vt « m *3W* ■ mswm«» • a ■ Posamezne številke % Na* g S Tadne Din —#50, ob no« Z ; deljab Din !•— " wTAlSOii'* izD&ja vsak dan. rmzven Z J nedol/e m praz.iikov, ob 18. uri z ■ • da.umom naslednioca dno ter stan o ■ J mesečno po pošti D lO—, za ino- ■ a zemstvo D 18 dostavljen na dora « J D 11*'—, na izkaznice D 10*—. ■ • In s er ati po dogovoru« m J| Naroča st m upravi „TABURAb, J ■ MARIBOR. Jurčičevo ulica »tev, 4. ■ Leto: Poštnina plačana v gotovini. iBOR Maribor, sobota 17. funija 1922. ■ im» polkovnik Finzi. Gagliardijeva razkritja so prišla Potom naših listov tudi v Italijo; pri-?cv£ta. jih je v obširnem,članku tudi rzaška »Era Nuova«. »Era Nuova« pa hi zadovoljila samo s tem, da je prišla poročilo, ampak se je hotela tudi Prepričati, koliko jo na Gagliardijevih Oe^edah resnice. V ta namen se je obr-51 j.a na omenjenega polkovnika Fin-KlJa, katerega omenja Gagliardi imenoma v nvo.ji brošuri in od njega je dobila sledečo izjavo, katero je pred Par dnevi tudi priobčila: »Ne da bi hotel izdati kako službeno tajnost«, je izjavil Finzi«, priznavam, da sem pb-žnal večino oseb, ki jih v svoji brošuri havaja Gagliardi. Tudi njega samega Pozndm. Samo ob sebi se razume, da hko sem ;mei Sp,rva zveze z elementi, ^bajajočimi iz Zagreba, so je to zgo-riilo zato, ker sem kot'šef informativno službo skušal izvedeti v koliko so ( desnične vesti o vladajočem nezado-holjstvu na Hrvatskem, o katerem so heprestano pripovedovali potniki, prihajajoči iz Hrvatske ter hrvatski listi Sami. Iiavno tako pa jo tudi res,^ da s&m so sestal v Rimu z dr. Šušteršičem, dr. Frankom in Duičem. Vendar pa jo smešno misliti, da smo morda sklenili kak sporazum, glede eveu-tuelne _ revolucijo na Hrvatskem. Sestanek jo veljal izrecno izmenjavi misli glede raz-hiejitvod). O teh mojih privatnih stikih govorim zato, ker v majniku leta 1920. naša vlada še ni bila priznala kraljevino SHS ter bi bil eventuelen sporazum in uspeh z omenjenimi oso. bami, lahko koristil Italiji. Pozneje se s tem vprašanjem nisem več bavil ter so z osebami, ki jih navaja Gagliardi, tudi nisem več sestal.« To je izjava polkovnika Finzia, kakor jo je prinesla »Era Nuova« in iz njo je razvidno, da je Gagliardi v svoji brošuri napisal resnico. Finzi je priznal vso, edino enega ni priznal, ali tudi ne zanikal, da so Radič in njegovi tovariši prejeli od Italije milijone v Rvrho pripravljanja revolucije na Hrvatskem. To je državna tajnost, katere Finzi naravno ni smel izdati, vest pa tun menda ni dovolila, da bi jo dementna!. S te strani vemo torej dovolj. — Očitki, katere jo naperil dr. Manko Gagliardi proti Radiču, so resnični. — Sedaj vemo iz pozitivnega vira, da je Radič res z italijanskim denarjem plačan veleizdajalec. Kaj bo ukrenila po Vsem tem 'naša vlada? Ali bo še .dalje Popolni razkol v jugoslovenski mu-,p"sKli fo!r“Nov'!!!“”,“To,3'’‘1,i'Vs‘' slimanski stranki. Zagreb, 16. jun. (Izv.) Iz Sarajeva poročajo »Novosti«, da je na včerajšnji že dolgo z napetostjo pričakovani deželni konferenci jugoslovenske muslimanske organizacije prišlo do popolnega razkola med desničarsko in levičarsko skupino. Povod je dal v Spa-hovem organu »Pravda« objavljeni članek, v katerem se grdi desničarje in so jih psuje kot »ture« n anarodnem telesu. Vsled tega je skupina Maglajlič Karahmedovič poslala na konfcreuco pismo, v katerem poroča, da so tako dolgo ne more udeležiti konference, dokler ne dobi za nekvalificirane na-pado zadoščenja. Pismo sta podpisala poleg poslancev tudi ministra desničarsko skupine. Na eborovanju, ki je pričelo ob 9. uri dcp., so so Spahovi pristaši opravičevali, češ, - da napadi niso bili naperjeni, proti desničarjem, iii v tem smislu so poslali desničarski skupini tudi pismen odgovor. Ob 3. uri popoldne se je konferenca nadaljevala brez navzočnosti velike večine desničarjev. Levičarski delegati so predlagali resolucijo,v kateri se izjavlja organizacija za avtonomistično stališče in obsoja desničarje ki se morajo tekom 14 dni zopet priklopiti klubu, ker bodo sicer pozvani, da polože mandate. V predlagani resoluciji se poživljajo muslimanski ministri, da ostanejo na svojh mestih. Klub mora z vlado skleniti dogovor. Med velikim truščem je dr. Spah o, ne da bi se bilo glasovalo, izjavil, da je resolucija sprejeta per acclamacionem. Navzoči de ničarji so nato zapustili dvorano. Čuje se, da je desnica sklenila, izreči ministroma-Omeroviču in Viloviču zaupanje ter Pasiču sporočii, da desnica svojih ministrov iz vlade ne odpokliče. Desničarji bodo ustanovili sivoj klub in svojo posebno organizacijo ter bodo izdajali svoj list v Sarajevu. Konferenca se danes ob 9. uri nadaljuje. , ka druga država na svetu kaznuje svoje veleizdajalce, tako delajo zapadne demokracije, tako dela boljševiška Rusija. A mi! Ako se ne zgane vlada, je treba da se državljani sami upremo še nadaljnemu toleriranju Radičevega revolucionarnega in veleizdajalskega rovarjenja. Izdajalci spadajo prod sodbo naroda, da se iztrebi gniloba efi-jaltstva in zbriše sramota. Pred konferenco v Haagu. Predposvctovanja so se pričela. DKU H a a g. 15. junija/ (Ilavas.) Van Kaonebeek je v otvoritveni seji predkonfcrence v pozdravnem govoru izjavil, da nima delegatom dati ni-kakšuih smernic. Naloga konference je težavna z ozirom na metode in načela, ki ločijo sovjetsko Rusijo in druge države. Ima pa upanje, da bodo posvetovanja haaške konference, ki jo posvečena mednagflfln^ pravičnosti, i- DKU Bukarešta, 15. junija. (Orient-Radio.) Rumunski delegat za liaaško konferenco je dobil podrobne instrukeije v besarabskem vprašanju, ker smatra Rumunija, da je bilo vprašanje na genovski konferenci definitivno odpravljeno. V ostalih vprašanjih bo nastopala Rumunija solidarno z državami male antante in bo vzdržala skupnost nazorov s Francijo in Anin ele zadovoljiv potSIčT p glijo. Demerša Jugoslavije, Rumunije in Grške v Sofiji. DKU Bukarešta, 15. junija. (Orient-Radio.) Ministrski predsednik in ministri Jugoslavije, Rumunije in Grčije, ki so bili zbrani ob kraljevi poroki v Beogradu, so razpravljali o v-prašanju bolgarskih upadov na jugoslovansko, rumunsko in grško ozemlje. Ker s o se v zadnjem casu .ti upadi dogajali prepogosto, so državniki zgoraj imenovanih držav sklenili, da skupno intorvenirajo pri sofijski vladi. Minister za zunanje zadeve je včeraj izro-i čil tozadevno noto bolgarskemu za stopniku v Bukarešti. Komunistični izgredi na Slovaškem. DKU R o v o mesto o b V a g u, (Slovaško), 15. junija. (Ceškpslov. dop. urad). Včeraj je bil tukaj aretiran komunistični zaupnik in agititator On-drej Bajdik, ker jo hujskal proti državi in zagrešil razna druga kaznjiVa dejanja. Bajdika s6 prepeljali k sodišču v Trenčinu, bb ??.. uri se je zbralo jala, dobila pa je med tem ojačenje. Ker je iz množice padlo več kamnov na orožnike, ki so vršili službo, in streljanje ni hotelo nehati, so orožniki trikrat pozvali množico, naj'se razide; ko je bilo tudi to brezuspešno, so posegli po orožju in ustrelili. Padel je neki mladenič, 5 oseb pa jo bilo ranjenih. na^ mestnem trgu približno 500 oseb in Med tem so prihajali komunisti iz dru začelo streljati proti orožniški postaji, gih občin, a so jih orožniške patrulje da bi orožnike izzvali k nastopu z o- prisilile k umiku. Ob 23. uri je bil mir ipžjerr.’Orožniška p-"' ■' ' odgovar- zopet vzpostavi:m. Za definitivno razu. cv z iiumunijo 5n Ogrsko, Beograd, 16. junija: (Izv.) V ministrstvu za zunanje zadeve se naglo vrše pripravo za definitivno tireditev mej z Rumenijo. Dne \2. t. m. so se severozahodno Raba sestali ju gos lov. in ogrski delgati v svrho definitivne razmejitve med Jugoslavijo in Ogrsko. Nemčija plačuje reparacije. DKU Pariz. 15. junija.» Le Journal« ugotaVlja, da. je reparacijska komisija izjavila, da je Nemčija plačala 50 milijonov zlatih mark, kateri ob rek jo imela plačati do 1. junija. Sporazum med Francijo in Belgijo tud? v Haagu. OKU Pariz, 15. junija. (Havas.)' »Efiho _dp i^Ylja. 6» so. so xče- raj vreila pogajanja med Poincaršjem in belgijskim premierjem Jaspara, Dosežen je popoln sporazum glede, skupnega nastopa v Haagu. Spora#um se tiče zlasti vprašanja glede zasebne lastnine. DKU Pariz, 15. junija. HaaŠka predkonferenca je bila danes otvorje-na. Za predsednika je bil izvoljen nizozemski minister za zunanje zadevo 'van, Karnebeek. Borza. Curih’, 15. junija. Berlin 1.68/4, Nevraork 524.75, London 23.51, Pariz 46.40, Milan 26.650, Proga 10.05. Budimpešta 0.52, Zagreb 1.80, Sofija 3.67, Memci in njihove želje. Zagrebški »Obzor« prinaša pod tem naslovom obširnejše poročilo o kongresu »Schulvereina« v Gradcu. Mi ga objavljamo dobesedno, ker menimo, da je vsaki komentar odveč: Se vedno se nismo odločili — piše »Obzor« — da bi gledali v Nemcih to, kar so v resnici. Osebni stiki in poznanstva z Gradcem in Dunajem se nadaljujejo še danes, da, celo v večjem obsegu in celo v onih krajih, ki niso bili v okvirju monarhije. To si lahko razlagamo na ta način, da Nemci v, osebnem občevanju kažejo nasproti;, nam popolno lojalnost, toda kot organizacija katerekoli vrste — so še vedno isto, kar so bili. Da, še slabše je sedaj! Protekcionizem, ki so ga uživali v, monarhiji in vse ono, kar so imeli in mogli vzdrževati radi tega protekcionizma, smatrajo še yedno za svoje in si prisvajajo pravice tudi tam, kamor ne sega več nemška vlada. Tega ne smemo pozabiti, najlepše pa se je to pokazalo na zadnjem kongresu »Sohulverei-na« v Gradcu. Na tem kongresu, ki se je pričel dne 1. junija, je govoril na-; mestnik mestnega župana Fizda, "Vj, svojem znamenitem govoru je dejal, da rx' Št'dl' nimajo povoda, da bi se veselili, ker so povsod zatirani in preganjani(l) Gradec je vedno posvečal živahno zanimanje »Schulvereinovemu« delu, tembolj se mora zanimati danes, ko je postal obmejno mesto. Z žalostjo se je, spominjal mirovnih pogodb, ki da so Nemcem odvzele mnogo njihovih dežel in nemških rojakov, kateri danes trpe; pod tujim jarmom. On pa pravi, naj ti j Nemci vztrajajo v zvestobi do Nem-' štva, »dokler ne napoči dan, ko se bodo vrnili v veliko nemško domovino.«*), Da bi se moglo to uresničiti, se je izvedla fuzija nemškega »Schulvereina« z društvom »Vere in defe Ausland--deutschtums«. S tem sklepom — je( končal Fizia — se je nemški »Schulver-; ein« cksemplarno izjavil in že izvedel združenje z nemškim »rajhom«. Mii' moramo neprestano delati za realiza-j cijo te ideje in ne smemo mirovati, do-j kler ne bomo v veliki nemški državi.; Dr. Ban m, ki je govoril po Fizii, je’; razvil delovni program v raznih av-j sirijskih deželah. Zanimivo je, da sol se vsi govorniki izjavili za združenja vseh Nemcev »in ein grosses deutschea Vaterland«. Seveda so to izjavo podprli tudi zastopniki deželne vlade in mn« nicipalnih oblasti. Nekateri so hoteli pokazati germanizatorno in protislcK vansko delo »Schulvereina« v novi luči kulturnega dela, kakor n. pr. pU imenu pristni German Schaplitseb? član nemškega »Reichstaga« dr. Hev-de iz Berlina, ki je daleč od narodnega! boja, je dejal, da je delovanje »Schulvereina« docela nepolitično. On se pri-' pravlja na pot. v Jugoslavijo z name« nom, da tamošnje mogotce prepriča, da gojitev nemškega duha, kulture im jezika še ne pomeni, da so ogroženi drugi narodi. Tako je govoril Nemec i? Berlina, dočim je dejal prorektor gra«t Varšava 0.12 , žig. krone 0.03. Dunaj 0.02 V\, avstr. *) Kaj gre fiašiin' Nemcem' Solj iz sr-i ca: te besede ali pa izjavo lojalnosti ju« go§lov. državi! £Qp. ured. »Tabora«). šk'e univerze EmerlcH, da vsaka institucija, ki služi Nemštvu, služi tudi nemški znanosti. Emerioh je nehote povedal resnico, ki smo jo mi Slovani v bivši monarhiji preizkusili na lastni koži, ker so Nemci mobilizirali vso znanost, da uničijo Slovanstvo. Da tako misli Emerioh in vsak Nemec, o tem priča govor dr. Geramba, zastopnika »Sildmarke«, ki je izrazil željo, naj bi se obema bojnima zboroma — »Siid-snarki« in »Schulvereinu« posrečilo pobiti sovražnika (to smo seveda mi, četudi tega ne povedo javno). H koncu je bil sprejet predlo)? prof. Keila iz Dunaja, da naj »Sehulverein« vsako lerto ponovi svoje izjave o ujedinjenju vseh Nemcev tako dolgo, da bo ta ideja realizirana. Kar se ni moglo reči na javnem zborovanju, to je šlo iz srca na komer-su. Dr. Schlosser iz Gradca je dejal, da so Francozi okrutni sadisti. Tudi mi želimo — je dejal dr. Schlosser — da bi ta strah bil upravičen. Ni stvar »Sehulvereina«, da sestavlja bojni načrt za maščevanje, napočil pa bo dan, ko se bo pokazalo, da se prvi kultur-nit!!l) narod sveta ne da izpremaniti v sužnje. Govornik je nato dejal, da ne more verjeti, da bi bil južni Tirol odcepljen od nemške grude, ravnotako eo mu zdi gotovo, da bi se Maribor izjavil za združenje z Nemško Avstrijo, če bi se izvršilo ljudsko glasovanje. Tako torej Nemci, ko so med seboj; drugačne so seveda oficidno izjave, na pr. ona v koroškem deželnem zboru. Tu je vlada zavzela stališče, da je nepravični in nesrečni koroški plebiscit definitiven. Nemci bi dejali, da je definitiven, tudi če bi jim pripadli Turki in Carigrad. Na neko vprašanje je izjavil koroški deželni glavar Grober, da je vlada voljna poravnati nasprotja med obema narodoma (Slovenci in Nemci). Žalibog da se gotovi elementi (rtfislil je Slovence) ne morejo prilagoditi novim razmeram in delajo s svojo propagando na to, da bi se sedanj d stanje definitivno izpremenilo. To je pa zelo nevarno delo, ker gredo za brezupnimi cilji. Vlada hoče da bi se oba naroda pobotala in postopa z vso objektivnostjo, boječ se očitka, da je pristranska. Kdor količkaj pozna dejanske razmere v plebiscitni Koroški, ve, kako »objektivne so bile te besede. , Politične vesti. * Zaupnica demokratskim ministrom. Po večdnevni debati v demokratskem klubu je načelstvo predložilo članom kluba zaupnico demokratskim članom vlade. Vsem ministrom je bila. izročena soglasna zaupnica. * Minister za socialno politiko dr. Žerjav je radi bolezni dal demokrat-ekemu klubu svoj resort ponovno na razpolago. Klub bo sklepal o tem na prihodnji seji. * Naši zastopniki na haaški konferenci so gg. dr. Mibajlo Gavrilovlč, poobl. minister v Londonu, kot šef delegacije, dr. Bogdan Markovič, ekspert Albin Sproitz: • : •' J. :* • Podedovanje in vzc*o|a. Konec. r / Bil jo popolnoma apatičen in jo o-ptal dolgo pod povprečnostjo. V pra-yopisju in pisanju je bil sila neokreten in borniran. Starejši Dumas, Zola, Balzac in še mnogi drugi pisatelji so bili prav slabi in slabo vzgojeni učenci. — Ni naša. naloga in popolnoma nemogoče je, izčrpno našteti vse velmože, ki v mlgdosti nikakor niso pokazali, kaj bo, kaj bodo in kakšne kulturne vrednote bodo zmožni ustvarjati! — Koliko pa je zopet mislecev, umetnikov in iznajditeljev, fci eo že v rani mladosti razodeli genijalnoBt ter ustvarjali trajne kulturne dobrine! —• Torquato Tas-po je govoril žo s 6. meseci. Haller jo pridigo val že v 5. letu svoje starosti. Mozart je komponiral že s 4. leti melodije in z 12. letom že 1. opero. Michel 'Angelo je že kot nežen otrok pokril »tene in veže s skicami. Dante se je zaljubil v Beatrico in ji poklanjal pesmi y svojem 9 letu. Lope de Vega in Cal-'doron sta pričela pisati že z 12. leti komedije. Blaise Pascal, znameniti fran-icoski mislec in matematik je baje že y za finančno-gosp. vprašanja. Dr. Drago Miletič bo prideljen kot ekspert ministrstva za zn nanje zadeve. * Na šumadljskega seljaka se sklicujejo blokaši, češ, on bo razumel, da ne gre tako, kakor dela Beograd. Res je, da bo spoznal marsikatero napako in krivico, ne bo pa razumel blokaške politike. 0" tem piše »Riječ«; »On vrlo dobro ve, da se nikjer na svetu no u-stvarjajo države tako, kakor si to ko-modno zamišljajo v svojili glavah dobro rejeni blckaški voditelji. Že leta 1917 je bilo na Krfu med Hrvati in Sr-bijanci dogovorjena taka forma države, pozneje jo je proklamiralo Narodno veče 19. oktobra 1918, a hrvatski sabor je odobril njegove sklope 29. oktobra 1918. Sam Stj. Radič je proglasil v brvatskem saboru, da je ustvarjena skupna država, a voditelj Frankovcev dr. Prebeg je izjavil, da so »Stranka prava« razpušča in vzkliknil: »Živila slobodna država Slovenaca, Hrvata i Brba.« Dalje: 1. decembra so delegati iz Hrvatske v smislu pooblastil ki jih je dal hrv. Sabor, prokl umirali ujedi-njeno državo, a skozi 2 leti so sedeli na sedežih kraljevih ministrov Drinkoviči, Šumini, Kovačeviči, Krnici. Po Ga-gliardijevib razkritjih, ki samo potrjujejo že poprej znana dejstva, da je bil Radič v dogovoru s sovražniki naše države in ravno Hrvatov, da je prejemal denar od njih, po vsem tem si drzne govoriti in z odobravanjem hrv. inteligence nasprotovati sožalju ob smrti velikega kralja Petra in nedolžni čestitki ob poroki kralja Aleksandra.« Mi bi pristavili, da je blokaško-za-grebška politika bolj balkanska, nego tolikokrat opsovana »čaršijska« politika Beograda. ' * Blolcaški »sporazum«. Blokaši so v svoji politiki prekosili mojstra Machiavellija. Nedoslednost, zahrbtnost in hinavščina — to so njihove naj večje kreposti. Od Radiča so se^ naučili vsi od največjega do najmanjšega, da mora -imeti »hrvatski politik« Janusov obraz. To je znani Radičev recept: »Živio Aleksander, živela republika!« V Zagrebu izhajata »Hrvat« in »Ob-zor«. »Hrvat« piše odkrito in brez ovinkov in stilističnih fines proti današnji državi. »Obzor« je drugačen. On ovije trdo Radičevo »čovječnost« v lep, mehek papir. Blokaši in Radič hočejo to državo, oni priznavajo, da so Srbi in Hrvati etnično eno, treba je le, da popusti Beograd itd. Človek bi mislil, da je res mogoč sporazum in le čaka, da »Obzor« pove: tako in tako. V tem smislu je »Obzor« pisal o Radičevem govoru v Šestinah in namigaval, kako da je Radič za sporazum in da mora samo v kida popustiti, pa se bomo lepo objeli. Vso veselje pa je pokvaril »Hrvat«, ki je prinesel Radičev govor in dokazal, da o vsem tem, kar se je sanjalo »Obzoru«, Radič ni niti črhnil. Kdo naj verjame tem ljudem] Ali je to resna politika! Zagorski možek bi dejal: »Nek jih vrag tazmo, to gospodo!« , \ * Tajna vojaška konvencija med Češko In Francijo. Na Češkoslovaškem so vzbudila velikansko senzacijo raz- il. letu svoje starosti revidiral geometrijo svojega časa! Dejstvo pa je, da je dal prvi veliki donos matematiki v 17. letu svoje starosti. Naj nam tl zgledi zadostujejo. — Uvidevamo, kakšno neznatno vlogo igra včasi vzgoja poleg velikih duševnih darov. Vpliv vzgojo nikdar ni absoluten in ima največji in odločilni učinek le .na srednje nadarjene in povprečne narave. Dobro po-nazorujo to Thčodulo Ribot. Mislimo si rasfte stopnje inteligence razvrščene v lestvici, ki pričenja pri idiotiji in seže do genijalnosti. Pri idijotih vzgoja sploh ne vpliva ali le tako neznatno, da sploh ne pridelv poštev. Cim bolj se bližamo srednjim stopnjam, tem zna-čilnejši je vpliv vzgoje. Vzgojni vpliv doseže višek pri srednjih naravah, ki vsled moralične brezbarvnosti postajajo to, kar okolnosti in slučaji iz njih etvorijO. Vzgoja jo vsota navad. Pri civiliziranih narodih' predstavlja vzgoja komplicirano in skrbno stavbo. —- Mnogo vzgojnih načel in dobrin j0 stalo človeštvu večstoletnih naporov in delo nebroj generacij. Prav pravi veliki češki zgodovinar Haviiček Borovsky: »Človeštvo potuje vselej za tri korake naprej in istočasno za dva koraka na- kritja posl. Knirscha o tajni vojaški pogodbi, ki je bila baje sklenjena med Češkoslovaško in Francijo. V tej pogodbi je tudi določba, da zasede Češka Dunaj, Linz in Solnograd, ako bi se botela Avstrija združiti z Nemčijo. — Razkritja nemško-nacionnlnoga posl. pa je treba sprejeti z rezervo in počakati na vladno izjavo. * Nemško posojilo. Konferenca za kredit in posojilo Nemčiji, ki jo zasedala več dni v Parizu, je končala z neuspehom. Poincarč je izjavil, da je končala tako, kakor je on pričakoval. Po njegoyem mnenju se jo sestala prezgodaj. Nemčija mora. najprej sama urediti svoje finance. Ko bo nastopil primeren trenutek, se bodo pogajanja zopet obnovila. Francija pa ne bo pod nobenim pogojem pristala na znižanje nemških dolgov. * Sestanek v Haagu. Včoraj so se sestali v haaški mirovni hiši dolegati evropskih držav. Predkonferenco je otvoril nizozemski minister za zunanje zadevo, * Rusija za razoroženje? Iz Moskvo poročajo: komisarijat za zunanje zadeve je odiposlal vladam Poljske, Finske, Lotiške in Estonije noto, v kateri predlaga., da naj se na posebni konferenci sklene znižanje vojaške moči. Rusija bi bila voljna, da tudi z drugimi državami naveže enaka pogajanja. * Pred Leninovo smrtjo? Iz Moskve zopet poročajo o zelo nevarnem stanju Leninove bolezni.'Inozemski tisk sodi, da bo že v bližnjih tednih nastopila katastrofa. * Proces proti socialnim revolu-cllonarcem v Moskvi. Te dni se je v Moskvi pričel proces proti eserjem ali socialnim revolucijonarcem, ki jih je sovjetska vlada postavila pred sodišče, češ, da so rovarili proti državi. Proces vzbuja po vsem svetu mnogo zanimanja, zlasti v socialističnih krogih. Mi bomo stvar zasledovali iti prinesli ob sklepu procesa daljše razmotrivanje. Nič ni značilnejšega kakor način, s katerim se boljševiki bore proti svojim političnim nasprotnikom. Proces govori več in glasneje kakor vse fraze o socialistični etiki in pravičnosti. Kadar imajo moč, tedaj so brezobzirnejši nasproti svojim nasprotnikom nego .kapitalisti". * Sovjetov tisk o češkoslov.-ruskl pogodbi. Med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo je bila sklenjena trgovska pogodba. Zanimivo je, da sovjetski tisk precej stvarno komentira ta dogo-godek in sklepa, da je ta pogodba zelo ojačila stališče sovjetov v Haagu. Dnevna kronika. — Klerikalci proti Jadranski železnici. Zadnja ^Straža« ostro kritizira »beograjsko« vlado, kor namerava zunanje posojilo porabiti za zgradbo jadranske železnice. Tako dolgo so so najodličnejši gospodarski krogi potegovali za zgradba Jadranske železnico, ki bi naši državi pripomogla, da bi lahko izkoriščala velikanske gospodarske koristi morja, a zdaj pride politični harlekin in opljuje tudi ta velkopotcz- za j«. — V kulturnem človeku se mora potom mnogih umetnih in umetelnih sredstev ustvariti nekako takoi;okoč druga narava, ki ima nalogo, da absordira več ali manj prvotno, bestialno naravo. Pri mnogih jo vzlic najboljšim metodam to početje clanaidno delo. Koliko je ljudi iz najodličnejših hiš, ki so bili vzgojeni po najboljših metodah, a 'vendar izgloda pri njih vzgoja le kot kakšen^»svetel firne«, ki pokrije komaj površino! — Pri prvem, izvanrednem dogodku pa se razodeva prvotna, bestialna narava kar najočitneje! »Do mozga se ti zdi, da poznaš svojega bližnjega, videl si ga na svatbi in na sedmini: pa izbruhne besedo ponevedoma v strahu, v sili, v čezilaturni radosti —^ in pred teboj stoji vso nekdo drugi, tujec, ki ga nisi še nikoli srečal, človek, ki je podoben tebi. vsem in nikomur.« (Ivan Cankar. Iz »Podobe iz sanj«.) Modemi psihologi razločujejo le dva bistvena tipa temperamentov. Ljudje so: plastični ali oblikujoči in novpagljivi ali trdi. Prvi tip ljudi jo najbolj dostopen vzgojnim vplivom. Vzgoja ima navidezno lahko delo, — Vprašati pa se moramo, ali trajno! Ako. je. milje, v katerem se ljudje tak- ni načrt, češ. saj gre samo zato, da Sr* bi. eksploatarijo naše kraje, da zaslužijo srbski inženirji in so obogatijo srbski dobavitelji. Pri tem pa »Straža« tudi namiguje, da bo železnica tekla po^ brezdvomno srbskent ozemlju. Torej separacija, in amputacija. Kaj ne! — Upokojitev učiteljstva. Višji šolski svet v Ljubljani je sklenil, da se predlaže v vpokojitev sledeči učitelji, oziroma učiteljice: Franc Skaza iz Velenja, Matilda Vodenik iz Limbuša, Živko Avgust iz Slivnice tor Godec Anton iz Limbuša. — Napredni javnosti. V Ljubljani se je ustanovilo »Centralno tajništvo jugoslovanske napredne omladine iz Slovenije«, ki druži napredno dijaške organizacije, akademske, kakor tudi srednješolske, tako da bo od sedaj naprej nastopala večina jugoslovanske napredni omladine iz Slovenije enotno in skupno. Centralno tajništvo druži do sedaj osem društev, stoji 'izven vsakega političnega udejstvovanja in stremi kot tako po izvedbi nove »Mlade generacije«. Za vso to ogromno delo potrebuje Centralno društvo mnogo denarja in se obrača toni potom na vso napredno javnost brez razlike, da ji priskoči z denarnimi prispevki na pomoč in ji pomore do čim prejšnjega uspešnega dela. V kratkem so bodo razposlale na vse prijatelje napredne omladine tozadevne prošnje in Centralno tajništvo prosi in je trdno uver-jeno, da se bodo vsi rade vol jo odzvali. Vsi oni pa, ki bi pomotoma no prejeli teh prošenj, naj nam oproste in naj blagovolijo nakazati prispevke direktno na Centralno tajništvo, Ljubljana, Tomanova ulica 3. Prepričani bodite vsi, da bo znala napredna omladina povrniti vse s svojim delom sedaj in v bodočnosti. — Odbor. — Ustanovni občni zbor Slovenjebistriške podružnice »Sl. pl. društva v* Ljubljani« se vrši dne 24. junija 1922. ob 8. uri v gostilni g. Petra Novaka v Slov.^ Bistrici s sledečim sporedom: 1. Poročilo sklicatelja; 2. volitev odbora; 3. raznoterosti. — Jugosl. akad. društvo »Triglav« na Dunaju. Na ustanovnem občnem, zboru dne 18. maja 1922. se je ustanovila na Dunaju podružnica jugoslov. akad. društva »Triglav«. Triglavu je kot kulturnemu strogo jugoslovansko nacijonalnemu, naprednemu in nepolitičnemu društvu zasiguran mod dunajskimi akademiki obstoj in kaže lep procvit. Izvoljen jo bil sledeči odbor: Predsednik: Medic Stane, cand. med.f podpredsednik: Paleček , Josip, cand, med.; tajnik I.: Radkovič Bogdan, cand. r. ^com.; tajnik H. in arhivar i Ambrožič Franjo, cand. med.; blagajnik: Rybar Miloš, cand. r. com.; gospodar:^ Arh Jože, cand. med.; knjižničar: Jakša Joško. cand. med.; odborniški namestnik: Popovič Predrag, cand. r. pol.; Revizorja: Olga Vodiškova, cand r. com. Vovšek Pavel, cand. med'. ^kjTienje meščanske šole v Žab cu* Mišji šolski svet v Ljubljani je sklenil, da so ukine prvi razred meščanske sole v Žalcu. Snega tipa kretnjo, izvrsten iri ugoden, tedaj in le tako dolgo zaznamuje vzgo-]a uspehe, V drugem slučaju pa so vzgojne dobrine podvržene spremembam. Takšni ljudje so pod zunanjimi pritiski zmožni vsakovrstne preobrazbe v zasebnem in javnem življenju. V tem poglodu ima Sohopenhauer prav: značaj se ne izpreminja! Drugi tip ljudi je bolj nedostopen vzgojnim vplivom, a^potom res metodične vzgojo zaznamuje ista trajne uspehe. »Jaz skušam vliti nekaj železa v dušo otrok«, je dejal neki angleški učitelj Guizotu, ko je te, obiskoval šole'Velike Britanije. »Kje so pri nas učitelji in programi, ki bi udejstvili tak sen!« vprašuje moderni francoski mislec Gustave Le Bon. — Ne moremo so dovolj načuditi, kakšnih grozodejstev so zn^ožnd visoko kultivirani in civilizirani narodi v časih vojne; c’©st la guerre«. Z upravičenostjo pravi vel,iki zgodovinar Car-lyle: »Civilizacija jo le ovoj, pod katerim bestialna narava človeka v imfer-nalni žerjavici tli.« — Teh dejstev ne smemo pozabiti in misliti, da jo vzgoja čudotvorna. Stom pa nikakor ne podcenjujemo pomena vzgoje. Saj smo vendar potom vzgoje postali to,. kar smo —1 kulturni narod' ffariDor, 17. jtmija ipzz, • T K B O Ec' (Stran; — Razširjanje šol. Višji Šolski svet v Ljubljani je sklenil na svoji zadnj seji, da dvorazrednico v Razvanju razširi v štirirazrednico, trirazrednico v Bogojini v Prekmurju pa v šestraz-rednico. — Zatvoritev poštne nabiralnice. Z -10. junijem t. 1. so poštna nabiralnica Sent Danijel začasno zatvori in se uvede v kraju Šent Danijel dostavljanje Poštnih pošiljk po selskom pismonoši Pošte Prevalje. Dostavljalo se bo vsak oondeljek, sredo in soboto. — Bridka smrt. Zakonska Lovrenc in Kata Sagadin v Podložu, okraj Ptuj sta imela 23 letnega sina Alojza, ki je bil slaboumen. Dno 8. junija jo tožil svoji materi, da ga grize. Mati se zato ni zmenila, ker je sin večkrat tožil o bolečinah. Čez nekaj časa pa je prišel zopet k materi in se ji potožil, da ga boli želodec. Pravil je, da je spil os-minko terpentinovega in osminko črnega olja. Mati mu jo na to dala črne kave, toda sin je ni več pokusil, ker je 'imrl v naročju matere. — Zeno je zadavil. A. Lichtenwall-fler, mali posestnik na Kogu v ormoškem okraju, je v svojem ožjem kraju znan kot nasilnež in surovež, da mu ni daleč na okrog enakega. Pred približno 15 leti je ustrelil svojega soseda Pintariča v Jastrebcih, ker mu je ta povedal par trdih besed. Bil je obsojen v večletno ječo, katero je obsedel v mariborski kaznilnici. Pred dvema letoma bc je vrnil domov. Izgledala je, da se je poboljšal, a le na videz. Seznanil se je z vdovo Matildo Zorec, katere mož je med vojno zmrznil v tirolskih gorah. Zorec je imela 2 otroka in malo posestvo z vinogradom. Vzlic temu, da so te> vsi svarili pred zakonom s surovim Liehtenvvallnerjem, sta se čez nekaj Časa vzela. Tako je bivši kaznjenec prišel zopet pod streho, ker so mu prvo posestvo prodali. Ljudski glas se je le prehitro izpolnil: Zakonca sta se pogosto prepirala in pretepala, dokler se ni žena naveličala trpljenja in moža naznanila sodišču. Vse to pa ni nič pomagalo. Lrchtenwallner je postajal vedno bolj nasilen in ni kazalo drugega, kakor izvesti sodnijsko ločitev zakona. Ker pa se Lichtenvvallner ni dal odstranili iz hiše, so ga v pondeljek dne 12. t. m. trosilno deložirsli. To je moža tako razkačilo, da je vrgel svojo Ženo na tla in jo bestijalno zadavil. Orožništvo ga je takoj aretiralo in iztožilo sodišču. — Vlom. V noči od 11. na 12. so neznani tatovi vlomili v poštni urad na Rečici ob Paki, in odnesli okoli 12.000 K gotovino, vse znamke in torbico poštne nabiralnice v Letušu. Upamo, da krivce kmalu doseže roka pravice. — Vlomi. Dne 7. junija med pol 9. in 11. uro dopoldne se je pri posestniku Vinkotu Bračko v Dobrenju, okraj Maribor, med tem, ko so bili vsi domači od hiše odsotni, splazil neznani ta$ skozi okno v sobo ter odnesel različno obleko, perikp žepno uro, budilko, je-den rjavi in jedon zelenkasti klobuk. Bračko trpi 10.4-80 K škode. — Istega dno popoldan med 14. in 15. uro pa je pri tamošnjem posestniku Florjanu Švarcbauerju vlomil neznani zlikovec, v hišo, razbil v sobi se nahajajoči zaklenjeni kovček ter pobral iz istega, dve listnici z vsebino skupaj 1070 K. Vlomil je tudi v zaklenjeno mizo in ukradel srebrno žepno uro s srebrno veri-, žieo in z dvema tolarjema. Skupna škoda znaša 7070 K. — Darov! za gladujočo Rusijo. Občinski urad Ruše 2000 Din., Okrajno glavarstvo Prevalje (dodatno) 40, Knez. škof. seminar Glav. trg 136.40, Koroški kolodvor 171, Ivan Hajny 25, Občina Zamarkova-Lomanje 100. Šolsko vodstvo Selnica ob Dravi 30/ IV. teški artil. ptik Maribor 532.50, Delavnica juž. železnice (nastavljene!) '443 Josip Martinz 30, tv. Guido Rvitgere, Hoče 100, Ivan Karačija 140, nakazilo č. g, 6tol. prošta M. Matka 8484.60, Herman Berg, tov. usnja 100, stavb, podjetje Kiffmann, uradništvo 30, ind. družba »Drava« (uradništvo) 250,. I. Marib. tovarpa mila in osobjo 105, Drava, tovarna za upognj. pobkštvo 504.15, Zavod šolskih sester 320.15, Tvrdka Šoštarič 100. Tvrdka Pinter in Bernard in osobjo 320, Rafinerija min. vod 69. Tvrdka Schenker & Comp. oso-hje.372. I. deška ljudska Šola Maribor 73. Centralna banka, vodstvb' In urad- ništvo 400, državna borza dela 25, Gl kolodvor juž. železnice (urad. in pod-urad., 354. Vsega skupaj dozdaj darovano 52,605.93 Din. ■ Vjzmetinci. Toplota v juniju je pospešila razvoj vinsko trte in omogočila dov-ršele. zaostalih opravil v vinogradih. Trta je nastavila obilno, če bo le sedaj, ko pričenja grozdje cvesti lepo vreme. Na polju razven rži vse lepo kaže, le dež v spomladi je zakrivil da je v ozimini precej d-rača. Trave so zlasti po dnikah redke', tedaj malo sena, in če otave ne bo, je zopet pomanjkanje krme. Že sedaj stane rn.tr. stot krme na tržiščih 500 do 600 K. — Rekord v valutnem plesu je dose gla avstrijska krona. Te dni so v neki dunajski restavraciji večerjali številni gostje. Okoli 9. ure so natakarji pobrali vse jedilne liste in izprcmenili cene po novem kurzu. Ob S. uri je večerja stala 2000 K, ob 9. uri pa je stala 2600 K. Med tem, ko so gostje mirno večerjali, je valuta narasla za 600 K. — Viljemovi memoari. Vsi veliki državniki in vojskovodje, ki so spravili nemški narod v današnji položaj, so začeli pisati memoare in jih prodajati za dobro valuto. Za Hindenburgom,' Ludendorfom in drugimi je prišel še sam Viljem, »ekskaiser« in prodal ameriškemu založništvu Harper Brothers svoje spomine za — 250.000 dolarjev ali 80 milijonov mark. Razen tega bo dobival tantieme, ki bodo iznašale še več kot honorar. Viljem je tedaj kot »pisatelj« napravil zavidanja vredno kariero! Sestanek davčnih uradnikov naše kraljevine v Beogradu. Na povabilo »Udruženja poreskih či-novnika (davčnih uradnikov) v Beogradu so se sestali delegati društev davčnih uradnikov iz vseh pokrajin naše domovine v Beogradu dne 5. in 6. junija in borovali z namenom, da se združijo vsa obstoječa društva davčnih uradnikov v državi v skupno organizacijo. Ta namen se je dosegel in se je od srbskih tovarišev predlagana združitev soglasno in z navdušenjem sprejela. Namen tega ijdruženjmni le varovati stanovske koristi ih delatr na zboljšanju položaja davčnih uradnikov, ki spadajo med najslabše plačane državne uslužbence, temveč tudi praktično sodelovati zlasti pri zakonih, ki se tičejo neposrednih davkov in se nameravajo izenačiti za celo ozemlje. Povdarjalo se je, da je treba velike opreznosti pri nameravanem izenačenju, cer so razmere v posameznih delih naše domovine tako različne, da ni mogoče zakona všepčvsodi po isti šabloni izvesti. v Meglič iz Bekš iz Ljubljane in Otmar Maribora. V upravni odbor Udruženja poreski činovnika kraljevine SHS sta bila izvo l.iena za Slovenijo Joža Bekš, višji davčni upravitelj v Ljubljani in Miroslav Pirkmajer, davčni upravitelj v Slov. Bistrici; v nadzorstveni odbor pa Otmar Meglič, višji davčni upravitelj v Maribo ru. ' Omenjeno naj še bode, da so bili de legati iz vseh krajev naše domovine oc srbskih tovarišev najprisrčneiše sprejeti ter so ti preskrbeli za vse prenočišča kar se mora z ozirom na velikahski na val ljudstva za časa kraljeve poroke prav posebno priznati. Po zaključnem zborovanju so nas srbski tovariši povabili na zakusko in so je tudi pri tej priliki pokazala solidarnost in v raznih napitnicah globoka ljubezen do naše mile otačbine, Sklenilo se jo da se vrši prihodnji sestanek na Duhovo 1923. v Zagrebu Mariborske vesti. Maribor 16. junija 1922. m Osebni vlaki do Ruš odnosno Bistrice. Vsak dan, tedaj tudi ob nedeljah in praznikih vozi od Maribora gl kol. do Ruš in nazaj, toda samo do koroškega kolodvora, takozvani personalni vi a L ki sprejema do preklica in po razpoložljivosti prostora tudi potnike z nhvadnimi civilnimi vozovnicami III. razreda. Odhod z glavnega kolodvora ob 16.40, s koroškega k. ob 17.5, prihod v Ruše ob 17.25, odhod iz Ruš 17,0, prihod v Maribor kor. kol. ob 17.48, kjer morajo civilni potniki izstopiti. Ta vlak je pripraven posebno za izletnike in turiste; ustavlja se tudi v Limbušu in Bistrici. — Razun tega vlaka vozi, toda samo ob delavnikih med Mariborom kor. kol. in Bistrico ob Dravi jutranji personalni vlak, ki do preklica tudi sprejema civilne potnike in vozi s kor. kol. ob 6.10, in pride v Bistrico ob 6.22, odpelje odtod ob 6.27 ju pride v Maribor kor. kol. ob 6.4. m Uradniška obednica je od ministrstva za soc. politiko iz fonda za prehrano pasivnih krajev prejela brezobrestno posojilo v znesku 20.000 Din. m Novo veliko tovarn« (mehanično tkalnico in apreturo) gradi poleg poslopja Jngoslov. Lloyda na Ruški cesti tvrdka Doctor & drug. m Državno žensko učiteljišče v Mariboru. Vpisovanje v I. letnik in sprejemni izpiti se bodo vršili 30. junija 1922. od 8. ure dalje. S seboj je treba prinesti: krstni list, zadnje spričevalo, lepopisni zvezek, nekaj rizb in ž, ročnih del. Drugo podrobnosti na črni deski v I. nadstropju. m O odprav! napitnine. K notici pod tem naslovom, ki je izšla v zadnji številki »Tabora«, nam izjavlja \ V resoluciji, ki se je soglasno sprejela, se zahteva, da se osnutek zakona o i natakarsko- osobjo kolodvore k e restav- izenačenju davkov za' celo ozemlje, pred- j racijo, da ni resnična. Našega dopisni- rio se izroči skupščini, objavi po časopi- ka prosimo, da nam naznani naslov sih, da je javnosti dana možnost ta osnutek temeljito prebaviti, kritično premo-triti ter staviti primerne, krajevnim razmeram odgovarjajoče izpreminjevalne predloge. osebe, ki je doživela opisani incident. m Mesino elektriško podjetje na. znanja vsem p. n.-odjemalcem električnega toka, da v nedeljo 18. t. m. v času od 7. ure zjutraj do 12. uro opoldan, Dalje zahteva Udruženje davčnih \ radi d(da v falski elektrarni ne bodo uradnikov v tej resoluciji, da se skliče i dobavljalo toka. komisija strokovnjakov, vendar nc le teoretikov, ampak tudi praktikov, med zadnjimi tudi davčnih uradnikov iz vseh pokrajin, ki bodo vsled svojih praktičnih izkušenj gotovo pripomogli, da bode nameravani zakon tudi v praksi uporaben in po možnosti brez hib, kakršne žal opažamo v dosedaj izišlih zakonih. Potem naj pride ta zakonski predlog šele pred narodno skupščino. Slednjič se zahteva v resoluciji, da se noumira za vstop v davčno 'službo polna srednješolska izobrazba z zrelostnim izpitom ali enaka izobrazba ter se uvrstijo sedaj službujoči davčni uradniki v 2. kategorijo temeljnih plač bodoče službene pragmatike. Slednjič bodi še omenjeno razveseljivo dejstvo, da so se sestanka udeležili tudi tovariši iz' Hrvatskc, ki sicer zaenkrat še nimajo posebnega stanovskega društva* ki se pa bode v najkrajšem času ustanovilo kot sekcija skupnega udruženja. Kot delegata slovenskih' 'davčnih' u-pndnikov sta se udeležila onketa v’Beogradu .višja' davčna upravitelja-1 Joža m Predavanje o dravskih rfbaK. — Mnogim je neznano, da so v delu Dravo, katera teče po slovenski zemlji, nahaja 47 vrst različnih rib, od katerih so nekatere zelo redko in katere tudi mnogi ribici težko razločijo. Ribarsko društvo priredi v svrho pospeševanja poznanja in razločitve dravskih rib, v petek 23. junija ob 8. uri zvečer v Halbwidlovi gostilni predavanje, h katerem so vsi člani in prijatelji društva, posebno pa tudi podporni člani, kateri ribarijo v Dravi, povabljeni". Predavatelj^ (g. Krauss) bode večje število rib sveže in v preparatih pokazal in še z velikimi slikami posebno vidljivo razlagal. Vsem, kateri se zato zanimajo, se bodo oddale tabele po katerih je lastna uazločba manj znanih rib mogoča. Dravski ribiči se naprošajo, da oddajo za predavanje bolj redke ribe gosp. Groblerju (Gosposka ulica št. 2.) proti plačilu. m Pregled stanovanj. Razglašeno je bilo, da bo mestni magistrat oziroma stanovanjski urad dal popisati in .pregledati vsa stanovanja'. Občinstvu v. infdf&aeijp.ia navade 6p*aa:rjamo na tozadevni § 16. pravilnika o slano* vanjih', ki se glasi: »Stanovanjska’ oblastva smejo zahtevati od udeležencev vsa potrebna pojasnila glede stanovanj, stanovanjskih delov im drugih prostorov; pko bi se ta pojasnila ne podala v zahtevanem roku, sme stanovanjsko oblastvo odrediti in izvršiti pregled stanovanja in dragih prostorov po svojih organih, ki se morajo za vsak primor posebe izkazati s posebnim nalogom stanovanjskega oblastva. Da ne bo nepotrebnih razburjenj, naj vsi lastniki stanovanj dajo takoj potrebna pojasnila prostovoljno; v nasprotnem slučaju bi namreč smel stanovanjski urad odrediti pregled stanovanja. m Pobiranje občinskega davka na ponočni obisk gostiln in kavarn. Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve dovoljuje sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani z dne 22. maja 1922. štev. 17118 mestni občimi Maribor pobiranje občinske davščine na ponočni obisk gostiln, kavarn in barov ter na igre s kartami na podlagi posebnega pravilnika, počenži z dnem razglasitve v Uradnem listu do 31. dec. 1922. Občinstvo se opozarja, da se prične pobiranje te davščine dne 17. t. m. m 30 %n\ invalid, z dvakratprestre-ljenimi prsi in s posledicami težkega prelilajenja, ki svoj prejšnji poklic le še z velikimi mulca mi izvršuje, pa ima 5 povečini bolnih otrok, s katerimi živi v strašni revščini, prosi usmiljena srca pomoči. Darila zanj sprejema naše uredništvo, kjer se tudi izve njegov naslov. m Triglavski večer. V soboto 17. I. m. se vrši ob 8. uri zvečer v dvorani rest. Halbwidl zadnji Triglavski večer pred počitnicami. K prav obilni udeležbi so vabljeni vsi starejšima celega’ mariborskega okoliša kakor tudi aktivni društveni člani. Pa tudi prijatelji našega društva, ki jim je do neprisiljene zabave, so dobro došli. m Opozarjamo sl. občinstvo na razprodajo črne kreme za čevlje pri Martinu Stadler, Vetrinjska ul. 26. Ves izkupiček gre v prid »Otroške bolnice v Mariboru.« Zabojček (osminka kg) stane samo 2 K. Preplačila v -prid otroške bolnice. Razprodaja traja samo pri» hodnji teden od 12. do 17. junija. Sl. občinstvo naj pridno posega po tej tremi, da se na ta način podpre prepotrebni zavod za naše bolne malčke. m Ljudska univerza. Danes zvečer ob 20. (8.) uri v mali kazinski1 dvorani literaren večer. Na sporedu najnovejši pojavi v našem literarnem življenju Pridite v obilnem številu. m Glasbena Matica. Orkestralni odsek. Ponovno naznanjamo, da priredi gornji odsek v nedeljo 18. t. m. v slučaju lepega vremena celodnevni izlet' Marijo Devico v Puščavi pod St, Lovrencom na Pohorju. Ker se zleta vdeleži celokupni profesorski zbor Matice, oddelek pevskega društva in šmrnl in jo tudi drugače preskrbljeno, da ne bodo dolg čas, vabimo k vdeložbf vsakogar, ki bi rod prebil nekaj ar v prosti naravi in veseli družbi. Odhod ob 5. uri zjutraj z glavnega kolodvora. Sokoli odidejo popoldne peš k sokolskemu zletu v Ruše. Morebitna pojasnila daje: dr. Ciril 'Krašovec, pisarna di> Rosine Aleksandrova ul. št. 16. m Predavanje v Ljudski univerzi1. Gosp. prof. Gr. Bostunič bo v ponde-jek 19. t, m. ob 20. uri predaval v prostorih Ljudske univerze o razvoju ruske literature v zadnjih 150 letih, v točk 20. t. m. pa o širjenju Don Juan-ske pripovedke od Španije do Rusije«.! la bo predavanje zanimivo, nam ni reba povdarjati; drugo predavanje bo tolikortoliko zabavno in bo gotovo privabilo obilo poslušalcev. Danes v petek in v nedeljo ob 10. uri zjutraj predava gosp. prof. Bostunič v Ptuju v, dvorani Mestne glasbene šole in bo gotovo tudi tam vzbudil veliko zanimanje. m Premrzla jutranja kopel. Dne 16 t. m. zjutraj ob 6. uri je stražnik blizu delavnico Jugoalov. Lloyda naenkrat’ začul od Drave kričanje, stekel je tja in videl, da odnaša Drava neko žensko, ki je bila v sami srajci. Žensko so ne šili in je izven nevarnosti Ženska —-neka Rozalija Mahel — je najbrž v samomorilnem namenu skočila v Dra-Vov ki pa jL je. očividno bila .premrzla^ ken ja začela jkričstir. m Vlom na Koroški cesti. Tekom četrtka je bilo vlomljeno v trgovino Rantner na Koroški cesti 8. Vlomilec je odnesel nekaj nad 100 kg sladkorja, riža/ moke in druge špecerije. Ljudje so videli priti nekega moškega z vrečo iz hiše, pa nihče ni slutil nič sla,bega. Svari se pred nakupom ukradenega ihlaga. Storilcu so na sledu. m Neko dozdevno umobolno dekle Imenom Marija Novak(?) je bilo dne 14. t. m. popoldan ustavljeno na državnem mostu od tukajšne policije in oddano v nadaljno oskrbo Drž. dečji stajniei v Strossmajerjevi ul. 38. Dekle, ki je staro kakih 14 let, pravi, kolikor se da posneti iz njenega nerazločnega izgovora, da so jo spodili stariši od hiše, ji dali s seboj stare obleke, jo pripeljali v mesto, tu pa prepustili njen usodi. Otrok, ki duševno ni normalno razvit, je sloke postave, svitlih las in popnašuje vedno po neki deklici, menda sestri, ter pravi, da so stariši viničarji — menda pri Zg. sv. Kungoti ali Sv. Marjeti ob Pesnici, dozdevno pri posestniku Wiesthalerju. Osebe ali oblasti, ki bi kaj vedele, od kod bi bil ta otrok, se naprošajo, da to takoj javijo vodstvu dečje stanice V Mariboru ali pa najbližji oblasti. Brezsrčne sta-riše pa bi bilo treba najstrožje kaznovati. m Umor v Cvetlični ulici. Meseca februarja je razburil mariborsko javnost misterijozen umor Apolonije Silak, strežnice finančnega svetnika dr. Brenceta. Preiskava je končana in še v tem porotnem zasedanju se vrši razprava proti Antonu' Rozmanu in Al. Rozmanovi, ki sta obtožena roparskega umora. Oba tajita, d asi ravno se je našla večina drju Brencetu oropanih stvari v posesti Antona Rozmana in četudi za soudeležbo Alojzije Rozmanove govore tehtni razlogi. Oba sta bila že neštetokrat predkaznovana. Razprava jo razpisana na četrtek 22. jun. in bo trajala najbrž dva dni. m Velik vojaški koncert v Hotelu Halbwidl v soboto 17. junija zvečer na krasnem vrtu. Glej oglas. m Kavarna Promenada. Od sobote 17. t. m. počenši dnevno koncert. Svira tercet Witler. Začetek vsak dan ob 20. uri zvečer. m Izgubila se je v četrtek v Prešer-aovi ali Majstrovi ulici dolga damska verižica z dvema obeskoma. Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v upravi našega lista. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnervno koncerti. Narodno gSedaSššče. Repertoar: ’ Petek, 16. junija: Zaprto. 1 Sobota, 17. junija »Prodana nevesta«. 'Ab. C. Nedelja, 18. junija. »Carieine Arna-eonkc«. Izv. ab. Torek, -20. junija. »Prodaim nevesta«. Zadnjič v sezoni, J' Prodano nevesto, poje jutri, dne 17. junija gdč. Mezgečeva. Jutri se igra .»Prodana nevesta« predzadnjič v tej sezoni. Jutri v soboto 17. junija se vrši v Jtuk, gledališču »Prodana nevesta« za ab. C. S tem je odigran ves abonement za vse predstave, t. j. 32 predstav. — Prosimo gg. abonente, da v najkrajšem času poravnajo svoj račun. Denar je uposlati gledališki blagajni. Kultura in umetnost x 'Jadranka. Izšla jo 6. številka drugega letnika tega v Trstu izhajajočega glasila zavednega ženstva ter prinaša: Mara Tavčarjeva: Baba na Srbelah. — Aleksandra: Pdmbadua. — M. Skri-tnjarjeva: Naloga žene. — M. Stepan-čičeva: Izprehod po Skandinaviji. — Ida Vasiljeva: Hrepenenje. — M. Gregoričeva: Veronika Deseniška. — Iv, Smrekarjeva: Naš živež. — Tojo de Rena: Učitelj iz Sv. Križa. — Franc iUšan: Še o duhovniškem celibatu. — Marija Skrinj ar jeva: Ob 50 letnici Maše Gromove. — O ženski. — Odgovori na vprašanja. — Nove ženske izšla knjiga Podkrajšek' državljanski nauk za obrtna učilišča I. del obenem priročna knjiga za obrtnike I. del obrtnik v svojem poklicu. Cena vezani knjigi 10 Din. Ta knjiga nudi mlademu obrtniku obilne poučne tvarine in sicer vajencu in pomočniku ter tvor-niškemu delavcu, največ pa samostojnemu, zlasti mlademu obrtniku, ki ga pouči o vseh dolžnostih in pravicah (nastop obrta, obratne naprave, obseg in izvrševanje obrta, konec obrtne pravice, prenos obrtov, tekmovanje, razstave, zadruge, kredit, trgovinske in obrtne zbornice itd.); dodatek I. se peča z važnejšimi posameznimi obrti, dodatek II. pa vsebuje vzorce za različna naznanila. Hvalevreden je tudi nem-ško-slovenski in slovensko-nemški strokovni slovarček posebno pa privezani beli listi, na ktere so lahko zabeležuje-jo spremembo v različnih predpisih. Sokolstvo. o Zlet Mariborskega sokolskega okrožja v Ruše. Članstvo se opozarja na sledeča navodila: Telovadci(ke) odrinejo z vlakom zjutraj pb 7. uri 40 minut iz Maribora. Ostalo članstvo, tudi člani v kroju, ki niso telovadci, z vlakom ob 13. uri pop. iz Maribora. Obhod se vrši v Rušah šele ob 14. uri, dopoldne se vrše le skušnje. Kdor želj imeti skupen obed (8 Din.) se naj javi pri bratu blagajniku. Vdeležba za vse člane(ice) obvezna. Odbor." o Za okrožni sokolski zlot v Rušah vozijo posebni vlaki in sicer zjutraj ob 7.40 za telovadce in telovadko in ob 13. uri za druge udeležniko. Cena polovična. Člani v kroju, ki ne odhajajo že zjutraj na zlet, še zbirajo ob 12.15 uri v Narodnem domu, odkoder odkorakajo skupno na glavni kolodvor. Odbor sokolskega društva v Mariboru vabi tudi vse drugo narodno občinstvo, da se v čimvečjem številu udeleži sokolskega zleta v Rušah. _ ___ o Načelstvo Kola jahačev naznanja, da so Tedne jahalne vežbe v soboto ob 14. uri in v nedeljo ob 7. uri zjutraj. Načelstvo poziva vse brate, da se udeleže sokolskega zleta v Rušah, zbirališče za brate v kroju točno ob 12.15 v Narodnem domu. Zdravo! Načelstvo. V Šmarju pri Jelšah se vrši dne 25. 6. 1922 okrožni zlet celjskega sokolskega okrožja, ki bode sijajna manifestacija sokolske misli v šmarskem okraju. Prvič bodo ta dan plapolali sokolski prapori v naprednem trgu šmarskem in prebivalstvu celega okraja bode dana prilika spoznavati uspehe.sokolske ideje in .vzgoje. Potrebno je, da naše občinstvo podpre mlado sokolsko društvo v Šmarju z obilno udeležbo, ter s tem domačemu kmetskemu ljudstvu pokaže, da uživa naše Sokolstvo največji ugled kot narodna in državotvorna organizacija, v kateri ni mesta za separatistične elemente, ki sc hočejo sedaj tudi tostran Sotle u-gnezditi. Zvečer vozi poseben vlak do Grobelnega in nazaj v Rogatec. PRVI JUGOSLO VENSKI VSESO. KOLŠKI ZLET v LJUBLJANI. o Opozorilo. Kakor običajno pri podobnih prireditvah krožijo po Ljubljani tudi glede priprav za vsesokolski zlet razne nedsnovane govorice različnih nezadovoljnežev. Opozarjamo vse brate in sestre, da vse take neosnova-ne govorice odločno zavrnejo ter se najobmejo v vseh zadevah po informacije na zletno pisarno, ki je vsakomur odprta. Objave. Porotno sodišče. Moderen trgovec. Na zatožni klopi sedi mlad, lahkomiselni človek, ki je skušal živeti veselo in razkožno življenje na stroške drugih, človek s kakoršuim jo osrečila povojna doba človeško družbo. Je to v Mariboru leta 19Q0 rojeni Adolf Cor-velc, ki je brez vsakega kapitala u-stanovil lesno podjetje, dobil obrtni list, najel blizu kolodvora prostor, katerega je opremil z veliko napisno tablo, ki je še niti danes ni plačal. Na ta način je varal svojo »odjemalce«, katerim se je izdajal za velikega in premožnega lesenega trgovca, v resnici pa ni imel niti piškavega oreha. S ponarejenim pooblastilom znanega lesotržea Pečnika v Vuhredu se je izdajal za njegovega zastopnika in prodajal zanj les. Na ta način je izmamil od Samuela Rosenstocka v Palanki 25.000 K, od Šandorja Štern v Ilomki 20.000 K, Leona Funka 20.000 K, in Lowi Jakoba 25.000 K kot naplačilo za les, katerega je obljubil, da pošlje 6 splavi po Dravi, čim nastopi ugodno vreme. Posluževal se je pri tem naj različnejših zvijač. Ko do meseca mair-ca o lesu in Červenku ni bilo nobenega sledu, so ga začeli omenjeni trgovci zasledovati. Toda tudi to ga ni spametovalo. Nadaljeval je svoje potratno in razkošno življenje na tuje stroške. Med tem si je znal pridobiti tudi ravnatelja Centralne banke Maksa Her mana, ki je stopil z njim v družbo. S ponarejenimi potrdili in dokumenti je oškodoval banko oziroma njenega ravnatelja za krog 100.000 K Nadalje je dvignil denar pri banki ,za nekega Kureša s ponarejenimi dokumenti 40.000 K. Florijana Skale je ogoljufal za 20.000 K tor mu razen tega še izvabil dve zlati UTi, vredni 7200 K, kožuh, vreden 3000 K ter jedi za 300 K. Mizar' ju Paitzu je prodal Špesov les ter sprejel 2500 K naplačila. Končno pa ga je dosegla roka. pravice in ga privedla na zatožno klop. Razprava se med tem, Ho list izide, še nadaljuje. Obsodbo prinesemo ~ prihodnji, številki. Sodba se glasi na 4 leta težke ječe. f nil v solzah, trudu in potu ... Solnce, ! kaj ti jel... A solnce je bilo tiho in SDort. : Kolesarji »Perona« pozor! V soboto morajo biti vsi dirkači v tajništvu ob 7. uri zvečer. (Slovenska ulica 15, Ivo Sušnik). V nedeljo zjutraj pol ure pred odhodom na startu. Odhod ob 6, uri zjutraj! Odbor. : Hamburg: Severna Nemčija: Južna Nemčija 5:2. |V, kr. zalogi šolskih knjig § I. Mariborski bioskop. Danes v petek, soboto, nedeljo in pondeljek se predvaja v I. Mariborskem bioskopu senzacijonelna drama »Noč vlomilcev« s P. Richter in Aud. Egende Nissen: v glavni vlogi. Drama izvoniedne napeto vsebine ima svojo popolnoma za nas še nepoznano prvovrstno Težijo in sicer kljub polno napetih’ momentov, strašnih dogodljajev pridejo gledalcu radi izborne režije ravno solze, toda ne od joka, temveč smeh?, v oči. ’ § Mestni kino. »Mož z železnimi živci« V. epoha filma »Mož bre® imena« v r Krvnik. Spisal: M o lisi a v Rudež. I. : :-v’ y Leno je pljuskalo morje ob skale, Zvijalo se je med nje in napolnjevalo vrzeli, zaraščene z morskimi rastlinami. Zaganjalo se je vanje in jih lizalo, da so bile gladke, obrušene, ostružepe. Ko se je pa voda močno zagnala vanje in odtekala po komaj vidnih _ globeli-cah skalinega čela. tedaj se je zdelo, da so trudne in potne tega večnega poljubovalnega bičanja. A valovje se je le trenutno umikalo, nato je jelo ponovno obdelovati svojo žrtev, ki mu je bila na poti in v nadlego. Morje se je polagoma umirjalo, solnce potapljalo. Velika žareča krogla je prevlekla vso nebo z vijoličasto mre no, ki se prikazuje samo ob vstajenju in leganju, dočim je tekom dneva ni videti. V morju pa se jo lesketala dolga, zlata kača od oranžastega, zaspn-f nega solnca do neposredne bližine j skalnatega obrežja. Solnce je bilo ob-| jokano in okrvavljeno. Se li boji trud-l nih sanj, ali mu je žal dneva, ki je mi-! mračanje... Že je lezlo za tihimi, nevidnimi gorami. Počasi se je odmikalo bednemu ljudstvu, ki je upalo vanj. — Glej, še malo, kmalu bo umrlo! — Zašlo bo', ne pa umrlo, saj bo jutri zopet vstajalo. — Saj je isto! Umrlo, zašlo... Če zaide pa tudi ne bo vstajalo, veš, ampak vzhajalo. Milko, veš kaj, pustiva to! Buda-losti, kaj ne?... Hm, sama paziva, da ne bova tudi midva nolcdaj umirala, vstajala, vzhajala ali zahajala. To... Kaj to? .. Misliš, da bi bilo mogoče? Da, pri tebi že, a pri meni ne! Jaz nikdar no bom umiral, vzhajal, ampak živel, razumež? Živeti to je... — Ti le ne obračaj name, da ne bo veljalo vse to samo tebi. , j— Ne bojim se, ker... ker je nemogoče. Če^ tudi sem zaljubljen, ali bolje rečeno, če tudi ljubim, kajti nisem zaljubljen, pač pa ljubim, mi ne sega tvoje prerokovanje ali čenčanje v srce, ker vem, da je ona vame zaljubljena in ne jaz v njo. Ona je zaljubljena in jaz jo pa ljubim in ne narobe. Torej o onem umiranju, vstajenju, potapljanju, o V3em tem ne leti niti trohica sence na njo. In v moji duši ni slutnje, tem manj sumničenja... Oh, ti pa, ti pa lahko, ker ti laziš za njo, ti jo zalezuješ, a ne ona tebe... Pri tebi pač ni skoraj dvoma... — Ti, misliš, da je to res, kar praviš. Včasih lazim jaz za njo, da, to je res. A resnica je tudi, da lazi včasih' tudi ona za menoj. Kadar ji hočem pokazati svoje nagnjenje in ljubezen, tedaj se kisa in ne izpregovori prijazne besede. Samo zbada, pa zbada... Jaz jo pa lovim, butica... Ko pa se mi zdi dovolj in jo začenjam prezirati, tedaj skipi v njej in mrtva ljubezen se ji obudi. Oh, da bi jo videl tedaj, Milko. Kako prijazna, ljubka in mična je. In jaz, bedak, ji nasedem na limance, in ko me ima, pa začne iznova. Torej, danes me ona muči, jutri pa jaz njo. To naj bo ono solnčno življenje? O ne, prijatelj, navajen sem tega. In če mi zaide danes, mi vzide jutri... Smo tam, tam... Ampak ti, Hi nisi izkusil še kaj tacega... Ti, hm... nič ne vem... — Kaj ne veš? — Veš, raje sem tiho, nego da bi te žalil, Milko! — No, pa kakor Kočeš! Meni ja prav! In smejala sta se; Milko bolj prh siljeno, oni pa iz srca. Nekaj časa vla» da nema in gluha tišina. , — Kdaj boš pa šel k nji, Milko? — Nameravam jutri! — Požgečkaj jo malce, Milko! I veš, jaz, jaz... e kako je to prijetno... Tako veš, tako glej. tako ... Pojdi sem, pojdi sem, da te malo požgečkam, da te malo... — Ti, ne uganjaj budalosti. Poštenosti sicer ni več na svetu, a vendar je še okoli moje duše. Misliš, da bi poga-zil njo in njeno bodočnost da bi 66, valjala po prahu in stopala bosa po blatu. Ona — nikdar! Presveta mi je in svetinje nočem oskruniti. In če M... Posledica? .. Lagati bo morala in kazati se nedolžno in deviško. Ne, nikdar ne! — Misliš, da je nedolžna tvoja Ma« ra? Deviška. O.*, — Ti! O... — Ah’ kaj, nobena ženska ni pošte na! Predno stopi pred oltar je že vsaka odprodala na javnem trgu svojo nedolžnost. Zato je pa pozneje tembolj lažmjiva in hrani moža ob navidezni nedolžnosti, ki je pa gola laž. Laž, da veš... , : ' . i ir;'' (Dalje prihodnjič.) GlafnI n rednik: Radlroj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim Hotel ..Stara pivarna" (Halbwidl). .Danes v soboto, dne 17. junlja-1922 velik vojaški koncert. Svira.mariborska vojaška godba. 96blKURl.t* d°br<» ohranjena bel*. Začot&Hbb^l žO. ‘torti'1****** Vstop Vost.I t nudbe na uprava lista. " Mala oznanila, Mladega pomočnika, izurje nega v galanterijski stroki, * znanjem nemškega, slovenskega in srbskega jezika iSf« nova modna galanterij B. Veselinovič le komp,, Gosposka ulica 36. 968 2-) Ustaik in izdajatelj: KouwrcU •Tabor«, — Tiska; Mariborska tiskarna d. d*