2IVL7EN7E IN SVET ŠTEV. 5. V LJUBLJANI, 29. JANUARJA 1933. KNJIGA 18. BRUHNS: V PIRISTANISčU (lesorez). DON LORENZO VLADIMIR BARXOL Kadar pa zapusti nečisti duh človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ga ne najde. Te daj reče: Vrnem se v dom svoj, odkoder sem izšel. In ko pride tja, ga najde praznega, očejene-ga in oiepšanega. Tedaj odide in vzame s seboj sedem drugih duhov, hujših od sebe, ter vnidejo in tu prebivajo: in poslednje tega človeka postane hujše od prvega. Matih. 12/43, 44, 45. 1. N'! jegov oče je bil kovač v bližini Padove, v beneški republiki, i Zeno si je bil pripeljal iz Ro- us_I magne, kjer jo je spoznal, ko je romal po svetu in se učil svojega poklica. Rodbina ni bila premožna. Večne vojne so jim pobrale še tisto, kar so imeli. Živeli so iz dneva v dan. Ko je ugledal Lorenzo Spadoni luč sveta, je imel že brata Giorgia. Leto za njim se je rodil še eden, Antonio. Bil je zadnji. 2. Dobila je mati nekoč v dar koš jabolk. Poklicala je otroke k sebi in dala vsakemu eno. Lorenzo je opazil, da je dobil Giorgio največje. Vprašal je mater: »Čemu Giorgiu največje jabolko?« (Kajti že se ie oglasil črv ljubosumnosti v njegovem srcu). Mati mu je odgovorila: »Največji je, zato sem mu dala največje.« Lorenzo se je zamislil: »Zakaj več* jemu večja pravica?« V duši pa mu je vzrasla mržnja do brata. 3. Drugič je dobil Antonio najboljši del. Spet je vprašal Lorenzo, čigar mačje oči so premerile, sleherni košček kruha, ki je prišel iz materinih rok: »Zakaj je dobil Antonio najboljši del?« Mati ga je zavrnila: »Otrok hudobni! Mar ni Antonio tvoj mlajši brat?! Zakaj mu ne privoščiš, kar sem mu dala?« Lorenzo je molčal; ko pa je bil z Antoni jem na samem, ga je hudo pretepel. Takrat je dopolnil svoje četrto leto. 4. Zgodaj je začel Lorenzo razmišljati. (Pravil mi je o tem v f;4tih nočeh, ko je prihajal k meni in sva se šepetaje pogovarjala vse tja, da naju ni splašil jutranji klic petelinov). Videl je, da delijo ljudje dobro in slabo, kakor jih je volja, in se pri tem ne držijo nobenih postav. Zatorej se je začel učiti pri njih in hoditi po njihovih poteh. Svoje prave misli je globoko zaklenil vase in svojih resničnih namer ni nikomur izdal. Zakaj svet je bil velik in močan in Lorenzo majhen in slab. 5. Očetova delavnica se mu je zdela kakor čarovniška kuhinja, polna neznanega orodja, ki mu je skušal skrivaj izvabiti smoter. Ni trajalo dolgo, pa se je čutil mojstra v njej. Izdeloval je naprave, ki jim je določil skrivnosten namen. Ali oče in brata so bili večni sovragi njegovega truda. Kar jim je prišlo njegovega v roke, so razdejali. 6. Ko se mu je torej porodil v glavi načrt za neki prav svojevrsten stroj, si je sklenil zgraditi lastno delavnico. Izbral si je iz -soseščine nekaj dečkov, ki bi mu naj pri delu pomagali. Vojakom, ki so šli ropajoč skozi deželo, je ugrabil vrečo smodnika. S pomočniki je navrtal v travnik ob gozdnem robu poševen rov v zemljo, stlačil vanj razstrelivo in si izstrelil v zemlji obsežno jamo. Vanjo so mu nanesli kamenja in z njim obzidali in trdno podprli strop in stene, "o so mu prisegli, da ne bodo nikomur izdali, kar bi videli ali delali pri njem, so se lotili skrivnostne naprave. 7. T Ko so bili z delom gotovi, so se zelo začudili. Zakaj stroj je bil s svojimi železnimi kleščami podoben pravi peklenski pasti. Preizkusiti je bilo treba njegovo učinkovitost. Lorenzo ga je postavil na kraj, koder so se podili psi in mačke. Ali žival je bila previdna in se je skrbno izognila sumljivi deščici. 8. Tedaj ga je spreletela čudna domislica (srce mu je ob njej podvojilo hitrost svojih utripov). Dečkoma, o katerih je vedel, da mislita komaj uro naprej, je velel položiti napravo na stezo, po kateri je hodila stara Pepina v me- sto. Z ostalimi je oprezoval, skrit v gošči, kaj se bo zgodilo. 9. Stara Pepina je stanovala v samotni hišici ob gozdu, nedaleč od Lorenzove delavnice. Čez dan je stregla pri gospodi v mestu, proti večeru pa se je vračala z izkupičkom domov. Ko je šla tisti dan po svoji običajni poti, je hipoma strahovito zaropotalo pod njenimi nogami in stroj jo je z železnimi kleščami zagrabil zanje. Odrevenela je od groze, srce ji je prenehalo utripati; zrušila se je na tla in izdihnila, zadeta od kapi. 10. Dečki, ki so iz gošče videli, kaj se je zgodilo, so se razkropili na vse strani. Z najhujšimi grožnjami jih je Lorenzo naposled prisilil, da so mu pomagali spraviti starko v votlino. Brez besed in drhteči po vsem telesu so strmeli ob plapolajočem plamenu sveče v njen grozotno spačeni obraz. Lorenzo jih je pre-štel in ko je videl, da so vsi v iami, jim je ukazal počakati par trenutkov, češ, da skoči k bližnjemu studencu po vode. Skrivaj pa je vzel vrečo smodnika, ki mu je bila ostala od takrat, ko so si bili izvrtali podzemsko delavnico, in jo naglo zadelal v izdolbino hodnikove stene. Potem je napeljal netilno vrv in jo zunaj rova zažgal. Nakar je zbežal proti gozdu. 11. Ni bil še daleč, ko je strahovito zabobnelo. Posluhnil je; med gromom je natančno slišal obupne krike otrok. Vrnil se je in ko je videl, da je pod ruševino vse mirno, je naglo stekel domov. Bled ko smrt je povedal, da je tisti čas, ko je sam odšel zaradi potrebe iz jame, v njej strašno zagrmelo in da so stene najbrže zasule otroke. Ves okraj je planil tedaj na noge, toda ko so naposled prikopali do otrok, so jih našli mrtve, zasute od zemlje in težkega kamenja. O tem, kako je prišla mednje stara Pepina, ni črhnil Lorenzo ničesar in naj so ga še tako izpra-ševali. Dejal je le, da ni ne videl, ne slišal, da bi bila prišla. 12. Trdo so ga kaznovali in dolgo se ni smel ganiti iz hiše. Moral se je učiti očetove obrti, čeprav je bil pri sebi odločen, da se ne bo nikoli posvetil temu poklicu. Toda čutil je, da se ne sme upirati staršem, dokler se ne poležejo govorice o grozni nesreči, s katero je bilo v zvezi njegovo ime. Bilo mu je takrat osem let. 13. Giorgia, najstaršega, je dal oče v samostansko šolo, da bi se izučil, če bi šlo po sreči, za duhovniški stan. »Zakaj njemu ta predpravica?« je mislil Lorenzo pri sebi; in že je v njem znova zakljuval. črv zavisti. Nekoč, ko ni bilo brata doma, je odprl knjigo in ponavljal v duhu besede, ki jih je slišal citati Giorgia. In glej! Nenadno je znal citati. In minil je komaj mesec dni, pa je umel tudi pisati in računati. Odslej so mu bila odprta vrata v vso človeško modrost. 14. Zgodilo se je nekoč, da je dobil stari Spadoni pismo od oblasti in ker sam ni znal, ga je dal citati Giorgiu. »Sedaj mi ne bo treba laziti več okrog pisarjev, ko imam tebe,« je dejal. Njegov prvorojenec je vzel,pismo v roke; toda nevajen pisave odraslega, ga ni vedel razbrati. Tedaj je pristopil Lorenzo k očetu ter mu rekel: »Še jaz naj poizkusim, oče.« -»Kako boš znal ti, ki se nisi učil, česar niti to teslo ne ume, ki se že leto dni vlači po šolah?« Ker pa le ni odjenjal, mu je naposled izročil pismo. In njegov dragi ga je prečital tako gladko, ko da ga zna na izust. Vsi so se čudili, '»dkod mu tolikšna učenost. Oče mu je od veselja od tistih-mal pustil veliko svobodo. 15. Ko je živel tako v svoje misli pogreznjen, se ga je lotila neizmerna želja po nekom, s katerim bi se mogel razgovarjati. In ko je videl, kako hodijo njegovi vrstniki drag z drugim, ga je globoko v srce zapekla njegova osamljenost. Vsakomur, ki mu je prišel naproti, je pogledal v oči, da vidi, če najde pri njem odziva. Dolgo je iskal in z vztrajnostjo. Naposled je vendarle našel pravega. 16. Giovanni mu je bilo ime. Bil je velik plavolasec in ko ga je Lorenzo prvič uzrl, mu je čudno »trepetalo srce. »Ta je!« si je rekel. Obstala sta in si gledala nepremično iz oči v oči; nobeden ni hotel prvi povesiti pogleda. Naposled sta se približala drag drugemu, zaplela se v pogovor in ne da bi vedela ne kdaj ne kako, ju je objela go- sta tema noči. Odslej sta se shajala đan za dnem ter si postala neločljiva prijatelja 17. Lorenzo mn je pravil o svojih daljnih načrtih, ki jim sam ni poznal pravega smatra ter jih zatorej obdajal s skrivnostno temo. S tem je Giovannija še bolj priklenil nase. Učil ga je čita-nja in pisanja, češ da jima bo pri njunih dejanjih neobhodno potrebno. M že se je takrat zdelo Giovanniju, da ploveta po neznanih morjih velikim ciljem naproti Sam se je učil latinsko in grško in ве poglabljal v zakone prirode. Čital je stare modrijane in se razgovarjal z učenimi patri, ki so mu posojali redke knjige. Lahko se je rogal svojemu bratu, ki je lezel le počasi iz prvih povojev učenosti 18. Kmalu se je razširil po soseščini glas o njegovem znanju. Vrstniki so ga motrili z zavistjo. Nekateri so iskali njegove družbe, da bi se's tem postavili, drugi pa so govorili: »Spadonijev je, saj ga poznamo. Kaj bi se delal pred nami večjega, kakor je! Kovač bo, kakor njegov oče.« Lorenzo pa se je izogibal vsakogar; hodil je samo z Giovanni jem. Zato so zasmehovali tudi tega: »Njegov hlapec je, knjige mu nosi in kakor pes ga spremlja.« In tudi mnogo grdega so si izmišljali o njima. 19. Ko je bilo Lorenzu dvanajst let, je bil videti že dorasel mladenič. Zato ga je bilo sram, da se je moral kazati v slabih oblačilih, kakor so jih nosili obrtniški vajenci, njegovi vrstniki, dasi je bil sam že zdavna opustil delo v koVačnici ter se posvečal le še knjigam in učenosti. Tudi bi bil rad poslušal modre glave na univerzi, toda ni hotel biti eden tistih, ki si služijo to pravico s ponižujočimi deli. Želel je biti neodvisen in svobodno razpolagati s sredstvi. Zato je pregovoril Giovannija, da sta začela trgovati z malenkostmi, ki sta jih kupovala od potujočih trgovcev in jih potem zopet prodajala Vendar je bil dobiček tako pičel, da sta vse, kar sta zaslužila, sproti potrošila. • 20. Pri svojem poslu sta spoznala trgovca, ki je nameraval potovati v Benetke, da nakupi prekomorskega blaga Imeti je moral torej mnogo denarja pri sebi Ko je slišal o tem Lorenzo, ga je hipoma spreletela misel, da bi se polastil njegove mošnje. Razkril je Giovanniju načrt ter mu prigovarjal, naj mu pomaga pri njegovi izvršitvi. Toda Giovanni se mu je odločno uprl. »Kaj hočeš, da segnijeva v tem močvirju?!« je vzkliknil Lorenzo. »Če se bojiš dejanja, boš ostal zmerom tam, kjer si danes. Poglej! Dan za dnem plovejo ladje v novo odkrite dežele; na njih potujejo možje, ki bodo osvajali neznane kraje, kjer jih čakata bogastvo in slava. Mar se pretaka po tvojih žilah voda, da ti ne vztre-peta ob misli na toliko prekrasnih možnosti sleherni živec?« Tako ga je naposled pregovoril 21. Bila je še noč, ko sta zapustila Pa-dovo v smeri proti Benetkam. Skrila sta se ob poti, ki je peljala skozi gozdič, in čakala trgovca. Prišel je borno oblečen, da ne bi nihče slutil denarja, ki ga nosi pri sebi. Giovanni, ki je bil močnejši, se mu je po dogovoru splazil za hrbet, hoteč mu z vrečo zakriti obraz, da bi ne mogel zavpiti, niti spoznati napadalcev. Toda trgovec je slišal njegov korak in se prestrašen ozrl. Čeprav sta imela z ruto zastrta obraza, je vendar v enem spoznal Lorenza. »Kaj ti si, Lorenzo!« je vzkliknil in mračna slutnja ga je spreletela. Tedaj je Lorenzo uvidel, da ni nobene poti nazaj. Bliskoma je izdrl nož in ga do ročaja zasadil trgovcu v- prsi. »Moj bog!« je kriknil prebodeni, nato se je zgrudil na tla in umrl. Z mrzlično roko je poiskal Lorenzo mošnjo za njegovim pasom, iztrgal mu jo in pobegnil v goščo. Bled in prepaden mu je sledil Giovanni , 22., Denar sta zakopala nekje v gozdiču. Od tega dne je postal. Giovanni nenavadno molčeč in čeprav sta še zmerom tičala skupaj od jutra do večera, je vendarle čutil Lorenzo, da ni med njima niti sence nekdanjega soglasja. Zato se je začel bati, da ga ne bi Giovanni izdal. Velel mu je pred razpelom priseči, da ne bo nikdar in nikomur razkril, kar sta storila. Nič redkega niso bili tistihdob podobni umori in ker so baš takrat ujeli dva znana razbojnika, so naprtili njuni vesti še ta zločin in ju obglavili 23. Toda Giovanni se je vedel od dne do dne bolj nerazumljivo. Sprva je odklanjal vsak delež na ugrabljenem denarju. Potem je nenadoma hotel pokupiti vse, karkoli je videL Naposled pa je odločno zahteval, da mu izplača Lorenzo dogovorjeni del. Ko ga je ta vprašal, čemu potrebuje nenadoma tolikšno vsoto, se je najprej zmédeno izgovarjal, potem pa priznal, da hoče pobegniti iz kraja, kjer ga spominja vsak korak njunega strašnega zločina. Ob teh besedah se je Lorenzo straho-ma zdrznil, še enkrat mu je skušal dopovedati, da bi utegnil zbuditi tako nenaden beg pozornost in sum ter da bi lahko prišli na sled njunemu dejanju. Toda Giovanni je vztrajal pri svojem. Da bi ga zadržal pred nepremišljenim korakom, mu je Lorenzo obljubil, da pojdeta naslednjega dne po denar. Še tisto noč pa je sam odkopal plen in ga ponesel drugam. 24. Drugo jutro sta odšla z Giovannijem po denar. Dospevši na mesto, kjer sta ga bila zakopala, je moral Lorenzo naposled priznati, da ga je skril drugam, ker se je bal, da ne bi storil prijatelj v razburjenosti kaj nepremišljenega. Giovanni se je tedaj silovito raztogo-til. »Ogoljufal si me!« je zavpil nanj, popadel ga za vrat in ga pričel daviti. Lorenzo se mu je le z največjim naporom izvil iz rok. »Norec!« je krikniL »Po vsej sili naju hočeš pogubiti.« Hipoma pa se je nasmehnil, zakaj prešinil ga je bil grozovit načrt. Začel je prijatelja miriti in z navidezno popustljivostjo ga je premamil, da mu je sledil po stezi, dokler nista prišla do prepada. Tu je kakor slučajno obstal, še vedno prigovarjajoč, mu. Nenadoma pa se je zakadil vanj in ga pahnil v globino. Potem se je vrnil žalosten, saj je ugonobil edinega prijatelja. 25. Ko pa Giovannija le ni bilo domov, je prišla njegova mlajša sestra Beata povprašat k Lorenzu. Ta se je na videz začudil, rekoč ji: »Nič ne vem, kam naj bi bil odšel. Prav tako, kakor vselej, sva se ločila tudi snoči.« In ker ni vedela, kaj bi ga še vprašala, ga je prosila, da se poda z njo na dom. Sel je in ko je prišel tja, so ga ogovorili njeni starši: »Kaj je bilo Giovanniju, da je bil zadnje čase tako tih in zamišljen? Tebi je gotovo zaupal, ki si mu bil najboljši prijatelj.« Lorenzo jim je odvrnil: »2e nekaj časa je, odkar sem opazil na njeni izpremenibo. Polagoma sem izvedel, da skriva v srcu ljubezen do deklice, ki si je bila izbrala drugega.« Tako je lagal, starši pa so vzkliknili v obupu: »O, bog! Gotovo si je nekaj prizadejal iz nesrečne ljubezni.« In odslej so vabili v hišo Lorenza, da jim je govoril o njihovem sinu in svojem prijatelju. On pa je zahajal tja zavoljo prelepih Beatinih oči, ki so bile modre kakor vijolice. 26. Naposled je našel lovec Giovannijevo truplo. Pokopali so ga v neposvečeno zemljo in mnogo solz so prelili za njim njegovi Lorenzo je kupčeval kakor poprej in ker je imel zdaj mnogo denarja, je svojo trgovino lahko močno razširil. Kupil si je svilena oblačila in si pripasal meč okrog života. Tako da so mislili, ko se je izprehajal po padovanskih ulicah, da je plemiški sin. Sosedje so se mu po-smehovali vsi srditi. »Glejte! Kovač je rodil princa!« so govorili, kadar so ga zagledali. Tudi brata njegova je prevzela zavist in iskala sta, kje bi mu mogla škodovati. DALJE Wetob; Vodne ptice (lesoresj INSTITUT ZA PROPAGANDO UPODABLJAJOČE UMETNOSTI V VARŠAVI INŽ. D. ŠKEBLAVAJ (Z lesorezom WL. SKOCZYLASA »PROFIL CORALA« na ovitku) »T T1 ovo življenje mlade Poljske v f\ Varšavi je ustvarilo tudi L P. I X S. (instytut-propagandy-sztuki) I_3 kot dopolnilo zahente (zach§- ty), ponosne in dostojne pinakoteke velikega naroda, ki mu jo je dal ogromni patriotizem tik pred letom 1863. Institut P. S. da mnogo misliti onemu, ki ga vsaj nekoliko zanima poljska kultura itn umetnost. Z njim je postala meja med staro in mlado, generacijo bolj očitna in nam kaže novo stremljenje in psihologijo mlade generacije v bujni obliki. Do svetovne vojne je bila merodajna provincional-na umetnost Poljske pod tremi režimi: ruskim, nemškim in avstrijskim. Tako je imela petrograjska akademija velik vpliv na poljske umetnike, ki so se udej-stvovali v Petrogradu in Varšavi, enako monakovska šola in avstrijsko - nemški vpliv z dunajsko-itàlijanskim umetniškim tipom. Znan je bil Krakov z norimber-ško-italijansko staro kulturo, nato Poznanj in Varšava. Varšavski umetniški milje je imel močno književno-narodno obiležje. Središče te umetnosti je bila varšavska zahenta, h kateri se je priključila šola Gersona in krakovsko matej-kovski vplivi. Po daljšem boju so pristopili še Wit-kiewicz in Helmonsky in nato cela vrsta monakovskih umetnikov, katerim je načeloval žmurko. Tako je bilo do svetovne vojne. Nasprotno pa so se godile medtem v Krakovu velike reči. Pojavili so se vplivi francoske umetniške kulture 19. stoletja, dalje imena kot Roda-kowski, Mihalovski, ustanovitev društva prijateljev lepih umetnosti in ustanovitev šole za upodabljajočo umetnost z Luškievičem in Mateljkom, končno »Mlada Poljska« akademija za upodabljajočo umetnost in društvo »Sztuka« Z Fa-latom, Aksentovičem, Vispianjskim in Weisom. In spet je nastopila gravitacija k Franciji (Pankiewicz) in k dunajske secesiji (Mehoffer). Po svetovni vojni je spremenila Varšava silno svoje obličje. Sledila je kulturna in politična centralizacija in z njo boj najmlajše generacije s staro. Ta boj VLADISLAV SKOOZYLAS: JANOSIK (lesorez) Janosik je legendarna osebnost razbojnika Tatr, »junaka«, ki konča svoje življenje v tragiki — neizogiben epilog pestrega razbojniškega žitja. Janosik je tako rekoč ena izmed glavnih tem umetniške tvornosti Poljske. Najprvo ga oblikuje poljudna umetnost v slikah, pesmih, plesu in povesti. Pozneje nastopa v literaturi in plastiki , in končno v glasbi in v filmu (F. Goetel). Imena poljske umetnostne eliite so tesno spojena z njegovo osebo. V književnosti Tetmajer, v upodabljajoči umetnosti VI. Skoczylas, V. Stry-jenski, v glasbi Szymanowski. Janosik ima lepo ozadje: hribovsko vas s čudovito arhitekturo, skale, gozdove Tatr, planšarje, nošo in tijp človeka, vse ohranjeno v neskaljeni prvotnosti. /LADISLAV SKOCZYL.AS : GLAVA GORALA (lesorez) (G<5ral po naše »hribovec«) je ustvaril L P. S. Institut za propagando umetnosti je istočasno kot salon protiutež »zahente« z izredno visokim umetniškim nivojem. Tam lahko vidiš današnjo Poljsko. Ohranile so se tradicije prave umetniške kulture, s katero so tesno združena imena kakor: Kolakow-sld, Michalowski, Slewinski, Gierimski, Pankiewicz in Podkowinski. L P. S. izvršuje istočasno nalogo, «poznavanja poljske javnosti s pravo sodobno umetnostno kulturo. V naslednjem navajam nekaj stavkov k govora prof. WL Skoczylasa. Odkar je Varšava stolno mesto Poljske, je osredotočila ne le politične in upravne oblasti, temveč je postala tudi središče poljskega umetniškega življenja. število umetnikov v njej stalno sta-nujočih se je podvojilo, število inteligence pa presega nekajkrat ono izpred vojne dobe. Ustanovitev L P. S. je nastopila v času, ki je bil silno neugoden za razvoj umetnosti. Ni mogoče zamolčati, da odjemalcev nimajo v sedainjem času umetnost kot umetniki in se proizvodi umetnosti smatrajo le za luksuz. Če to omenjam, pravi prof. Wl. Skoszyias, to ne zato, da bi izzval usmiljenje in pomilovanje javnosti nasproti umetnikom, temveč zato, da poudarim ogromno energijo teh kulturnih delavcev, ki delujejo večkrat v naravnost žalostnih in obupnih razmerah, pa ustvarjajo dela, ki so dika in ponos njih samih in njihovega naroda. Program mladih je skiciran v naslednjih vrstah: Pokazati na razstavah maksimum stvariteljne sile in vplivati uspešno na dvig umetnostne kulture širših slojev. Sprejemati na razstave dela skrajnih realistov, kakor tudi abstraktnih formi-stov, katerih proizvodi so večkrat le plod sodobnega umetniškega iskanja. Spoštujemo vsako iskreno prizadevanje pravih talentov, toda priznavamo, da nam je bolj simpatično iskanje novih potov v umetnosti kakor pa ugodno korakanj« po širokih cestah. Ne bomo podpirali posnemanja, četudi najbolj slavnih moj Stamslar Witkiewicz: POGREB ■trav, ali pa tako zvanega modernizma. S tem, da ustvarimo umetniško javno mnenje, bomo stremeli za tem, da se izkristalizira bistvo poljske umetnosti, ki ima svoje lastno narodno obličje. Mislimo tudi na razstave inozemskih umetnikov in jih bomo podpirali. Ne priznavamo delitve na tako zvano čisto in upo- rabno umetnost, temveč bomo enako pozorni na vse panoge upodabljajoče umetnosti, tako slikarstva, kiparstva kot arhitekture in grafike. To so stavki iz govora velikega poljskega umetnika ob otvoritvi razstavnih prostorov na impozantnem trgu maršala J. Pilsudskega v Varšavi. NA VRHU NORDKAPA PTICI DR. BOSO ŠKERLJ HORNVIKEN — »MONTE ROSA« Se preden smo dosegli Široko ustje Porsangerfjorda, smo se peljali tik mimo visoko iz mor- _ ja štrleče skale. »Lofoten« je krepko zatulila; efekt je bil presenetljiv: s skale se je pognalo na tisoče ptičev, ki so jo začeli preplašeno obletavati. Prej je bila skala — pa to ni majhna skala, to je čisto impozantna skala, ki bi jo najbolje še primerjal z blokom visokih stavb okoli Kreditne banke — temnosiva, zdaj se je zdelo z ladje, da sneži okoli nje. Težko si predstavljate tolikšno množino ptičev, večinoma galebov. Ti ptiči imajo tu svoja gnezda in za redke naseljence na ne preveč oddaljeni obali so njihova jajca važen živež poleg stereotipnih rib. Svoj čas so — zgolj v zabavo tujce» — na ladji ustrelili, če je plula mimo take ptičje skale. Zdaj je to prepovedano, toda top nadomešča sirena. Premišljal sem, če niso morda te prometne družbe, ki prevažajo izletnike sem gor, sklenile kakšno tajno pogodbo s temi ptiči, zakaj tod plove vsak dan vsaj ena ladja, ki neznansko zatuli; morda je to za ptiče le znak: zdaj se pokažite in producirajte! In bodite kolikor mogoče preplašeni! Kmalu smo zavili proti severozapadu in se s polno paro usmerili proti Nord-kapu, ki se je v jasnem popoldanskem soncu prav dobro videl. Vožnja je bila to pot mirna kakor na jezeru, sonce je prijetno grelo in obetal se nam je lep in edinstven užitek: ogledati si Severno ledeno morje z Nordkapa, z »najsevernejše« točke matere Evrope. Bili smo že blizu cilja, ko se je na obzorju pokazala velika ladja, td se je z znatno hitrostjo bližala iz smeri od Grumantov (Spitzbergen). Še malo nismo slutili, kaj pomeni takšna velika ladja za mir- ? . ...........................■■-^■■■V" Prepad na Nordkapu ne in nič hudega shrteče občudovalce božje narave. Ustavili smo se v zalivu Hornviken. S pristana se je hitro bližal motorni čoln, ki je sprejel nas tujce. Ob visokem ogrodju z železnim stopniščem smo pristali in se izkrcali ter po ozkih stopnicah zlezli na suho. Takoj smo se podali na strmo pot navzgor. Zlesti je treba po sicer dobri, a vendar kamniti in strmi poti kakšnih 280 m visoko, da se doseže visoka planota, po kateri je potem še dober kilometer do najsevernejšega konca. Na ladji so nam resno svetovali, naj si oblečemo plašče. Seveda smo ubogali in tako smo zdaj v potu svojih obrazov preklinjali, kar se je preklinjati dalo, kajti takole oblečen lesti po strmini ni ravno zabava. Hišice im spomeniki na Nordkapu (proti severu) Napredovali srno hitro in kmahi dosegli pol pota ter se malo ozrli. Razgled v dolino je bil že odtod res lep in svojstven. Poleg »Lofoten« je stala tudi že velika »Monte Rosa« iz Hamburga, Prav dobro smo spoznali ogromno razliko med obema ladjama, saj ima »Močite Rosa« okoli 20.000 ton! Pravkar so z nje spuščali čolne, da izkrcajo obiskovalce Nordkapa. Torej le hitro naprej, da bomo prej gori. Sicer pa imamo ča-8o komaj dve uri, in v Raedekru stoji, da je treba računati navzgor vsaj 50 minut! Kobacali smo čez drn in stm kvišku in smo res kmalu dosegli vrh, kjer je stala okrepčevalnica. Zagledali smo sonce (ob 8. zvečer!) in zajel nas je obljubljeni veter, tako da smo ree prav radi oblekli spet plašče. Pot je zavarovana z žico, zakaj de to piha močnejši veter ali če je celo vihamo (kar lahko nastane vsak hipî), potem vas bi odneslo preko roba prepada in treščilo doli ob pečine ali pa v morje. Trda tla pokriva le nizek mah, vse je tako ravno in. gladko, da se ne bi mogli nikjer prijeti. Malo pred najsevernejšim koncem je postavljeno ka-menito znamenje na najvišji točki (307 m). Odtod se vidi preko globokega prepada, ki se tu zareže globoko v planoto, hišice na samem Nordkapu in de preko njih na Severno ledeno morje, M se v daljavi zlije z nebesnim svodom. Na zapadu se skriva sonce v večerne megle, kmalu bo zatonilo popolnoma, toda mrak bo š^ ostal, še akoro vso noč. Proti vzhodu je videti v daljavi Se Nordkyn in vsa obala, И se vleče proti jugu kakor siva kulisa ozadja. Nič več ni mogoče razločevati globokih zarez fjordov in jarkov, vse je zlito v večerno sivino, še morje in nebo sta sivka» sto modra. OkoH prepada gremo k največji hišici, dobro zgrajeni iz lesa, gremo okoli nje na njeno severno stran, pa glej: »Herrer«, »Damer« ( si lahko mislite, kaj?). Nekoliko čudno se nam je zdelo to, toda — tipično norveško - stvarna Ta hišica ima več praktičnih razlogov, najvažnejši je pač ta, da prihaja semkaj mnogo tujcev. Na Nordkapu imajo posebne zn&inko in poseben žig in kar naravno je, đa Lapomflka otroka na Nordkapu smo pfeaH. »PoŠta«, če jo smem tako imenovati, je tudi še v trdno zgrajeni hišici na južni strani. Bolj čudno pa je, da je okrepčevalnica zgrajena le tako na lahko, da se mi je sama zdela potrebna okrepčila v obliki močnih žic in težkih kamnov, da je ne bi odpihalo. Najbrž tu pač ni vse leto, marveč samo za časa tujskih poplav. Tudi spomemk je na Nordkapu in dve spominski plošči v spomin na obiske dveh vladarjev. V okrepčevalnici prodajajo seveda tudi spominske predmete. Zlasti zanimivo je n. pr. to, da je tu na vseh kamnih norveška zastava in bel napis NORDKAP; in vsi kamni so tako lepo okrogli in zglajeni, da so res problem za mineraloga in arheologa. Pa sem iskal na okrog in sem res našel kamen, navaden kamen, ki ni bil zglajen in ne okrogel, ampak voglat, pač kakor kamen, in ni imel norveške zastave, niti ne napisa NORDKAP. Spravil sem si ta redek kamen in še danes ga hranim kot spomin. . Ko smo se vračali, je bilo že mračno. Kmalu smo srečali dva laponska otroka, ki sta v svojih slikovitih nošah hitela za tujci prodajat koščene nože. Fotografiral sem ju; večji me je malo nezaupljivo gledal. Ko sem mu dal nekaj drobiža, je bil znatno bolj zaupljiv in je potem s svojim mlajšim bratom veselo iskal dalje žrtve za svoje spominske nože. Nismo še dosegli jarka, po katerem moramo zlesti spet k zalivu Hornviken, ko smo srečavali že prve potnike z »Monte Rose«. Dokler jih je bilo malo in še na široki planoti, je bilo še dobro, toda ko smo prišli k onemu jarku in pogledali v Hornviken: o, ti moj Bog, vse to hoče na Nordkap? Dobesedno kakor dolga pestra kača se je vil trak tujcev brez presledka po strmi poti. proti nam. Zadnje iluzije, da smo z Nordkapom doživeli kaj posebnega, so sfrčale k vragu. Ko ,smo prišli v dolino, smo imeli še nekaj časa, da si malo ogledamo okolico. Zanimivo je to, da v tem dobro zaščitenem jarku, po katerem vodi pot na visoko planoto, še prav lepo uspeva trava, da celo nekatere cvetlice. Trgati se pa tu ne sme ničesar, ker je vse pod zaščito zakona. Naše dame bo gotovo zanimalo, da stanejo hermelinčki tam gori le 4 do 4.50 norveških kron (okoli 50 dinarjev) komad, kar gotovo ni dragp. Žal, niso bili prav lepi, saj so bili namenjeni bolj za spomin. Prav tako za spomin so prodajali palice, uteži za pisma. mnSrp'inkp i» •"Hi'enievih tačk, nože z napisom NORDKAP (kakor da bi bil nož zato kaj drugega ), kozarce z napisi; skratka bilo je tu prav vse dobiti, kar dobite tudi na božjih poteh, razen hermelinčkov, le da so napisi tukaj drugi. In ljudje —v civilizirani Srednje- evropci — so se za vsem tem prav tako pehali kakor za odpustki. Slišali ste lahko vse jezike, bilo je živo kakor na sejmu. Ločiti smo se morali od tega vrvenja in se vkrcati na motorni čoln, ki nas je hitro pripeljal k ladji. KAKO IIITRO RASTEJO NOHTI ? Civilizirani ljudje si nohte zmerom sproti režemo, tako da nimamo nikoli prilike točno preračunati; kako naglo nohti prav za prav rasto. Take prilike je človek deležen samo pri nesTečah, če zgubi cel noht in mora čakati, preden mu zraste nov. Pokazalo se je ob takih prilikah^ da poleti nohti hitreje rastejo nego pozimi Nov noht zraste pozimi v nekako 132 dneh, poleti pa v 116 dneh. Preden zrasto nekomu za prst dolgi nohti, kakršni so moderni pri boljših ljudeh na Kitajskem, mora potrpeti najmanj dve leti. To velja za desno roko. Na levici rasto nohti-še nekoliko počasneje. Bližali smo se Honningisvaagu, ko smo na vzhodu opazili mesec, ki se je lepo rumeno zrcalil na nizkih valčkih mirnega morja. Lepa mirna noč se nam je obetala. V Honningsvaagu smo šli spet na sprehod,1, in ker zadnjič nisem mogel pokazati, kakšen je prav za prav Honnings-vaag, pa si ga oglejte danes. Honningsvaag (rilbiški pristanj тт v sm siNcu (LEWIS E.LAWEH PETO POGLAVJE ečina ljudi se spotakne in mnogi padejo. O več predsednikih Zedinjenih držav vemo, da so _ živeli nemoralno. Marsikateri med njimi je bil dostopen podkupovanju, neki so bili sokrivi umorov, drugi pa so zagrešili zločin dvoženstva. če si ogledamo družine z najimenitnejšimi Vhod v Sing Sing imeni, nam ni treba iskati daleč po rodovniku in naleteli bomo na vislice ali ječo. Po vseh družbah najdemo imenitne ljudi, ki so deležni občega spoštovanja, čeprav izvira njihovo bogastvo iz hazard-nega kvartopirstva, ki je običajno nezakonito in često celo v mnogih ozirih zločinsko. Marsikak ugleden finančnik je dosegel uspehe z blatenjem svojih tekmecev in s podkupovanjem državne uprave. Ti ljudje iz Visokih slojev so prav takšni zločinci kakor navadni lopovi iz podzemlja. Dejstvo, da je pod gotovimi okoliščinami prilično že vnaprej določeno, da se bo zgodilo zlo delo, ne daje veljavnega izgovora za zločin, niti ne more rešiti krivca odgovornosti. Toda ne glede na nerešeno vprašanje, ali se človek svobodno odloči za svoje dejanje ali ne. ima vsaka organizirana družba dolžnost, da se brani, kajti pravice in potrebe družbe so nad posamezniki. Naša družba, ki skuša spraviti v sklad celo mešanico teorij, med katerimi jih je že več zastarelih in obrabljenih, je zločinski problem še bolj zamo tala in kar je še hujše, uspelo ji je, da je povišala število zločincev. Zločin je neomejen pojav, toda družba je tako nepopolno urejena, da ji uspe pripeljati pred pravico le majhno število kršilcev zakona in še v tem primeru so obsojene samo »majhne ribice« brez družabnega ozadja. «V državi New York je kazenski odbor napravil statistiko za -leto 1926. Po tej statistiki je bilo v omenjenem letu v mestu New Yorku aretiranih 19.468 ljudi, od teh jih je prišlo pod obtožbo le 5.622 in v Sing Sing je bilo pripeljanih komaj 1.178. Družbi pa ne uidejo samo veliki zločinci, ki služijo za vzgled mladim razbojnikom ter jih navajajo k zločinskim dejanjem, družba tudi nepopravljivo greši v postopanju z zločincem. Kaznjenci čistijo cementne hodnike med obzidjem jetnišnice Neke ubije po starodavnem zakonu »oko za oko«, druge kaznuje z zaporom, izpreminjajoč dozo po težini greha in razpoloženju sodnika, ki često zelo malo ve o praktičnem kaznoslovju. Do sedaj še ni bil narejen noben smotren korak za prevencijo zločina in poboljšanje zločinca, zato neprestano rastejo novi zlo- črnci, že kaznovani pa postajajo še za-grizenejši zaradi nespametnega in često nepravičnega postopanja. Rojen zločinec, kakor živi v ljudski predstavi, je bajka, toda kršitev zakona je dejstvo. Vsi oni, ki kršijo zakon, so zločinci, če jih je roka pravice zagrabila ali ne. Pod strmo pečino, 30 milj od vzhodnega nasipa reke Hudson v New Yorku, kjer so pred 300 leti Indijanci Sinek Sinek kurili svoje signalne ognje, stoji podolgovata, skrinji podobna zgradba, sezidana iz neoklesanih skalnatih blokov: to je jetnišnica Sing Sing. V temnem zi-dovju z nizko streho iščeš zaman vsako sled arhitektonske lepote. Tu vlada le neizprosnost, ki izteza svojo pošastno roko iz mrkega zidovja, mraz pokriva vso okolico kot mrtvaška rjuha in težak vzduh duši človeka kot velika skala. Tukaj za temi mrzlimi zidovi, odrezani od svobodnega sveta z vrati in mrežami iz najtršega jekla, je plačalo nad 60.000 ljudi z muko in bolestjo kazen, ki jim jo je naložila maščevalna družba, ker so kršili zakon. Za večino je slednjič vstal dan svobode, bilo je pa tudi mnogo takih, čijih križev pot se je končal izven zidov na pečinah tik ob galeriji št. 25 — na jetniškem pokopališču. Kdo so bili ti ljudje? Kakšni so bili njih zločini? •DALdHE (copyright by кшв featorbs syndicats) (ponatis tudi v izvlecko ni dovoljen) ČLOVEŠKI VONJ Ж T'ietzsche ee je nekoč izrazil, da je ^^ njegov genij v njegovih nosnicah. Dejstvo je, da imajo nekateri zelo Л diferencirani ljudje visoke kulture --izrazito ostre čute, ki iib po eni plati dvigajo v paradiž, v drugi so pa pekel zanje. Ostri čuti so kai, dvorezen dar narave. Lastniku prinašajo več muke. kot so je. kdai deležni navadni, v tem pogledu robustno grajeni ljudje. Taki žive navadno tesno na meji med zdravjem in boleznijo. Pred kratkimi sto leti ie pohajal po Parizu prileten, prav siromašno oblečen možak. ki ie nosil oprtano skrbno zaprto sle-, kleno omaro z raznimi vrstami cvetlic. Zmerom je bil videti žalosten in pobit in počasi se ie izvedelo za njegovo bedno življenje. Ta mož se je ponuial liudem. da jim bo prirejal cvetlične koncerte, kar ie seveda vzbujalo obilo smeha. Njegova steklena omara je bila razdeljena na dvanajst predalov, pokritih z lesenimi poklopci. ki so se odpiTaij na pritiskanje klaviature. V vsakem predalčku eo bile evetlioe drugačnega vonja. Mož ie v taktu prestavljal prste po tipkah in za po vrstic so se odpirali poklopci nad cvetlicami Kadar ie tako igral na svoj cvetlični instrument, se mu ie oko razžarelo, in obetal je kakor zamaknjen Krog njega so se širile cvetlične voniave v čudovito ubrani harmoniji Zanj ie morala biti to nebeška muzika toda ljudje so ga zaradi tega soravili v umobolnico Da je svobodo izgubil in da so razbili njegovo cvetlično omaro ie moža na smrt potrlo Samo neki pisatelj njegov sodobnik ie Dripomnil »da živi na svetu mnogo finih uglašenih duš. ki morajo umreti ker okolica ne more razumeti niih blaženosti in gorja.« Oster vonj odkrije človeku marsikako skrito zanimivost In tu ne gre zmerom samo za nežne ali lepe voniave. marveč dostikrat za čisto prozaične duhove. Tako n. pr. Goethejev Wilhelm Meister ▼ svoji »Učni dobi« priznava, da ie bila igra z lutkami zanj samo zaradi tega tako mikavna, ker je lahko vsrkaval vase tisti posebni vonj, ki so se ga navzele lutke v jedilni shrambi. Tudi mnogi zbiratelji starin in elične robe se podzavestno navdušujejo prav za prav nad posebnim voniem, ki diha iz starih tkanin, keramike, i. t. d. Mnogi priznavajo, da jim ie ta ali ona kniiga samo zaradi tega prijetna in io navdušeno čitajo, ker ima poseben, zanje prijeten vonj So bibliofili, ki pri kupovanju vsako knjigo ne samo prelistajo. marveč tudi poduhaio. Precei bližnje ie naziranie. da nekatere voniave sproščajo in netiio fantaziio in skorai gotovo ie. da so bili nekateri veliki možie zlasti pisatelji pravcati fetišisti za voniave. O Schilleriu ie znano, da ie bil predal njegove pisalne mize zmerom napolnjen z jabolki. Samo abstraktnim mislecem ie voni zmerom veljal za neki povsem nepotreben čut. Kant se drugače gotovo ne bi bil izrazil, da ta čet ni vreden kultiviranja- Nekateri liudie imaio skorai pasle oeter nos. Marco Marci poroča v svoji knjigi »Philosophia instalirata« iz leta 1662 o nekem redovniku v Pragi, ki je znal samo po voniu povedati, čigava je ta ali ona reč ali kdo jo ie imel v rokah. Baie je znal na ta način razlikovati celo dobre ljudi od hudobnih Tako dobrega nosu nimajo niti primitivna ljudstva, daei ie znano, da na splošno vohajo skorai tako dobro kakor pei. Prebivalci Antilov samo po vohu stonini slede sovražnikom, ne da bi kdai zgrešili Vodniki po Sahari se umeio orientirati po voniu peska, ki se menda od kraia do kraja spreminja O indskih draguliariih ie znano, da umeio brez tehtnice, brez zlatarske oslice in drugih nripnmočkov samo do voniu razlikovati dragocenost kovinskih zlitin in pristnost kovancev. Ljudje, ki vnaprei du- hajo dež ali sneg in И se y tem pogleda res lahko zaneseš nanje, niso redki. So pa tudi taki, ki dan ali dva vnaprej duhajo tudi nevihte. Pravijo, da imajo pred vsakim viharjem tak duh v nosu, kakor da bi bili blizu žveplene kopeli. Tudi iz klasičnega etareea veka je znano mnogo primerov o izredni ostrini vonja. Tako n. pr omenja Martial nekega Mamura, ki je vsak bakreni predmet samo poduhal, pa je precej povedal ali je iz Korinta ali ne. Filozof Demokritos ie znal povedati, ali je mleko, ki ga pije od bele ali črne koze. Ferecydes ie prerokoval potres po duhu vode iz vodnjaka. Da igra pri tem, ali nam Je neki človek simpatičen ali ne tudi njegov specifični vonj veliko vlogo, o tem smo skoraj vsi enakega mnenja. To je vobče poglavje zase in spada bolj v meje podzavesti, ker se nam le redkokdaj bolj očitno razkrije. C. G. von Masen. ki ee je mnogo bavil s problemom človeškega vonja, navaja iz svoje prakse naslednji zanimiv primer o vplivu vonjave na človeka: Poznal je nekega sposobnega, pošt-nega uradnika, ki navzlic temeljitemu znanju in vrlinam zaradi intrig nevoščljiveev ш tako napredoval, kakor bi mogel po svoji sposobnosti. Nf>koč ie potožil o tem svojemu prijatelju in ta mu je dal prav nenavaden nasvet, kako si lahko pridobi predstojnikovo naklonjenost Razložil mu je, da ima mož izredno fin nos in da mora temu — kako bi dejal — na poseben način podvoriti. če hoče imeti uspeh. Nasvetoval mu je, naj si pri prihodnjem sprejemanju čestitk vtakne v žep nekaj kresilnikov, ki jih naj na skrivaj tare drueega ob drugega, češ da je od predstojnikovega zdravnika izvedel, da je duh od brušenja segretih kresilnikov njemu prav posebno prijeten. Nesrečni mož takšnim čenčam seveda ni mogel verjeti, toda ker človek navadno tudi vse nemogoče poskusi, kadar gre za zeleno vejico, se je le ravnal po nasvetu. Že pri naslednjem sprejemu je vzbudil posebno pozornost predstojnikovo in ▼ naslednjih Jetih si ie e tem nenavadnim pripomočkom priboril zelb visok položaj. Tudi v klinični diagnostiki igra vonj veliko vlogo, čeprav se zdravniki dandanašnji tega dragocenega pripomočka mnogo manj poslužujejo kakor v prejšnjih časih. O znamenitem berlinskem zdravniku Heimu iz srede preteklega stoletja se pripoveduje, da je imel navado podajati diagnozo, čim je -prestopil prag bolniške sobe in da se skoraj nikoli ni zmotil. Zlasti je znal na ta način nezmotljivo ugotoviti škrlatinko in ošpice, včasi celo že nekai dni poprej, preden je bolezen izbruhnila Ravnatelj bolnice Ludwig Vos je imel tako občutljiv nos. da ie nekoč neVprrm čisto tujemu človeku dejal, da se je le-ta celo popoldne bavil s številkami in da je preutrujen, da bi bil kos nasvetovanemu delu. Tudi ta zdravnik je znal razlikovati bolezen po vonju- Slavni Galen je dostikrat vnaprej napovedal smrt svojih pacientov. Dejal je, da v takih primerih že nekaj časa vnaprej duha animalično razpadanje bofaikovega organizma. Da pes dostikrat sluti smrt svojega gospodarja, je splošno znano. Neki medicinski pisatelj poroča o psičku, ki je prav zanesljivo vnaprej izdaial. kateri bolnik bo umrl. Ponoči Je presunljivo lajal pod okni kandidatov smrti. Včasi ee je to primerilo blizu ljudi, katerih bolezen ni bila videti nevarna, ali psiček se je le redkokdaj zmotil. Iz navedenega ee vidi, da nam ni treba biti posebno žal, če ostrost človeškega vonja od roda do rodu pojenjava Mnoge neprijetnosti gredo na ta način mimo nas. Henneberg: Potok NAJBOLJŠI KUHALNIKI ZA KAVO Brez olepševanja je treba priznati, da se pije kava saimo zaradi kofeina, ki ga vse-buje. Kdor si noče zmanjšati užitka, mora pri kuhanju kaive pač paziti na bistveni del: da bo namreč v gotovi kavi kar največ tega mamila. Proučevanje najrazličnejših vrst kuhalnikov za kavo je pokazalo, da preide skoraj pri vseh enaka množina kofeina kolikor ga je bilo v kavinem zrnju, pri kuhanju v teikočino V četrt litru gotove kave je nekako 200 miligramov kofeina Nekoliko večji odstotek kofeina se diobi ed'no pri tako zvanem »karlovar-slkem« načinu kjer se kava pred kuhanjem popari. Na splošno pa velja, da kovinski kuhalniki ter papirnata in platnena cedila neugodno vplivajo na okus kave. Levo zgoraj: V Buka-жж regti se vrši vsako le- ц to na obali Dimbovice Ц verska svečanost, pri kateri vrže kralj poseben križ v vodo, na- I kar se vržejo meščani v vodo po križ in ga vrnejo kralju. — Spodaj : Turisti uživajo sonce na Zugspitzi. — Sredi zgoraj: Norveški smučar in olimpij-\ "f ski zmagovalec J. Grottumsbraaten tre-I nira za mednarodne I tekme v Innsbfucku. I — Spodaj: Na smu- | čeh v -šolo. Desno zgoraj: To® ga]( so deležni bogatega ribjega lova na severnih orjih. — Spodaj: Prizor s ceste v okolici stkoritza— pravo nasprotje z mcKteraiaWskim. športom INŽ. J O S. RUSTIA NADALJEVANJE O rugi duplarji-selivci zasedejo valilnice le za valjenje (škorci, vrtoglavke, pogorelčki, muharji, smrdokavre). V polodprte valilnice, (glej sL 5) privabimo za valitev belo pastaričico, taščico, sivega muharja, tudi šmarnico in postolko. Za sinice in druge male ptice je treba obesiti valilni-ee na že odraslo drevje na vrtih, sadovnjakih in gozdih; v mladih nasadih pa 3 In več metrov visoko pod verando aH strešnim vrhom. Čas namestitve je jesen ali zima pred februarjem. Valilnica mora biti dobro pritrjena, da se v vetru ne maje, stati mora navpično ali nekoliko naprej nagnjena; izletnica proti vzhodu ali jugovzhodu. Slika 6. kaže levo napačno, desno pa pravilno namestitev. Glede trdne pritrditve valilnic imajo nekateri zaščitniki ptic pomisleke, češ da jih veverice, kune in tudi žolne kaj rade poškodujejo. Zato priporoča šumska upra- VARSTVO PTIC SI. 6. Napačna (levo) in pravilna (desno) namestitev valilnic va Steinkrug pri Hanoverju obešanje valilnic na močni žici na vejo drevesa. Če nihlja valilnica v vetru sem in tja, ne moti to — po izkustvih imenovane uprave — duplarje pri valjenju, a za sovraž- Polodprta valilnica na kolih vsaj 3 m visoko. Za škorce 6—• 7 m visoko; za zlatovranke, golobe celo j.5 m visoko, se ve na drevju. V gozdu naj se obesijo valilnice bolj ob krajih ob poteh, vendar ne na samem robu, ker bi imel skobec prelahko delo. Za ob valjenju zelo prepirljive sinice je creba namestiti valilnice v razdalji vsaj 20 m; škorcem, ki so bolj družabni, in drugim pticam, ki iščejo hrano v večjem okrožju, pa bolj skupno, tudi več na eno drevo. Na splošno se v praksi priporoča kakih 4—6 valilnic na ha in sicer 2 manjših (model A) in Vs večjih (model B). Na pol odprte valilnice obesimo ob zidovih nike je nedostopna; žolno prestraši stres-ljaj pri doletu, da takoj odleti. Nameščena pa mora biti valilnica tako, da pri viharju ne zadene ob kako vejo ali deblo, kar bi motilo ptice pri valjenju. Pred namestitvijo je treba dno pokriti vsaj 1 cm na debelo z žaganjem samim ali pomešanim z drobom šote ali s prstjo. Valilnice je treba od časa do časa pregledati in po potrebi očistiti; le kjer se je vgnezdil netopir, ki se obesi pod pokrivalo, naj se to opusti. SI. 7. Ilovnata vaiHmca za sferfce (prerez) V Nemčiji so uvedli tudi od pruskega ministrstva za poljedelstvo priporočene valilnice iz ilovice (»Schiitterjeve«, glej sL 7.) Da se zmanjša vročina v valilnici, se pri izdelovanju primeša ilovici nekaj oglja. Prednost teh valilnic je, da se jih lahko namesti in spet dvigne, da trajajo dalj časa in da so cenejše. Stanejo v Nemčiji za sinice 22—24 cm visoke 0.26 Mk = 4.7 Din, za škorce 26—32 cm visoke 0.40 SI. 8. Valilnica iz žedezotoetona za "wsidavo mark == 7.8 Din, med tem ko stanejo Berlepschove 0.7 odnosno 0.9 Mk = 13 odnosno 16 Din, s pokrivalom 1.10 odnosno 1.5 Mk = 19 do 27 dinarjev, če računamo Mk = 18 Din. Ker je nabava valilnic iz Nemčije otež-kočena in ne ravno poceni, bi bilo stremeti za tem, da prevzame kaka domača tvrdka izdelavo in razprodajo istih. Kontrolo nad pravilnim izdelovanjem, naj bi se na primeren način uradno odredila, ali bi isto prevzelo kako zainteresirano društvo. Priporočajo tudi valilnice iz železobe-tona za vzidavo v graščinskih zidovih ali vrtnih vilah. Slika 8. kaže tako valilnico, katere črno črtani del je premakljiv za opazovanje in čiščenje. Premer votline je 12.5 cm, izletnice pa 27 ali 32 mm. Na prav enostaven in cenen način se lahko ponudi n. pr. pogorelčku gnezdišče, če se na primeren skriven prostor postavi majhen lonček za cvetice ali tašči star votel porobek. »Najemninsko kasarno« pa škorcem lahko pripravimo y SL 9. Malo hesenako krmišče sodu, ki ga z dojkami navpično in vodoravno porazdelimo v male prostorčke, kamor se škorci baje radi vsele: Po kratkem času je neki srečnež že lahko razobesil tablico: »vse oddano«! Vendar ne samo duplarjem tudi pticam, ki gnezdijo na tleh, v ^Trnovju, v vejevju nizkih in visokih dreves, našim najboljšim pevkam, moramo po možnosti omogočiti lažje in varnejše gnezditve. V ta namen priporočajo nasade grmičevja, ki se lahko obrezuje in razcepi na goste veje, v kater!h najde ptica kritje. To bodisi v malih skupinah (za to po-rabljiv mali kotiček na vrtu ali kraj travnika) ali v živih mejah. Na večjih posestvih so možni obširnejši nasadi takega grmičevja posebno v kamnolomih. ilovnicah, peščenih jamah, ob jarkih in vodah. Najprikladnejša v te svrhe je mešanica belega trna, gabra, bukve, bezga, kosmulje, grozdičja, ki ga ni treba pri-rezovati, tu in tam pomešan visoko de-belni hrast, jerebika, tisa, duglasija ob straneh nasada pa gosta živa meja šip-ka. To grmovje je treba nekaj let zaporedoma prisekovati, da se ustvarijo gosta vretenca kratkih vejic. Kjer grmovje že obstoja, je podtakniti eno ali drugo navedenih rastlin, pred vsem pa kosmulje in šipek. Na prostranem polju ie taka hosta prijetna sprememba za oko. Tudi na pokopališčih se dajo v navedenem smislu ustvariti gnezdišča in zatočišče за drobne ptice. Prav tako tvori nasad v višini 1—1.5 m obrezanih smrek ali vsakih 3—4 let obrezanih topolov pripravna gnezdišča. Kjer gospodarski interesi dopuščajo, naj se v okolici gnezdišč grabljenje listja za steljo opusti. Stelja omogoča nekaterim pticam gnezdišča; druge opozarja na bližajoče se sovražnike; tudi se skriva pod njo marsikateri mrčes — zaželje-na hrana pticam. V posekih je — če gospodarsko opravičeno — pustiti nagromadeno vejevje in sklade cepanic, porobkov in korenik, v katerih radi gnezdijo stri.ad, tašča, kraljiček, dokler mladiči ne zapuste gnezda. Lastovicam naj se pritrdi pod streho kaka letva za sedalo, a postolkam in kanjam naj se postavi na polju, kjer je mnogo miši 1—1.5 m visok križ za opazovališče. Kaj se da glede naseljevanja ptic s skrbnim in smotrenim ravnanjem v gozdu ali tudi na drugem primernem zemljišču doseči, nam kaže ko-misionelno ugotovljeno dejstvo, da je 1. 1904 odnosno 1906 na posestvu Berlep-scha v Seebachu v 8 m široki, 212 m dolgi po zgorajšnjih navodilih napravljeni ho-sti gnezdilo 85 parčkov, torej je bilo na vsaka 2V2-m — eno gnezdo, a v drugi istovrstni 103 m dolgi hosti na vsak IV2 m eno gnezdo, povsod v umetno ustvarjenih vretencih. Krmljenje ptic v zimskem času Pogosto onemogočajo mehanične zapreke pticam, da bi si našle hrano; n. pr. sneg, led, večkrat snežni /iharji. Pokrit je s snegom in ledom mrčes in druga hrana, da ne morejo ptički do nje. Mnogo in mnogo jih zaradi tega pogine, kar nam je dokazala minila zima. Mnogo so trpe-lt, stalne ptice, nič manj selivke, ki so se prerano vrniie. To je čas, ko moramo pohiteti pticam na pomoč, da si jih ohranimo za pomlad in poletje. Treba je začeti s krmljenjem. Načinov je mnogo. V obširnejšem gozdu izvesimo v vrhu visokih dreves pokrito z jelkinimi vejami mrhovino mačk ali lisic z v notranjost vlitim lojem. Posebno sinice rade Si 10. Nepravilno krmišče obiskujejo tako krmišče, ki zadostuje za 50—100 ha prostornine. V sadovnjakih, v vrtih ali remizah postavimo pa krmilne hišice, ki morajo biti brezpogojno tako napravljene, da sneg in dež ne padeta na hrano, ki se nikakor ne sme pokvariti. Pokvarjena hrana je strup za ptice. Rob mizice, na katero polagamo hrano, mora biti zavarovan pred dežjem in snegom, torej v nivoju stranskih sten ali spodnjega roba nadstreška — hrana pa lahko dosegljiva. Premnogokrat vidimo krmilne hišice, ki ne ustrezajo tej glavni zahtevi: hrana ni zadostno zavarovana pred vremensko uimo. Na sliki 9 vidimo pravilno, ia sliki 10 pa nepravilno napravljeno hišico. Spodnja mizica naj bo obložena le prve dni, da se ptice laže privadijo. Na krmišča pokladamo pticam vse, kar jedo, torej konoplje, ogrščico, mak, zrno sončnic, oves, loj, seklano slanino, mast, bube mravelj. Napravimo pa tudi pogačo; zmes 3 delov teh hranil (vključ. nekaj suhih zribanih žemljinih drob-tin) in 2 delov raztopljenega govejega loja. Vse pomešamo, vlijemo in stisnemo v lončen, znotraj glaziran lonec. Po ohlajenju obrnemo lonec in serviramo pogačo celo ali bolje v koščkih na mizici krmišča. Lahko nudimo to pogačo tudi v posodicah (zvončkih) ali v 2 cm globokih luknjah 3—6 cm debelega, 20 cm dolgega koščka lesa. Hlodič se obesi varno na drevo, luknje položno navzdol. Krmilni zvonček in hlodič vidimo na sliki 11 in 12. Večji krmilni zvonec, ki SI. 11. Krmilni zvonček za sinice funkcionira avtomatično, se uporablja, če se krmi samo s. konopljami. Na preprost način krmimo ptice tudi na prostem. Na vrtu ob gredicah, kjer 100 LET BRZOTISKALNEGA STROJA Vnanja oblika tiska se od Gutenbergovih časov ni toliko spremenila kolikor način tiskanja, ki je. zlasti zadnje stoletje prête' kel izredno nagel razvoj. Ročno delo je skoraj na celi . črti izpodrinil stroj. Posebno važen mejnik v mašinizaciji tiska pomeni Konigov izum brzotiskalnega stroja pred dobrimi sto leti. Poprej so se rabili samo ročni, ploski tiskalni stroji, Friderik Konig (umr1 VI januarja 1833.) pa je uvedel stroj., čigar Distvenp sestavine so valji, s č:mer se je brzina tiskanja izredno povečala. Njegov stroj še zdaj velja za osnovni konstrukcijski princip vseh modernih tiskalnih strojev in se lahko smatra tudi za idejnega predhodnika današnjih orjaških rotacijsk h stroiev, iz katerih črpa vsaj številčno moč vse naše dnevno časo. pisje. snega prosto, položimo nekaj trnja, jelkovih vej in pokladamo pod te v mali posodici koščke kuhanega mesa, travno seme, oves, drobno žito, tudi koščke jabolk, drobna gozdna semena, le kruha ne. Kmalu jih bodo ptice, posebno kosi, drozdi, škorci iztaknili. Na drug preprost način krmimo ptičke, da nabodemo na tenek 2—3 m visok drog plod sončnice in ko je seme pobrano, zalijemo isti z lojem, v katerega potrosimo konoplje, proso. Zavarujemo krmišče pa s slamnato streho in spodaj s trnjem. Nekateri priporočajo tudi surov loj obešen na močni žici, vendar bi moral biti od zgoraj z gosto vejo pokrit. To zmes ptičje hrane in raztopljenega loja v razmerju 2.75 : З.Г polagamo lahko Si. 12. Krmišče za sinice V palici tudi na okensko polico v primerni posodici. Navedene krmiščne naprave namestimo na krajih, kjer se ptice rade drže. Najpripravnejši prostor za hišice je n. pr. ob kakem gosto obraslem zimzelenem drevesu, v katerega vejevje se ptice, če preplašene, lahko poskrijejo. Narava sama pa nudi pticam v pozni jeseni in zimi sadež bezga, jerebike, sipka, gloga, kaline i. dr. DALJE шшт MRAVLJE, KI PREDEJO V Indiji in Avstraliji žive mravlje s čisto nenavadnimi svojstvi. Grade gnezda tako, da listje skupaj spredejo, oziroma sešijejo. Ce taka dva spredena lista natrgamo, lahko opažamo mravlje pri delu. Takoj jih namreč pride četa; postavijo se v vrsti ob reži in se primejo z nogami trdno na robu enega lista, zgrabijo s čeljustmi rob drugega Usta ter ju vlečejo skupaj, pomikajoč se z nogami vedno bolj nazaj. Ko je reža na ta način zožena, pride druga četa mravelj; vsaka nese previdno v čeljustih ličinko; s temi ličinkami mahajo mravlie v reži sem ter tja in jih pritiskajo aa vsaki strani na rob lista Ličinke predejo nit Ki jo vsakikra* na obeh straneh reže prilepijo To delajo mravlje tako da se niti križajo. Na ta način narede polagoma precej trdno, svilasto tkivo, ki režo zamaši m nastalo škodo popolnoma popravi, Ličinke vršijo torej pri tem t«"« rokoč službo sho-vainic. • Rč KAKO PRIDOBIVAMO, UPORABLJAMO IN NADOMEŠČAMO SLADKOR D& JOSIP ROZMAN M arnica, prosim, daj mri sladkorja! Ta ш podobna prošnja se neštetokrat, dan za dnevom _ razlega iz ust otroka in 10 v siromašni bajti ali pa v razkošni palači. Vsakdo si želi življenje, to je želod-ček posladkati, naj si bo mlad ali star, moškega ali ženskegea spola. Seveda pa moramo dati prednost ženskemu svetu, da te precej sladkosnednejši in hrepeni z večjo vnemo do bonbončkih kot moški spol Sicer ie morda resnična ta domneva, ker ie vendar ženska sladka kakor med ш rabi zaradi tega za vzdrževanje svoje sladkovi primerno več sladkorja. Prikupiti se hočem tokrat posebno našim ljubim bralkam ter jim hočem posvetiti razpravo o tem priljubljenem predmetu; podal iim bom v lahko prebavni obliki sliko o hranivu, okoij katerega se osredočuje današnja kuharska umetnost Izogniti se hočem kemičnim obrazcem in 'atinskim izrazom ter hočem podati le najbolj važne kemične m fizikalične pojave, tako da ne bo nikomur težko, si oživiti pravo siiko o postanku sladkorja. Viri sladkorja Do polovice 19. stoletja je bil po vsem svetu sladkorni trst (glej sliko!) edini vir za pridobivanje sladkorja. Ta kulturna rastlina je doma v vročih (tropskih) krajih, ima 4—6 m visoka stebelca fbile) polna sočnega in sladkega soka; ta sok se iztiska, v tovarnah prečisti ter vkuhava v nam znani »beli sladkor« ali po rastlini imenovan »trstni sladkor«. Drugi, in sicer od druge polovice 19. stoletja za Evropo že edini merodajni vir je »sladkorna pesa« ali »sladkorna repa«, (glej sliko!) ki raste ob Sredozemskem morju v divji kvaliteti, a je po naših krajih že udomačena Samorasla ima droben koren a gojena debelega in mesnatega Navadna pesa, ki io sadimo po dravski banovini, ie ali rdeča (porabna za salato) ali pa bela (dobra za krmo); obe vrsti vsebujeta le malo sladkorja. Prava sladkorna pesa ie večinoma rumene barve; çoje jo v velikem obsegu po Bački in Ba- nafcu (n. pr. v Belju), in vsebuje v korenu 13 do 14 odstotkov čistega sladkorja. Nadalje je sladkor v grozdju, sadju (seveda ie ta sladkor drugačen nego oni iz pese!), medu. mleku, avstralski SLADKORNI TRST mani (primerjaj svetopisemsko mano S in končno se pridobiva kot umeten kemičen produkt iz žitnega in krompirjevega škroba. Vrste sladkorja Razlikujemo tedaj: 1. trstni ali pesni sladkor, ki ga pridobivamo iz sladkornega trsta, oziroma iz sladkorne pese; 2. mlečni sladkor, ki je v mleku sesalcev; 3. grozdni in sadnisladkor, ki tvorita sestavni del grozdja ter skorad vsega sadja in meda; 4. sladov sladkor, ki se prideta k škroba. Je še nekai drugih sladkornih vrst, pa niso važne za praktično uporabo. Pride'ovanje sladkorja iz sladkorne pese 2e prei smo poudarili, da se navadni beli sladkor prideluje iz sladkornega trsta oziroma pese. Ker je pridobivanje iz trsta skoraj enako onemu iz pese, hočemo obravnavati samo pridelovanje iz pese, ki je edino merodajmo za našo in ostale evropske države, kakor Nemčijo, Francosko, Belgijo, Ru-siijo. Pridobivanje sladkornega soka Pesa se najprej s posebnimi rezilnimi stroji razseka v tanke rezijaje, ki potem pridejo, pomešani s toplo vodo, v tako zvano »dlifuzijtsko baterijo«, to so valji, v katerih je že jako nasičena sladkorjeva raztopina. Ta raztopina potem sama izvleče siadikor iz pese; samo na ta način se sladkor do najvišje mere izčrpa iz repe in dobi se zelo čista sladkorna raztopina. Čiščenje soka Iz difuzijisike baterije pride soik v kadi, kjer se najprej segreva z gašenim apnom, kateremu se še dovaja ogljikov dioksid. Apno ima to lastnost, da kemično veže celo kopico organskih in anorganskih primesi ter beljakovine v neraztopljive spojine, ki jih potem lahko izločimo iz sladkornega soka. Ogljikov dioksid pa ima to nalogo, da odstrani preostanek apna; eventualni preostanek apna bi namreč sok zelo kvaril. Razen tega ogljikov dioksid sladkorni sok tudi obeli; sok je prvotno rumenkastobel. Nato gre sok v posebne čistitae aparate (filterje), kjer se precedi ter izgubi še ostale nepotrebne primesi. Zgoščevanje soka Precejen sok se potem zgosčuje i fcjparevanjem vode v aparatih, kjer se zračni pritisk z izsesavanjem zraka zek) zniža (vakuum); v teh vakuuln-aparatih voda sladkorjeve raztopine prav lahko izpareva, in prvotno redlki sok se jako zgosti. S posebnimi strogi se ta že zgoščena raztopina še bolj zgosti, in tako nastane' tako zvani »sladkorjev sirup«. Pridobivanje sladkorja Ako spustimo sirap v posode, kjer se more ohladiti, potem se iz tega sirupa izloči že največji del sladkorja, in sicer v obliki kristalov. Poleg sladkornih kristalov pa ostane v posodah še nekaka sirupasta tekočina, sestoječa iz sladkorja in drugih tujih ' primesi. Ta sirupasta tekočina se poltem ponovno predeluje na sladkor, in to se ponavlja tako dolgo, dokler doblaeni si- rup zaradi premale vsebine na sladkorju ni več sposoben za kristalizacijo. Končni sirup je napol trd in temno rjav ter vsebuje sicer še kakih 50 odstotkov sladkorja, razen tega pa še organske soli in vodo ter se zove »melasa«. Me-lasa se sicer da s posebnimi stroji še predelati na sladkor, vendar ta posel že ni več jako rentabilen. čiščenje sladkorja Videli smo, da se s koncentracijo dobi sok, iz katerega se neposredno začne izločevati sladkor v kristalih. Ta kristalni sladkor ima pa še tuje primesi v sebi, je tedaj nečist in se zaradi tega tudi imenuje »sirovi sladkor«; sestavljen je iz narahlo spojenih, trdih kristalov, različne velikosti ter rumenkasto bele barve; kristali imajo še mešan, sladfcogrenak okus. Sirovi sladkor sestoji iz 94% čistega sladkorja. 2% vode in 4% rudninskih primesi. Ker sirovi sladkor ni uporaben za hranivo, se mora prej še čistiti (rafinirati). Da sirovi sladkor prečistimo, ga pe-remo s koncentrirano raztopino čistega sladkorja, ki ima to zanimivo lastnost, da izvleče nečiste primesi iz sirovega sladkorja. Očiščeni sladkor se nato ponovno raztopi; dobljena raztopina se precedi preko koščenega oglja (spodsja), z uikramarinom razbarva ter nato v brezzračnem prostoru prekuha na tako zvano »polnilno tvorino«. Ta polnilna tvarina se potem prenese v primerne modele ter se tam strdi; na ta način dobimo sladko rje ve stožce (glave, klobuke) in plošče; iz plošč izrezujemo »kocke«. Pri izgotaVljanjiu teh oblik rafinira-nega sladkorja nastanejo odipadki, ki jih poznamo pod imenom »sladkorni prah«. Rafiiniran sladkor vsebuje že do 99.9% čistega sladkorja, tako zvane »sakaroze«. Lastnosti pesnega sladkorja Pesni sladkor kristalizuje v prizmah, ki v temi svetlikajo, ako jih razbijemo. V mrzli vodi lahko sladkor raztopimo, in sicer do ene tretfine teže vode. a v vreli vodi do tsoljubne količine. Pri 160° C se sladkor stopi v brezbarvno tekočino, ki se po ohlaipniu strdi v tva-rino. podobno steklu. Ta ptvotno prozorna tvarina postaja polagoma nepro-zorna in kristalasta ter se imenuje »ječmenov sladkor«. Ce segirejenio sladkor nad 160° nastane iz njega rjava snov, imenovana »karamel«; ta pro- ces prav dobro poznajo naše gospodinje. Aiko polijemo sladkor z žvepleno kislino, postane črn, ker poogtji. Pesni sladkor sam od sebe ne kipi, to se pravi, da se neposredno ne pretvarja v alkohol in ogljikov dioksid, temveč dobi to lastnost šele potem, ko pride-nemo njegovi raztopini k va snih glivic, ki razkroje pesni sladkor v grozdnega in sladnega, ki sta potem že sposobna za kipenje. Kakor znano se tega sredstva z uspehom poslužuje vinogradnik, ki kipečemu moštu doda še navadnega sladkorja, da dobi močnejše vino. Uporaba pesnega sladkorja Kakor je vsaki brai'ki dobro znano, je uporaba pesnega sladkorja v kuhinji, pekariji, slaščičarni ne le mnogovrstna, temveč tudi mnogoštevilna. Kakor današnja kuhinja ne more izhajati brez soli, tako tudi ne brez sladkorja. Kdo bi pil nesladko kavo, jedel grenke slaščice, pil prekislo vino in grenak liker, zavžival trpka zdravila, ko si vendar more že z enim koščkom sladkorja užitek osladiti! Posebna vrsta pesnega sladkorja je »kandls sladkor«, ki se prideluje v lepih prozornih kristalih, ki so ali svetlo prozorni ali pa barvasti. Ako odpadke pri pridelovanju, belega sladkorja zmeljemo, dobimo »sladkorno moko«, ki vsebuje še do 1% tujih primesi in zaradi tega ni več uporabna v hranilne svrhe. O melasi smo sliišali, da je to zadnja sirupasta raztopina, ki ni več zmožna kristalizacije; uporablja se pa kot zelo učinkovito krmilo za živino. Kot krmilo pride v pošte v posebno po ornih krajih, kjer se pečajo z gojenjem pese oziroma tam. kjer peso predelujejo. Važnost sladkorne industrije Industrija sladkorja je ve'rkega pomena pred vsem za poljedelstvo, in sicer ne samo zaradi tega. da se na ogromnih površinah sadi in goji sladkorna repa (primerjaj Beljel). ki nudi poljedelstvu uspešen vir dohodkov — temveč tudi zato. ker producirajo sladkorne tovarne za živinorejo velevažna krmila: melaso. pesne odpadke, potem izčrpane pesine režljaje. ki še vedno vsebujejo nekaj sladkorja, ter še mnogo beljakovine. Poljedelstvo dobiva od sladkornih tovarn gnojila, ki jih uporablja za gnojenje pesinih nasadov. Tovarne za sirovi sladkor delajo na • leto samo 2 do 3 mesece, namreč od septembra do januarja; zaradi te okoliščine imenujemo to dobo »sladkorno kampanjo«. Pesa se mora namreč kmalu predelati, ker bi se drugače njen sladkor začel pretvarjati v druge spojine. ki za sladkorno industrijo ne bi bile sposobne. . Mlečni sladkor Mlečni sladkor je sestavni del mleka »živali- sesalcev«; razen sladkorja pa je v mleku še maščoba, befjakovina in v znatni me.ni tudi voda. Aiko pride mleko oziroma njegov sladkor v do-ti-ko z gilivicami (fermenti), potem se pretvori mlečni sladkor v mlečno kislino; na ta način dobimo iz sladkega kislo mileko. Ako pa pridejo do mleka neke posebne vrste bakterije, se pretvori mlečni sladkor v alkohol, talko nastane iz mleka posebna alkoholna pijača, znana po jiužnovzhodtoi Evropi pod imenom »kefir« ali »kurnis«. Grozdni m sad ni sladkor Grozdni in sadni sladlkor sta stalna in istočasna sestavna dela grozdja ter skoraj vsega sadja; na ta način si tolmačimo imeni »grozdni« oziroma »sadni« sladkor. Oba sladkorja sta vsak za sebe samostojni spojini, z različnimi fizikal'ičnimi in kemičnimi lastnostmi. Ce sta oba sladkorja v kakšnem produktu v enakih delih, potem dobita skupno ime »invertni sladkor«; takšen tipičen invertni sladkor je med. Važen in zanimiv je pojav, da začneta grozdni in sadni sladkor pri povoiini toploti zaradi delovanja glivic vreti. to se pravi, da se pretvorita v alkohol in ogljikov dlio krik groze. Takoj nato je bila vsa ladja polna razburjenih klicev, pod nami so pa v divjem begu hiteli preplašeni mornarji na vse strani. prašiča, iz katerega je polagoma uhajalo življenje. Videl je tudi oddaljujočo se obalo. Trd od groze je stal pred njim ladijski mesar z dolgim okrvavljenim nožem v roki, ki bi mu gotovo mnogo ne pomagal, če bi se pograbil s svojim srditim nasprotnikom. Naglo kot strela si je Spitfire izbral svojo pot V elegantnem îoku ie švignilo njegovo črno telo preko krova, z lahkoto se je pognal v zrak in preko ograje v morje. ПАТЛЂ (COPYRIGHT Bï КШЈ FEATURES SÏHX»OATÏ) lENtKAINSVET OBČI DRŽAVLJANSKI ZAKONIK IN ŽENSKE PRAVICE Nekaj podatkov o nekdanjem položaju poroćenih žena in napredek v tem oziru. Moški so imeli zmerom svoje določene državljanske pravice. Celo one delne brezpravnosti aH omejitve pravic, ki so jih ust.varili fevdalni ali suženjski zakoni, so v večini držav že davno pozabljene. Toda potrebno je ugotoviti, da so ženske, ali vsaj poročene ženske, svoje državljanske pravice, kolikor jih imajo, dosegle šele v zadnjih sto letih in da so preostanki njih suženjstva ostali še doslej kot ovire njih pravi-cam. Sredi 19. stoletja, so n. pr. obstojali štirje zakoniki, ki so urejali državljanske odnose žena in njih razmerje do družbe in družabnih odnosov: 1. Code Napoleon za osrednjo in zapadno Evropo, ki ni obvladoval samo francoskih in holandskih kolonij, ampak tudi vso špansko in portugalsko Ameriko; 2. angleško običajno pravo, ki je tvorilo temelje zakonov v Veliki Britaniji, v večini angleških kolonij in Zedinjenih državah Severne Amerike; 3. ruski zakonik in 4. različne vrste vzhodnih zakonov. Vsi ti zakoniki, izvzemši ruskega, ki je bil naprednejši, so smatrali žene kot stalne mladoletnike, ki so pod varilstvom svojih zakonskih, mož. Žene po teh zakonikih ne morejo biti, niti postati lastnice česarkoli, ne. morejo niti skleniti kakršnekoli pogodbe, ne morejo tožiti pred sodiščem, niti ne morejo biti tožene. niti ne morejo nastopati kot stranka pri upravi rodbinskih zadevščin. Premoženje poročenih oseb je bilo teoretično vzeto skupno. V resnici je pa pripadalo zakonskemu možu, kajti on edini ga je mogel upravljati in z njim razpolagati. Edino rhož je bil zakoniti zastopnik rodbine; samo on je imel avtoriteto nad rodbinskimi člani in pripadniki Zakon se je tedaj v resnici ravnal po teoriji nekega znanega Angleža, ki je dejal: »Moja žena in jaz sva eno; in to eno sem jaz.« Dokler je bil njih civilni in državljanski položaj tak, se žene niso mogle udejstvo-vati v nobenih društvih, gospodarskih podjetjih in ustanovah, žena ni mogla podpisati pri nobenem podjetju nikake pogodbe, ni mogla kupiti ali plačati nikakega deleža te ali one vrste, nikake delnice, saj ni imela nikakega premoženja in z njim tudi ni mogla razpolagati Ker ni mogla biti tožena, bi tako podjetje tudi ne moglo sodno nastopiti proti njej. če bi n. pr ne hotela izpolnjevati svojih do podjetja prevzetih obvez Tako je bilo društveno ali gospodarsko udPistvovanje vsaki ženi že v naprej onemogočeno. Velike spremembe v tem oziru so bile pa izvedene v tej zakonodaji v teku zadnjih šestdesetih let. Dasi je Sovjetska unija danes e'Hna država (poleg španske morda), v kateri velja popolna in absolutna zakonita enakopravnost med ženskami in moškimi, so poročene ženske v mnogih državah precej daleč napredovale na poti k tej enakopravnosti. Zakonodaja, s katero se bomo tukaj bavili, ima dvoje glavnih smernic: 1. poročena ženska zavzema določeno družabno stališče, ki ji omogoča sprejemati obveznosti, za katere jo je mogoče napraviti odgovorno; 2. pripuščene so ji določene lastninske pravice. Osvojitev družabnega položaja V veliki večini držav lahko poročene ženske zdaj svobodno sklepajo pogodbe in pri sodišču tožijo ali pa so tožene. To velja praktično za skoraj vse angleško govoreče države, z izjemo nekaterih držav v Ameriki in z nekaterimi omejitvami v Kanadi; in sicer v kanadski zvezni državi Quebec, kjer prevladujejo francoski zakoni in poročene ženske ne smejo izvrševati nikakih zakonskih ukrepov. V skandinavskih državah, v češkoslovaški, v Avstriji, Poljski, Nemčiji in Jugoslaviji uživa poročena ženska prav tako polno ali skoraj polno zakonito enakopravnost. Ali Francija, Holandska, Belgija, Španija do revolucije, in večina španski govorečih ameriških držav so pa primeri za države, kjer je — razen v posebnih izjemnih slučajih — potrebno, da dobi poročena ženska najprej pritrditev svojega moža, preden lahko sklene kako pogodbo. Na Japonskem se zakonite pravice ženske priznajo samo tedaj, če je ženo njen mož zapustil ali pa je iz drugih razlogov on sam izgubil svoje zakonske pravice ali pa jih ne more izvrševati, ali pa če so njeni interesi različni od njegovih. Pridobitev lastninskih pravic Priznanje lastninske pravice poročenih žensk se v različnih državah loči v dvoje smeri: 1. Tendenca ločiti lastnino zakonskega moža in zakonske žene: a) s tem, da je ženi zagotovljena svobodna kontrola in razpolaganje s svojim lastnim zaslužkom; b) s tem, da je dopuščeno, da je lastnina, ozir. premoženje žene oproščeno od nadzorstva po možu, in sicer na temelju medsebojne pogodbe med možem in ženo; c) s tem, da se izvede in vzpostavi ločitev premoženja namestu skupnosti premoženja kot splošno pravilo; 2. Tendenca, dati ženi pravico do nadzorovanja, kakor do razpolaganja s skupnim premoženjem. ĐALJE ЛКО SE NE VES VNETILNA TEMPERATURA BENCINA če sodimo po številnih eksplozijah, ki se venomer dogajajo, je bencin izredno lahko vnetljiva^ tekočina, ki niti bližine ognja ne prenese. Točni poskusi, ki jih ^e r davno napravil Tt Lindemann, pa kažejo popolnoma drugačno sliko. Po njegovem dognanju se vname bencin šele pri temperaturi 875 do 950 stopinj C. I j te temperature je moral z električnim tokom segret žico, napeto v oddaljenosti pol milimetra nad gladino, preden se je bencin vrel. Gorečo cigareto ali tlečo vžigalico bi torej brez nevarnosti vrgel v bencin Pri dotiku s tekočino bi morala ugasniti kakor « vodi, ker temperatura takih ogorkov nikoli ne znaša več ko 800 stopinj C. Vzrok, da se izkušnje nikoli ne ujemajo s temi poskusi, je mešanica bencinove pare in zraka iad tekočino, ki se vnâme pri dokaj nižji temperaturi in posredno užge tudi bencin. BABILON NA "RŠKEM Svetovna vojna je prebivalstvo na Grškem tako premešala kakor v nobeni drugi državi. Še nikoli se ni pri- .lilo v neko državo relativno toliko beguncev kakor na Grško v minu' a desetletju. Ko so zadnjič prešteli vse te pribežnike, s° je pokazalo, da je me 6 milijoni grškega prebivalstva več ko petina ti" ^ev in sicer največ iz Male Azije, Bolgarije, Rusije, Jugoslavije, Carigrada in Trakije. Največji odstotek beguncev je v mestih. V Atenah tvorijo inozemci skoraj tretjino, v Soluna pa domala polovico vsega prebivalstva. Urbahn: >V ŠOLI« (lesorez) V S A H -V PROBLEM 5 V. K a d e r a Prva nagrada šahovskega kluba s-Fiala« v Taboru (.ČSR) Rešitev problema 4 1. Lcl, И2 + 2. vg3, Tfl 3. Lf4+! TXi f4 4. Ld3! in črni sWp je ujet. a b c d é f g n abciefgjl Mat v treh potezah. S TURNIRJA V PASADENI Turnirja v Pasadeni v Kaliforniji so se udeležili razen F. Marshalla najmočnejši igralci Amerike. Edini Evropec, ki je sodeloval, je bil dr. Aljehin, ki si je od 11 dosegljivih točk priboril 8 in pol točke. Pravcati rekord je dosegel v igri s Finkom, ki ga je gladko odpravil že po 14. potezah v naslednji igri angleâkih skakačev: Beli: Fink 1. e2—e4 2. Sgl—f3 3. c2—c3 4. Ddl—a4 5. Sf3Xe5 6. Se5Xc6 7. e4—e5 8. d2—d4 9. Da4Xc6+ 10. Dc6—a6 Črni: Aljehin e7—e5 Sb8—c6 d7—d5 Sg8—f6 Lf8—d6 b7Xc6 Ld6Xe5 Le5—d6 Lc8—d7 0—0 Ali je hotel Amerikanec s svojo redko igrano otvoritvijo morda preizkusiti teoretsko znanje svetovnega prvaka? Ce je imel res ta namen, potem je vsekakor pogreâil: za žrtvovanega kmeta ima namreč črni močno razvojno prednost. 11. Lfl—e2 Tf8—e8 12. Sbl—d2 Ta8—b8 13. a2—a4 ■ * ■ • Da prepreči Sb5. .... Dd8—e7 14. Sd2—fl Ld7—h5! Torej vendar! Beli se je odpovedal nadaljevanju igre, ker se je moral nenadoma odpovedati gyoji kraljici! PRI P0VEDU7E7Q ĆUVAR SREDOZEMSKEGA MORJA Gibraltar, majcena kolonija, čije angleški topovi stražijo zapadm prehod Sredozemskega morja, ima menda izmed vseh dežel in deželic na svetu največ zakonov. Saj je skoraj že prestopek, če se kdo rodi tam. Angleška vlada je izdala najstrožje odredbe, da se prepreči naravni prirastek prebivalstva. Gibraltarska pečina je masiven apnenčev blok, ki se vzdiguje nad 300 m iz morja., Na njem je najmočnejša trdnjava na svetu. Mauri, Francozi, Španci in Angleži so se divje borili za ta koSček zemlje, ki pa je od 1. 1704 angleSki. V vseh čas:h so smatrali pečino za enega Herkulovita stebrov, kjer je zapadna meja sveta Pogumni so bili morjeplovci, ki so se upali čez to mejo, kajti po tedanjem mnenju je zijal tam zadaj ogromen prazen prostor. Znamka s sliko gibraJtarske pečine }a bila izdana L 1931. ANEKDOTE Ibsen in pobegla žen« Nekoč se je Ibsen v Monakovem zelo vznemiril, ko je slišal, da je nekomu nezvesta žena ušla z drugim. — Sicer pa. je menil tjeki prijatelj, kaj pa vaša Nora? Ali ni tudi ona pobegnila? Ibsen se je vzravnal in dejal živahno: — Dia, da, toda sama! Strupeni Shaw Bernard Shaw s svojimi tovariži ni po« sebno ljubezniv. — Vidite damo, ki spi? ga je nekoč t gledališču vprašal prijatelj X. — Dal — To je prijateljica našega dramaturga. — Res? je vzkliknil Bernard Shaw začudeno. Mislil sem zmerom, da spi pri njem samo občinstvo..,