I/VCE.A.L LWKK j \ > Z |j / \itziiiiiiilo »d odrajtiil za pisma z pisemskimi markami* V ’ spolnenje naj visjiga sklepa od 25. septembra 1849 kteriga je ministerstvo kupčije, obertnije in javnih stavb raz¬ glasilo, imajo v oziru odrajtvil od pisem in drugih plačil, potem rabe pisemskih mark z 1. junijam 1850 sledeče od¬ ločbe v djanje stopiti. §. 1. Pisemska cena. Cena za enojno pismo znese: a) za tisti kraj, na kterem se pismo na pošto da 2 kr. b) za deset milj . ..3 „ c) čez 10 do 20 milj.6 „ d) čez 20 milj .9 „ §. 2. Enojno pismo. Enojno pismo je tako, ki nima čez en lot teže. §. 3. Cena rase po teži. Za pisma čez en lot in z drema Jotama se odrajta dvojnata plača, čez dva do tri lota trojnata itd. za enojno' pismo. §. 4. Zaznamovanje po pošti pošilajočih pismam ena¬ kih reči. Kar od pisem v tesnejšem pomenu beseda velja, velja tudi od drugih reči, kise pošiljajo v pisemskih zvezkih, kakor: pisarija, tiskanja, izgledi itd. §. 5. Ponižanje odrajtvil. Za pošiljanje pod križnim zavitkam, ako v njih razun napisa, leta in dneva in podpisa nič druziga ni pisaniga, se odrajta brez de bi se na daljavo gledalo za vsak lot en krajcar. Za na ogled poslano robo in znamnja, ki se na pošto tako dajo, de se lahko spoznajo, se plača za vsaka dva lota enojna poštnina. Tem pošilitvam ogledne robe in znaminj, sme kdor hoče ponižaniga odrajtvila deležen biti, le eno enojno pismo pri¬ staviti, ktero se, de se poštnina odloči z robo ali znamnjem, vred-zvaga. 4)d pošiljanj zadne baže se vendar le po 16 lotov teže po omenjeni naredbi ravna. §. 6. Nazaj poslane pisma. Za nazaj poslane pisemske pošilitve, ktere se niso mogle napisanim izročiti, se posebna poštninS^frdrajta. §. 7. Poštnina za rekomandirane pisma. Pošilitve, ki se rekomandirane (na recepise) na pošto dajo, morajo popol- nama frankirane biti, od kterih v kraju, kjer se na pošto dajo, 3 krajcarje, za vse druge kraje pa 6 kraje, odrajta, kdor jih na pošta da. §. 8. Retour recepise. Ako kdo retour recepise, to je take recepise tirja, ki z podpisani prejemnika nazaj pri¬ dejo in se pošiljavcu izročiti imajo, mora ta zato ko pismo na pošto da, tisto poštnino kakor’za enojno pismo odrajtati. Po visokem ministerskeni ukazu od 10. Rožnika št. 2473 seta odločba toliko premeni, de se za retour recepise brez razločka daljave 6 kr. odrajta. §. 9. Popraševanske pisma (Quastionen). Popraše- vanske pisma so podveržene predplačilu pristojne poštnine enojniga pisma. Brezplačilne poslanje popraševanskiga pisma so vendar zamore tirjati: a) ako tisti, ki je pismo na pošto dal, pismo od tistiga skaže, kterimuje pisal, v kterem mu naznani, de pisma še o tistim času ni dobil, v kterem bi ga bil že imel prijeti, ali b) če plačanih retour recepisov po preteku potrebniga časa nazaj ni bilo. §. 10. Poštnina za izročitve (Zustellungsgebiihr.) Za izročitev poštnih pisem v poštnih krajih, ker nobeniga od deržave postavljeniga pismonoša ni, se plača od vsakega 1 / 2 kr. v srebru. §.11. Poštnina za shrambo. Ako se pošilitve po tir- janju prejemnika pri poštni oddajni vradniji dokler jih ne 'vzame, v posebni shrambi spravijo, se odrajta za to od vsake 1 krajcar v srebru. §. 12. Dolžnost frankiranja. Vse v notranjo deržavo po pošti poslane pisma se morajo frankirati. §. 13. Erankiranje in rekomandiranje z poštnimi mar¬ kami. Frankiranje in odrajtvilo za rekomandiranje se mora z poštnimi markami zgoditi. §. 14. Črednost pisemskih mark in prodaja. Take marke so po 1, 2, 3, 6 in 9 krajcarjev, in sicer: po 1 krajcarju rumene barve ,, 2 „ Černe „ „ 3 „ zivorudece „ „ 6 „ rudečerujave „ „ 9 „ modre (plave) „ Vsak jih zamore, ako denarje odrajta pri vsili c. k. poštnih vradnijah kolikor hoče kupiti. Vsaka poštna vradnija, ki v raznih prostorih stanuje, bo kraj, kjer jih prodaja, z napisam zaznamovala. Razun poštnih vradnij ne sme za zdaj nobeden pisem¬ skih mark prodajati. §. 15. Raba mark. Kdor pismo na pošto da, mora na tisti strani, kjer je napis naredil na zgornjem kraju v sredi eno marko ali njih toliko z zmočenjem na tisto stran, kjer je prilepi pritisniti, kolikor je potreba, de je poštnina plačana. Plača za rekomandiranje se odrajta stem, de tisti, ki pismo na pošto da, na tisto stran, kjer pečat stoji, marko za 6 krajcarjev pritisne. §. 16. Način nadave. Pisma se v pisemske truge ver- žejo, ako so za rekomandirati, se morajo poštnim vradnikam, izročiti, kterim mora tudi plača za retour recepise izročiti, kdor jih želi dobiti. §• 17. Zaznamovanje odločb pisemske poštnine in imenika krajev. Pri vsaki poštni vradniji, so odločbe pisem¬ ske poštnine in zaznamovanja krajev, lii v n ju naročivni oko¬ lici leže, in tudi tiste ki niso čez 10, potem čez 10 noter do 20 milj odstranjeni, za pregled nabiti. Pri večih poštnih vradnijah so imena krajev natisnjene na prodaj. §. 18. Izjemno prilepenje mark od poštnih vradnikov. V dvomljivih primerlejih je na voljo dano pri poštnih vradni¬ jah za pravo poštnino prašati in potrebne pisemske marke vradnikam plačati, kteri jih na pisma pritisnejo. §. 19 Ravnanje za takimi pismi, ki niso prav fran¬ kirane. Pisma, ki v pisemske tružice brezfrankirane ali zne- zadostljivimi markami pridejo, sicer ne zastanejo, vendar pa prejemnik more doplačat, za kolikor je bilo pismo premalo frankirano, in zraven tega še 3 kraje, odrajtati. Ako je kaka poslanitev, na ktero je ponižanje poštnine postavljeno (§.5.), brez marke ali pa z premajhno marko v pisemsko'tružico ver- žena, zgubi pravica ponižanja, in z njo se tako ravna, kakor z neprav frankiranim pismam. Poslanitve, ki niso prav frankirane, se ne morajo re¬ komandirati. §. 20. Izjemik. Razglasi stroškoprostih vradnij in oseb na prejemnike, ki niso stroškoprosti, so navadni poštnini brez dodatka podverženi. §.21. Naredba zoper večkratno rabo ene in ravno tiste marke. Poštne vradnije pritisnejo na marke pisem, ki so pri njih na pošto dane bile včasih poštni navadni štempelj. Z pismi z marki, ktere imajo znaminje prejšne rabe, se bo ravnalo, kakor z nefrankiranimi. §. 22. Ponareja. Ponareja mark stoji v tisti stopnji kakor ponareja kolika. §. 23. Pisemska poštna zveza % zunajnimi deželami. Glede na pisemsko poštno zvezo z zunajnimi deželami osta¬ nejo v oziru na poštnino in teže za zdaj' dozdajne naredbe v rabi, in v tej zadevi je za zdaj pripušeno, pisma z plačo, ali sam frankirati, ali nefrankirane na pošto dajati. Plača za rekomandiranje f§§. 13. in 15.) je pa tudi za pisma v zunajne dežele z prilepenjem ene marke odrajtati. Dunaj 26. marca 1850. Tarifa pisemske poštnine. Te po visokim razglasu od c. k. višjiga vodstva za ko- munikacio od 26. aprila t. 1. št. 1553 naznanjene in tudi po deržavnih zakonikah in vladnih listih razglašene ministerske naredbe, se tukaj še posebno s pristavkam na znanje dajo, de se pisemske marke, ki se pri vsih c. k. poštnih vradnijah med navadnimi službnimi urami prodajajo, v Ljubljani na pošti v dozdanji pisemski oddaji od danes zanaprej vsak dan, od 8zjutrej, do 8 zvečer, in pri c. k. kolodvorski poštni ekspe- dici od 8’/ 2 do 12 zjutraj, in od 2 do 4 popoldne in v oziru popotnikov izjemljivo tudi med urami službe med prihodam in odidam vozovlaka prodajajo. Pri teh vradnijah so tudi te ministerske in naredbe in imeniki krajev za pregled nabiti, kteri so tudi in sicer ministerske naredbe po 2 kr., imenik pa po tiskarni Ceni, ki bo poznej naznanjena, prodajo. Vradnijam je naukazano, tistim ki na pošto kaj izroče po 18. §. teh naredb radovoljno na roke iti. Itjiibljana 16. maja 1850. Pristavek k predstoječim Po predstoječih odločbah je bila pot napravljena, z so¬ sednimi deržavami v poštne zveze stopiti, kar bi dopisave polajšalo z zunajnimi deželami, jih pospešilo in kolikor mo¬ goče dober kup storilo. Na tako vižo je naša vesolna domovina že 1. julija z prusko, bavarsko in saksonsko deržavo na 10 let v tako poštno zavezo stopila. Vse te deržave store torej od ; meno- vane dobe le en sam obkraj poštne zaveze, in vsako poštno oskerbništvo v njem, zamore vsakbart tisto pot porabiti, ki je najhitrejše, kakor je tudi neomenjeno raba železnic in dru¬ gih enakih naprav zagotovljena. Imenovane deržave tedaj v pošiljanju pisem in časopisov niso več tuje dežele, in nam ni več treba razun naše navadne poštnine, še poštnine za tuje dežele odrajtovati. Od 1. Julija znese občinska poštnina za internacio¬ nalne dopisave po daljavi v naravni meri do 10 milj 3 kr., do 20 milj 6 kr. in čez 20milj 9 kr. za vsak lot pisemske teže. Pri tem se mora pravdama poštnina na pismo z prile¬ pljeno in primerno marko predplačati, t. j. pismo se ima fran- kirati. Nefrankirane pisma se sicer tudi na odločeno mesto pošlejo, vender pa tisti, ki pismo prejme, mora 3 kr. več od navadne poštnine plačati za vsak lot. Od pisem, na kterih so premajhne marke, se odrajta razun dodatke tudi še 3 kr. za lot. Poštnina se prerajta in plača po vrednosti našiga denarja. Kakor vidimo, so te odločbe popolnama enake z §.19. zgorej samo za Avstrijo danih predpisov, kakor tudi §§. 5 in 8 glede pošilitev pod križnim zavitkam, robe za ogled in mužtrov, potem glede rekomandiranih pisem in retour rece- pisov, ki imajo tudi veljavo v zaveznih deržavah. Plača za rekomandiranje znese povsod 6 kr., ravno toliko se odrajta tudi za retour recepise. Ako se pismo zgubi, se plača ena marka srebra (20 gld. po našem denarju) od¬ škodovanja, in čas reklamacie terpi 6 mescov od dneva, ko se je rekomandirano pismo na pošto dalo. Razun imenovanih poštnin se ne sme za internacionalnih zaveznih dopisav nič druziga plačati. Ravno tako, kakor internacionalno zavezno dopisavo, se ravna tudi z zavezno dopisavo zunajnih deržav, ker se vendar dodatek za nefrankirana pisma ne vrajta. V zveznih deržavah so samo dopisave vsih udov vla¬ darskih rodovin med saboj in potem dopisave v deržavnih za¬ devah od deržavnih in drugih javnih gosposk eniga poštniga kraja z takimi gosposkami druziga kraja poštnine proste. To¬ rej se morajo pisma z takimi nadpisi frankirati. Poštne vradnije zaveznih deržav preskerbljujejo naro¬ čila časopisov, ki izhajajo v zaveznih deržavah ali pa v zu¬ najnih deželah, kakor tudi izročila in pošilitve na naročnike. Pošelitve se po naravni poti gode. Razun čiste plače za časopis v zalogi se za internacionalno razpošilitev navadna plača odrajta. Ta obstoji iz 50 percentov založne plače po- litiških, in iz 25 percentov nepolitiških časopisov: vendar mora pri politiških časopisih, ki na teden šestkrat ali sedem- hrat na svitlo pridejo, poštnina naj manj 3 gld. in naj več 6 gld. znesti, če pa taki časopisi na teden manjkrat kakor šest¬ krat na svitlo pridejo, znese naj manj 2 gld. in naj več pa 6 gld. v srebru. Ako časopis pred neha izhajati, ali če se prepove, se naročniku za čas, v kterim se časopis ne izdaja zraven pri- merjene poštnine tudi predplača, kolikor jo založnik zamore poverniti, nazaj odrajta. Ako se časopis v kak drug kraj pošle, kakor kamor je naročen, se odrajta za to plačo, kakor pod križnem zavitkam. Kar take pošilitve zadene, ki vožnjo pošto v zaveznih deržavah vun, ali iz njih noter pridejo, se zamore tudi pri njih poštnina naprej odrajtati, ali jo pa tisti odrajta, ki po- šilitvo prejme. Poštnina se prerajta po daljavi med poštnimi mejami in odhodnimi ali namenskimi kraji. Vsaka zavezna pošilitev je podveržena plači po svoji teži, torej tudi papirnati denar; plači za vrednost je pa le takrat podveržena, ako je vrednost zaznamovana. Plača za težo znese za vsak funt po vagi čolne za¬ veze 28 1 / 2 lotov dunajske vage % kr. za vsakih 5 milj. Kar je manj kakor en cel krajcar se za krajcar rajta, naj manjši plača za težo je na 10 milj 3 kr., do 20 milj 6 kr. čez 20 milj 9 kr. Plača za vrednost znese za vsakih 100 gld. do'50 milj 2 kr. in čez 50 milj 4 kr. Vsak znesek pod 100 gld. se za 100 gld. vrajta. Tudi te odrajtvila se v srebru plačujejo. Odškodnina kakor tudi plača za zgubo se odrajtuje po naznanilu vrednosti, razun če se škoda zavolj vojske ali neodvernljivo natorne do- godbe prigodi. Tudi za pošilitve, pri kterih ni natanjko vred¬ nost zaznamovana, se odškodnina plača, in sicer za vsak funt pošilitve ali funtni del 30 percentov. Pri odškodvanju se za¬ more to le toliko odškodvati, kolikor je pošilitev škode terpela. Od adresiranih pisem za pošilitve po pošti se ne plača poštnine, ako nimajo eniga lota. Za bolj težke pisma se plača navadna poštnina.' Pošilitve ki pridejo nazaj ali pa dalej gredo so podver- žene poštnine za pot tje ali pa nazaj. Pri nadaji ali pa oddaji zaveznih pošilitev so deželne naredbe v rabi. Ljubljana 2. julija 1850. C. kr. poštno vodstvo za Krajnsko. Hoffmann, r . O ioo $ Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani.