253. številka. Ljubljana, nedeljo 3. iiovnnhra. XI. lefo, 1878. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vaak dan lava-nma« #&mto*mWt* ■ lasrVa u **uo'L, Mir voi;. pO uoiiii piejuiu»j. m a v • tr o - o k o r a ho iloti.it> ta colo lulo lb tfld., ta pji luta h gl., aa četrt leta 4 »-id. — Za LJabijaie cvci pošiljanja na dom ta rolo loto 13 |S četrt ieta 3 «1'*- kr., ca on meaea 1 e-ul. 10 kr Za pošiljanj« ra dom bo računa lu kr, sa moseo, BO kr. ta feotrt leta. — Z a k nje deielo toliko 7oe, kolikor poitnina iaiiaia. — Za gospodo nćitulje ua ljuilukiti ioiaii in za dijakr- volja cnitana cena in sicer Bi LJcblJano na četrt lota 2 gld. 50 kr., po po i( i prejem an xa čotrt leta 3 «l". Oprav ii i rit v o, na katero naj so blagovolijo posipati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. ad nin iatrativno roči, jo v „Narodni tiskarni" v K«''mino vej h .4 i. Naša beseda po deželnem zboru kranjskem. ii. V zadnjem članku (glej štev. 251.) smo razložili, da nijsmo, in zakaj nijsmo pobiti, Če prav ho je lani pri volitvah zgodila čudo, da je 430.000 Slovencev v manjšino potisneno pod 30 000 Nemcev na Kranjskem Ztdnje zasedanje dežolnega zbora je jasno kazalo, da moral ično smo mi v večini bili, in da se je protivnej stranki nemškutarjev z lica in obnašanja brala ona uničujoča zavest storjene krivice, ki tlači krivca sedečega na obtožne j klopi, na knkoršuej je tako zvana usta voverna „stranka" sedela. Fred volitvami so pitali Dežman in renegati cele vrste članov o slabem gospodarstvu narodne bivše većine. Iu Dežmuu jo prijel zopet staro sloveusko pero, nekdaj rodoljubno in slavja u s ko, v stare roke, ter napisal znano brošuro: „Kranjci pazit«1', ter v njej zavijal, lagiil in razkladal, kako zlo in zapravljivo dela z deželnim denarjem narodna stranka. Po svojem starem znanem izreku: „der prrrak-tiscue Kramer" mislil je Dežman, če le prav debelo o denarji lažemo, pa bodetno predobili ljudi za sebe. Na kmetih, kjer je narodna slovenska zavest, zlusti mej premožnejšimi (iu ti so navadno volilni možje) uže lepo ukoreuiuila se, nijso Dežnianovci in Vesteneekovci nič opravili z vsem svojim laganjem: „Kranjci pazite", ker kmetski Kranjci so res pazili, pa izpaziii, da nij vere vreden oni, ki jim to kliče. 1'ač pa je to obrekovauje zlega gospodariva prijelo se po mestih iu trgih kakšnega polovicama, in ga odvrnilo od domače stranke. Uže tačas smo rekli: luž ima kratke noge; dejansko sj budu |jokazulo, da vse mj res, kur nemškutarji pravijo. Ia res so jo tako zgodilo. Pri proračuaskej debati jo dr. Vodnjak, kateri kot dolgoleten u l štajerskega deželnega zbora nožna tamošnje denarno gospodarstvo nemške ustavoverue stranke, in kateri kot skoro veilui bivši ul proračunskega odseka tudi posameznosti ali pudrobuosti natanko pozna, — mogel s številkami dokazati, kako nuši sosedje vso dražje itn ijo, nego je pri nas narodno stranka imela, kako so tam deficiti, kjer vladajo somišljeniki nafiih nemškutarjev, a na Kranjskem jo narodna večina že ne taj de ftolnega denarju prihranila. Nemškutarji na to nijsj mogli nič Bivarnega odgovoriti. Kar je Vesteueck ugovaijal, je bila le blamaža zanj, ker lntro so ga podučili, da ne ve prav za prav, kaj je budget. lu bo več. Deželni glavar g. Kultenegger, kalorije duša nemškovalne stranke na Kranj skem, (Uežiuau puč mnogo ruje, ali spoštujejo ga niti kranjski Nemci ne, po starem pregovoru nden verrat liebt man, aber den verrilter verachtet man"), g. Kaltenegger sam je v javnem zboru priglasil, da za materijalne t. j. gospodarske stvari ste obe stranki (torej tudi narodnu) enako skrbni bili. Isto je potrdil' c. kr. deželni načelnik g. Kalima. Kaj se vidi iz tega, če ne brezvestna, vseskozi nemoralna agitacija, vsled katere se je posrečilo nemškutarjein nekoliko tilistrov po trgib in mestih prevariti, da ho potem naredili „čudo golemo", da ima 30.000 Nemcev na Kranjskem več zastopnikov nego 430.000 Slovencev 1 Iz Bosne in Hercegovine. Jajce v Bosni 1. novembra zvečer. [I'.v. telegram „Slovenskomu Narodu U.J M^sto Jajce se je spominjalo na večer vseh Svetili, tukaj padlih slovenskih junakov. Podčastniki 53. peškega polka oplakuje jo mile sodrugove in rojake, katerim je zla osoda prenaglo prekinila življenje. Na grobovih naigla nebrojeno svečic. Venci iz zimzelena in črne zustav.ee trepetajo nad zemljo, ki krije ostanke padlih za carja in brate svoje. Lep truusparent nad grobom Slovenca Črneta, lejtenunta 17. polka. Slava jim l Iz .Mostara 23. okt. S popisovanjem potovanja svojega iz Ljubljane v Hercegovino sem dospel zadujikrat do Metkoviča, kjer smo praznovali 18. avgusta rojstveui dan Kj. Vel. cesarja; napili iu obljubili smo mu pokorščino in zvestobo v bitvih, naskokih in bojih vsake vrste; po noči in po dnevi, na suhem in na morji, sploh vselej in vsak Čas bojevati se, kakor se hrabrim vojakom spodobi. Storili smo bili to uže v D.i-brovmku pred odhodom slovesno pred navzočnim generalom Poppenhbimom} vsemu bataljonu sem jaz tačas prečital slovensko prisego, in lehko rečem, da so za umnoj naši fiutje veliko krepkeje iu bolj navdušeno izgovarjali besede, uego Nemci za lejleuantoin T. Kmalu je prišla prilika, ko je bila naša obljuba Oatro skušona, Spominjam vas le ua vročo dneve pred Stolcem, v katerih je marsikatera krogla žvižgala [nam nad glavami, in marsikateri bandžur je kazal svojo ostrost pri Bkrunenji naših mrtvih, ranjenih ali ujetih bratov! Tu en izgled, 20. avg. nam je prinesel nek ordonanc-oficir povelje od Jnnuovua, da ima nafia brigado skrbeti za zvezo z njun in glavnim stanom v Douiauoviču; takoj sti dve kompaniji od nas tja oumaršuali, a mej potjo zadenejo na sovražnika, ki je stal na desnem krilu na dobro utrjenem grifii. Masa desna stranska straža je bila prisiljena bolj k skupnosti (gros) obeh kompanij se pomakniti, ker bi bila sicer obkoljena in izgubljena. Mej potom, kateri je bilo treba v hudem teku prekoračiti, je padel en mož na nekem travniku, a bližnji njegovi tovariši nijso znali, je li ranjen ali se je samo izpodtaknil. Se le na mestu, ko smo se zbirali, — okolo 500 korakov zadaj — smo zapazili, da ros nekoga manjka na številu, za ime še nij.-mo vedeli, tudi saniteti, katere smo prec odposlali, ga nijso mogli več najti. Ko smo se kmalu po tem vrnili, Brno našli strašno oskrunjeno truplo poleg ceste; vsi udje so bili odsekani, na rokah Še prsti razen palcev, — ki nijsta bila odrezana, ampak popolnem odtrgana, vrat prerezan do zatilnika, ta z jezikom vred iz u-it strgan tako, da je bila glava ločena od trupla. Glava brez očij, brez nosa in ustnic je bila na kol nataknena. S prvega nijsmo vedeli, k io da je, a brada nam je Bvedočila, da so to ostanki ure prej še zdravega in krepkega krunjskega fanta, Hočevarja iz Velicih Lašč! Itevež je bil ranjen le na desnej nogi, a moral je zaostati in turški lopov, ki je tičal skrit za kakim grmom ali za kako skalo, mu je prinesel najgrozovitejšo smrt! Mislite si razburjenost naših vojakov po tem prigodku; vsakdo je hotel prvi, ko smo vstaše zopet nazaj na njih grič podili. Nj se torej čuditi osornosti poveljnika eskorfce, ki je imela 3 ujetnike v Metkovič odpeljati; od začetka uže so se mu začeli vstavljati, — a on j.t v dokuz, da se nij šaliti ž njim M letnega starca ua mestu usmrtil, — tudi druga dva nijsta Metkovića videla, ubita sta bila na sredi pota. Prihodnji dan 21. avg. smo sli pred Stolac rešit tam obkoljeni bataljon 32. p. polka; dopoludno jo bi boj zelo hud, okolo 12 ure pa so zginili vsi vstaši kar naenkrat, vzeli smo jili bili utrjeni grad II. It. llegoviča, kjer so imeli veliko municijo spravljene, sami so pa tudi uze slutili, da jim zrak za hrbtom nij čist, — vrli Musii1- seje bil približal s svojimi. Popoludne istega dno sem videl tudi osebno vrlega župnika MuSiča, ki nam je ravno v pra vem trenutku na pomoč priskočil. — Prej si se turški vstaši vedno tolažili iu klicali: „No boj so bratko, neče doiti veliko soldata" a varali so se vendar. Drugih novosti j s pred Stoka vam uemam poročati, saj je vas „Slovenski Narod0 uže obširneje in tudi natančne dopise prinesel o teh dogodkih, le to Se pristavim, da je vrli Srh Mihalcič sa BVOJO ros izvrstno dejanje prijel zlato medaljo. (Spustil se je iz tvrdnjnvo po vrvi, iu sko/. sovražni tabor nam donesel pismo poveljnika t vrdnjave), Tedaj priskočim čas od 22. avg. do 9. sept., ko smo so preselili v Mostar. Mostar je glavno mesto llercegoviue, leži na obeh bregovih Neretve ima 18.000 prebivalcev, jedno lepo katoliško cerkev, okolo 20 večjih in manjših mošej, tu je sedež deželnih oblastnij, katoliškega biskupa („in partibus") italijanskega in angleškega konzula itd. — tako ali vsaj temu enako mora Mostar popisan biti v tem ali onem zemljepisu. A jako bi se varal oni, ki bi hotel sklepati iz tega na obliko Mostara podruzihevropskih mestih; tukaj nij on h krasnih poslopij in lepih sprehajališč, kakor diugod ; oko se zamam ozira po onih umetno nastavljenih izlogah, katere pri nas memogredoči jako občudujejo, — tukaj je marveč kral|eval Turek, in vse turško se menda odlikuje le s tem, da je u ma z a no, blatno, nečisto in na pol razpalo. — Primerjati smemo Turke v tem oziru le njih bratom in sorodnikom Magjaromna spodnjem Oger-skem. Kajti ulice so bile pri našem vstopu še tako kamenite, temne in blatne, da se je bdo istinito bati nesreče. Prebivalci, posebno Grki 1 katoliki — se še zdaj po noči le s svetil-nicami na ulice upajo, ker se boje nenadenega napada, akoravno je od nas ustanovljena svit-Ijava za silo dovolj. Tik glavne ceste se hiše le redko vidijo, ker so same prodajalnice, v katerih prodajalci Turki leno noge navzkriž sedijo s čibukom v ustih. Kljubu velikemu številu prodajalcev se vendar poštene reči, kakor jih mi Evropci potrebujemo, le redko in to za neprimerno visoko ceno dobivajo. Do oktobra nij bilo v mestu nič vojaštva, razen gostih in močnih straž; vsi drugi Brno bili v 2 taborih na južnej in severnej strani. Moj bataljon je bil na južnej strani vkvartiran v turškej kasarni, ki je pa le na pol izdelana. Primitivnost le teh Turkov sem imel priliko tam dovolj opazovati, — še odločenega kraja za gotove človeške potrebe nijso imeli, ampak v vsakej sobi je bila v kotil okolo 2 □' velika luknja, in — ecce! to je zadostovalo. Zdaj smo v mestu vkvartirani; Turkom to od početka nij bilo po volji, in hoteli so, da bi se vkvartiranje še za jeden mesec odložilo, — a poveljnik mesta, oberst, 21. oktobra dotične deputacije še k sebi pustil nij, ampak odgovoril jim je po svojem pribočniku, da jim bodo pri najmanjšem uporu topovi s konaka takoj drugače odgovorili. Dne 24. septembra je prišlo sem 108 kranjskih voznikov; možje so računali na zelo velik zaslužek, — no, denarja tudi res tudi veliko dobivajo, a konji so jim začeli cr-kati, ker morajo vedno na prostem biti; dva Ljubljančana sta skušala tudi uiti, ali ujeta sta bila v Senju, in eskorta jih je do sem prignala z vozovi vred. 14. oktobra je bil slovesen vhod Jovano vičev, ki se je vračal od ekspedicije proti Trebinju in Klobuku. Tri deputacije so mu jahale nasproti, pri mestu so ga čakali kato liški otroci, ki so ga pozdravili s popevanjem naše himne, kar je nj. ekscelenci in vsemu spremstvu jako dopadlo; trije slavoloki s primernimi napisi so ga slavili kot osloboditelja, hrabrega moža, dičnega vojskovodjo itd., sko raj da vse hiše so imele zastave, in zvečer je bila razsvitljava, kar je bilo se ve da le s svetilnicami mogoče, ker hiše nemajo oken na cesto. Take svečanosti Turki kaj grdo gledajo naj si bodo pri slovesnej sv. maši, pri pogrebu ali drugod; ker sprevidijo, kako slabo se da njihovo vpitje in kimanje z našo godbo in zvo nenjem primerjati. Njihovo običaje, posebno pri pogrebih, vam bodem še posebej opisal, za zdaj naj to zadostuje. — Dne 21. t. m. je prišlo 17 usmiljenih sester, in so uže pričele svoje delovanje v bolnišnicah ; opravila imajo dovolj, od mojega bataljona samega je uže blizu 400 bolnikov pa še to Število vedno raste. Ni} Be torej Ču liti, da poročate čestokrat o sanitarnih vlakih, ki v Ljubljano pridejo; če bo od nas tudi zdravih se kmalu tja pripeljajo, ne vem, ker je ftevilo pri kompanijah uže jako zmanjšano po bolnikih, 163 mož pa mora vsaka kompanija imeti. Važnejše novice Vašega „ Slovenskega Naroda" preči tam večkrat našim slovenskim fantom, ki radi poslušajo, kar je novega v dalj nej domovini, drugi dan potem to gotovo uže vsi Slovenci vedo, kar jih je tukaj. Še to! Ravno zdaj je dobil naš poveljnik brzojavno naznanilo od Filipovića, da je kra n j-ski deželni zbor hvalo izrekel deželnim sinovom, ki se hrabro in deželi v čast bijejo na jugu. Poveljnik naš je koj odgovoril v imenu bataljona, da se za to častno priznanje zelo češčenega čuti, in tudi Filipoviča naprosil, da naj to slavnemu deželnemu odboru sporoči. Jaz imam nalog to ljudstvu v domačem slovenskem jeziku objaviti! Z Bogom ! J. S. Politični razgled. Motranje Aeisele. V Ljubljani 2. novembra. V flriavnem mhavtt. je nemški po na prosto voljo dano doličiti kedaj. Terjanje, naj obe legislativi soditi o sprejemu ali ne-sprejemu meinarodnih političnih aktov, je neopravičeno. Mandat, vsled katerega se je oku-nirala Bosna, je stvar vnanie in ne notranje politike. Potrebno je, da se vmnia politika harmonično vodi, ker se sicer vodi d u al i z em „ad absurdum", in bi potem za njim prišel centralizem. Andrassy more delegacijam naiholjša pojasnila d*ti. zato oh (Tisza) prosi, naj se shod delegacij ne zavira in ne odlaga. Vnatil«' uriar*«. Iz €!ol|-šogra voJnNltcfffi krdela, nego Jo ta polk, in slavni 10. lovski bataljon, katerih vrednost sem poznal v petih letih, v katerih sem bil jaz njima poveljnik." Ukazujem, naj Be naznanijo te vzvišene — nas tako časteče in hvaleče besede zmagovalnega našega oddel-kovega poveljnika vsem oficirjem in možem vseh šestih polkovih bataljonov, in prepričan Bem, da bode Kuhnov polk v vseh delih temu pripoznanju vedno sijajno zadostoval in v borbi Be vedno izvrstno držal, za katero izvrstnost sta mi uže v poprejšnjih bojih njegova kraljeva visokost, kakor tudi njegova cesarska visokost, naš gospod brigadir nadvojvoda Ivan srečo voščila. Posebno izvrstno se je držal polk tudi v bojih 2G. in 27. septem- bra 1878, ko je na dano povelje z veliko natančnostjo in odličnostjo zaprl mnoge, skoro'v nedohodnih krajih ležeče utriene kraje, kame-nate kule in stolpe. Jako sijajni, natančni in v resnici junaški so bili boji, ki so se bili za izvršitev te naloge, če tudi se je moralo zarad ranjen ja promeniti vodstvo v bataljonu in kompanijah. Jako sijajna sta bila pogum in odličnost, ko so se odvračali so vraž ni kovi napadi, in poskušnje, da bi se p ro b i 1; ču d i t i s e je kreposti, s katero se je v močne j burj i in ledenem dežji, Bkozi 24 ur brez vode in ognja, prebilo veliko trpljenje na potu in v bojih po noči; posebnega priznanja je vreden junaški boj za naše ranjence pri zapadnoj tvrdnjavi po ostrem rekognosci rnnji, in izrekam v polkovnem imenu hvalo gospodoma Rtotnikoma Stromajerju in Slivniku, njiju cficirjem in moštvu, ker so se junaško, prav viteško tvegali lastnega živ-lienia, da so oteli ranjence smrtnih muk, nečloveškemu sovražniku iz besnelih rok. Prieger m. p., polkovnik." — fVolka ustrelil) je ta teden krč mnr Meden It Begunj pri Crknici. Šel je bil na lov na srne, ko mu prideta dva volka črez not. Jeden volkov hoče Medenovoga psa zgrabiti, ta beži proti svojemu gospodarju, kateri z dvema streloma zver podere. Drugi volk je otekel. IPO»*»allO. V št. 244 „Laib. Tagblatta" od 23. okt. 1878. dolži Franc Inocente (Gastvvirth, Ilaus-und Realitiitenbesit^er) mene A. Ditriha, da sem jaz z nekim tovarišem prišel v njegovo hišo, in mu dan pred volitvijo deželnega poslanca 10 julija 1877, C butelij vina, kvalitete po njegovej določbi, ponujal, ako pri volitvi narodno glasuje. Narodnemu svetu znana so drzna sredstva nemčurjev, čuditi se tedaj nij, če tudi ta Franc Inocente, moje takrat izrečene besede, v obrekovanje moje osobe obrača. Resnično, rekel sem mu, naj narodno voli, in če zmagamo, bom jaz sam iz veselja na to plačal šest butelij vina, — iz tega pa ne izvira ponudba, tem manj indirektno podkupovanje glasov. On tedaj nij imel prilike moje ponudbe odbijati, ponižal se je pa vendar ta čestitljivi brivec v njegovem „pravičnem značaju" mi odgovarjati: PrineBi mi 500 gld. kakor mi jih bo Deu dal, da lehko zidarje izplačam, pa bom Obrezo volil. Bil sem tudi jaz, J. Lav-renčič dan pred volitvijo v njegovej hiši, pri kateri priložnosti se je on proti meni ravno tako izrazil, kakor proti g. A. Dltrihu, kar bodem zmirom trdil. Franc Inocente razklada, da je gostilničar, hišni in gruntni posestnik ; ne ozira se pa na pregovor: Man min ste nur in den Grund-biichern nachschlagen, \vie viel bereits daranf intabulirt ist. Premalo se še povišuje, on je še „friseur in raseur", po zimi tudi svinje klavec, potem „Cafo Turko", katero ime pa se ima le ženskemu spolu zahvaliti, — zakaj, naj se prime sam za nos. Zarad izreka „Cafe Turko" si šteje v nečast nas tožiti, obljubuje nas pa pretepsti, — se ve, to bi bilo za ta-cega tepežaželjnega človeka zelo častno. Za najin odgovor naj se pa on zahvaljuje le znanemu „šribarju", ker ova „Erkliirung" vsa po „ pri vat študijah" diši. Postojna 30. oktobra. J. L av r e n či č. _A nt o n 1) i t, r i ch. CHumJSka borsa 2 novembra Enotni drž. dolg v bankovcih . . »10 gld. 40 kr Kuotni drž. dolg v srebru ... 62 „ — „ Zlata renta.........70 „ 95 „ 1860 dri. posojilo......112 „ 25 „ Akcije narodne banko .... 783 „ — „ Kreditne akcije....... 224 „25 „ Napol.......... 9 „ 39 C. kr. cekini . Srebro . 5 , 58 100 „ — 57 . 95 Vtorc»k .V novembra 1S79, se bode popoludne ob 2. uri v P od gori, in sicer na lici mestu, razširjenje ceste po pod-vzetn'ku oddajevalo. Načrt, račun stroškov in pogodbe oddaje in Be more sploh pri vrhniškem Županstvu ogledati. (373) Prvomestnik : Knrvl im<*lte. TJlllC5tol jll€9 zobe in zobovja vpostavljam po najnovoisuj metodi brez odstranitve starih korenin iti brez vseli muk. Popolnem ncumčno zabavno operacije izvršujem npoi abljujoč prav prijem« delujoči razvcNelllMl kuk dušikov okisljancc). (846—6) -A— 2PsLic]n.el, gODOVni zdravnik, r'MTitiie "b lb :i(ltM'k»>tfii mostu 1. nadstropje. ■arkt :Wir empfehlen = gOSC&fltzt."": als Bestes und Prelsvviirdigates Die Regenmantel, Wageii(leckcii (Placlipn), Bellrinlagen, lellslolfo drr k. k. pr. Faltrik_^= Hj von M. J. Elsinger & Sohne - \ in Wien, Neubau, Zollcrgasse 2, Lieferanten dea k. und k. Kriegsrnlnisteriums, Sr. Maj Kriegsmarine, vleler HumanitStsanstalten etc. etc. 1 (195—101) G. P1CCOLI, lekar v Ljubljani, na dunajskej cesti „pri angelju", priporoča: i. Tr. lih. tttrap. sploh imenovana Franc-ova esenca, i/, vrstno pomaga zoper vse notranje bolezni v želodcu, pri telesnih zaprtijab. hemoroidih itd. Ta t i k t ura ho vsakej družini najgorkeje priporoča, ker je. uže veliko tifioč liu-V, ' J dem k zdravju pri- pomogla. Steklenica s podukom O rabi vred velja 10 kr •2. nr. Sffora-ovo »dravllo »oper mnllco pomaga pri tej bolezni neizuiotljivo, steklenica veja 80 kr. 3. Ji« lintfni Nok (Blmbeerabgnas' 1« domačih, trorskib malin, v steklenicah, ki drže 1 kilo — po 80 kr. — Temu. ki več kupi. Se ceneje 4. An ttlerin lini iislmi votln, stek enica ve'ja HO kr.. in zolini |>rali, škatjica po 40 kr. 5. jih za pi končanio bolh, ščurkov in drugega mrčesa iz pravili dalmatinskih rož, paket po 10 kr. 6. IIoino<>i»»(lf'iu» ii]io:i'Uii, popolnem uredjona po prof Ilaa<,'er-ju. 1 steklenica jagodlo volja 10 kr. 1 steklenica tinkture voija 21) kr. Vsako zdravi o so natanko po naročilu pripravi v zahtev.-inej stopal uioČno. 7. i»oi>»ii — rili j c «>M*** 30 ni|>' aoper škrofelje, škiofelnastne kostno bo'e/.ni, sušico, kašelj i. t. d., steklenica velja (JO kr., z žolozo-iodiirom 1 gld. Gospod G, Pfceoli, lekarničar v Ljubljani. Kašelj in te-ka sapa sta me hudo nadlego* vala, zato som po zdravnikovem nasvetu tri mesece zavžival Vase Dorsebcvo ribje oljo z železo-jodtlrom, — l*že po zavžitji nekoliko steklenic seiu čutil veliko olajšanje, — zdaj pa so imam samo izvrstmj zdravilnej moči tega olja zahvaliti, da sem ka.š. Ij čisto o 'pravil, in svoje zdravje z;»pot zadobil. Zato morem to zdravilo očitno najgorkeje priporočiti. V Ljubljani, dne 9 n«ptcmbra 1878. Janez Kilur, trnovski kaplan. Pismena naročila z ttanlavom: C!. PlCOOlIf lekarna v Ljubljani, se točno izvršujejo proti poštnemu povzetju. (3'A7—11) 43 Tujci. 1. novembra: Pri S lomi: llar iz L tijp. — Dr. Tavčar iz ■Kranja. — Polak iz Trsta. — Broser iz Dunaju. Pri iltilnii: Schlesin^er iz Dunaja. — Sclnvarz iz Gradca. — Itliln, Kegul iz Dunaja. Praktični inženir France Tomšič, V Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah, nad go-stilnico »pri sta rej zaponi" (Schnalle) prevzema vse v njegov delokrog spadajoče opravke in sicer: izvršitev planov, p roj (»letov In proračunov za stavbo vuduc, ccntne In pozeuieljNke (poslopja); daljo vsakovrstne »enitve imenovanih stavb, ravno tako tudi rnziiierjevaiije in delitve ■emljJMč itd. JBs7~" Imenovane stavite prevzema tudi v popolno izvršitev. (35(>—.'*) J. Debevec v Ljubljani, Gradišče, rimska cesta 57/19, priporoča: treboveljski premog (Prinia-\i- j oenl z dovažanjem na doiu. — Izvršujejo so tudi naročila z 1, 2 ali večkratnim dovažanjem na mesec. — Plača bo ob priliki vročbe. — Blagovoli naj se natančni naslov n znaniti. (861 2) Priporočilo. Podpisani naznanja naiuljudnejšo, da je bil na ■vetovnej razstavi v 1'arizu, ter more zdaj izdelovati obleke za gospode po iiujiiovtjftej noši, elegantno in prav po ceni. Svojim čestitim p. n. naročnikom za njih zaupanje zabvaljevajoč se, prosi se zagotovilom roolno in ročne postrežbo še na dalje za blagovoljna mnogoštevilna naročila. — . ■ •■ Franjo Zelezmkar (3'23-5) v Ljubljani. Karel S. Till trgorstvo s knjigami in papirjem, pod Trančo H. 2, zaloga vseh potrebnostij za urade in kupčijstvo ; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega pa- Eirja. Vse potrebnosti za merjevce (inženirje), sli-arje in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapisovalno in opravilne knjige. Izdeljujejo so tudi monogrami na pisemski papir, visitne karte in pisemske zavitke. (168—109) Kdor si hoče zdatnih pristranskih dohodkov hitro in gotovo prislužiti, piše naj pod naslovom: .,1000** Viiiioim < ul \p< % :$(>„ ""^pjg priporoča po najnižjih cenali svojo bogato in dobro izbrano zalogo: •K •K •K •K •K •K -K -K $ •K •K •K •K •K i sukna, volnate in bombažaste (baumvvollen) robe za moSko in žensko obleko; vse vrste belega in pisanega barhanta, raznobarvnega tiska, kotenine in kambrika za spodnjo žensko obleko: trdnega pravega in bombažastega platna, za telesno, namizno in posteljno rabo; velikih in malih svilnatih, volnatih in bombažastih robcev (rut); iz volne pletenih sukenj, rokovic in nogovic, žimnic -wc*li l£oiui»