Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10-—. Mesečno K 3‘50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni*. Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Št. 78.
V Ljubljani, sreda dne 2. oktobra 1918.
Leto I.
Ministrski predsednik Hussarek govori
___ o jugoslovanskem vprašanju.
Hussarekov govor.
Dunaj, 1. oktobra. Državni zbor po daljši pavzi zopet zboruje.
Dvorana in galerije so gosto napolnjene.
- Predsednik opozarja v otvoritvenem govoru na velika bremena, katera nalaga vojska vsemu prebivalstvu. Želja po definitivnem častnem miru je neizmerna. Osredn’e države so že opetovano pokazale svojo miroljubnost, primernega odmeva pa niso našle, k večjemu v zadnjem govoru predsednika Zedinjenih držav najdemo začetek preobrata. Prizadevati si moramo, da se malodušnost v naših vrstah ne razširi. Za obup nimamo vzroka, ker nismo premagani. Brezprimerna junaštva naše armade nas varujejo in naše zastave vihrajo na vseh frontah v sovražni deželi. Zbrati moramo vse moči, da pridemo do dobrega konca. To je mogoče le, če pustimo vse, kar nas loči, če zvesto čuvamo zvezo z Nemčijo;in|če se v zaupanju na svojo hrabro armado zbiramo okrog ljubljenega cesarja, ki težki čas gotovo najtežje občuti.
Predsednik sklene svoj govor s trikratnim »hoch* na cesarja. Tudi zbornica kliče „hoch“.
Nato govori ministrski predsednik baron Hussarek najprej o
dogodkih v Bolgariji.
„Celotni položaj države moramo presojati v sedanjem trenotku z vidika dogodkov v Bolgariji. Kakor znano, se je vlada doslej nam zveznega kraljestva odločila vsled vojaškega položaja na njenem bojišču, da se prične pogajati o orožnem miru. Ta je že sklenjen. Tako je nastal tudi za monarhijo na jugovzhodu brezdvomno resen položaj, toda še zdaleka ne morem imenovati tega položaja kritičnega. V sporazumu z Nemčijo smo takoj odredili potrebne vojaške korake in v izdatni meri. Vse je v dobrem teku in na podlagi poročil merodajnih mest izjavljam, da smo ukrenili vse, da lahko nadaljnemu razvoju dogodkov na Balkanu mirno gledamo v oči. Tudi na tej fronti stoje naše čete ramo ob rami z Nemci (medklici pri Cehih) in tudi tu bomo moško in zvesto potrdili zvezo, ki bo tudi v bodočnosti kljubovala vsem neprilikam usode (Čehi kličejo: proč od Nemčije!) Kakor v boju, pojdemo tudi pri delu za mir roko v roki. (Medklici pri Čehi|i.)
• Mirovna ponudba.
Strahote in grozote vojne nas silijo, da iščemo sredstva in pota za sporazum med sovražniki. Monarhija je mnenja, da je možnost za to dana, treba pa je, da se temu naziranju pomore do zmage. Posebno resen korak v tem oziru pome-nja nota grofa Buriana. Pametna podlaga za preureditev mednarodnih razmer, da bo vsem narodom in dež. osigurana eksistenca (klici pri Čehih), je samo sporazum, ker bi diktat, če tudi pravičen, vedno ostal grenek za onega, ki bi podlegel.; Danes soglašajo vsi v tem, da mora bodoči mir končati ne samo te vojske, ampak da mora za-sigurati trajen mir. Bodoči mir mora vsem državam (Hussarek govori vedno o državah, ne o narodih, op. ur.) zasigurati obstoj v mednarodni organizaciji, ki vse nadzopje.
Prehrana.
Žetev je bila splošno dobra, posebno ječmen m oves. Polna krušna količina se še ne more vpeljati, ker ni mogoče dobiti zanesljivega pregleda čez množine žita, ki so na razpolago za celo gospodarsko leto.^Letina pa je bila v nekaterih deželah slabša kot se je pričakovalo. Tihotapska kupčija je postala resna nevarnost za državno preskrbo in jo bo treba energično zatreti. Radi neugodne žetve Rumunija ne bo veliko dobavila. Tudi iz Ukrajine ne bo veliko in primanjk-«laj naj krij? Ogrska. V teku pa so akcije za prehrano srednjega stanu, državnih uslužbencev m otrok. Malodušnost ni na mestu.
Finance.
Med nalogami zbornice je na prvem mestu Jmancielno vprašanje. V vojnem času se morajo tekoči stalni izdatki vštevši izdatke za pokritje dolgov ravno tako pokriti z rednimi dohodki kot v mirovni dobi. Prejšnja vlada je predložila celo vrsto davčnih načrtov in ne morem dovolj nujno prositi, da jih zbornica čimprej reši. Ministrski predsednik opozori na nove davčne pred-'oge, ki jih bo kmalu predložil zbornici finančni minister. Glede predloge tekočega davka na premoženje pripominja, da bo to dopolnilni davek našega dohodninskega davka. Poživlja, naj se opusti pri reševanju financ vse, kar politično loči, ker gre ne samo za koristi države, temveč za one vsakega državljana. Sele ureditev financ nam bo omogočila reševati one naloge, ki jih mora spreleti zbornica v svoj delovni program.
Poljsko vprašanje.
n Danes je poljska država že zgrajena na Proklamaciji obeh cesarjev z dne 6. nov. 1915 in l'otjska je na tem, da se etablira kot neodvisni “klor v evropski politiki. Ona vprašanja, ki na-
stanejo iz sosednjih razmer bomo reševali potom pogajanj. Kako pa si hoče Poljska urediti končno-veljavno obliko svoje državnosti, je prepuščeno njeni prosti samoodločbi. Da so na Poljskem samem struje, ki žele uresničenja neodvisnosti v ožji priključitvi k monarhiji, je znano in ne more se nam vzeti za zlo, če zavzemamo na avstrijski strani napram takim stremljenjem simpatično stališče in skušamo s svojo naklonjenostjo olajšati pota. Prosto samoodločbo Poljakov cenimo brezpogojno in zahtevamo le, da se upošteva na drugi strani tudi tedaj, če se izide v ugodnem smislu za nas.
Jugoslovansko vprašanje.
Tudi razmerje Bosne in Hercegovine je tako, da moramo že danes posvečati svojo skrbi, bodoči ureditvi (posl.Soukup: kaj dela Tisza v Bosni?), Bosna, katero je naše delo odprlo kulturi, je postala naša vsled misije, katero nam je poverila Evropa, kar je najvzvišenejši mednarodni pravni naslov. Mi bomo smatrali Bosno tudi še nadalje kot del monarhije. To nas dovede do druzega problema, ki se tiče monarhije. Vsled okupacije, naročene po berlinskem kongresu, so prišle te dežele v zunanje razmerje do monarhije. Znane razmere v začetku tega stoletja so dovedle do aneksije, torej do razmerja, o čegar legitimnosti ni nikdar nihče dvomil. Aneksija ni izpremenila položaja niti na zunaj, niti na znotraj. Bosna ni bila ne avstrijska, ne ogrska, ne skupna dežela, kar vsled dualizma tudi ni mogla biti; postala je neločljiv del monarhije, državnopravno pa nedifi-niran neutrum. Današnji čas pa zahteva tudi tu reda. Zato hočem govoriti o principih, ki vodijo avstrijsko, vlado v tem oziru.
Mi nikakor ne nameravamo svoje pravice do teh dežel opustiti ali pa zamenjati. Mi 'smo pošteno delali za razvoj teh dežel, pretrpeli smo aneksijsko krizo in v svetovni vojski smo bosansko mejo branili kot svojo. Zato se vprašujemo: Kako bomo varovali interes prebivalstva in interes monarhije? In tu se nam vriva misel, da historični razvoj, ki je državnopravno ločil Bosno, Hrvaško in Dalmacijo, ne odgovarja več upravičenim zahtevam prebivalstva, ampak da se tu poraja proces zedinjenja, katerega ustavljati Avstrija ni poklicana.
Rešitev bosanskega vprašanja more biti samo naravna. Tudi na tem polju se moramo ozirati na legitimne interese prizadetih narodnosti}. Tako dobimo okvir, v katerega lahko položimo različne slike. Pri tem se moramo pa tudi ozirati na interes monarhije. Avstrija je na gospodarskem in kulturnem polju toliko storila in za obrambo teh dežel toliko krvi prelila, da se ne more odpovedati svojim interesom.
j Bosno smo priklopili kot integrirajoč del
j Avstroogrske in dežele ostanejo nevtralne. Naša doba zahteva red. Problem gledamo od njega notranje strani in se vprašujemo, kako bo za naprej.^ Vriva se vprašanje, kak bo razvoj dežel. Zadrževati ga pač ne moremo in ne maramo, a biti . more le v interesu plemen. Tega se moramo pač držati. Varovati moramo avstroogrske interese. Preveč smo opravljali kulturnega dela, preveč je teklo avstroogrske krvi, preveč je častitih spominov, da bi se mogli sprijazniti z mislijo
odpovedi.
(Posl. Soukup: vredne spomine.)
Moramo dobiti peli škode in da bo
30.000 obešenih tvori časti
sigurnost, da ne bomo tr-naše gospodarske stališče varovano. Nikdo nas ne bi mogel prisiliti, da se odpovemo svojih pravic. Doseči se da vse le potom razprav. Zasigurati se moramo, da bodo storjeni dogovori, ki odgovarjajo interesom monarhije. Da gre za enkrat le o pripravljajočih korakih, je gotovo. Tudi se vrši vse po ustavnih potih in načelih samoodločbe (Medklici: Kaj je s češkim vprašanjem.)	,
O finančnih vprašanjih govoreč se je dotaknil ministrski predsednik vprašanja prehrane (promet z nahrbtniki). Dovoza od zunaj se ne smemo nadejati in ga previsoko ocenjevati. V Romuniji je bila žetev slaba in z Ukrajine se ni posebnega nadejati.
O avtonomiji narodov je rekel ministrski predsednik, da nas koraki zgodovinskih dni silijo, da ne pozabimo nalog bližnje bodočnosti. No-tbena zgradba nima trajne vrednosti in mi se ne moremo še dalje odtezati razpravi o avtonomiji narodov. (Medklici pri Čehih in Jugoslovanih.) Reklo bi se, da hočemo zgodovinski razvoj države zadrževati, če bi se protivili tem zahtevam.
Že v prejšnji narodno nezavedni dobi smo opažali početke narodne avtonomije. Tej ni delala država nikoli nikakih ovir. (Medklici pri Čehih in Jugoslovanih.) Pač pa jo je gojila bolj nego katerakoli država na svetu. Upamo, da se avtonomija še izpopolni in izboljša. Ni lehko — pet desetletij to dokazuje — najti pravo pot. Težko je delati v tako nemirnem in neugodnem času. Izpolnitev zahtev enemu narodu, pomeni za drug narod morda vlado tujcev. (Medklici pri Nemcih.)
Kanclerjev odstop.
Dalekosežne politične izpremembe se vrše v Nemčiji pod vtisom vnanjih dogodkov. Počasno umikanje Nemških armad na zapadu in predor, bolgarske fronte je napravilo v Nemčiji globok vtis, kateremu se tudi najvišji civilni in vojaški kroni ne morejo odtegniti. Uvideli so, da gre sedaj za vse, da gre na življenje in smrt ne samo za vlado ali dosedanji vladni sistem, ampak za obstoj in bodočnost celega nemškega naroda.
Da narod reši svojo eksistenco, mora nastopati enotno. Za enoten nastop naroda na zunaj je pa neobhodno potreben predpogoj vlade, ki izhaja iz ljudske volje, torej iz parlamenta. Doslej tega v Nemčijo ni bilo.
Nemška ustava določa, da ministre in kanclerja imenuje vladar po svoji volji. Če niso mogli doseči sporazuma s parlamentarnimi strankami, je moral iti navadno parlament, ne pa ministrstvo ali kancler, če je ta užival vladarjevo zaupanje. V demokratičnih deželah je stvar narobe: tam mora iti minister, če inu parlament odreče svoje zaupanje, ker je parlament izraz ljudske volje in ljudska volja je vir vse državne moči.
Najmočnejša podpora dosedanjega vladnega, na ustavne pravice vladarjeve opirajočega se sistema so bili doslej v Nemčiji vsenemški junkerji, to so plemiči, kateri so imeli v svojih rokah skoro vsa važnejša uradniška in vojaška mesta. Oni so bili doslej v posesti skoro vse vladne moči v Prusiji in ker je Prusija najmočnejša in največja nemška zvezna država, so imeli odločilen vpliv tudi na vodstvo države- Njihovo vodstvo pa se ni izkazalo, ker se je opiralo v prvi vrsti na meč, in sicer preveč na meč. Vnanji dogodki so prisilili nemško jjudstvo do spoznanja, da tako ne in ne more >ti več dalje, če hoče živeti v bodočnosti s svojimi sosedi v mirnemu sporazumu. Zato nemškim parlamentarnim strankam ni preostalo nič drugega, kakor da se toliko ojunačijo in osokole, da s trdnim in odločnim nastopom izvijejo junkerstvu meč in moč iz rok in da ustvarijo parlamentarno vlado. Temu spoznanju se je udal tudi cesar sam in zato je napovedal, da bo odslej merodajen v Nemčiji parlamentaren režim. Parlamentarna vlada v Nemčiji pomeni kapitulacijo junkerstva pred ljudskimi pravicami in prvi odločilni korak do splošnega miru.
N dvoma, da se bo v tej smeri razvijala tudi naša politika, posebno na Ogrskem. Ogrsko junkerstvo, čegar tipični zastopnik je grof Tisza, je danes še največja ovira za .mir v naši monarhiji. Ovira za vnanji in za notranji mir, ker ne le samo nastopa z vso njemu lastno odurno prešer-nostjo, ampak bodri tudi avstrijske vsenemce na odpor proti vsaki še tako skromni sporazumni akciji. Vzrok brezglavosti avstrijskih Vsenemcev je zasidran na Ogrskem ; vprašanje je samo, kdaj bo prišlo tudi na Ogrskem tako daleč kakor v Nemčiji.
*
Kriza v Nemčiji. Bero lin, 1. oktobra. Stranke zbornične večine so snoči končale formalnosti programa in so prišle do zaključka, da ne bodo tvorile koalicijske vlade ampak vlado večine. Večino bodo tvorili naprednjaki, centrum m socijalni demokrati in morda nacijonalni liberalci. Treba mnogih izpremen osebnosti; vsi državni tajniki in ministri so se stavili kroni na razpolago.
Bero lin, 1. oktobra. O zasedenju mesta kanclerja, državnih tajnikov in pruskega ministrstva še ni nič odločeno. Večina strank se je odločila za Payerja kot kanclerja. V poštev prihaja tudi grof Bernstorff, državni tajnik dr. Solf m tudi princ Maks Badenski.
Amsterdam, 1. oktobra. „Allgemeen Handelsblad“ javlja, da je predsednik nizozemske antiorlov zveze Desselhuys na povabilo iz Berolina snpči odpotoval v Berolin. Temu potovanju prisojajo velik pomen, ker se zgodi na povabilo.
Avstrijsko volno poročilo.
Dunaj, 1. oktobra. (K. u.) Uradno.
Na raznih mestih albanske fronte krajevni
boji.
Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Šef generalnega štaba.
*
Italijansko uradno poročilo.
29. septembra.
Včeraj je razvilo naše topništvo v odgovor na neprestano motilno streljanje ljut osredotočeni ogenj na asiaški planoti, na levem bregu Piave, na višini Monteila in na odseku Musile-Cortelazzo! Pri Moriju in ob hribu Valbella so se izjalovili poskusi sovražnih napadalnih patrulj vsled hitrega in učinkovitega odpora naše obrambe.
Nemško vojno poročilo.
Obrambni boji Nemcev na življenje in smrt.
Berolin, 1. oktobra. (K. u.) Uradno.
Zahodno bojišče.
Vojna skupina kraljeviča Ruprechta.
Blizu obali smo ujeli pri uspešnem sunku nekaj sto Belgijcev.
Naša nova fronta na Flandrskem gre v smeri v lanski flandrski bitki zgrajenih zadaj ležečih postojank od Handzaeme, zahodno mimo Rousselaere (na zemljevidu povsod Roulers), čez Ledeghem in Cheluive proti Wervicqu in potem v dolini Lyse proti naši stari postojanki pri Ar-mentieresu. Sovražnik je napadel včeraj popoldne med Rousselaere in Wervicq. Bil je zavrnjen pred našimi črtami.
Razen Belgijcev in Angležev smo ujeli včeraj tudi Francoze.
Sunki sovražnika med Fleurbaixom in Hul-luchem in delni napadi proti višinam Fromellesa in Avbersa so se izjalovili.
Na obeh straneh Cambraia je nadaljeval Anglež čez dan svoje napade. Popoldne se je posrečilo njegovi novo zastavljeni kanadski diviziji mimogrede napraviti sunek mimo Cambraia na Ramillies. Pod vodstvom generalnega poročnika Fritscha je vrgla virtemberška 26 rezervna divizija, ki se je posebno izkazala v bojih med Arrasom in Cambraiem, sovražnika zopet nazaj na Tilloy. Tudi južno Cambraia smo docela držali svojo postojanko proti večkratnim navalom sovražnika.
Vojna skupina general, polkovnika von Boehna.
Na obeh straneh Le Cateleta je sovražnik popoldne zopet obnovil svoje napade med Vend-huillem in Joncourtom. Tudi južno Joncourta in južno Somme so se razvili zvečer silni boji. Napadi sovražnika so bili povsod zavrnjeni.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Proti našim črtam med Aisno in Veslo ter preko Vesle med Breuilom in Joncheryjem je naperil sovražnik silne napade. Kljub večkratnemu navalu so se izjalovili razen delnega uspeha, ki je privedel sovražnika na višine severno Breuila.
V	Champagni se je omejeval sovražnik na delne napsde vzhodno Suippesa pri Ste. Marie a Py, severno Somme Py in proti našim novim črtam, ki smo jih zasedli ponoči severno Avre in Marvauxa. Bili so zavrnjeni. Pri Ste. Marie a Py smo ujeli pri tem dve francoski stotniji.
Z močnimi silami so napadli Američani vzhodno Argonov. Ognjišči bojev sta bili zopet Apremont in gozd Montrebeau. Sovražnika smo povsod odbili. Tudi včeraj je imel zelo težke izgube.
Vojna skupina generala von Gallwitza.
Na zahodnem bregu Može je ostalo bojno delovanje omejeno na motilni ogenj.
Infanterija, pijonirji in artiljerija so enako udeležene uničenja številnih sovražnikovih oklepnikov. V zadnjih bojih so se posebno odlikovali: poročniki Schling in burmojster rez. pp. 90, pod-narednik Jolkmann gardn. rez. str. baona in Ran-gouth 27. rez. pp.; poročniki Koibl 40.trdnj. topn. p., Schrepler 74. t. t. p., Ribelze 108. t. t. p., Payer in Brauer rez. t. p. 241, Berninghaus rez. t. t. p. 63 in podčastnik Thale 40. t. t. p.
von Ludendorff.
*
Težki boji.
Francoska ofenziva se razteza na vedno več odsekov fronte. Pred štirimi dnevi je Foch na-padel!W Champagni in zapadno od Verduna; drugi dan je zagrmelo pri Cambraiju, tretji dan pa so naskočili Angleži v odseku od Dixmudeja do Warnetona. Samo lotrinška fronta je še mirna — a kako dolgo še?
Tajiti se ne da, da postaja položaj tudi na zapadu velekritičen. Maršal Foch razpolaga z velikanskimi rezervami. Nemška „Siegfried*-posto-janka je na več mestih prizadeta, Cambrai in St, Quentin sta ogrožena in od Reimsa do Verduna ima več vrzeli, tako da bo nemško vodstvo stalo pred usodnimi odločitvami.
Angleži so v Flandriji na 20 km široki fronti med Dixmudejem in Wulverghemom udrli v nemške postojanke okroglo 6 km globoko; pri Cambrai-ju pa napada angleško-ameriška armada na 20 km široki fronti. Ozemlje na Sensee-po-toku, katero so Nemci preplavili, so sovražniki vzeli in udrli v „Siegfried“-postojanko 7 km daleč. Med Cambraijem in St. Quentinom so predrli na 8 km daljave.
V	odseku med Ailetto in Aisno so se Nemci umaknili za 10 km nazaj.
V	Champagni traja boj z neizprosno Ijuto-stjo. ^ Nemci so se umaknili na 17 km široki fronti za 5—7 km, v Argonih pa za 6 km.
Med Argoni in Meuso so najbolj napredovali Amerikanci — za^l2 km —, ki so nemško črto skoro predrli. Že prvi dan so ujeli okrog 12.000 mož. Tudi tu stoji nemško armadno vodstvo pred težko odločitvijo.
Strašno je, s kakšno silo sovražniki napadajo. Njihovi tanki zavzemajo postojanke, ki so veljale za nepremostljive Nemci imajo sicer obrambna sredstva, toda nevarnost še ni premagana, Nemške izgube na materijalu in ujetnikih rastejo • od dne do dne; to znaša tekom enega tedna lepe številke.
Bolgarija.
Izjava bolgarskega diplomata o položaju na Bolgarskem.
Budimpešta, 30. septembra. Današnja številka „Ujhirek“ prinaša razgovor s tukajšnjim bolgarskim generalnim konzulom Ivanom Stojanovičem, ki spada med zaupne kroge kralja Ferdinanda in so njegove izjave zato tem večje važnosti. Konzul se je izrazil med drugim:
Zadnji dogodki nikakor niso posledica novo-ubrane politične smeri. Povoda je marveč iskati v pomanjkljivih aprovizacijskih in opremnih razmerah prebivalstva, posebno armade. Ti nedo-statki so povzročili v armadi gotovo desorgani-zacijo in spričo nepričakovanih skrajno silovitih napadov antantnih čet je privedlo to do zelo obžalovanja vrednih, slabih posledic. Pripomniti pa je treba, da se čete nikakor niso udale, temveč le umaknile.
O političnem položaju je izjavil Stojanovič takole: Malinov, ki ima zdaj v sobranju na svoji strani nekako 31 glasov, bo zvedel v današnji seji, če si res more pridobiti večino bolgarske zakonodaje. Za enkrat je postopal popolnoma na lastno odgovornost, ker se mu je zazdel položaj le preveč brezupen. Tudi pogajanja v Švici so se vršila po njegovem naročilu. — Kralj ni o tem ničesar vedel. Seveda ni izključeno, da se je med tem posrečilo M^linovu, ustvariti strankarski blok v podporo svoje politike.
Vojaške odredbe, ki sta jih ukrenili monarhija in Nemčija, bodo vzbudile pri večini bolgarskega prebivalstva veselje in pomirjenje, in jaz sem prepričan, da se bodo naši vojaki zopet ohrabrili in z novim pogumom prepodili sovražnika z bolgarskih tal, ako bodo li ti zvedeli, da pride pomoč. Bolgarija trdno vztraja z neomah-Ijivo zvestobo v zvezi z Nemčijo in monarhijo. Ko dospejo primerne ojačbe in se reorganizira naša armada, kar se bo kot upam izvršilo tekom enega tedna, bo sedanji dogodek mimoidoča epizoda v zgodovini zveze osrednjih sil.
Curih, 1. oktobra. „Neue Zürcher Zeitung“ javlja, da so se mudile bolgarske osebnosti v Švici, ki so bile v stiku z antanto. Govore, da so bili bolgarski diplomati premalo spretni in s svojimi željami preiskreni.
Budimpešta, 1. oktobra. Danes in včeraj prihajajo iz Bolgarije številne osebe, ki izjavljajo, da je bila v noči od torka na četrtek v Sofiji neznanska panika. Malinov se mudi v amerikan-skem poslaništvu. Pojniki pravijo, da del ljudstva ni za Malinova. Kinematografi in gostilne so zaprte. Po devetih ni nikogar na ulici.
Sofija, 1. oktobra. Parlamentarna kmetska stranka, koje obe frakciji ste se združili, se posvetuje. Stranka je sklenila na vso moč delati za konsolidacijo fronte (?) in mir v državi.
Sofija, 1. oktobra. Proti Sofiji prodirajoče dezerterje so vladne čete odrinile proti Vlabaji. Za Sofijo ni nevarnosti.
Dunaj, 1. oktobra. Od pristojne vojaške strani javljajo o položaju v Macedoniji in Bolgariji, da se na tem (bojišču zadnje ure ni žgodilo nič posebnega. Skoplje so zasedle srbske čete, kar se je posrečilo samo spretnemu manevru solunske armade. Napredovanje antantnih armad je nstavljeno.
Pariz, 1. oktobra. „Journal“ piše, da pripravlja Avstroogrska novo gibanje čet, dočim se Bolgari umikajo in aliiranci korakajo proti Sofiji. Feldmaršal Mackensen nastopa zopet. Nič ni bolj nevarno, nego misel, da bo to le vojaški izprehod.
Radoslavov proti mirit.
Rotterdam, 30. septembra. Po semkaj doš-lih poročilih so bili pristaši Radoslayova, ko so zvedeli za Malinovo ponudbo premirja, docela razočarani in niso hoteli tega verjeti. Radoslavovi krogi vojaškega položaja nikakor ne smatrajo obupnim in zato je Malinov korak neprerhišljen.
/ Turčija vztraja.
Carigrad, 30. septembra. Vse turško časopisje se bavi z dogodki na Bolgarskem in izjavlja, da bodo čete četverozveze kmalu zopet upo-stavile položaj, dasi je ta čas resen. D^iveli smo že mnogo kritičnejših trenutkov in če gremo ramo ob rami in čuvamo svojo trdnost kot doslej,, bomo kos vsaki nevarnosti.
Francija za Srbe.
Curih, 30. septembra. „Neue Zürchel Ztg.“ poroča: Glasom Agence Havas se varuje'stroga tajnost o razgovoru Clemenceaua s Poincarejem. Dejanska udeležba Pichona pa kaže približno smernice, v katerih se je gibala 'konferenca. Lahko se trdi, da bodo v bodoče družile Srbijo tesnejše vezi z antanto.
X
Bolgarsko sobranje.
Sofija, 30. septembra. Bolgarska brzojavna agentura javlja: Ministrski predsednik Malinov otvori izredno zasedanje sobranja in prečita sledeči prestolni govor v imenu kralja: „Gospodje! Zaradi splošnega položaja dežele in posebne skrbi, ki je bila potrebna, da se ugodi številnim potrebam armade, ki je svojo dolžnost junaško vršila, je bilo potrebno, da se je meseca majnika t. 1. sestavila sedanja vlada. Moja vlada, ki se opira na splošno mnenje in na moje zaupanje, je v kratkem času, odkar vodi državne posle, vse storila, kar so ji dovoljevale okolnosti, da reši težke naloge in probleme, ki so nastali v dolgih vojnih letih.
Odgovorni urednik Franc Vrečar.
Navdana največje lojalnosti napram zaveznikom moja vlada ni stremila za ničemur drugim, kakor da izpolni svojo dolžnost do domovine, da omogoči nji in našim hrabrim četam doseči časten mir, ki bi odgovarjal težkim žrtvam, katere je prinašalo ljudstvo, da doseže svoje zedinjenje. V ta namen smo storili, kar smo mogli. Končno je moja vlada po tehtnem pretresu položaja sklenila, da predlaga našim številnim nasprotnikom pogajanja zaradi orožnega in even-tuelno splošnega miru-
Vlada, ki se ozira na dejanjski položaj in na obilico vprašanj, ki iz položaja izvirajo, je sklenila, da skliče sobranje na izredno zasedanje. Razume se pa, da more sklepati sobranje v tem zasedanju tudi o drugih rečeh.
V prepričanju, da Vas bo vodila pri posvetovanjih Vaša spretnost, modrost in Vaše patri-jotično čuvstvovanje, kakor je zahteva sedanji trenotek, otvarjam 17. redno skupščino. — Živela Bolgarija!“
Nato je predlagal Malinov, da se sobranje do petka odgodi. V petek bo podal sobranju obširen ekspoze.
Dnevna politika.
Čehi ne dovolijo nobenih davkov več. V pondeljkovi seji finančnega odseka je podal posl. Stransky ostro izjavo proti vladu Kazal je na spremembo v deželni upravi na Češkem (delitev upravne komisije na češkem) ki je stopila v veljavo. Češka je odslej dejansko razdeljena na dvoje, kar je hudo žaljenje češkega naroda. Stranski je izjavil, da njegova stranka tej vladi ne bo več dovoljevala nobenih novih davkov.
„Vorwärts“ poživlja Nemce na nacionalno obrambo. Socialno demokratski „Vorwärts“ prinaša poziv na nacionalno obrambo, v katerem kar najbolj prepričevalno napoveduje nesrečb, ki bi zadela nemško ljudstvo, ako Nemčija ne bi mogla držati zahodne fronte: Lakoto, brezposelnost, državljansko vojno, kužne bolezni in končno mir, ki bi ustvaril pekel na zemlji. Dalje pravi člankar: Radi tega — ne pa da se varuje mo-gočnjake — mora ostati zahodna fronta trdna. Stanovitnost nekaterih tednov nam more prihraniti revščino mnogih let! .. . Vlada, ki se vsede k mirovni mizi, mora biti ljudska vlada, ki ima za seboj vse ljudstvo, koder „gre, da se trdno ustanovijo varnosti bodočega mirovnega stanja, pa tudi tam, koder je treba nastopiti z močno voljo proti imperialističnim zahtevam nasprotnikov, ki hočejo uničiti bodočnost Nemčije. To more storiti le, če je fronta trdna in če vlada v deželi red! Največja vojna, ki jo je doživelo človeštvo, se končuje, kot so napovedali vsi dalekovidni že prvi dan, kot prava nemška obrambna vojna. Kot taka se mora brž ko mogoče in kar moč dobro končati. Mi ljudstvo smo storili v tem svojo dolžnost in je ne mislimo opustiti v zadnjem trenutku. Zdaj storite tudi Vi zgoraj Vašo dolžnost, odločite se v hvaležnosti za vse to, kar Vam je ostalo prihranjeno in neodvzeto, in umejte, da je nastopila nova doba, ko se ljudstva vladajo sama!“	/
Dr. Wekerle za sklepanje zakonov. Ogrski ministrski predsednik je razposlal kot notranji minister mestom in občinam okrožnico, s katero jih poživlja, da se zavzamejo za sklepanje zakonov v; večjem številu. Pred vsako poroko naj odloča tudi zdravnik. Minister se zavzema tudi za ženitev okrevajočih invalidov.
Socialistični voditelj v Milanu obsojen na smrt. Vojno sodišče v Milanu je po poročilu „Corriere“ obsodilo socialističnega obč. svetnika Fassinija na smrt z ustrelitvijo. Fassini bi bil moral lani k vojakom, pa je zbežal v Švico. Sodišče mu je zaplenilo tretjino premoženja. Sodbo so prilepili na Fassinijevo hišo.
Brahmani napovedujejo sveto vojsko. — Rotterdam, 30. sept. Po poročilu „Tempsa“ se v Indiji rapidno širi pobuna. Na čelu revolte stoje brahmani, ki pridigujejo politični teror kot edino sveto orožje v boju proti Angležem.
Prisilno posojilo v Avstraliji. Državna avstralska banka razglaša določila za prisilno vojno posojilo. Vse osebe, ki imajo nad 750 funtov dohodkov, bodo morali podpisovati.
Ogrski parlament. Budimpešta, 1. oktobra. Državni zbor je sklican na 8. oktobra.
Hussarek ne misli na federalizacijo? Nemški listi poročajo z Dunaja 30. septembra: Baron pl. Hussarek je nemškonacijonalnim poslancem do najzadnjega časa zatrjeval, da v svojih načrtih za reformo ustave niti oddaleč ne misli na federalizacijo.
Angleški odgovor na Burianovo noto.
Basel, 1. oktobra. Angleški odgovor na avstrijsko noto bo baje uljuđen, a odločen. Posvetovali so se baje o odgovoru sedem (dni.
Nejasnost na Finskem. Helsingfors, 30. septembra. Na vsefinski strani se bavijo z načrtom, kako zavleči volitev kralja kar najdalje mogoče, da bi se med tem moglo združiti razne stranke. Švedska stranka je za avtonomijo narodov v prvotni obliki.
Po domovmi.
Italijanski vojni ujetniki brez nadzorstva. C. in kr. vojaško poveljništvo v Gradcu je vsled dognanih slučajev, da se dovoljuje ujetim Italijanom, ki se nahajajo na delu, še vedno prevelika in nikakor upravičena prostost, z ukazom od 31. avgusta 1918, št. 23063/Kgf., v obvestilo vseh delodajalcev in v ponovno razglasitev. opozorilo na to, da prostosti katerekoli vrste, kakršne so dopuščene ruskim vojnim ujetnikom, na noben način ne pristojajo in se ne smejo dovoljevati ujetim Italijanom, Srbom, Crnogorcem, Angležem in Francozom. — Vse laške ujetnike, katere se najde prosto naokoli hoditi ali po gostilnah, se mora vsakokrat prijeti in po izdanih vojaških odredbah oddati v zapor. Delodajalcem se v takih slučalih ne smejo vojni ujetniki nič več dati nazaj; tudi ne dobe nikakega nadomestila. Dalje se je odredilo, da je vsako občevanje z ujetniki (z izjemo Rusov), v kolikor ga ne za-
hteva opravljanje dela vojnih ujetnikov, prepovedano, in da se bo osebe, pri tem zasačene, pozvalo na odgovor. Istočasno se vnovič opozarja, da je dajanje opojnih pijač ujetim Italijanom, Srbom, Črnogorcem, Angležem in Francozom nedopustno in ima za posledico kazen.
Zborovanje državnih uslužbencev. V nedeljo popoldne se je vršilo v Mestnem domu v Ljubljani zborovanje državnih uslužbencev, ki se ga je udeležilo menda 200 oseb. Govorili so o bedi državnih uslužbencev in z resolucijo zahtevali odpomoči- Zborovanje združenih organizacij je vodil višji davčni upravitelj Lilleg, glavni referat je imel deželnosodni svetnik Regally, a ko-referiral je profesor dr. Puschnigg. Zborovanja se je l?il udeležil ljubljanski državni poslanec dr. Vladimir Ravninar, ki je obljubil, da se bodo slovenski državni poslanci vedno zastavljali za potrebe državnih uslužbencev in njihove interese podpirali tudi z izdatnejšimi sredstvi kakor so resolucije in interpelacije. Zborovalci so sprejeli resolucijo z enajst točkami, ki naj zaščiti v vsakem oziru interese vseh kategorij državnih uslužbencev.
Ljudske grelnice v Ljubljani. Na cesarjevo inicijativo bo napravila vlada za zimski čas javne grelnice za one ljudi, ki si ne morejo pozimi zakuriti svojih stanovanj. Načrt za javne grelnice je zasnovan tako obsežno, da se v Ljubljani ne more docela izvesti. Vendar se je ljubljanska mestna aprovizacija izrekla za vladno akcijo v omejenem obsegu in določila v ta namen iz lastne blagajne znesek 5Ö000 kron.
Napad letalcev in telefonlčni pogovori. Graški listi opozarjajo, da je prepovedan v slučajih letalskega napada vsak krajevni in inter-urbanni telefonični pogovor. Ravno tako so prepovedana tudi povpraševanja o letalskih alarmih.
Iz sodne službe. Državni pravdnik dr. Anton Marina je premeščen iz Trsta v Gorico.
Odlikovanja. Cesar je podelil ravnatelju kranjske industrijske družbe na Jesenicah Juliju Hofmannu vojni križec za civilne zasluge 2 razr. — Za 40letno zvesto službovanje je odlikovan lovski in gozdni čuvaj v Habah Ignacij Nawoda.
Odlikovanje pri trgovinski mornarici. Cesar je podelil zlat zaslužni križec s krono na traku svetinje za hrabrost kot priznanje izbornega službovanja v vojni kapitanu avstrijskega Lloyda Juriju Slocovichu, isto odlikovanje brez krone radi izbornega službovanja pred sovražnikom voditelju dolge obrežne vožnje družbe Tripkovič Jožefu Tomiču, srebrn križec za zasluge s krono na traku svetinje za hrabrost voditelju kratke obrežne vožnje družbe Tripkovič Antonu Supičiču in strojniku družbe Tripkovič Jožefu Stresku.
Smrt. V Trstu je umrl v ponedeljek za kapjo senior šef tvrdke bratje Cosulich, Kalist Cosulich ; član načelstva, paroplovne družbe „Austro Američana“ in ladjedelnice. Bil je star 70 let. — Na Pragerskem je 'umrl v starosti 34 let tvorničar Franc Steinklauber junior. — Umrl je v Celovcu 27. septembra Gustav baron Pavlich v. Pfauenthal, major v bos.-herc. polku št. 2. Imel je obilo odlikovanj.
Nova paroplovbna družba se je ustanovila v Trstu. Dne 21. septembra t. 1. je imela ustanovno zborovanje delniška paroplovbna družba „Perseveranza“, ki ima glavnice 2 65 milj. kron. Ta družba prevzame že obstoječi družbi „Immaculata“ in „Perseveranza“. Družbo je ustanovil Avstrijski kreditni zavod.
Kruh v Nemčiji in pri nas. Odbor za živila v Velikem Berolinu je sklenil, da zvišanemu deležu moke v oktobru primerno zviša porcijo kruha nJ i960 gramov. Cena črnemu kruhu bo 103 pfenige, kruh za bolnike bo pa stal 134 pfenigov. V Nemčiji dobiš torej skoro dva kilograma kruha za eno marko. Kaj smo neki zagrešili Avstrijci, da nas naša gospodarska politika tako kaznuje!
Davek na ure. V zadnji seji dunajske zadruge urarjev je stavilo načelstvo predlog, naj se store koraki za davek na ure v Avstriji, da ne bo mogoče po vojni uvažati cenenih, a slabih jn ničvrednih ur. Tak davek, od 10 kron višje, bi znatno omejil porabo in uvoz in bi vzgojil prebivalstvo za nabavo boljših ur. Predlog je zadruga sprejela.
Prehranjevalni urad zviša ne množine kruha, ampak število uradnikov, ker je premalo kontrole nad nahrbtniki. Več kontrole, to je edino sredstvo, katero pozna prehranjevalni urad. Mi pa mislimo, da se mu bo godilo, kakor znanemu gospodu, ki je začel s kurjerejo, a kmalu ponesrečil. Na vprašanje, zakaj je prišlo do konkurza, je odgovoril dovtipnež:	„Hudič, kako ne, če je
bilo pa več direktorjev kakor kur?!“
Kranjska industrijska družba predlaga letos občnemu zboru 10odstotno dividendo mesto lanske 14 odstotne.
Kranjska aprovizacijska družba. Med ponesrečenimi vojnogospodarskimi napravami je nekaj prav posebnega kranjska aprovizacijska družba. Afera Leitner-Kordin, ki se je jako na tihem obravnavala in bi zaslužila večjo pozornost, je nekoliko posvetila v delovanje te družbe. Ta družba, ki ima privilegij edinega uvoza, je pa za to čisto nesposobna. Zlasti izdaja uvoznih in transportnih dovoljenj, ki je bila da§lej izročena tej družbi, je dala povod mnogoštevilnim opravičenim pritožbam. Sedaj se baje namerava tej družbi na novo dati ves promet z zelenjavo in s sadjem. Kaj slabšega se ne bi moglo storiti in mi že takoj vnaprej svarimo pred takim poizkusom. Naj bi vlada celo zadevo uredila v sporazumu z avtonomnimi faktorji, da bo brezpogojno varovana javna korist!
V Vrbsko jezero je skočila 251etna zasebnica Fr. Lipič iz Ptuja, kamor so prepeljali njeno truplo. -
Vse Iz ljubezni. 301etna kuharica v Wagni Marjeta Cucac je branila svojega fanta, ki bi imel biti ovaden radi nekega prestopka, na ta način, da' je grozila pričam z nožem. Radi javnega nasilja bo sedela tri mesece.
Potem bo bolje. „Mrbg. Ztg.“ poroča, da je bila prva posledica bolgarskih vesti v Gradcu ta, da so razni prekupčevalci z moko začeli prodajati svoj dragoceni prašek naenkrat po 4 K za
Izdaja konzorcij „Novic“ v Ljubljani.
I
kilogram. Preje je stal kilogram moke v Gradcu pod roko 20 K in še več !
Truplo bivšega ministra Hochenburgerja so položili včeraj dopoldne v rodbinsko grobnico na graškem pokopališču.
Trčenje vlakov pri Logatcu. V nedeljo zvečer sta trčila pri Logatcu dva v nasprotni smeri vozeča tovorna vlaka. Par vagonov je bilo razbitih. En sprevodnik je bil usmrčen, ranjen ni bil nihče. Vlaki so imeli radi tega večurne zamude.
Brzovlak je obtičal. Brzovlak, ki privozi ob 8. uri zjutraj iz Maribora v Celovec je v četrtek obtičal pri Pliberku. Stroj je popolnoma odpovedal.
Jubilej časnika. Nemškoradikalni list „Ostdeutsche Rundschau“ na Dunaju je praznoval včeraj svojo 251etnico kot dnevnik. — Znamenje, kako dober je vsenemški aneksionistarski želodec, ki 25 let prebavlja hrano, ki jo nudi bedasti list.
Za 30.000 K ukradenega perila. Nekemu gostilničarju v Gradcu je bilo ukradeno iz zaklenjene pralnice za 30 000 K umazanega perila. Tat je neznan. In ker je umazano perilo vredno 30.000 K, je umazani krčmar razpisal za onega, ki perilo najde, — 200 K.
Času primerna iznajdba. Kotlar Mayer v Mariboru je izumel kotel za kuho, pri čemer se prištedi 50'/o kuriva. Po je zdaj posebne važnosti, ker manjka premoga in drv. Iznajdba je paten-tirana.v
Železniški tatovi. Pred mariborskim porotnim sodiščem je stal te dni I71etni pekovski pomočnik, Matko Matkovič iz Zagreba. Obravnava proti več banditom, ki so dolgo kradli v osebnih vlakih med Ljubljano in Gradcem in imeli svoj klub v neki zagrebški kavarni, se je že vršila v prejšnjem porotnem zasedanju. Del zaprtih je ušel iz spodnještajerskih zaporov. Poglavar organizirane tatinske bande je bil Matko Matkovič, ki je zbežal pred zadnjo porotno obravnavo iz mariborske bolnišnice, pri čemer je nakradel perila in oblek. Porotniki so ga obsodili na šestletno ječo.
Drobiž.
Carjeva rodbina bi se rada preselila v Avstrijo.
Rotterdam, 30. septembra. V Londonu so razširjene vesti, da je prosila rodbina bivšega carja sovjetsko vlado, naj bi se smela s sedanjimi velikimi knezi preseliti v kako provincijalno avstrijsko mesto. Prošnja še ni rešena.
Dunajska gledališča.
Dunaj, 1. oktobra. Danes se na dunajskih gledališčih ne vrše skušnje zaradi boja igralcev za mezdo.
Volilna pravica žensk v Ameriki.
Washington, 1. oktobra. Wilson je predlagal, da se naj volilna pravica razširi tudi na
Epidemija v Padovi.
Lugano, 1. oktobra. Iz Padove javljajo, da je tam neka epidemija zahtevala na tisoče smrtnih žrtev.
Rusko zlato.
Berolin, 1. oktobra. Drugi transport zlata je došel na mejo in smo ga sprejeli.
Narodno gospodarstvo.
Kdo ima največ dobička od podraženga :ruha? Preteklo leto je dobil kmet za 100 kg jušnega žita povprečno 37 kron, sedaj 55 kron, edaj dobi kmet 18 kron več ali 31 odstotkov, iitno prometni zavod je lansko leto dobival za »8 dek moke, iz katere se je pekel enoten hleb :ruha, 39'6 vinarjev, letos pa 91’8vin., kar znaša 31 odstotkov. Krušne pekarne so smele lansko eto zaračunavati 32'4 v pribitka, letos ,pa 64 2 , kar je skoraj 100 odstotkov več. Kmet dobi orej vsled podraženja kruha letos pri enem hlebu ikroglo 10 vinarjev več kakor lansko leto, krušne lekarne pa 31'8 vinarjev in žitno prometni urad '2 2 vinarja.	,
Avstrija glede razdelitve živil oškodovana, fojnogospodarska komisija je razpravljala na torovi seji o avstrijski nakupovalni družbi. V delati je vladni komisar dr. Horak izjavil, da o nakomerni porazdelitvi uvoza ne more biti go-ora, ker so dobave mnogo premajhne in se je elik del moral odstopiti vojaški upravi. Tudi )grska je zahtevala svoj delež brez ozira na to, ili je Ogrska potrebna ali ne. Predsednik družbe Irosche, je izjavil, da je družba velik del uvoza, lamreč pet dvanajstink, morala izročiti Ogrski irez ozira nä dejstvo, da je na Ogrskem v izo-lilju blaga, kakoršno se jb uvažalo. Posledica je, la je na Ogrskem preostajalo blago ter se je lotem po oderuških cenah utihotapljalo v Avstrijo, 'udi porazdelitev med Nemčijo in Avstrijo za las ni bila ugodna. Vojaška uprava ni pokazala
misla za aprovizacijo.	'	. ... v .
Nov denar v Rusiji. Boljševiški finančni omisar namerava üvesti prisilni sistem za tekoče ačune in izdati nov denar. S tem ukrepom se cmerava doseči, da se koncentrira pri državni ianki in da se prepreči izvoz ruskega denarja v nozemstvo.
Draginjske doklade ogrskim državnih1 iradnikom. Ogrskim državnim uradnikom na' aeravajo povišati draginjske doklade za 50 od' totkov.	_
Ogrski špirit. Ogrsko finanč o ministrstv u sklenilo, da odda javnemu prometu 40 od' totkov produkcije špirita. Cena špirita se P ektolitru zviša od 2000 na 2400 kron. Za o ajo špirita, ki ni predan javnemu promem-stanove posebno centralo. Ogri nameravajo p ustiti Avstriji znatno množino špirita.
KoUko so dale dežele sena? Uradni ^ tavki izkazujejo, da je dala Kranjska 204 o^n'
:azuieio, aa je aaia	0
roška 117.714, Štajerska 156.856, Istra 29/32’ Irariiščanska 11.790 in Dalmacija 20
)riška Gradiščanska 11.790 in Dalmacija -:trskih stotov sena armadi v času od lans šnje do konca marca tega leta.	lnj
Nadomestek za pivo je obdavčil deze bor štajerski.
Tiska Zadružna tiskarna v Ljubjlani.
«v,

'0
>ir