MARIBORSKI c: Cena 1 Din VECERNIK Uf*dnI»tvolnupr«v«i Maribor, Oospoaka «i. tt /Telefon «rednntvn3440, oprav« 3408 —* trni Izhaja nedelje' Inpraznlkov vsefc den eblS.url / Valja atasaCno prajaataa v upravi ni po poM 10 Din, dostavljen na do« 12 Ola /Oglasi po seniku / Oglase — _ aprojoaM tudi oglašal oddolak »Jutra- v Ljubljani t PoUal tokovni rabat M. tl.40Q JUTRA 99 & kongresa Jugoslovanske nacionalne stranke pR0QRAM; JUGOSLOVANSKA NARODNA MISEL IN UREDITEV DRŽAVE. Na kongresu jugoslovanske nacionalne d uanke, y četrtek 20. t. m. v B e o g r a-kin 'G sprejet tudi definitiven stran- Tiin-P[0grani’ katerega je prečital bivši L lster Juiraj Demetrovič. Uvodo-JRKn P0Jasn'k kako je bila ustanovljena skp Predhodnica sedanje Jugoslovanke u-I|lacionaIne stranke, in dejal: JRKD San ^ ustan°vljena z namenom, da or-bre*Zlra. jugoslovanski narod politično da k°Z*ra na P'emena. vere in pokrajine, Po n 1 J^psel vsak državljan, ki izvršuje dolgacekh Prave demokracije svoje in užiVa vse pravice, priznanje nijj in zakonih, sodelovati pri jav- Vaniu sv°Se države. Pri tem sodelo- Dajo S° ^*ani stranke dolžni, da se rav-nijf, p0 ieh osnovnih načelih in delajo za g°vo oživotvorjenje. jo, ži ’ Hrvati in Slovenci tvori-liepi Vee na nepretrganem ozemlju zem-Poreue narodopisne celote po svojem zSodri ’ Jez‘ku, trajnih težnjah, enakosti nikd v*nske usode in doživljajev ter po iug a.r ugasli zavesti o skupnosti enoten sltn 0Vanski narod- Zato je jugoslovan-rod«narodno edinstvo - a“° dejstvo. nesporno in pri-- ««»aivo. Z osvoboditvijo in na pt0sagi načela samoodločbe narodov, s b0v rov-oljno izvršenim zedinjenjem Sr-liivo ,a^ov ^ Slovencev v eno nede- si0v nac>onalno državo, je postala jugo-ten ailska narodna misel za vedno eno-ztlak narodne celine in temelj vsega ci0,]a, ega življenja, izključno vodilna na-a misel celokupnega jugoslovan-Zerif® naroda. S složnimi napori vsega C Jenega nar°da Dretii.ati stapljati ske , lost‘ pridobljene kulturne, ekonom-hHntl soc'aine pridobitve vsakega na-r°dn deia’ kot sPl°Sna in skupna na-di va ^brina, obenem pa se morajo tu-•Se nove pridobitve stalno pojačevati se vse morajo čuvati, v razedinjeni ■tinove i,ir,a' vjP°Polnjevati. bite.IVe^"a skupna jugoslovanska prido-%a ]e nacionalna država Jugoslavija. končno uresničenje jugoslo-ijstjj. ® narodne misli. Jugoslavija je živ-% P°treba za Jugoslovane, njej mo-ra biti kraljevina Jugoslavija tia^ir®na in urejena kot edinstvena osigurati svobodno ■«- o r o o v, Hrvatov in Slo-5raVh„e v in zajamčiti popolna enako- ^slii, na država. Le tako se more za^ živiu ? politično v^e Srbov, in zaj».,.»... kljuj ?st vseli prerazcepljenih delov, iz-n o s j100 vsako nadoblast ali p r e d-rodno en?ga na£i drugim. Državno in na-W«»*tw mora biti zato neizpre-vo zajamčeno z eno državno usta-vso kraljevino. ta Na podlagi tega smatra stranka kot bitne elemente svojega političnega programa: edinstveno državo, monarhijo z narodno dinastijo Karadjordjevieev na čelu, eno narodno predstavništvo za vso državo, neodvisno sodno oblast, zasigu-ranje vseh osebnih pravic državljanov, dekoncentracijo upravne oblasti, po banovinah in široke narodne samouprave. Kralj je vrhovni zaščitnik edinstva naroda in državne celine. Narodno predstavništvo, sestavljeno iz senata in narodne skupščine sklepa zakone z obvezno močjo za vso državo in za vse državljane po predpisih ustave. Sodna oblast izreka pravico na podlagi zakona, neodvisno od vsake druge oblasti in vpliva. Upravna oblast služi državi in državljanom po uredbah ustave in zakonov. Ona ne sme biti birokratska in formalistična in se ne sme posluževati sredstev, ki ne ustrezajo zahtevam morale in pravičnosti. Čuvati in ščititi mora državne interese, strogo izvršujoč zakonske predpise in storiti vse za zaščitp in obrambo države ter splošne dobrobiti naroda. Noben državljan se ne sme čutiti zapostavljenega zaradi plemena ali vere. Organi, ki jim je poverjena upravna oblast, morajo imeti strokovno in moralno kvalifikacijo, kakor tudi zasigurano eksistenco, da morejo popolnoma ustrezati svojim dolžnostim. S svojim pravičnim in poštenim delom morajo čuvati avtoriteto oblasti in uživati zaupanje naroda. Reorganizacija državne administracije se mora poenostaviti, sedanja uprava poceniti. Prilagoditi se mora potrebam in zahtevam naroda v posameznih krajih in mora biti zato dekoncentrirana v banovinah kot upravnih edinicah In decentralizirana v banovinskih in občinskih samoupravnih ustanovah. Stranka stoji na stališču, da morajo biti vsem državljanom v državi enako zajamčene one osnovne pravice in dolžnosti, ki so pogoj pravilnega življenja države kot celote in svobodnega razvoja posameznika. Zato morajo vsi državljani uživati enakost pred zakonom in enako zaščito oblasti, osebno svobodo, zajamčeno z zakonom in popolno pravico pred sodišči; nedotakljivost doma in stanovanja, zajamčeno z zakonom, pravico do privatne svojine, z zakonom zajamčeno svobodno Izražanje misli v besedah in pisavi, zbiranje v zbore in organiziranje društev, razen onih. ki bi imela strankarsko-politični cilj verskega, regionalnega ali plemenskega značaja. j GfimbSs zopet pri Mussoliniju E GA POTREBA SODELOVANJA Z MALO ANTANTO IN AVSTRI- to. — RAZGOVARJAL SE BO SAMO Z MUSSOLINIJEM. ‘felJefc l^EŠTA, 22. julija. V pone strjuj n o odpotoval madžarski mlnl-«ob0 vn^®dsednik Gbmbos za daljšo [Milki na zdravljenje. Ob tej f°Gnl|a ? odzval tudi vabilu Mus- 0 Prišel v Rim. Madžarski « Mus so mnenja, da Je skle-^Paktota M iti se mu je posrečilo S v mir,1*1 velesil doseči zagoto-* hinri v Fvr<>Pl za deset let, po-v ^o, A, vlvendi tudi med Mad-bek.-w8{r,Jo in malo antanto. Na kaj Parmih Iistov’ da b° ,$e8tm"u<15- v Parls In se bo tam-** In« 8 Paidom-Boncourjem In * dr. Benešcm. izjavljajo tukajšnji merodajni krogi, da io ta vest v celoti Izmišljena in da se bo Gom-bos Iz Italije vrnil naravnrsi v Budimpešto. Angleški Zidj e dem nstr rojo proti Nemčiji LONDON, 32. hdlJa. PredvčerajSnjtm so priredili londonski Židje v tukajšnjem Hyde parku velike protijiemške demonstracije. Sodelovalo jp pri demonstracijah okrog 5000 Zidov, Po obhodu je bil tamkaj velik shod, na katerem je bil sklenjen bojkot nemškega blaga, V židovskem delu mesta so bile zaprte vse trgovine. ai NEMČIJA NE POPUSTI IN ODKLA NJA SESTANEK MED HITLERJEM IN DALADIERJEM. — NOVI OBISKI HENDERSONA V EVROPSKIH PRESTOLNICAH. — VELIKI UPI NA SPREJEM RAZOROŽITVENE KONFERENCE. MONAKOVO, 22- julija. O pogajanjih med Hitlerjem in predsednikom ženevske razorožltvene konference Hendersonom v navzočnosti nemškega zunanjega ministra von Neuratha, se govori, da so državniki razpravljali o celotnem problemu razorožitve in o nemškem stališču napram njemu. Proučili so tudi podrobno mož nost končnega sporazuma. Naravno po mnenju nemških merodajnih krogov za sedaj ne more biti govora o kakem eventualnem sestanku med Hitlerjem In Daladierjem, kakor ga je predlagal Henderson o priliki svojega prvega obiska v Berlinu. V tej smeri je potrebna pred vsem obsežna diplomatska akcija. Henderson je sprejel včeraj predstavnike poročevalskega urada »Contl« In jim ob tej priliki raz ložil svoje nadaljnje načrte in namene. Zgodaj popoldne je Henderson nadaljeval svoje potovanje v Pariz, kjer se je danes sestal ponovno s Paulom-Boncourjem In Politlsom. Iz Pariza se bo vrnil naravnost v London. Do konca septembra bo obiskal še ostala evropska glavna mesta, v prvi vrsti Varšavo, Dunaj in Budimpešto. Henderson upa, da bo s temi pogajanji mo gel doseči, da bo konvencija o razorožitvi, kakor se predlaga danes, sprejeta v drugem čitanju v glavnem odboru, ki se bo sestal 16. oktobra. Včeraj dopoldne si je Henderson ogledal Monakovo in takoj po kosilu odpotoval v Pariz. Kaj je hotela Italija s paktom štirih? MEDNARODNO POSOJILO — KIS LO GROZDJE. TOLAŽBA S »PROSTOVOLJNIM« NOTRANJIM INVESTICIJSKIM POSOJILOM. RIM, 22. julija. »Tribuna« demantira vesti nekaterih protifašistovskih listov, da je Italija podpisala pakt štirih velesil z namenom, da bi dobila večje posojilo, nato pa nadaljevala svojo dosedanjo politiko. To trditev smatra »Tribuna« za podlo kleveto in laž ter naglaša, da se te In enake klevete širijo vedno le iz krogov, ki jih je fašizem jioteptal in ki imajo še vedno svoja zatočišča v jazbinah med- narodnih finančnih krogov. Kot dokaz, da Italija ne potrebuje tuje pomoči, navala »Tribuna«, da sta bili v tekočem mesecu razpisani dve emisiji obveznic notranjega posojila za elektri fikacijo železnic, ki sta znašali vsaka po 600 milijonov lir. Podpisovanje teh dveh tranš pa je prekosilo vsa pričakovanja in sta bili podpisani namesto 600 milijonov skoro dve milijardi lir. Qdring udarja s trdo pestjo BERLIN, 22. julija. Na otoku Sylt ie bila včeraj talna konferenca, ki so se ie udeležili pruski ministrski predsednik Gorlng, pruski pravosodni minister Kerrl ter šef tajne državne policije. Ob tej priliki so sklenili celo vrsto novih ukrepov za zaščito borcev nacionalne revolucije. S tem v zvezi se opaža tako pri tajni državni policiji, kakor pri državnih prav-dništvih zvišana aktivnost. Neki komunist, ki je bil radi napada na hitlerjevske napadalne oddelke v četrtek aretiran, je bil že včeraj po pospešenem postopku obsojen. Goring hoče zaščito borcev revolucije zasidrati tako, da ne bo nikdar več mogoč kakršenkoli pokret proti vladi Adolfa Hitlerja. Kakor izgieda, bo uvedena za sabotažo režima nacionalne revolucije smrtna kazen. Grof Chambrunnovifrancosbi poslanik v Rimu PARIZ, 22. julija. Vlada je na svoji vče rajšnji seji sklenila, da v Rim ne bo več poslala na poslanlško mesto politika, temveč poklicnega diplomata. Z ozirom na ta sklep je bil imenovan za novega francoskega poslanika v Rimu grof Chambrun, dosedanji poslanik Francije v Ankari, ki je bil svoj čas tudi poslanik na Dunaju. Avsfriiska vojska sc zbira ob bavarski meji DUNAJ, 22. julija. Vzdolž bavarske meie le bila Izvedena ponovna dlsloka-cija vojske. Semkaj so bili premeščeni vsi oddelki iz spodnje Avstrije In Gradiščanskega. Britske imperijske konference letos ne bo Svetovna gospodarska konferenca še ni pokopana? LONDON, 22. julija. Namera, naj b! bila konferenca britanskega imperija že v letošnji jeseni, 'se je opustila, ker še ni popolnoma izgubljeno upanje, da se bo mogla svetovna gospodarska konferenca v jeseni vendarle še nadaljevali in bi bil z ozirom na to čas za imperijsko konferenco zelo nepri-kladen. MUSSOLINI SPREJEMA OBISKE .4. RIM, 22. julija. Nemški podkancelar von Papen je bil včeraj sprejet od Mussolinija v palači »Venezia«. Ob tej priliki je daroval duceju krasen kip Friderika Velikega. RIM, 22. julija. Semkaj je prispel litovski zunanji minister Zaunius, ki ga je sprejel Mussolini v svečani av-dijenci in priredil njemu na čast velik banket. SOVJETI ENERGIČNO POBIJAJO SABOTAŽO NA ŽELEZNICAH. MOSKVA, 22. julija. Ker se je v zadnjih mesecih sabotaža na ruskih železnicah ze lo povečala ln so se železniške nesreče zaradi slabega materijala pomnožile, je sovjetska vlada odstavila veliko število vodilnih železniških uradnikov, med njimi tudi ravnatelja siblrsko-turkestansko železnice. MOČEN POTRES V TURČIJI. CARIGRAD, 22. julija. Potres je popolnoma razrušil veliko turško naselje Či-vril. Pod razvalinami hiš je našlo smrt 35 oseb- Dnevne vesti Smrt znanega gospodarstvenika g. Josipa Širce. Včeraj je umrl v Žalcu, središču vse naše hmeljske trgovine, v starosti 80. let tamkajšnji ugledni veleposestnik, javni delavec, ravnatelj Savinjske posojilnice, Hmeljarne in žalske elektrarne g. Josip Širca. Pokojnik je bil eden izmed prvih pionirjev našega hmeljarstva, udejstvoval pa se je tudi v žalskem narodnem življenju ter bil polnih 22 let žalski župan- Njegovo uspešno delo je rodilo lepe sadove tudi v vrstah naših gasilcev, katerim je spisal slovenski »Vež-bdvnik«. Za svoje zasluge je prejel več visokih odlikovanj, bil pa je tudi imenovan za častnega občana Žalca in častnega člana mnogih narodnih in karitativnih društev. Pokojnik je bil brat vpokojenega generala in znanega slovenskega operne ga skladatelja g. Friderika Širce-Rista Sa vina. Bodi mu ohranjen časten spomin! Na dvorazredni državni gozdarski šoli v Mariboru je bilo danes zjutraj zaključeno šolsko leto. Po maši, ki je bila ob 7 uri zjutraj so bila učencem razdeljena šolska spričevala. V preteklem šolskem letu je bil na šoli z ozirom na ukinitev obeh letnikov samo še pouk v drugem, letniku dveletne šole. Razred je izdelalo .vseh 13 gojencev, ki so tako vsi dobili pravico za pripustitev k sklepnemu izpitu. Ustmeni, pismeni in terenski sklepni izpiti bodo 27., 28., in 29. tm. Jubilejna prireditev CMD v Ptuju. Nad jubilejno proslavo 25-letnice ptujskih dogodkov, ki jo je priredila podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda skupno z jubilejno prireditvijo ptujskega Sokola, sta prevzela pokroviteljstvo predsednik vlade g. dr. Milan Srškič in minister g. dr. Albert Kramer. Mejaši! Jutri 23. t. m. čez Sv. Urbana in Sv. Križ k Sv. Juriju ob Pesnici, kjer bo priredila Zvezna strelska družina strelsko tekmo, združeno z veselico. Slišali bomo lepe besede in lepo pesem »Jadrana«. Obmejno ljudstvo nas kliče! Mestna organizacija JRKD za 111. okraj Melje poziva svoje člane na izredni sestanek 23. tm. ob 10. uri v gostilni Košir. Prosimo točne udeležbe zaradi priprav za veliki manifestacijski shod, ki bo 15. avgusta v Mariboru. Zvezna strelska družina pri Sv. Juriju ob Pesnici bo priredila v nedeljo 23. tm, veliko nagradno strelsko tekmo, pri kateri so določeni za najboljše strelce krasni dobitki. Tekma se bo pričela ob 9. uri gjutraj. Iz Maribora bo vozil avtobus izpred hotela »Orel« ob 8.30 in ob 12.45. Uprava mariborskega strelskega okrožja naproša vse ostale strelske družine, da 8e tekme polnoštevilno udeleže. Zvezna strelska družina na Pobrežju bo imela jutri svoje strelske vaje na vo jaškem strelišču v Radvanju. Pričetek ob 7. uri zjutraj. Zbirališče vseh strelcev je ob 6.15 pri Renčlju na Pobrežju. Velik shod železniških upokojencev. Zedinjena Zveza železničarjev Jugoslavije je sklicala za jutri 23. t. m. ob 10. mri dopoldne v veliko dvorano Delavske zbornice v Ljubljani javen železničarski shod, na katerem se bodo obravnavala vsa važna upokojenska vprašanja. Jugoslovansko-palestinski komite je imel včeraj v Beogradu sejo upravnega odbora, na kateri so se konstituirali razni odseki. Od Slovencev so se udeležili seje člani odbora gg. inž. Alojz Žumer iz Gornjega grada ter Karel Pahor jn Srečko Franje iz Maribora. Sic transit gloria... 25 vitežkih čelad, okoli 23 sulic, 13 jutrnih zvezd, starinski top, helebarde, oklepi! Vse to se je baje meseca maja 1933 na rubežu v Borlskem gradu v Halozah prodajalo (čujte muzeji!) kot staro železo. Sicer malce zakasnela novica, a ker je na Borlu še bržkone več drugih zanimivosti, ki pojdejo po isti poti, ta notica nemara ni čisto brez pomena. Poslanec nemške manjšine dr. Štefan Kratt vstopil v JNS. Narodni poslanec dr. Stefan Kraft, bivši vodja bivše nemške stranke v Vojvodini je poslal pred začasnemu glavnemu odboru JKKJJ pasmo, v katerem prosi za sprejem v stranko. Glavni odbor JRKD oziroma novo imenovane Jugoslovanske nacionalne stranke je njegovi prošnji u-godil in gr sprejel v stranko. v- Prlprave za veliko lovsko razstavo, ki obeta postati zanimiva in redka atrakcija Mariborskega tedna, so v polnem teku. Člani razstavnega odseka SLD so pridno na delu, da dajo razstavi čimbolj popolno sliko. Čimbolj se bližamo dnevu otvoritve, tembolj se širi delo razstavnih funkcionarjev. Zato se vsi oni lovci, ki so obljubili razstavne trofeje in predmete, najvljudneje, vabijo, da čimpreje vpošljejo ali izroče razstavni material, da ne bo nepotrebnega zavlačevanja. Ker se razstavni katalog mora dati v tisk najkasneje do 27. t. m., bi bilo na mestu, da se do tega dneva tudi vpošljejo razstavni predmeti. Po 27. t. m. vposlane razstavne trofeje se ne bi več mogle vnesti v razstavni katalog, kar vsekakor ne bi bilo v interesu razstave in razstav-Ijalcev. Kakor je že bilo javljeno, se naj izroče razstavni predmeti predsedniku mariborske podružnice SLD g. ravnatelju Pogačniku (Aleksandrova cesta 44) ali načelniku razstavnega odseka g. ravnatelju Stergerju (Ljubljanska kreditna banka). Razen tega bo imel od ponedeljka naprej vsak dan od 15. do 17. ure v razstavnih prostorih v šolskem poslopju v Cankarjevi ulici funkcionar razstavnega odseka službo ter bo tudi tam sprejemal proti reverzu razstavne predmete. Razstavljalei so lahko brez skrbi, ker se jamči za razstavne predmete, ki so tudi zavarovani proti tatvini, požaru in poškodbam. Stvar naših lovcev je sedaj, da omogočijo čim lepši uspeh naše prve velike lovske razstave, ki naj nam nudi čimbolj popolno sliko lovskih razmer na Pohorju, Kozjaku, v Slovenskih goricah, na Dravskem poliu ter v Mislinjski dolini in Mežiški dolini. Eleganten pisemski papir v mapah in blokih: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Slovenska ulica. Vse one dame in gospode, k j bi radi sodelovali pri uprizoritvah Kreftove drame »Celjski grofje« na Rotovžkem trgu, naproša gledališka uprava, da se čimprej javijo pri dnevni gledališki blagajni, ki je (razen praznikov in nedelj) odprta vsak dan od 8. do 13. ure Vaje bodo že ta teden. Sodelujoči bodo honorirani. Koncert v mestnem parku. Jutri 23. ju lija bo prvič koncertirala v mestnem par ku od 11. do 12. ure godba »Lire« pod vodstvom kapelnika g. Alojza Poliča Nastopi z izbranimi skladbami 24 mož, od katerih so nekateri res izšolani godbeniki, kakor hudomušno poroča »Mariborer Zeitung«, ostali pa so večinoma diletan-tje, ki jih je neplačani kapelnik s požrtvovalnim trudo tnizvežbal tako daleč, da je mogoče nastopiti z njimi pred elitnim mariborskim občinstvom. Godbeno društvo »Lira« v Mariboru z okolico je narodno, koncert pa priredi Olepševalno društvo. — Pričakujemo številni obisk. Preprečevanje prahu na cestah je ne dvomno eden najvažnejših problemov, s katerim se morajo baviti vsako poletje vse večje občine. To zlo je posebno hudo v mestih, kjer občine le s težavo vzdržujejo ceste in jih stane Škropljenje prašnih cest vsako leto ogromnega denarja Asfaltirane in kockovane ceste še nekako prenašajo poletje z manjšim prahom. Hujše pa je na navadnih makadamskih cestah, kjer vse drago škropljenje z vodo ne zaleže dosti in jih vroče poletno solnce v najkrajšem času zopet osuši. Zato so razne svetovne tvrdke že poizkušale impregnirati ceste z raznimi mineralnimi olji in kemičnimi proizvodi, vendar doslej še brez večjih, praktičnih in ekonomičnih uspehov. Sedaj je izumilo znano zagreb-škr industrijsko podjetje za tlakovanje in asfaltiranje cest Anton Res posebno bitumensko oljnato mulzijo »Cestol«, s katerim je napravilo uspešen poskus tudi na tukajšnjem Rotovškem trgu. To sredstvo se razprši na dosedanji način škropljenja in zadostuje za impregnirane ceste in odstranitev vsakega prahu baje le dva kratno škropljenje v sezoni. Z novim sredstvom impregnirana cesta stane vsak m’ le 1 Din. V Mariboru bi pred vsem prišla v poštev za impregnlranje s takim primernim sredstvom Kamniška cesta, po kateri je sedaj vsak sprehod spričo velikega avtomobilskega prometa absolutno nemogoč, ker se oblaki prahu sploh ves dan ne poležejo. Ta cesta pa požre samo na stroških za škropljenje v poletni sezoni okrog 20.000 Din. Baje bi stalo im-pregmiranje te ceste mestno občino le nekaj tisočakov več, pri čemer pa bi se trajno odstranil prah in bi se tudi cesti šče samo močno konzerviralo. Kaj zahtevajo stanovanjski najemniki na Sušaku. Organizacija stanovanjskih najemnikov na Sušaku je sprejela na svojem zborovanju resolucijo, v kateri zahteva med drugim tudi naslednje: Ker imajo nekateri hišni posestniki rajši prazna stanovanja in lokale, kakor pa da bi znižali najemnine, predlagajo stanovanjski najemniki, naj bi se davki za stanovanja, ki so prazna že dva meseca, podvojili, za ona, ki so prazna že tretji mesec pa potrojili. Stanovanjskim prostorom naj bi se tudi z zakonom priznal socialni pomen in naj bi se tudi za stanovanja enako kakor za življenjske potrebščine uvedel indeks cen. Važno opozorilo staršem dijakov. Davčni oddelek finančnega ministrstva opozarja vse dijaške roditelje, da si pravočasno preskrbe potrdila o višini davkov, ki jih potrebujejo za odmero šolnine pri vpisu dijakov v šolo. Ta potrdila izdajajo davčne uprave in drugi uradi, ki izpla čiijejo prejemke in pobirajo davke. Osekam, ki plačujejo uslužbenki davek z dav. znamkami, izdajajo potrdila delodajalci, pri katerih so nameščene.’ Vsa potrdila glede šolnine je treba kolkovati s kolkom 20 Din. Pri vpisu več otrok iste osebe v razne šole si je treba preskrbeti za vse ostale otroke prepise teh davčnih potrdil in jih je kolkovati vsakega z 10 Din. Spodaj navedene firme dobivajo v zadnjem času od pisarniškega osebja, delavcev in delavk toliko prošenj za zaposle-nje, da jim ni mogoče odgovarjati na vse, a še manj jim ustreči. Navedene firme naznanjajo, da so se sporazumele z javno Borzo dela, da bodo v bodoče vse delovno osebje zahtevale od Borze dela. Firme prosijo zaradi tega, da se delaiščo-či ne obračajo niti pismeno niti ustmeno nanje, marveč da naslovljajo svoje prošnje za zaposlenje samo na javno Borzo dela. — Ivan Braun, August Ehrlich, Doctor in drug, Hutter in drug, Mariborska tekstilna tvornica d. z o. z., Karl Thoma, Zelenka & Co. Priprave za veliko dobrodelno tombolo Prostovoljnega gasilnega In reševalnega društva v Mariboru dne 6. avgusta 1933 so v polnem razmahu. Že danes se za hvaljujemo dobrodušnim darovalcem, zlasti industriji in trgovcem, za res lepa darila, s katerim bo tombola razpolagala Dobitki so sledeči: I. tombola: Din 3.000 v gotovini; II. tombola: Din 2.000 v gotovini; III. tombola: moško kolo; IV. toni' bola Din 1000 v gotovini; V. tombola: 1 kompletna umivalna garnitura; VI. tombola: 1 bala usnja; VII. tombola: 4 m bukovih drv; VIII. tombola: 8 m svilenega blaga; IX. tombola: posteljni predložek in 1 koža boksa. X. tombola: fotoaparat. Ra zen teh bo še več sto manjših, toda mnO' go vrednih dobitkov. Dobitki bodo v prihodnjih dneh razstavljeni v trgovini tv-Martin Gajšek na Glavnem trgu (ob državnem mostu pod »Veliko kavarno«) Nihče naj ne zaimiudi kupiti srečke ali še boljše več, da si bo zasigural izgled na dobitke. V primeru pa, da bo ta ali oni šel s tombole brez dobitka, naj ga odškoduje zavest,, da je doprinesel mal dair tem, da je kupil karto v prid dobrodelni ustanovi, v kateri vidimo vsak dan delovanje za splošno dobrobit vseh nas. Ta blice se dobe v prodaji pri članih in v Gasilskem domu. Cena 3 Din. Odbor. Grajski kino. Od danes pa do vključno ponedeljka najboljša in najveselejša zvočna opereta »Grofica Marica«. Krasen Film s Hubertom Marischko, Dorotheo Wiekovo, Ernestom Verebesom in Sz5-kejem Szakallom v glavnih vlogah. Sijajna glasba, izborno petje, vesela vsebina spremlja ta film od konca do kraja. Pride najboljši Tauberjev film »Melodija ljubezni«. Kino Union. Od danes petka dalje ekso tični senzacijonelni pustolovni velefilm »Maradu«. Film, ki nam prikazuje vse krasote in grozote skrivnostne džungle in izbruh ocmenika »Maraduja«. Globoka vsebina, krasna glasba. Prt ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če je popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno mik) iztrebljenje črevesja. i Pri Ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josel°' va« voda sigurno in uspešno tudi pri kon-gestijah proti jetrom in danki, ter Prj krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. Danes vrtni koncert v restavraciji Na dopustu in počitnicah čitamo Maya iz Cirilove knjigarne v Mariboru- Avtopnevmatika, ki ne dopušča metanje voza. Včeraj smo imeli na Trgu svobode zanimivo in razburljivo predavanje z novo pnevmatiko »Supercomfort« znam ke MICHELIN. To je povečana pnevmatika z nizkim pritiskom 1.2 atmosfere na prednjih in 1.5. atmosfere na zadnjih kolesih. Ti »nadbaloni« so montirani na serijskih obročih z globoko vdolbino. Z* včerajšnje predavanje, kateremu so Pri' sostvovali mnogi strokovnjaki, so uporabili normalni 6 sedežni Citroen. Voz ie najprej vozil z brzino 50 km v ostren1 cikcaku, nato je hipoma zaobrnil, in sicef za 180 stopinj in je v ovinku prevozil stopnico pločnika, pa ni bilo opaziti mjf najmanjšega metanja voza. Obroči so bi'1 pri tej ogromni zaposlitvi naravnost spre' šani, močno so »radirali«, toda izogiba* nj? voza iz njegove določene smeri ni$° dopustili. Niti potem ne, ko je vozač v tempu 40 km blokiral vsa kolesa z zay°* ro tako, da je pričel avtomobil sumli>v° kolebati naprej. Sigurnost tal novih g«311 je naravnost presenetljiva. Pri temi je treba vpoštevati izredno gladko vožnjo, k®f tak nadbalon takorekoč »požre« vzbok' line ceste, kakor tudi kamne in druge °* vire. S »Supercomfortom« je važna z malimi in srednjimi avtomobili, katerih ti niso tako rafinirano izdelane, kakor Prl velikih in dragih tipah, mnogo prijetnejša' in kar je glavno, tudi bolj varna. O tel« so se lahko vsi prepričali. Predvajanje še drevi, in sicer od 18. do 19. ure na T1* gu svobode. Interesenti za novo pnevmatiko naj se obrnejo na zastopnika tvrdke Michelin v- Mariboru: »Velopromet« Anton Antončič, Slovenska ulica- Vpisovanje v Enoletni trgovski teč« Slov. trgovskega društva se vrši vsak dan od 9. do 10. ure na Trgovski akademiji v Mariboru. Prijavam za vpis priložiti zadnje šolsko izpričevalo.’ P°* trebne informacije daje ravnateljstvo Zavoda, Zrinjskega trg 1. Jutri v pedeljo koncert v lepem se«" čnatem vrtu. Dobro vino po Din 8 pivo iz sodčka vrček po Din 4, meso J: klobase iz zabele, ocvrti piščanci. obilen obisk se priporoča gostili Mras, Studenci, preje Stumpf. Danes, dne 22. julija veselica z nag^ in velikimi presenečenji. V nedeljo cert vojaške godbe v »Veliki kavarni*’ Sleparstva z vložnimi knjižicami množe. Zagrebška policija je aretirala v5y raj odvetnika dr. Branka Oršagiča zar^r sleparskih manipulacij z vložnimi cami. Gnusen zločin je zagrešil preteklo neki moški nad neko služkinjo v niaS^ lenskem predmestju. Po lestvi se je sPIa' zii v njeno podstrešno sobico in jo spe5, posilil. Zlikovec je potem v sobi zasPa in ga je zjutraj na ovadbo služkinje P°' licija aretirala ter oddala sodišču. Samomor. Sinoči je v samomorih1^ namenu izpila zaradi nesrečne ljubic večjo množino lizola 39-letna služkinj Helena Sovičeva v Barvarski ulici. peljana je bila v bolnišnico, kjer ji r niso mogli več rešiti življenja in j® °e' srečnica ponoči umrla. ■ Vremensko poročilo mariborske orološke postaje. Davi ob 7. url Je ka0£ toplomer 17.8 stopinj C; minimalna ter**' peratura je znašala 16.5 stopinj C; metea- Je kazal pri 203 stopinjah 740.7» , duciran na ničlo pa 738.3; relativna vl»‘ e znašala 85; vreme je tiho in jasno-Mariborski živilski trg. Na današnji tj so pripeljali slaninarji 12 voz slanine £ sveže svinjine, kmetje pa 8 voz kro*C,j. a in razne zelenjave ter 5 voz čres®^ i 3erutnine je bilo zelo malo. Cene so o® ■ e v splošnem nespremenjene. Jakob Zadravec šestdesetletnik Kdo bi verjel! Svežost, s katero vodi v družbi razgovore o najrazličnejših! stva ?eh vsakdanjega življenja, sigurnost, ki ^ izraža v njegovih razpravah o najtežji Problemih našega gospodarstva, odročnost in premišljenost, ki jo očitujejo ^rogovi nastopi za pravice obrtništva, pa "sta značilno ravna postava z vedrim Pogledom in zmagonosnim korakom ne Pfiča o šestih križih, ki jih dovršuje naš venki prijatelj dne 22. tm. Rojen kot sin priprostega pekovskega Mojstra v. Središču, si je pridobil najpo-«obnejšo teoretično izobrazbo v mariborski realki, nato pa vstopil v očetovo Pekarno kot vajenec. Leta 1897. je postal fam°stojen in prevzel očetovo pekarno, Katero je sam upravljal do leta 1901, ko Je Po smrti svojega blagega očeta Jurija ■Potal glavno pozornost posvetiti mlade-mu mlinskemu podjetju in si za pekarno iskati najemnika. Točno 30 let je osebji0 vodil mlinsko podjetje, katero je v tej izpopolni! in dvignil do današnjega kvesa in blagostanja. Od leta 1931. ®a-r°veduje v podjetju po slavljenčevih naglih njegov sin g. Juriča. Jasi je prva skrb veljala ustvarjanju *dne pozicije lastnemu obrtnemu podliv’ ve#K*ar mlademu možu bHo po-ifno širje polje za udejstvovanje bogato* talentov. Leta 1697. prevzame tajnl-š/e Posle v središki obrtni zadrugi in ®de slovensko uradovanje, leta 1901 vst°Pi v občinski odbor, ki je ob Šinko-JjTfl ht Zadravčevem sodelovanju prido-!/ sloves najbolj nacionalnega občinske-»°dbora na Spodnjem Štajerskem. Sli-"° se je uveljavil v okrajnem zastopu in j?|ainem šolskem svetu. V letih 1906— ^ 12 ga vidimo skupno s celjskim Ivanom Rockom na deta za ustanovitev za slo-obrtništvo na Štajerskem vrlo Zveze spodnještajerskih obrtnih koje podpredsednik je bil do nje-^.‘ikvidacije. Leta 1910 je ustanovH CM IkjRužnico v Središču, leta 1911 živo so-na ustanovitvi središkega Sokola. Ro slavljenčevi zaslugi je leta 1921 na- Klo središko Obrtno društvo, leta 1922 jjJbia nadaljevalna šola. Leta 1922 je od-l*0 sodeloval pri ustanovitvi Zveze o-rota društev v Celju. ve. nimiva vloga je jubilantu bila po-^flena med pripravami našega revolu-q0|^rnega pokreta med svetovno vojno. • Zadravec je našel zveze s hrvatskimj i. c>ona1isti in skoro ni minil teden, da ne bij §el v Varaždin ali pa ne bi prišli ^?ždinski nacionalisti v Središče, kjer so se vezali stiki med najboljšimi slovenskimi in hrvatskimi Jugoslovani. Kdo bi naštel vse slavljenčeve zasluge pri stanovskem in nacionalnem deta! Saj ga ni bilo važnega pokreta med Slovenci, posebno pa med slovenskim rokodelstvom ,v. zadnjih 30 letih, kjer ne bi videli agilnega Zadravca v vodilni vlogi. To velja tudi še danes. Naj zborujejo obrtniki v Mariboru, Celju ali Ljubljani, če manjkajo Zadravčevi znani strokovnjaški in izčrpni referati o dvkih in taksah, o socialnih bremenih, o pocenitvi kredita, so dozdeva, da je zborovanje nepopolno. Za svoje odlično gospodarsko in nacionalno delovanje je slavljenec ponovno žel pohvale s strani obrtništva, katero mu je podelilo majvišje časti v svojih najpomembnejših korporacijah, pa tudi priznanje s strani oblastev, ki se rada obračajo nanj za mnenje. G. Zadravec je izvoljen za senatorja namestnika, zavzema najvidnejše mesto med svetniki Zbornice za TOI in odborniki mariborskega gospodarskega predstavništva, a tudi v banovinskem svetu je že ponovno uveljavil svoje bogate sposobnosti in neizčrpne izkušnje v prid našega narodnega gospodarstva. Mariborski Okrožni odbor obrtniških združenj je slavljenca povodom svojega jubileja v priznanje izrednih zaslug za obrtniški stan izvolil za svojega prvega častnega člana. Skozi vse slavljenčevo delovanje od njegovih prvih nastopov pred 36 leti do danes se vije kot zlata nit njegov v globokem prepričanju zasidrani ceterum censeo: »Malemu obrtniku se mora pomagati!« Naravno je, Če obrtništvo slavljenčev jubilej šteje za svoj veliki praznik in jubilantu čestita od vseh strani z željo, kateri se pridružujemo tudi mi, da Vsemogočni ohrani odličnega prijatelja v sedanji Sitosti do skrajnih mej Človeškega življenja! N... k. Obletnica mature neznanega letnika Slovenskim mladenkam •.. Te dni je ponavljal obletnico svoje mature tisti letnik mariborskih učiteljiščnic, ki so si prisvojile 'kot svojo himno preroško pesem »Slovenskim mladenkami«. 'Pele so jo seveda na svojem tihem slavju, ki so ga praznovale prav po domače v dvorani Nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Ali jo poznate, namreč omenjeno pesem? Začne se tako: »Slovenske mladenke, le pojte veselo, domačo deželo btudite naprej!«... Tukaj izpuščam več vrstic in nekaj la, la, da mi jih ne bo črtal g. urednik, a konec je pa tako sodoben, da mora biti natisnjen: »In bodo združili otroci slovanski se v rod velikanski — sovražniku v strah!« Ali že ne nastopa ta prerokovani čas? Slovenske mladenke, velika vam zaslu-oojjpi AOgpj AOSpj AOSpj AOSpj DAOSptl ga, da ste budile domačo deželo ne le s petjem, ampak tudi s plodonosnim delom ha vzgojnem polju kot učiteljice in voditeljice svojega naroda! Svobodna je dandanes slovenska beseda, svobodno delo za narod, a takrat, ko ste ve orale ledino ramo ob rami s svojimi tovariši, takrat je bilo drugače, a vendar niste klonile. Rada bi navedla imena mnogozasluž-nih, še vedno mladih, še vedno šegavih učiteljic (samo sedem jih še vsako leto prihaja na svojo obletnico, izmed katerih je še samo ena aktivna; Nemke iz Avstrije se je ne udeležujejo, a izmed naših jih je nekaj poklical Bog na nebeško pokojnino, ena pa zaradi bolezni ni bila navzoča), toda namignilo se mi je, da »brez imen, datuma in drugih številk!« ... Le to naj omenim, da so ponavljale »iksletnico« lani v Ormožu, kjer je bilo nepozabno veselo, drugo leto pa, ako Bog da, se vidimo pri materi županji v Limbušu! Fond za gradnjo azila Proti" tuberkulozne lige v Mariboru Zahvala za nadaljnje darove. Na prošnjo Protituberkulozne lige v Mariboru so se odzvali in darovali fondu za zgradbo azila PTL sledeči dobrotniki: Sokolska župa v Mariboru Din ICO; krajevni odbor Rdečega križa na Fali Din* 20; Slovensko trgovsko društvo v Mariboru Din 100; Avtomobilski klub, sekcija Maribor Din 100; podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru Din 100; Jugoslovansko učiteljsko združenje v Beogradu, okrajno društvo Maribor desni breg Din 100; g. B. Jeglič v Račah Din 50; Narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« v Mariboru Din 50; Delavsko pevsko društvo »Frohsinn« v Mariboru Din 20; Glasbena Matica v Mariboru Din 50; ga. Margere-ta P a c h 1 e r, Hausampachern, Din 50; Stolna Vincencijeva kongregacija v Mariboru Din 25; Mariborska tekstilna tvor nica v Mariboru Din 50. Učiteljsko društvo Maribor mesto Din 50; gosp. Ivan Štok, trgovec na Pobrežju, Din 50; ga. Zlata Brišnik, trgovka v Mariboru, Din 25; Prostovoljno gasilno društvo v Studencih pri Mariboru Din 20; Slovensko lovsko društvo v Mariboru Din 50; davčni uradniki v Mariboru namesto venca na grob pok. nadkontrolorjn Cejanu Din 200; Starešinjsko društvo »Triglav« v Mariboru Din 50; Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu Din 50; Protituberkulozna liga pri Sv. Lovrencu na Pohorju Din 10; Gasilno društvo na Pobrežju Din 25; Fond železničarjev v Mariboru Din 42 ter Pevsko društvo f. k. »Danica« v Mariboru Din 100. Vsem društvom in organizacijam ter zgoraj navedenim dobrotnikom se PTL najprisrčneje zahvaljuje! Želeti bi bilo, da bi Še ostali naprašeni sledili lepemu vzgledu ter s tem pospešili in ojačili gradbeni fond PTL. Prosi se, da se zbirki dinarskega prispevka, ki se vodi in redno vsak mesec kasira pri hišnih lastnikih, pridruži čimveč hišnih najemnikov. Finančni efekt tega nizkega prispevka je odvisen le od množine podpornikov in bi bilo zaradi tega želeti, da se klicu lige odzovejo solidarno prav vsi najemniki in hišni posestniki. Banska naredba o poslovanju gradbenih in kreditnih zadrug. Na podlagi čl. 65., 66., 67. zakona o notranji upravi je izdala banska uprava dravske banovine v Ljubljani sledečo prepoved čl. 1.: Z dnem 18. julija 1933. in do preklica se prepoveduje nadaljnje sprejemanje in nabiranje članov onim gradbenim in kreditnim zadrugam, ki nudijo svojim članom posojila, eventuelno celo brezobrestna posojila, a poslujejo brez kapitalnega kritja, pri čemur je uspešnost tega poslovanja ter izplačevanje posojil odvisno le od porasta in plačila zmožnosti članstva. Nadaljnje sprejemanje in nabiranje članov se ustavi, dokler se oblastveno ponovno ne pregledajo pravila in uredi poslovanje, ker je sedanji način poslovanja škodljiv narodnemu gospodarstvu. Čl. 2.: Kdor bi prekršil to naredbo, se kaznuje na podstavi čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. Naredba je stopila v veljavo z 18. julijem 1933. Dravska direkcija pošte hi telegrafa razglaša: Prometno ministrstvo je izdalo uradni dodatek k telefonskemu imeniku dravske direkcije pošte in telegrafa iz leta 1931. Dodatek vsebuje vse izpre-membe, ki so nastale od izdaje imenika pa do aprila t. 1. Prodajna cena mn je 4 Din. Dobi se pri vseh večjih poštah. Naroča se lahko tudi pri direkciji. Jutri, v nedeljo 23. julija ob 17a45 na igrlSču ISSK Maribora vsakem Ob vsakem vremenu ! Mednarodna tekma v C.F.R. Bucuresti : S.K. Železničar Rakosi: ®bed z neznanim j‘Strašno bi se motil kdor bi mislil, da |^, tu za nekako matematično operacijo Ulj r n* Pr. enačbi z eno, dvema ali treti. P® tudi tisti bi bil v zmo- Doja F 1)4 menil, da bo to prav navaden ^ v. iz krčme, kjer sedi neznan gospod sii^'20 in pije pivo. O ne, zakaj to ni a iz gostilne, ne običajen pojav. rai dejanja: moja preprosta in okus-w°Premljena jedilnica, ki ni posebno \ ' je vse hvale vredno z ozi- ?alo, ki jih je s sunkovito brzino H i. Delialo navzgor. Ko so izstopili, so sta-Dvem hodniku, ki je vodil do od-%k'’ Za katerimi so se širili ogromni *i®di Prostor‘> ^ so bili le slabo razsvetli ie tu,« je vprašal Doljan, titl z.Vedeli boste takoj,« je dejal Nefre-u,0 >n se veselo zasmejal. »Izvolite sa-Vid-t tole odprtino v dvorano, ki jo ge.bred seboj.« fciin .3e Poslušal in stopil v dvorano, ie hotel položiti nogo na tla, je da je nenavadno lakeh. Nenado- (lovtikt p r o Sl ott t V ma je popustil ves pritisk, ki ga je bil vajen vse svoje dotedanje življenje. Nefretitis, ki je stopil za njim, ga je prijel za pas in ga čisto rahlo sunil navzgor ter zaklical: »Dvignite roke, da se ne udarite v glavo ob strop!« Premaknjen po čisto rahlem pritisku se je Doljan kakor najlažje gosje pero dvignil proti stropu, kjer je obstal z nogami navzdol brez vse teže. To ga je tako prestrašilo, da je čisto onemel. Šele polagoma je začudeno vzkliknil: »Kaj ste mi storili?« »Nič hudega in nič nevarnega,« je dejal Nefretitis, »poslal sem vas samo na kratek polet brez letala. Žal samo do stropa. Če bi bil prostor odprt, bi se lahko dvignili tudi več tisoč metrov od tal, biti bi pa morali privezani na vrv. da bi vas potem potegnili nazaj, ker bi sicer obtičali brez pomoči med nebom in zemljo. Prostor je nizek, visok komaj za tri ljudi, zaradi tega vaš tokrat nisem privezal. Poglejte, da vas potegnem zopet na tla, mi je treba priieti prijatelja Soralifisa za nogo. dvigniti ga navzgor. I ■■■■■■■■■■»■»■■■■■■■»■ni da vjame vašo stopalo in — pazite — sedaj ste zopet na tleh.« Nefretitis je svoje besede tako podkrepil tudi z dokazom. Dvignil je Soralifisa, ki je prijel Doljana in ga povlekel navzdol k sebi, Nefretitis pa je potem oba postavil zopet na tla. »Kaj je bilo to?« je vprašal Doljan, ki je bil še vedno ves zmeden. »Pokazati sem vam hotel praktično, kako je mogoče, da vodovje oceana ne zdrobi našega mesta. Tu stojimo v prostoru, v katerem ni zemeljske privlačnosti. Izvolite vzeti svojo uro in jo položiti na iztegnjeno roko.« Doljan je storil kakor mu je Nefretitis velel. Vzel je iz žepa uro, ki mu je bila drav spomin na pokojnega očeta, ter jo držal na iztegnjeni dlani. »Sedaj odtegnite roko!« je ukazal Nefretitis. Doljan se je obotavljal. Bal se je, da bi mu ura padla na tla in se razbila. »No, odtegnite roko!« je ponovil Nefretitis. Doljan je naposled storil kakor mu jo Nefretisis ukazal, odtegnil je naglo roko in ostal začuden pred novim fenomenom'. Ura je obstala v zraku, kakor da bi še vedno ležala na njegovi dlani. »Vidite,« je dejal Nefretitis, »tu lahko položite vsako stvar komor hočete. Prav nič ne rabite obešalnika za obleko ali klobuk, ne rabite polic, stolov, miz in sploh ničesar. Ni to sijajno?« »Vsekakor,« je vzkliknil Doljan, ki je že premagal prvo začudenje In uvidel, da vse skupaj ni nobena čarovnija. .'Vedel je, da je vse to posledica premagane težnosti, ni si pa mogel razložiti, kako je Nefretitis to dosegel, »Čudite se, kaj ne?« je nadafjeval Nefretitis svoje razlaganje. »Pa je stvar vendarle neskončno preprosta. Nad vse* mi oboki ulic, trgov in Wš našega pod-morja se razprostira široka plast posebne snovi, ki ne prepušča magnetnih žarkov privlačnosti osredja naše zemlje-« »Plast, ki uničuje zemeljsko privlačnost?« je ostrmel Doljan. »Da!« je pritrdil Nefretitis. »Poglejte, stvar je neskončno vsakdanja. Kaj je zemeljska privlačnost? Je mar to neka materija? Ne, temveč samo sila. Vsa sfla, ki jo povzročajo nevidna izžarevanja, se pa uniči s tistim trenutkom, ko jo obdate s plastjo snovi, ki te žarke zadržuje in jih ne prepušča. Tako je tudi z zemetjsko pravlačnostjo. Rešitev vprašanja te v teoriji nepopisno lahko, težja pa je praksa. Treba nam je bilo najti najprej snov, ki teh žarkov ne propušča in... našfi smo jo. To je zaenkrat naša skrivnost in njene kemične formule vam prav gotovo ne bom izdal. Upam pa, da bova ostala kljub temu prav dobra prijatelja. Kai ne, gospod doktor?« (Dalje prihodnjič') posolim r.z.z o.p. imntiBOR. nhrodhi dobi Ustanovljena i. 1882. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din . . . . . Rezervni zakladi 8.800000 Din najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. (tpiedn.etSrtc)' BPASUMATTE 1 Locečica £jn..5.-Z. A NDEffLE. Mariborski »VEČERNIK« Jutra DVE BREZHIBNO ohranjeni moderni otroški po stelji naprodaj. Naslov v upra vi »Večernika«. 2867 NA PRODAJ MOTORNO KOLO s prikolico in moško kolo. Betnavska cesta 1. 2674 Stanovanje GOSPODINJA za vsa opravila v prvovrstni hiši vdovca brez otrok se sprejme. Pojasnila, Gosposka ulica 46/b od 8. do pol 10. ure 2666 PISARNIŠKA VEŽBA Večje podjetje sprejme začetnico. Prednost znanje jezikov. Ponudbe pod: »Hočem samostojnost« na upravo. 2678 Kupim TRISOBNO kompletno stanovanje v zelo mirnem kraju z vrtom oddam za Din 750.—. Popovičeva ul. 3/1. 2662 ZLATO. zlatnike in platin kupuje P? najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata, Oroz-nova ulica 8______________§64Z KUPIM kompletno sedanjo oficirsko sabljo. Vprašati pri vra*fjS Pobrežka cesta 20. 266° POHIŠTVO, :vložke. vse tapetniške izdelke m sobne potrebščine dobite najceneje pri Novaku. Vetrinjska1 7, Koroška 8, Glav ni trg 9.________________2660 TRAJNI KODRI 100.— DIN z najboljšim preparatom, takoj valovi brez vode, izdeluje Marica Požar, Gledališka frizerka, Vetrinjska ul. 11. _____________2654___________. OPOZORILO Varujte se moljev, zato prodajajte obnošene obleke, čevlje, godala, knjige, porcelan, starine itd. v Grajski starinarni, Trg svobode 1. Plačuje najbolje._______________ 2572 MARIBORSKI OTOK danes od pol 5. ure naprej mlade prašičke (odojke) na ražnju pečene. 2684 STANOVANJE, petsobno, svetlo, sredi mesta. kopalnica in vse pritikline, takoj oddam. Tavčar, Jur čičeva 3. 266-1 NA PRODAJ: Novozgradba, tri sobe, kuhinja, vrt, Din 42.000; posestvo, 18 oralov, blizu mesta s hišo, pet sob in verando, Din 120.000; gozdno posestvo, 60 oralov s hišo. Din 160.000. Posredovalnica Ra-pid, Gosposka ulica 28. 2675 POCENI MLEKO si preskrbite za zimo, ako ga sedaj naročite. Domače vsaki dan sveže, dostavljamo na dom po Din 2.— liter. Interesenti naj pošljejo svoj na-slov upravi Večernika. 2687 VELIKO MNOŽINO LAT. 3 m dolge, 25 mm debele, po 80 para komad, zelo ugodno na prodaj. Naslov v upravi lista.____________________2683 PRVOVRSTNI TRAVNIK v Radvanju, 4 orale velik, se ugodno proti gotovini proda. Pojasnila direktnim kupcem v trgovini Josip Krempl. Zgor. Radvanje 68. 2685 KOLJE Ea paradižnike, vrtnice in trto,, 5 komadov za 1 Din, prodaja Gnifšek, Razlagova 25. 2683 ■ POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22, nasproti tvrdke V. Weixl.______________ VSE ELEKTRIČNE INSTALACIJE. luči, motorjev. Napeljava stre lovodov. Vse instalacijsko Mago in žarnice z jamstvom. Vse tipe motorjev, lestencev, likalnikov. Jos. Tichy in drug, Maribor, Slovenska ulica 16, Telefon 2756. 519 UČENCA z malo maturo sprejme knjigarna V. Weixi. 267£ DVE SOBI IN KUHINJO oddam. Marksova ulica 10, za Delavsko pekarno. 2673 lokal LOKAL . tik glavnega kolodvora oddam. Vprašati Aleksandrova cesta 48. mizarstvo. DEKLE, pridno in pošteno, ki zna samostojno kuhati in nekaj ši vati se sprejme s 1. avgustom k dvema osebama. Naslov v upravi lista. 500č LEPO STANOVANJE 2 sobi s plinom in elektriko, takoj oddam. »Rapid« Gosposka ulica 28. 2688 Oglašujte! IŠČEM STANOVANJE, 1 sobo s kuhinjo, za. 1. september. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »Čisto stanovanje«. 5005 Moderne kopalne obleke obalne pižame JI3 kopalne plašče l f \ kopalne čevlje »n čepice nudi GOSPODJE se takoj sprejmejo. Aleksandrova cesta 17/1, na dvorišču. 2658 SLIKARSKA IN PLESKAR-SKA DELAVNICA ter za nitro-celulozna ličarska dela, Henrik Caffou, se nahaja na Jugoslovanskem trgu štev. 3.__________________2693 MARTIN SAFRAN, sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor, Slovenska ul 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter lih izvršuje dobro in poceni.__________1664 SPALNE in jedilne sobe, šperane, iz kavkaškega orehovega lesa, politirane ter kuhinje in spalnice iz mehkega lesa, prepleskane, po ugodni ceni prodam. Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48. 2460 OPREMLJENO SOBO oddam. Cvetlična ul. 23, III. Mučič. 264; DRUŽINSKA HIŠA z vrtom in njivico, pripravna za vpokojenca, na prodaj. Vprašati v gostilni Marin, Tezno. 2686 OPREMLJENO SOBICO s prostim vhodom in elektrikp oddani. Trdinova ulica 2, Melje._________________2672 DVA GOSPODA ali dve gospodični sprejmem na hrano in stanovanje. Fran-kopanova ulica 41. 2680 VAŽNO OPOZORILO občinstvu v Mariboru in okolici! Naznanjam, da izdelujem lesene hišice po najmodernejšem sistemu že za ceno od 35.000 Din naprej. Vsak interesent si lahko ogleda hišico Že v naravi pri meni, kjer so na razpolago tudi vsi načrti in proračuni. Izvršujem tudi vsakovrstne nove zidane hiše, kakor tudi vs? tovrstna popravila stavb v te sarski in zidarski stroki točno, dobro, solidno in po naj-nižii ceni. Zglasiti se je pri podjetju Franjo Spes in sin, Tržaška cesta - Linhartova ulica 18., blizu vojaške bol-nišnice, Maribor. 206$ FOURNIER. kaukaški oreh* v veliki izbiri dobite poceni pri Zalogi pohištva. Vetrinjska ul. 22. 2331 RADI OPUSTITVE TRGO-VINE oblastveno dovoljena razprodaja. L. Ornik, Koroška cesta 9. Izrabite to izredno priložnost! 2307 TRICEVNI RADIO NORA prodam za 2000 Din. Avberšek. Državna cesta 24. 2655 POCENI PRODAM malo rabljen luksuzni avto znamke Talbot v zelo dobrem stanju kakor tudi malo rabljeno motorno kdo znamke B. S, A. Naslov pove uprava lista. 2635 HIŠE. POSESTVA. VILE. gostilne, žage, mline, graščine prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. 2663 Tujsko prometna zveza v Mariboru razpisuj Halo veslači I Nov dvosedežni sandolin poceni prodam. Vprašati Gubčeva ulica 12, Studenci. 2655 PROFESOR POUČUJE srednješolce, tudi privatiste, za razne izpite, zlasti v jezikih. Naslov v upravi. 2555 Službo dobi PRAKTIKANTINJA za pisarno se išče. Pogoj lepa pisava. Prednost ima tista, ki obvlada tudi hrvatski jezik. Ponudbe v slovenskem in hrvaškem jeziku na upravo lista pod značko »F.K.L.« Maribor. 2653 za propagando in knjigovodstvo s primerno predizobrazbo z znanjem vsaj enega svetovneg* jezika, in mora biti dovršen knjigovodja-biinn* cist. Prosilci s prakso v tujsko prometni stroki imajo prednost. Prošnje je vložiti do 2. avgd* sta 1933. Nastop službe po možnosti s 1. sep* tembrom 1933. 26?7 ENONADSTROPNA HIŠA lepa z velikim vrtom, 5 minut od glavnega kolodvora, poceni na prodaj. Naslov v upra vi. 2665 DVA LEPA MLADA KONJA, Šarca, dobra za vozarenjc, sta na prodaj po ugodni ceni. Istočasno so na prodaj nekateri vozovi za tovor v dobrem stanju. Za oddati po 15. juliju. Naslov v upravi lista, 2634 na Kalvarlli. Prvovrstne UČITELJA ali učiteljico glasovirja iščem za svojo 13 letno hčerko. Samo dobre moči naj javijo svoj naslov upravi »Večernl-ka« pod štev. »2651«. 2651 VINOTOČ MAKOVEC, Vinski dol, otvorjen. 2670 Dražbeni Dne 20, septembra 1933 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v št. 11 dražba nepremičnin: Centrala: MARIBOR Podružnica: CELJE g v lastainovi palači na oglu Gosposke - Slovenske ulice nasproti poite prej IllZNOSTAjCKSKA HRANILNICA | Sprejema vloflre na knjižice Irt tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju § JMuJtoOlf vantn naložba denarja, ker f»iimSI ia vloge pri tej hranilnici Drovslc« banovina s celim |j sROjim premoženjem in z vao svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vae v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno |j jiiiiiiiiituiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiimiiitiniiiiMiiiiiiiniiiii!iiniiiiiiii[iiiiMiiiii»iiiiMiiiiiiiiiniiiMiiiiiiinnininiiniiiiniiiiiiiniiiiimniiiiiiimniin"iiiiiiiijiiniininimiiiiminijiuimHjj^B- Izdala konzorcij »Jutri« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA .v, Madoni