbežati iz Gorice v Palmanovo. Tam je bilo začasno taborišče za primorske begunce - civiliste, domobrance in druge vojake, ki se jim je posrečilo zbežati s partizanskega ozemlja. Čez nekaj dni nas je zavezniška vojska odpeljala v Forli, nato sem šel v Fano in končno v Riccione, kjer so nam zavezniki pripravili kar primerne prostore (Mussolini jih je zgradil za svoje elitne vojaške enote). Septembra 1945 so se partizanske enote umaknile iz Gorice in okolice. Oblast so prevzele zavezniške oblasti. Nastali sta cona A in B. Oktobra je zavezniška uprava organizirala slovenske šole: od ljudskih šol pa do učiteljišča in klasičnega liceja. Vpisal sem se na slovenski licej. Večina študentov in nekaj profesorjev je bila levo usmerjena, zato so od časa do časa organizirali »štrajke« -stavke proti učnemu programu in zahodno opredeljenim profesorjem. Spominjam se nekaj primerov, ko sem sam prišel v razred, ker so vsi drugi sošolci štrajkali. Od profesorjev so mi ostali v spominu prof. Milan Bekar, prof. Mihael Rožič, prof. Zdravko Jelinčič, prof. Karel Rakovec, prof. Vinko Brumen (zadnja dva sta šla nato v Argentino). Med tem časom smo se katoliško opredeljeni študentje dobro organizirali. Veliko nam je pomagal prof. Vinko Čekuta, ki je sedaj upokojen v Kanadi, dr. Rudolf Klinec, takratni škofijski kancler, dr. Kazimir Humar, s katerim smo ustanovili med vojno Goriško katoliško akcijo/ Tista leta je bilo kulturno življenje (dalje na str. f4) Vladimir M. Rus * Attorney - Odvetnik 6411 St: Clair (Slovenian National Home) 391-4000 Intervju z dr. Karlom Bonuttijem (nadaljevanje s str. 13) razgibano. Pomagali so nam begunci iz Slovenije. Bil sem aktiven v večini teh organizacij. Po maturi leta 1947 sem bil s priporočilom nadškofa Mar-gottija sprejet na katoliško univerzo v Fribourgu, kjer sem se vpisal v ekonomsko-politični program v upanju, da se bo med tem časom sistem v Jugoslaviji spremenil in da bom tako uspešneje koristil Sloveniji. Leta v Švici so mi ostala v najlepšem spominu, kljub temu, da mi je stalno primanjkovalo denarja, saj je bilo takrat življenje v Švici izjemno drago. Že z drugim letom se mi je posrečilo dobiti mesto asistenta na znani privatni gimnaziji Villa St. Jean, ki so jo vodili marianisti za francoske plemiče. Med učenci sem imel tudi sedanjega kralja Juana Carlosa de Bourbon in druge študente iz raznih evropskih družin. V Fribourgu je živel le en Slovenec - g. Besednjak, ki je bil ataše v bivši jugoslovanski vladi. Njegov brat Ermengild je bil slovenski poslanec s Tržaškega v začetku italijanske vlade na Primorskem. Občasno je prihajal tja tudi neki slovenski duhovnik Friderik Kolednik, ki je prevajal Jurčičevega Jurija Kozjaka v tuje jezike. • Kaj Vas je pripeljalo v Ameriko in kdaj? Ste že takoj prišli v Cleveland ali ste bili prej kje drugod? Kje ste osvojili znanje angleščine? Potem ste se še strokovno izpopolnjevali in dosegli vrsto naslovov: lahko naštejete najpomembnejše? Ko sem končal licencijat v Fribourgu, sem želel nadaljevati študij, vendar me je č. dr. Alfonz Cuk (ki je bil že nekaj let inkardiniran v New Yorku) prepričal, da bom pridobil veliko več znanja in se izpopolnil, če se preselim v Ameriko kot D.P. (displaced person). Že od 1945 sem bil begunec. Takrat kot mladoletnik bi moral biti vpisan pri starših v Bukovici, to je Jugoslaviji. S tem, da sem ostal sam v Italiji, sem postal brezdomec, zato sem optiral za italijansko državljanstvo. S tem sem pridobil vsaj začasen dokument o bivanju. Državljanstva do od- hoda nisem dobil. Dr. Čuk mij je obljubil službo v New Yorku v ameriški vladni organizaciji Free Europe, odsek za Jugoslavijo. Ko sem se odločil za odhod v Ameriko, sem se poročil s sošolko, goriško domačinko Hermino Rijavec. V Ameriko sva prišla maja leta 1951. Ko sva prišla na letališče v New Yorku, so nama sporočili, da je odsek, kjer naj bi me čakalo službeno mesto, ukinjen. Ukrep so izvajali kot uslugo ameriški vladi, ker je Tito izbral svojo neodvisno komunistično pot. Življenje v New Yorku je bilo neznosno. Že po nekaj tednih sva se odločila, da se preseliva v Cleveland, največjo slovensko naselbino v Ameriki. S pomočjo p. Ambrožiča, takratnega predsednika lige KS, sem se nastanil v Clevelandu. Takoj sem dobil službo v tovarni Cleveland Twist Drill, kjer je delalo veliko slovenskih beguncev, kot npr. pisatelj K. Mauser, prof. Jože Velikonja in drugi. Začetek v Ameriki je bil prava odisejada težav, bolezni, iskanja primernega stanovanja, neznanja angleščine (jezika sem se sčasoma naučil v tovarni). Družina pa se je večala! Ob delu sem se vpisal na ekonomski odsek univerze Case Western Reserve University in končal Master of Arts in Economics 1957. leta. Ponoči sem delal v tovarni, podnevi »ukradel« nekaj ur spanja (če je bilo dovolj miru), zvečer pa v šolo. Žena je vsa leta sama skrbela za otroke, za hišo, kuhala, šivala. Kljub vsem težavam sem se kmalu vživel v slovensko ameriško skupnost, zlasti med begunci. Že dve leti po prihodu sem organiziral nabirko za Katoliški dom v Gorici. Imel sem srečo, da so me pri tej akciji podprli zavedni Staroslo-venci kot npr. slovenski starosta Anton Grdina, August Kollander, John Potokar. V dobrem letu smo nabrali čez $10.000, kar je pripomoglo, da so goriški Slovenci kupili zemljišče in stavbo na Viale XX Settembre, iz katerega se je potem razvilo kulturno središče. V veliko oporo mi je bil škof Gregorij Rožman, saj je priskrbel na stotine mašnih intencij, ki smo jih poslali z denarjem dr. Jezerniku v Rim INTERNATIONAL PROGRAM 1560 on Your A.M. Dial on WATJ Your Host Mario Kavčič American and International Selections Saturdays at Noon ... 1560 WATJ • Box 776 • Chardon, Ohio 44024 (216) 286-1560 • 1-800-946-1560 Fax (216) 286-2727 in od tam v Gorico. S tern so goriški duhovniki izplačali posojilo Katoliškega doma. Škofa Rožmana sem spoznal v Clevelandu, kjer je tudi delovala njegova Katoliška akcija. Pridružil sem se, saj sem že v Gorici bil član goriške K.A., ki jo je vodil dr. Kazimir Humar. Postal sem predsednik Katoliške akcije. Ker pa K.A. po pravilih lahko deluje le v sklopu lokalne škofije, smo se na željo škofa Rožmana reorganizirali iz K.A. v Clevelandsko Marijino legijo, ki je bila še najbliže slovenski K.A. Pri tem je sodeloval in bil v veliko pomoč tudi dr. Jože Sodja, bivši administrator Slovenca. V Ameriko je prišel 1952. leta iz Nemčije, kjer je bil nekaj let v nacističnem taborišču. Marijina legija je zelo lepo uspevala, zlasti v času, ko je bil župnik pri Svetem Vidu msgr. Louis Baznik, katerega sem spoznal leta 1945 kot ameriškega vojnega kurata na Goriškem. Kmalu potem, ko je g. Baznik prevzel župnijo Svetega Vida, sem mu svetoval, da bi bilo primerno, če bi imeli slovensko sobotno šolo. Isto je tudi sam želel, zato mi je poveril nalogo, naj to organiziram. Pri tem mi je pomagala ravnateljica župnijske šole sestra M. Martha. Vpisanih je bilo 140 učencev s sedmimi učiteljicami. Upraviteljica je postala Anica Skrabec. Otvoritve se je udeležil tudi škof Rožman. Z inženirjem Sodjo sva leta 1953 zaprosila škofa Rožmana, da bi tudi Slovenci imeli svoj »Memorial Day« - spominski dan vojnim žrtvam - in se spomnili padlih domobrancev. Vesel je bil najine želje, vendar se je izrazil, da ob tej svečanosti ne smemo pozabiti tudi drugih padlih (mislil je na pobite partizane), ker je le Bog sodnik njihovih namenov. • Vaša službena kariera: ste ves čas ostajali pri isti stroki ali ste jo dopolnjevali? Ste poleg univerzitetne kariere izkoriščali svoje znanje tudi v kaki gospodarski dejavnosti? S čim ste se pretežno ukvarjali v zadnjih letih? Ko sem končal magisterij iz ekonomije na Case Western Reserve University, sem sprejel profesorsko službo na »No-tre Dame College« v predmestju Clevelanda, ki ga vodijo sestre Notredamke. Predaval sem ekonomijo in sociologijo ter prevzel program za vzgojo socialnih delavcev. Naj omenim, da je bil moj dohodek ob nastopu službe polovica tistega, kar sem zaslužil kot specializirani delavec v Cleveland Twist Drill. Takrat smo imeli že tri otroke, profesorska plača ni bila zadostna, zato sem poučeval dodatno zvečer na clevelandskih podružnicah državnih univerz (Ohio State, Kent State, John Carroll University) ali Cuyahoga Community College. Katoliške ustanove pač nimajo dovolj dohodkov, da bi nudile plače, primerljive z državnimi ustanovami. (dalje na str. 16) Možje s Snežnih gora pripovedujejo (nadaljevanje s str. 12) aprila in 20. julija), na katerih se je spontano izoblikovala Zveza slovenske akcije. Namen Zveze je bil takoj začrtan: združiti in povezati vse Slovence po svetu za obrambo slovenskega jezika, za obstoj slovenskega naroda, za poživitev slovenske zavesti, za pravice, ki nam pripadajo kot svobodnemu narodu. V kratkem času smo imeli člane in dopisnike po vsem svetu, vplivne državljane, ki so vsestransko podprli našo akcijo in delali na -tem, da se dosežejo naši cilji. Dve leti pozneje smo objavili in razposlali vsem na znanje osem zahtev ZSA: 1. da so na potnih listih in drugih dokumentih Slovenci označeni kot Slovenci in ne kot Jugoslovani; 2. da se v ljubljanski in beograjski zbornici prekličejo programska jedra, ki ogrožajo slovenski jezik in kulturo; 3. da se spoštuje slovenska narodnost v uradih s tem, da se v Republiki Sloveniji uporablja slovenski jezik, kakor se uporablja srbski v Republiki Srbiji; 4. da na meji Republike Slovenije cariniki in uradniki govore slovensko s slovenskimi turisti; 5. da Slovenci, obiskovalci domovine, potujejo in živijo v Sloveniji brez zasliševanj milice in udbe; 6. da vsak državni uslužbenec v Sloveniji obvlada slovenski knjižni jezik; 7. da Slovencem, ki živijo v tujini, ne pišejo po jugoslovanskih konzulatih dovolilnic tujci, ampak Slovenci v slovenskem jeziku; 8. da se Slovencem prizna veroizpoved. Vse te zahteve so se izpolnile z osamosvojitvijo Slovenije, a najbolj viden in pomemben dosežek ZSA v Avstraliji je bil brez dvoma slovenski lektorat na univerzi Macquarie v Sydneyu, ki že sedem let uspešno napreduje. ZDA je namreč v kritičnem trenutku odločanja, ali bo lektorat ali ne, finančno in moralno podprla svojega tajnika, ki je bil tedaj tudi prvi predsednik Slovenskega sklada za lektorat, da je mogel pravočasno nesti na univerzo določeno vsoto denarja, brez katerega bi šlo vse po vodi. Tako smo tudi na avstralski univerzi dosegli enakopravnost. • Osamosvojitev Slovenije je torej izboljšala in uredila razmere med Slovenci v Avstraliji. Kaj pa naslednje generacije, bodo zdržale? Dolgo sanjana in zaželena osamosvojitev Slovenije je tudi v Avstraliji spremenila in izboljšala odnose med Slovenci. Izginila je v glavnem politična in ideološka pregrada, ki je toliko let razdvajala in žalila slovenske ljudi različnih mišljenj. Žal so posledice dolgih let krivičnega stanja še vidne, posebno med novo generacijo Slovencev, ki so iz razumljivih razlogov zasovražili vso slovensko politiko. Komaj zdaj se med našimi mladimi v Avstraliji pojavljajo znaki ponosa, da so otroci slovenskih staršev in pripadniki kulturnega, spoštovanega naroda, ker prosto obiskujejo domovino svojih staršev in se vračajo z lepimi vtisi. Kot optimist upam in sem prepričan, da bo nekaj slovenskega ostalo v Avstraliji še dolgo, ker so mednarodne meje z moderno tehniko že skoraj izginile in bodo od zdaj naprej pripadniki vsakega naroda povsod gojili svojo kulturo in z lahkoto komunicirali s svojo rodno domovino. »...Ta narod je dedič junakov duha, ki z zgledom ljubezen do doma so vneli, živel bo svoboden do konca sveta, no bena pošast mu duha ne upe peli!...« Pogovarjal seje Marko Tavčar KOLEDAR AVGUST 18. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi drugi pikni , v Triglavskem parku. 18. — Ameriška Dobrodelna Zveza ima Družinski dan pi nik na svojem letovišču v Le royu. 24. — Pevski zbor Korotan priredi vrtno veselico, z čerjo in plesom, na Slovenski pristavi. Za ples igra ansambe Staneta Mejača. SEPTEMBER 8. — Oltarno društvo Sv. Vid* ima svoje letno kosilo v av * toriju. Serviranje od 11.30 1. pop. 14. — Fantje na vasi imaj koncert v SND na St. C ai Ave. Pričetek ob 7h zv. 15. _ Vinska trgatev na Sl«' venski pristavi. 22. — Društvo DSPB spon*0' rha romanje k Materi b°zj' Frank, Ohio. Sv. maša ob iz ’ druge pobožnosti ob 2h P0^ 27.-29. — Praznovanje ‘ obletnice ustanovitve župnl sv. Cirila v New Yorku. 29. — Društvo Triglav> M'1' raukee, priredi Vinsko OKTOBER 6. — Oltarno društvo pr* ^ v riji Vnebovzeti ima kosi ^ šolski dvorani. Serviranj6 11. do 1. pop. |0, 13. — Klub upokojencev ^ venske pristave pripravi na SP. ve 20. — Občni zbor Slov« pristave. ^0 26. — Štajerski in Vrekta*e v klub priredi martinova^^, Slovenskem narodnem na St. Clair Ave. NOVEMBER Vl9UC 2. - Zbor Glasben. 1^5,. ima letni koncert v SN Clair Ave. 3. - Ameriška Dob'°;«ic0 Zveza obhaja 86. 0 Z.veza uuuaja ve-, pl6' ustanovitve z večerjo ^ve. som v SND na St. Cia* J red tedni se je v Clevelandu mudila na krajšem obisku tričlanska delegacija ljubljanskega mestnega sveta pod vodstvom predsednika tega sveta Dimitrija Kovačiča. V tem času je član delegacije Peter Sušnik obiskal tudi Chicago. Iz urada guvernerja Illinoisa Jim Edgarja smo prejeli pri-ujočo fotografijo, na kateri guvernerjeva asistentka za narodnostne zadeve Pat Michalski izro-ca g. Sušniku pozdravno pismo od guvernerja. G. Sušnik je prejel tudi nekaj daril, izdelkov dr-*ave Illinois. Na desni na fotografiji je dr. Jože Bernik, čikaški rojak, ki je tudi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Baje je bil guverner Edgar nekaj časa med tistimi, o katerih je ra*mišljal republikanski predsedniški kandidat Bob Dole za podpredsedniško kandidaturo. OBLETNICI NEODVISNOSTI SLOVENIJE Intervju: Lojze Peterle Majda vukeliC (Delo, 22.6.1996) * Ali ste se ob imenovanju prvega predsednika sloven-I e vtede zavedali vseh bremen _n odgovornosti, ki so izhajala 1 Vašega takratnega položaja? Vseh bremen, ki jih je nala-? a Preteklost, se na začetku 1Sem zavedal, saj vsa dedišči-a starega režima še zdaj ni nana. Demosov politični pro-Jain’ ki je vseboval tudi •Postojno slovensko državo, J* mi nikakor ni bil v breme, Pak je bila to zahtevna, a vesela odgovornost. Pot StC Pr'^akova*'> da bt Po V samost°jnost potekali takšnem scenariju? jasen. Želeli sme tak ^°Se^’ miroljubno, torej VorT ^a- k* se za razhod dogo- ° na kateri sem da jue Prepričljivo potrditev, Nanjo °S'avije de ^acto ni ve‘'- tudi Pomislil seveda stroju prvem vojaškem po-^»..-r^i-decembra 1990 v jlovuj ^^ekL.kjertedanji vr- -P°veljnik, predsednik ^ _______ ^elei pr,Kega Predsedstva, ni 1° tudi V°r^‘' Po vojni je diša Zadnjem srečanju : 0"‘ P- se je za povsen • da smo svojo volje po samostojnosti zavarovali tudi na obrambno-varnostnem področju. Če ne bi bili tako pripravljeni, bi bila osamosvojitev ogrožena. • Kakšni so bili sicer vaši stiki s takratnim zveznim premie-rom Markovičem? Formalno korektni, politično trdi in vedno sem govoril v slovenščini. Udeležil sem se več sej zvezne vlade, Markovič pa se je nekajkrat oglasil v Ljubljani. V skladu s stališči, ki so bila sprejeta v parlamentu in na vladi, sem zahteval čiste račune, bilanco države in predlagal, da se dogovorimo za miroljubno razdružitev. Posebno se je zataknilo pri vprašanju rekrutov. Oba sva bila vljudna, vendar nepopustljiva. • Kateri trenutek na poti v samostojnost je bil po vašem mnenju ključen? Na začetku je bila ključna jasno opredeljena volja Demosa, da postavi samostojno slovensko državo. Od tod naprej pa so ključna dejstva. Zmaga Demosa na prvih demokratičnih volitvah, potrditev na plebiscitu decembra 1990, temeljita priprava na možno uporabo sile, učinkovitost in enotnost samega odpora in podpora mednarodne politike. • Kako je takrat delovala slovenska vlada? So bili znotraj nje različni pogledi na to, kako priti do samostojnosti? Vlada je delovala v skladu s programom. Bilo je nekaj različnosti, vendar nikoli po sprejetih sklepih ni bila prizadeta avtoriteta večine. Med ministri moje vlade ni bilo podpisnikov za demilitarizacijo Slovenije, torej za projekt, ki bi lahko ogrozil osamosvojitev. • Katerega od politikov ste morali najbolj prepričevati, da je odločitev za samostojnost pravilna? Doma nisem nikogar prepričeval, v Beogradu Markoviča, v Evropi pa politike levih strank. • Nekateri politiki, ocenjujoč zadnjih pet let, sodijo, da je bil Sachsov oziroma vaš model privatizacije največja napaka osamosvojitvenega obdobja? Model je tak, za kakršnega se je bilo mogoče v takratnih okoliščinah v parlamentu dogovoriti. Že to je bilo sklenjeno z veliko in škodljivo zamudo. • Kaj bi potem vi imeli za največjo napako? Samoodpravo Demosa in prepustitev politične pobude starim političnim silam, ki so se ujele z levo usmerjenim delom Demosa. • Ali ste svojo zamenjavo z Drnovškom šteli v sklop osamosvojitvenih dejanj? Rušenje vlade z interpelaci-' jami se je začelo, ko je bilo po--glavitno delo že opravljeno. Bili smo osamosvojeni in mednarodno priznani, tako da ni šlo več za osamosvojitveno dejanje, ampak za vprašanje politične moči v prihodnje. Rekel sem že, da je šlo za delitev plena in bojazen starih in nekaterih novih političnih sil, da bi krščanski demokrati iz uspešne osamosvojitve potegnili preveč političnih točk. • Ste sicer s svojim delom v zadnjih petih letih zadovoljni? Država je napredovala, krščanski demokrati tudi. Vesel sem pridruženega članstva Slovenije v Evropski uniji, čeprav je bilo pri tem nekaj nepotrebne zamude in končno smo morali privoliti v nekoliko višjo ceno. Jasno pa je, da bo naslednji mandat zelo težak. NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 9) je bil 10. avgusta s privatnim pokopom. Matthew F. Slak Dne 9. avgusta je v Lake Vse slovenske medalje na Olimpijskih igrah Sledi seznam slovenskih medalj, osvojenih v posamičnih športih na olimpijskih igrah: Zlate (5) — Leon Štukelj (gimnastika - mnogoboj, Pariz 1924, Leon Štukelj (gimnastika - drog, Pariz 1924), Leon Štukelj (gimnastika - krogi, Amsterdam 1928), Miro Cerar (gimnastika - konj z ročaji, Tokio 1964), Miro Cerar (gimnastika - konj z ročaji Mexico 1968). Srebrne (7) — Josip Primožič (gimnastika - bradlja, Amsterdam 1928), Leon Štukelj (gimnastika - krogi, Berlin 1936), Jure Franko (smučanje - veleslalom, Sarajevo 1984), smučarji skakalci (ekipno, Calgary 1988), Mateja Svet (smučanje - slalom, Calgary 1988), Andraž Vehovar (kajak - slalom, Atlanta, 1996), Brigita Bukovec (100 m z ovirami, Atlanta, 1996). Bronaste (11) — Leon Štukelj (gimnastika - mnogoboj, Amsterdam 1928), Stane Derganc (gimnastika - preskok, Amsterdam 1928), telovadci (gimnastika - moštveno, Amsterdam 1928), Miro Cerar (gimnastika - drog, Tokio 1964), Matjaž Debelak (smučanje - skoki, Calgary 1988), veslanje (dvojec brez krmarja, Seul 1988), veslanje (dvojec brez krmarja, Barcelona 1992), veslanje (četverec brez krmarja, Barcelona 1992), Alenka Dovžan (smučanje - kombinacija, Lillehammer 1994), Katja Koren (smučanje -slalom, Lillehammer 1994), Jure Košir (smučanje - slalom, Lillehammer 1994). Oswegu, Oregon, umrl 74 let stari Matthew F. Slak, oče Lynette Nichols, Matthewa in Adriane Kelly, 4-krat stari oče, brat Antoinette Ruth, Narde Sprague, Mae Sever, Ann Perko, Evelyn McDonald, Elle Mueser, Dorothy Slak in Molly Striner. Pogreb je bil 13. avgusta v Portlandu, Oregon. Visit Our Slovene American Auto Repair Shop! NOTTINGHAM AUTO BODY & FRAME Frame Straightening Collision Repair Painting 19425 St. Clair Avenue Tel. 481-1337 Michael Bukovec, Owner Misijonska srečanja in pomenki 1144. V Santiagu, Čile, je bil 30. julija v mašnika posvečen Luis Eduardo Caballero Barron, C.M. Tam že dolga leta deluje zelo uspešno usmiljena s. Marij a-Andrej a Šubelj. Štirje 'slovenski lazaristi, med njimi gg. Tone Zrnec, Stanke Boljka in rajni kitajski misijonar Andrej Prebil, so delovali nekaj časa v Čileju. Novomašnik se nam je predstavil z izrednim pismom, kjer popisuje začetek, rast in razvoj svojega duhovniškega poklica, ko je v Boliviji prišel iz indijanskega plemena v gorah v mesto in s pomočjo gorečega in razumevajočega lazarista, ki je vodil apostolsko šolo, bil poslan v Pariz, kjer je na Institute Catholique, kjer so študirali mnogi naši slovenski duhovniki, med njimi tudi dr. Stres in dr. Rode, končal študije do diakonata. Zadnje leto je bil na fari v praktičnem apostolatu in njegovo pismo bomo v kratkem v celoti objavili v MSIP. Posebno je zanimivo za vse, ki lahko kaj napravijo za nove duhovniške poklice v porabniških časih, ko je na svetu toliko plitkosti in ignoriranja duhovnih dobrin, pa tudi nerazumevanja potreb dobrih duhovnikov. Novomašniku, ki sta ga zadnje leto podpirala ($1000) pisec teh vrstic in Neimenovana pionirka MZA, smo poslali novomašni dar $100, v imenu celotne MZA. Slovenske usmiljenke večih generacij so delovale in svoje življenje darovale za božje ljudstvo v Čileju; po mnogih hišah, do skrajnega juga na Ognjeni zemlji. Prosili smo za imena vseh in v februarju nam je s. Subelj po dokumentih iz provincialne hiše, poslala 20 imen, ki jih želimo objaviti za zgodovino misijonskega sodelovanja slovenskih usmiljenk v Čileju. Podatki vsebujejo posamezna imena, začetek poklica, prhod v Čile in datum smr- ti ali povrnitve v domovino. Več jih je pa še živih in tam zelo aktivnih. Pri vsakem imenu je leto prihoda v Čile in leto smrti za rajne. Imena so po abecednem redu, ne po času prihoda v podolgovato državo Čileja, ki meji tisoče km na morsko obalo in je znana po obilnem ribolovu, da mnogi ribiči tudi iz ZD in Kanade po 6 mesecev ribarijo z ribiškimi ladjami na čilski obali in mnogi kar na ladjah že pripravljajo obilni ribji lov s posebnim postopkom za prodajo. V Vancouver ju sem pred letom srečal dalmatinskega ribiča, ki je nama z rajnim g. Martinom Turkom razložil, kako njegovi dve ladji brez vrnitve 6 mesecev doli ribarita in kako odličen je tamkajšnji ribji lov. Spomnimo se v molitvi leteh usmiljenk, ki so ali še darujejo svoje življenje za čilsko prebivalstvo. S. Julia Fiderucci (prišla v Čile začetku stoletja in odšla v Argentino). S. Frančiška Peternelj (1935 prišla in umrla 1966). S. S. Vincencija Krištof (1936; se vrnila v Slovenijo 1966 in umrla na Mirnu). S. Carolina Korbar (1938 — 1966 ob njeni smrti). Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet A ve. 641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VASI ŽELJI! S. Neža Založnik (1935 — 1975). S.S. Marija Baš (1938; se vrnila 1979 v Jugoslavijo in umrla v Beogradu). S. Marija Camloh (1935 — 1992). S.S. Ljudmila Celestina (1941 — 1971). S. Marija Lidija Krek (1964; se vrnila v Gradec 1977 in umrla na Mirnu pri Gorici). S. Ana Potočnik (1938 — 1986). S. Valentina Šarabon (1935 — 1969). S. Domicijana Kranjc (1939 — 1986). S. Roza Kaplja (1940 — 1973). O njej se spominjam, da smo pogostoma v KM čita-li. Bila je velika pionirka na terenu. S. Julka Rus (1948). Upokojena deluje v Domu za ostarele. Vstopila k usmiljenkam v Sieni, Italija, leta 1946 iz taborišča Servigliano z rajno Ivanko Šmalc, Vero Škrbec, Terezijo Telič in Ivanko Lavrič. S. Marija-Andreja Šubelj (1960). Velika pionirka v Čileju in MZA; pravkar končuje gradnjo Hogar Regazo v Santiagu za 126 deklic iz razbitih družin. Ima dva brata v Torontu. 5. Vera Škrbec (1961) . Vrnila se je 1973 v domovino in po s. Šmalc postala provincialka slovenskih usmiljenk. Že več let zelo bolna pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Osebno ji dolgujem iz taborišča globoko hvaležnost za kako ‘extra’ solato in pranje perila v tistih težkih časih. Tudi za predano delo v dekliški Katoliški akciji, ki je pomagala z duhovnim poglabljanjem ob sodelovanju kakim 20 dekletom do redovniškega poklica. Večina je šla med usmiljenke, Prijateljeva Vera pa v Buenos Airesu med karmeličanke. S. Marija Tominec (1946; odšla v domovino 1962 in je na Mirenskem Gradu). S. Terezija Telič (1948). Upokojena še dela kot medicinska sestra v Hospital Salva- OUR GAME PAYS YOU MILLIONS EVEN IF YOU CAN'T PITCH, HIT OR FIELD All it takes to win Super Lotto Is luck! And with at least four million at stake every Wednesday and Saturday, isn’t it worth a buck to try your luck? (|i Feel Lucky Today? The Ohio Lottery Commission Is sn equal opportunity employer and service provider. dor. Njeni bratje domobranci so bili strahovito mučeni po vrnitvi. Izšla iz taborišča Servigliano. S. Ana Vozelj (1935 — 1988). S. Ivana Verbič (1942 — 1952). Vse rajne so z g. Prebilom vred v mavzoleju lazaristov in usmiljenk vzidane v grobnico na pokopališču v Santiagu. Naj poč zajo v miru! Še živim pa pomagajmo z molitvijo zanje in pomočjo po naših močeh in zmogljivostih. S. Šubelj te čase posebej potrebuje vsak dolar, ki ji ga lahko pošljemo. Pred dvemi leti je praznovala 50-letnico redovniškega poklica. Potrebuje naše molitve za zdravje. Iskreno se opravičujem, da sem spregledal ob mnoštvu misijonske korespondence, objaviti v MSIP 14. januarja blagajniku Štefanu Maroltu poslano v depozit tele darove: Družina John Kustec, Richmond Hts., Ohio, $600 za dveletno podpiranje letošnjega novomašnika Klavdija Peterca. Ga. Pavla Vrečar in Mary Kette, Bessemer, Pa., $130 (dar novomašniku v Indiji $100; naročnina za Misijonska Obzorja $20 in $10 za znamke za misijonsko pošto). Po $200: Gdč. Sophie Kosem in mati Frances (vsaka po stotaku, za zidanje nove cerkve v Stepanji vasi); ga. Mary Mernik (na račun pomoči bogoslovcu Sašu Mugerli iz Kopra v ljubljanskem bogoslovju) in dr. Ivan G. Podobnikar, Columbus, Ohio, za sv. maše lazaristom na Madagaskarju. M.P. iz Chicaga $100 (za bosanske matere in otroke $50 ter za domačega duhovnika Simona Obare $50). Iskren Bog povrni! Rev. Charles Wolbang CM St. Joseph’s Seminary 65 Mapleton Rd. P.O. Box 807 Plainsboro, NJ 08536-0807 Telefon: 609-520-8839 Fax: 609-452-2851 INTERVJU (nadaljevanje s str. 14) Zato, ko je vlada države Ohio leta 1966 ustanovila Cleveland State University, sem zaprosil za profesorsko mesto. Sprejet sem bil kot asistent (inštruktor) ekonomije. Plača je bila veliko ugodnejša, tako da mi ni bilo več potrebno (niti dovoljeno) poučevati po drugih univerzah. Posrečilo se mi je pripraviti disertacijo za Fribourško univerzo v Švici in s tem sem pridobil doktorat - predpogoj za univerzitetno kariero. Postal sem docent, izredni profesor in nato še redni profesor ekonomije ter dobil stalno »tenure« pozicijo na univerzi. Istočasno sem se leta 1972 posvetil tudi študiju etničnih ved - življenja narodnostnih skupin v Ameriki. To vprašanje je postalo v Ameriki pereče, ko so črnske naselbine zahtevale enakopravnost z belimi. Na univerzi sem prevzel vodstvo »Ethnic Studies«, zlasti raziskovalnega oddelka, kjer sem oddal 20 knjig v obliki monografij o najvažnejši etničnih skupinah v Clevelandu. Sodeloval sem tudi pri posebnem programu etničnih študij za srednješolce. V tem okviru sem organiziral federacijo vseh sobotnih šol - 17 na' rodnosti, ki delujejo v clevelandski okolici. V ekonomiji sem se osredotočil na študij sedanje ekono-mije potrošništva in študij Prl merjalne ekonomije. Ko je George Voinovich postal župan Clevelanda, sem sprejel mesto svetovalca v nje govi upravi. Istočasno sem ohranil pozicijo profesorja na Cleveland State University. v mestni upravi sem ustan°)l oddelek za izobraževanje 80W mestnih uslužbencev (od na vadnih uradnikov, policistov, gasilcev, do direktorjev). ^ boljšali smo kvalifikacije uslužbencev in vzpostavi nove metode usposabljanja vse to s finančno pomočjo lokalnih fundacij. Sodeloval sem pri ustanovitvi tako imenovane »Greater Cleveland Roundtable«, združuje najvidnejše c landske osebnosti (predsedniK podjetij, rektorji _univerz, predstavniki cerkvenih, de a skih in državnih ustanov), namenom, da pospeši razV® Clevelanda in izboljša odnos med sloji in rasami (črnci i belci). Več let sem bil član izv šilnega odbora. Danes je veland zgled drugim mest0 , na tem področju. Pomaga sem tudi ustanoviti preteZ črnsko organizacijo Consum^ Protection Association, ki P maga revne potrošnike^ res^v ,t ti iz finančnih težav. Že let sem predsednik izvršilo g odbora, kjer sem edini bele • (nadaljevanje in konec prihodnj MALI OGLASI FOR SALE . 801 Bayridge, off Willo*' Dr. 3 bdrm brick ranch, fin. basement, 2-car Theresa Manjas ^ Coldwell Banker Hunter Voice Mail: 979-533 or 551-2701 70 Acres - Home w/2-car i Bldg, with 13 stalls Indoor arena - in Geneva Theresa Manjas Voice Mail: 979-533Z or 551-2701 FOR SALE doa-Collinwood. Brick 4 ^^sSjble ble. 2-car garage^ F owner For Sale — Painl'^sts: By famous Slovene teIj, Gaspari, Slapernik, ^voZ' also 1 by Croatian artis1 ^ danovič. Call or 'vri q#-Mihevc Shoneman, penter’s Way, K 30 > 94I' land, FL 33809. Ph°n ^ 859-7874. . ijatel ’5 •OHIO. - AH) FOR A ' - PRESCRIFI12&