PošSnina plačana v gotovini« V Liubiianl, dne 5. marca 1924.
&




pits;
sr*
Uhaja vgako srtdo ob 6 zjutra|. — C«n* 38 Din za celo lato. — Za InoMKiitTP 60 Din. — Po»am«tna »tevilka 1 Din. — V inierj.laetn delt' >itki droboa vrstica ali nj« prostor 10 Din.
Spin ia dopisi s« pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacij« in inserati pa Upravniitvu Damotiuba, Ljubljani, Kopitarjeva ulica.
Boj proti korupciji na višku.
Naži poslane« vodijo že dvo leti. neizprosen boj proti Žerjav-Pucljevemu centralizmu in belgrajski korupciji. Boj ao /daj '.tinesli v vse opozicijske stranke — celo v demokratsko stranko, ki je v jedru centralistična. Naši poslanci so tudi končno prepričali Rndicevce, da inm od njihovo odsotnosti iz, Belgrada korist samo centralizem. Ker je podoben nauk dobil Radio tudi v I/ondonu, so so vendar Radičevci odločili, Ju pošljejo nekaj poslancev v Belgrad. V fa namen je član Radičeve stranke žo no* sel gotovo število poslanskih poverilnic v Belgrad. Seveda bo morala vladna večina ie poverilnice še prejo potrditi, kar bo trajalo še nekaj časa.
Ker pa ves boj proti belgrajski korupciji, nasilju ter Žerjav-Pucljevom cantraliz-S niu vodi SLS, je cela država 7, napetostjo i pričakovala sklepa vodstva SLS, ki je imelo i ■« ponedeljek sejo.
Na tej seji je bila po daljši debati sprejela sledeča resolucija.
Vodstvo SLS vzame poročilo strankinega načelnika % odobravanjem na znanje. Vodstvo z obžalovanjem konštatirn, da je Sedanji samosrbski centralistični vladni sistem tako v zunanji kakor notranji politiki flržave pokazal svojo popolno nesposobnost, da je s sramotno izročitvijo Reke Galiji oškodoval življenskfc interese drža-1,6 in ugled iste pred zunanjim »vetom, da aima ne voljo ne smisla za zaščito naših narodnih manjšin v inozemstvu, da je s jvojo notranjo politiko storil vso, kar vzbuja nezadovoljnost in nevoijo ljudstva, da l,ganja in ščiti najgršo korupcijo, da brez bivamo potrebe, samo iz političnih nagi-bov> s parcelacijo Slovenije in Hrvatske razbija staro upravno edinice in stari, uživ-jienl in dobri upravni red, da s kulukom to tudi drugače uvaja reakcijoname, kul-no države nevredne upravno metode, da * krivičnim ln nesocijalnim davčnim si-m°m ubija blagostanje ljudstva in nje-
ga gospodarske vire, usiljevanjem srbščine in cirilice v šoli, uradu in javnem življenju žali naš narodni čut in ponos, zavira naš naravni narodni in kulturni razvoj in občutno otežuje javno upravo itd. itd.
Vse to dokazuje, da iz tega nevzdržnega in nevrednega kaosa vodi samo fun-damontalna reorganizacija države na avto-nomistični bazi, ko se bodo avtonomni slovenski, Iirvatskl in srbski narod sami vladali vsak po svojih prilikah in kulturnih potrebah. Zato vodstvo SLS poziva svojo parlamentarno delegacijo, da započeto, nam proti naši volji vsiljeno borbo brezobzirno in energično nadaljuje, dokler svojega cilja no doseže in da se pri tem poslužuje vseh možnih in dovoljenih sredstev, Sijih Izbiro y, zaupanjem njej prepušča.
Vztrajni in dobro premišljeni boj SLS proti centralizmu se zdi, da dosega svojo prva vapehe. Šo se spominjamo nesrečnega Vidovega dne, kc je bil z glasovi slovenskih samostojnežev in liberalcev sprejet centralizem, ki jo na široko odprl vrata naj-umazanejSf korupciji. Takrat niti ziniti nismo snu 11 proti centralizmu. Ta korupcija, a pomočjo katere se je nadebelo kradel denar iz državne blagajne (mislimo samo na enega izmod muogih: na Lazo ilarkoviča), pa jo postala tako nagnuana, da so je celo kralj čutil dolžnega nastopiti proti njej posebno potem, ko mu jo dr. Korošec razložil, da taka korupcija pomenja konec Jugoslavije.
Ogromno je bilo delo, ki so ga izvršili naši vztrajni in nepopustljivi poslanci: javno mnenje, ki je stalo ostrašeno, nemo pod pritiskom belgrajskega centralizma, razgibati ter vzdigniti zoper belgrajsko vlasto-držee. Edini, ki šo vztrajno drže na centralizem, je dr. Zerjavovo Jutro in samostojneži, ki jim je centralizem prinesel veliko strankarske pa tudi osebno koristi.
Končni uspeh, o katerem ne vemo, ali jo blizu ali daleč, pa je odvisen od vztrajnosti slovenskega ljudstva. Kdor je zadovoljen s centralizmom, bo šel z Jutrom, Domovino in Kmetijskim listom, z dr. Žerjavom in Pucljem, kdor pa hoče končno svobodo slovenskega kmeta ter njegovo popolno samoodločbo, bo vztrajal do kon^B,
Kako bo s Kmetijsko družbo?
Liberalne intrige zaenkrat preprečene.
Našim čitateljem je znano, da je bil občni zbor Kmetijsko dražbe za Slovenijo, ki naj bi se vršil po odredbi vladnega ko« misarja 30. januarja, odgoden za nedoločen cm. Naši poslanci so namreč protestirali proti temu občnemu zboru, ker ni v skladu s pravili. Vlada v Belgradu jo hotela pote® vedeti natanko, kako je v resnici pri Kmetijski družbi, in ljubljanski uradi so morali poročati o raznih podrobnostih. Stvar seje — kakor navadno v naši državi — nekaj časa zavlekla. Ta čas pa so liberalni časopisi porabljali, da bi vplivali na vladni organe sebi v korist. Vpili so, da naši po« slanci lažejo o Kmetijski družbi, izmišljevali so si, kaj da so naši v svojem protestu V3o navajali, zraven pa so po svoji stari navadi sumničili, da se naši radi Kmetijske družbe prodajajo radikalom. Tudi njih poslanca, samostojni Pucelj in demokratski Reisner, sta obletovala radikalne ministre, da bi preprečila zmago pravice. Toda zaenkrat se jim je načrt ponesrečil. Vse iz-mišljotine in vse ponižne prošnje, da bi jim vlada pomagala še nadalje uničevati to kmetsko ustanovo, so bilo zaman. Tako očividno je bilo, da je naše stališče pravilno, da se je moral končno udati tudi radikalni minister. Občni zbor se vrši soda) po 31. marcu, in sicer z novimi delegati.
Stara Ijultezeit ne zarjavi.
Večkrat smo v tem listu pokazali, da hočejo napraviti nasprotniki iz Kmetijske družbe svobodomiselno trdnjavo. Namesto, da bi služila kmetskim koristim, naj bi bila zatočišče raznih naprednjakov. To se jo tudi v tem boju zopet jasno pokazalo. Komaj se je zvedelo, da minister ni nasedel liberalnim intrigam, že general vseh svo-bodomiselcev Žerjav poziva na odpor vseh naprednjakov. V svojem listu »Jutro« piše, da jo naše delo za Kmetijsko družbo lopovščina (sodi namreč druge po sebi in mi navajamo samo olikani Jutrov izraz) ia da se se bo združilo proti nam vso napredno seljaštvo. S tem jo povedal, da bodo na« peli svobodomiselei vso sile, da 5o nadalje
i*
vladajo v Kmetijski družbi, ln da bodo pravili nerazsodnim samostojnežein, da je to — v kmetsko korist Za naprednjaStvo se bodo gnali razni advokatje, uradniki, mesarji in drugi dobroznani »kmetski prijatelji«, pa bodo rekli, da se gre — za selja-štvo. Tako bo spet zlimana napredna fronta. Vsi stari in novi liberalci, dcmokratjo in samostojneži, bodo složno proti ljudskim koristim kakor ie vselej. Mi pa bomo Imeli en dokaz več, kako resničen jo stavek: Gliha vkup štriha. Morda se ob tej priliki odpro oči tudi kakemu samostojnemu, da bo videl, kako je samostojen in napreden — pod Zerjavovo komando.
Ali bo Se lažinaprednjaštvo vladalo v dražbi?
Ali bomo mi to združevanje nasprotnih sil, ta boj proti kmetskim koristim gledali brezbrižno? Radi lažinaprednjaštva, ki se jo polastilo moči pri Kmetijski družbi, je res mnogo naših mož izgubilo vesolje sodelovati pri Kmetijski družbi. Zgubili so zaupanje do tistih, ki so družbo vlačili v politčne boje, kmetu pa niso nudili ničesar. Toda sedaj naj ve vsak naš somišljenik, da gre za to, da znova dvignemo Kmetijsko družbo, da postane res kmetska in kmetu v korist. Kdor jo naš, ve, kaj ima storiti. Kdor hoče knietn dobro, so ne bo odtegnil boju.
Zganimo se!
Naš narod je raztrgan na tri dele. To, kar imenujemo danes Slovenijo, je neznaten del onega, kar bi moralo biti naše, je telo brez srca in pljuč. Prazibclka naša, Koroška, nam je izgubljena in solnčna Goriška. Najboljše naše ljudstvo biva izven skupnega domovja in trpi nasilje in neznosno sramečenjo.
Kdor ni nikdar živel v krajih, kjer bivata dve narodnosti, močna ena, bogata in brezvestna, skromna druga, pravična in siromašna, ta si ne more ikjnisliti strahot, ki jih slabejša narodnost trpi od močnejše.
Večina našega ljudstva je globoko narodno in nravna. In radi teh vrlin, ki jih je položil sam Bog v človeško srce in ki so ponos in dika vsakega posameznika, morajo Korošci in Goričani piti pelin, piti dan za dnem in — molčati. Saj beremo v časopisih, kakšno je njih življenje: Šole, ki so bile, zapirajo, novih ne dovolijo, društva razganjajo, mladino pa zapeljujejo k narodnemu izdajstvu z igrami in s knjigo. Na drugi strani pa vabijo naše ljudi v svoje vrste z denarjem in raznimi koncesijami, in skušajo pridobiti na svojo stran vse, od kmeta do učitelja, od odrastlih do otrok.
Samo nekaj jih je, ki ne trpijo in ne marajo trpeti. To to izdajice, ki prodajo svojo narodnost in avoj glas ob prvi kritični priliki, ki se znajo prilizniti ln prilagoditi vsakemu gospodarju, ki sprejemajo sa svoja izdajstva judeževe groše in ki s ciničnim nasmeškom sejejo sovraštvo ln razdor med krvnimi brati. To je izvržek naroda, ki ga nasprotnik plačuje in izkorišča, a ga celo on — zaničuje.
Toda s ponosom smemo reči, da med Slovenci ni dosti takih efijaltov. Naše ljudstvo onstran mej jo trdno in pošteno in ne-21
mo prenaša krivice, stiska bol vase ln Jo prikriva. Presiromašno pa je, da bi se moglo Izdatno braniti, kajti za to je treba denarja, veliko, mnogo denarja. Kar zruši sovražnik, je treba zopet poklicati v življenje nazaj.
Slovenci 1 Oni onstran meja se zanašajo na nas. Kdorkoli od znancev pride tja, vsakega obkolijo in nemogoče je popisati pogledov, vprašujočih in polnih upa in bojazni, ki tipaje begajo po ustnih prišleca in prodirajo do dna srca. Kdor nI živel na narodni meji, ta ne ve, kaj je duševna beda.
Pri nas imamo dvoje društev, ki delujeta za naše prodane in ogoljufane brate —■ Slovensko Stražo in Jugoslovensko Matico. Prva nam je dobro znana, saj ima marsikatero naše prosvetno društvo tudi odsek Straže. Bolj tuja nam je bila doslej Jugo-slovenska Matica. Toda treba je, da obrnemo pozornost odslej tudi na to društvo. Zakaj močna in razpredena po celi Jugosla-viji, je poklicana v prvi vrsti ona, v kateri so včlanjeni Slovenci brez razlike strank, da se zavzame za našo brate in jim pomaga. In to svojo nalogo že tudi vrši ln velikanska je podpora, ki jo nudi Korošcem in Primorcem. V svrho organiziranja narodno obrambnega dela v krščanskih društvih je bila poklicana v Jugoslovensko Matico gospa doktorica Ange'a Piskemik, ki jo vsi poznamo kot nošo vrlo somišljenico in ki nam je poleg naših odbornikov v Jugoslovenski Matici (Finžgar, Ehrlich, Velikonja, Kopač in mesto krškega škofa dr. Srebrniča dr. Brecelj) gotovo jamstva dovolj, da bo postopala Jugoslovenska Matica slej ko prej strogo nestrankarsko. Zato je treba, da stopimo z njo čimprej V stik.
Krščanska društva, podpirajte Matico od svoje strani in ji pridobivajte članov. Nič lepšega si ne morem misliti, kakor daleč na okrog razširjeno organizacijo, ki je vsem političnim strankam v Sloveniji skupna in katere cilj je delo za naše zasužnjene brate v zasedenem ozemlju. Jugoslovanska Matica jo razposlala okrožnice za narodni davek. Preberite jih in pristopite nemudoma k njeni j>odružnici, da doprinesete na ta način oni davek, ki ga kot človek in Slovenec plačati morate.
Gremo na delo i mi. Pokažimo, da ljubimo slovenski narod, katerega hčerke ln sinovi smo. Nihče več naj nam no predba-civa, da sicer izborno znamo skrbeti zase, za bedne brate pa da nimamo ne ljubezni, ne časa, ne denarja.
ZOPER SLABOKRVNOST, BLEDICO, SLABO PREBAVO (n OSLABELOST vsake vrste priporočajo zdravniki najbolj aromatično ŽELEZNATO TINKTURO, ki jo izdeluje lekarna na VrhnikL Ista ne kvari rob in |e izvrstnega okusa, zato |o vfi-vajo z najboljšim uspehom odrostli ln otroci. Pol-litrska steklenica stane 20 Din (80 kron). Razpošilja se zaradi izkoriščanja poštnioa najmanj 3 steklenice. — Pišite na lekamo pri .ANGELU VA-RIHU« na VRHNIKI I_689
Priporočamo vsem rodbinam Kollnsko ciko-rijo, izvrsten pridatek za kavo.
Pffafff šivalni stroji
•o Baibolt priporofttlvi. - Cene solidne. Plačljivo na obrohe.
mre. voh:
LJUBLJANA A NOVCMESTO,
f^	W ®
PD-SUETU
m_^_m
8SSR (Rusija). Kakor znano obstoji današnja Rusija iz zvezo (federacija) 32 sovjetskih republik, ki priznavajo Moskvo kot svoje akupno državno in nacionalno središče, v svoji notranji upravi pa so popolnoma avtonomne. V zadnjem času se jo
i>ridruiila tej zvezi nova republika, ki so
e s privoljenjem Moskve osnovala v Po-volžju, kjer živi še izza carice Katarine II. jako veliko nemških naseljencev. Nova republika z glavnim mestom Pokrovsk obsega 14 okrajev. Nemški, ruski in ukrajinski Jezik uživajo popolno enakopravnost. — Uradno sovjetsko glasilo »Izvestja« Poročila) javljajo, da se Rusija ni nikoli odrekla in da se tudi nikoli ne odreče Besa-rabiji, bivši* carski guberniji. Besarabija ae je po boljševiškem prevratu v jeseni 1917 proglasila za neodvisno državo. Njeu parlament pa je 1. 1919 pod romunskim vplivom proglasil zedinjenje Besarabije z Romunijo. Čeprav so vse to antantne države priznalo, zadeva vendar še ni končno-veljavno rešena, kakor priča gornja uradna moskovska izjava. Iz vsega tega pa je tudi jasno, da še ni upati na kakšen sporazum med Rusijo in Romunijo, ki ne kaže prav nobene volje, da bi se odrekla tej plodoviti, narodnostno mešani pokrajini. — Zvezna vlada avstrijska republike je 25. pr. m. pravno priznala sovjetsko vlado. — Tudi naša belgrajska vlada je naročila svojemu berlinskemu poslaniku, t£r. Balugdžiču, da pripravi vse potrebno za vzpostavitev diplomatičnih zvez z sovjetsko Rusijo.
Anglija. V zbornici je bil 1. t. m. sprejet predlog, ki daje vsem ženskam od 21. leta dalje volivno pravico v samoupravna zastopstva. Doslej so smele voliti le ženske nad 30 let stare. Ženske, bodo odslej tvorile na Angleškem znatno močnejši del volivcev (12,400.000 prod 10,500.000). Za gornji predlog, ki znatno razširja žensko volivno pravico so glasovali člani delavske stranke in konservativci; proti pa so glasovali liberalci.
Italija. Za državnozborske volitve, ki se vrše 6. aprila t. L je bilo vloženih skupno 138 kandidatskih list s 1354 kandidati. Poslanskih mest je 535. — Za različna javna dela v Zadru (nekdaj glavno mesto Dalmacije) Je nakazala ital. vlada 2 milijona lir. — Od 14.—23. pr. m. se je vršila v Rimu mednarodna konferenca za pomorsko razorožitev. Na njej so bile zastopane skoro vse države sveta, posebno mnogoštevilno Je bilo zastopano Društvo narodov. Izmed slovan. držav sta bili zastopani edino Rusija ln Češkoslovaška. (Jugoslavijo je na morju razorožila že Italija.) Uspehov ta konferenca nI prinesla bogvekaj. .
Belgija. Mednarodni pomen se pripisuje odstopu Theunisove vlade, ki j« f7-pr. m. odložila svoje posle, ker je zbornic« s 97 glasovi proti 79 odklonila trgovinsko pogodbo med Belgijo in Francijo. Odsto-pivša vlada je bila sestavljena iz članov katoliške ln liberalne stranke, v opoziciji
(IJaJjo slej na naslednji strani spodaj )
,1 Naš največji sovražnik. V naši <ir-čavi so popije letno vina za 1632 milijonov iinarjov, piva za 1248 milijonov Din, žganja za 1320 milijonov Din. Torej v skupni - rednosti 4200 milijonov dinarjev ali 16 milijard 800 milijonov kron. Največ se spije v Sloveniji, kjer pride na enega prebivalca ;jO \ vinn, dočim prido v celi državi na glavo samo 17 iitrov. K stroškom 16 milijard so prištejejo tudi radi pijanosti zamujeni Iclavni dnevi, ki znašajo nad 51 milijonov <n oškodujejo pivce za 1278 milijonov Din. Stroški za bolezni, pravde, norišnice in jo-ki pridejo za alkoholom, niso všteti. Poki;; tega neizračunljiva duševna ško<la: ljudje, ki pijejo, so vedno suženjskega duha, 2« skupno delo nezmožni in brez smisla. f;o bomo Slovenci ostali pri teh številkah, nam tudi avtonomija ne bo dosti pomagala, uikaj pijančevanje in /apravljivost tudi največjega bogatina vodita v propad.
d Največji gospodje v državi so brez dvoma upravni svetniki Trboveljske družic. Na predlog naših poslancev jo Narod-,ia skupščina sklenila, da se morajo plačo rudarjem povišati. Toda gospodjo pri Tr-hoveljskl i/ toga sklepa norce brijejo. Na ponovno pritožbo naših poslancev jo minister Rivkič sam prignal, da eo Trboveljska ilružbii norčuje. Obljubil jo, da bo stopil gospodom malo bolj na prste. Seveda stvar je ta: stari Pašič — mladi Pa.šic — 1'raprot-lik — Trboveljska, to jc trdno zvarjena veriga. Minister Srskič naj so pa na glavo postavi.	.
d Ali sto ae že vpisali v Mohorjevo družim? Opozarjamo vas, da to prav gotovo storite. Dobra knjiga v hiši veliko hudega 7a-brani. Kjer se veliko bovo, se malo popiva. Prihranek je mnogo večji kot 20 Din, kar snaša udnina za Mohorjevo družbo.
d J/, VVesifuLskega sta prišla dva zastopnika ondotoih Slovencev, da posredujeta pri oblasti 'n raznih podjetjih za rudarje, ki se bodo vrnili v domovino.
d Novi zvonovi. Zupna cerkev v Polomu pri Kočevju jo dobila 3 nove bronasto zvonove (a e es) i/, Maribora. — Po družna cerkev sv. Miklavža na Zepreci pa M jeklene zvonove.
d Opozorilo. Brazilska vlada namera-znatno podpirati naseljevanje tujih delavcev. Opozarjamo, da je delo v brazilskih savinih plantažah, kjer vsi izseljenci delajo tako naporno in slabo plačano, da ftvropejci dosledno omagajo.
d Odločen boj proti alkoholu bojujejo «uerišlce Zjedinjene države. Ustvarili bodo posebno brodovje, ki bo na morju pre-ialo samo na tihotapce, ki uvažajo alkohol v drŽavo.
d Za župana t Novem mestu je izvoljen advokat dr. Režek.
P«[.so bili socialisti, ki jih vodi znani vodl-2. ivtternacionale, Vandervelde, dobri prijatelj sedanjega angl, ministrskega predalnika Macdonakln,
d Svarimo. Liberalni brozverski učitelji vsiljujejo otrokom neki svoj otroški časopis »Zvonček<r. Starši, proč z vsakim papirjem, ki je v zvezi z liberalnim učiteljem. Zakaj nikdar niso vaši otroci vami, kdaj se jim bo podajal strup namesto tečne hrane. S pomočjo zaenkrat šo nedolžnega Zvončka hočejo svobodomiselci pripraviti ljudi na drugo svojo časopise in na svoje svobodomiselne organizacije.
d Zopet ena banka. >Fruškogorska bankas v Novem Sadu jo v likvidaciji.
d Za paškodovaaco po povodnji. Poročali smo svoj čas, kako so naši poslanci prisisili vlado, da je pristala aa nujen predlog polslanca Sušnika, naj se takoj iz-i voli odbor za sestavo zakona o podpori ' po povodnji oškodovanim v Sloveniji. Od-j bor jo bil izvoljen, toda vlada ni hotela 1 sklicati seje. Sedaj so naši poslanci odločno protestirali proti temu zavlačevanju. Nato je predsednik res sklical sejo, toda centralističnih poslancev ni bilo blizu, ker so baje mislili, da je seja prihodnji dan. Naši poslanci so poslali pismen protest na predsednika narodno skupščine, obenem so pa predlagali, da vsak poslanec da iz svojega po 100 Din za oškodovane, s čemer >so se načelniki posameznih klubov strinjali.
d 12 dni spala. V Belgradu je učenka 3. gimnazijskega razreda Angelina Vorka-pie dne 12. februarja brez znakov lcako bolezni in se ni prebudila celih 12 dni. Ves ta čas so jo pod zdravniškim nadzorstvom umetno hranili z mlekom.
d Veliki sneženi zameti so prejšnji tort en po Hrvatskem in Srbiji ustavili mnogo vlakov.
d Smrtno so io ponesrečil v torek, dno 26. febr. popoldne 16 letni sket, hlapec pri g. Alojziju Kristanu, p. d. Sečaku v Slatini hišn. štev. 17 župnije Ponikva ob j. ž. Peljal je sedeč na saneh drva iz gozda. Ko so sani zadonejo ob zmrzlo krtino, se ob sunku prevrne spredaj pod sani, ki so mu pre-trle prsni koš. Oez dobri dve uri jo umrl.
d Obstrelil se je. Iz Suhorja se nam poroča: V nedeljo, 24. februarja so jo ob-strelil s samokresom 17 letni mladenič Fr. Stepan, posestnikov sin v Bušinji vasi 1. Krogla mu je šla pod levo rebro ter mu napravila nevarno rano. Drugi dan so ga odpeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kan-dijo. Ne ve so gotovo, ali se jo mladenič po nesrečil, ker jo orožje večkrat s seboj nosil, ali se je sam nalašč iz hude jeze, ker mu je oče isti večer branil iti na plesni venček. Vsekako pa tiči v tem tudi slaba vzgoja, ker mladenič so je zadnja tri leta učil kot čevljarski vajenec pri nekem svobodomiselnem mojstru, ki jo učil svoje učence, da ni Boga, da ni večnosti, da človek izhaja iz opice itd.! Torej starši, pazite dobro, kam pošljeta svojo sinovo učit rokodelstva.
d Utonil. Dne 13. m. m. je utonil v Dolincah pri Gradacu nad mlinom kmet Janez Pavlisič s Crešnjevca št. 18. Pokojni je hotel najbrž odrezati pri potoku ne-
kaj vrbovih vej in je pri tem zdrknil v, vodo. Star je bil 61 let. Bil je veren in delaven mož. Naj počiva v miru!
d Glavo je vtaknil med dva vagonska odbijača vpokojeni redar Adam Munik v Osjeku. Glavo mu jo popolnoma razdrobilo. V smrt ga je pa pognala beda?
d A. M. Naslova žal nimamo, ker smo dotično sporočilo povzeli po Christlicho Volkszeitung, ki izhaja v Osijeku.
d 13 Slovencev ponesrečilo v ameriškem rudniku. Clevelandsko Glasilo K. S. K. Jednotes z dne 13. februarja poroča o veliki rudniški nesreči, ki je zahtevala tudi 13 slovenskih žrtev in voč Hrvatov. Miliord-ski rudnik v Cro"byju, Minn., je 5 februarja popoldne nenadoma zalila voda, ker se jo v bližnjem močvirnem jezeru udrlo dno. Tacaš je delalo v rovu 48 rudarjev. 7 od teh jo stalo blizu lestve ob izhodu in ti so so pravočasno rešili. Vsi drugi so utonili. Med ponesrečenci so bili tudi Slovenci in Hrvati in sicer: Frank Zaje, Anton Slak, John Minarič (Mlinarič ali Majnarič), Mihael Bi-žal, John Jaklič, Peter Magdič, George Hočevar, Martin Valenčič, Mike Thomas (To-mec), John Mavric, Joe Hrovatin in John Hlačar. Med rešenimi sta bila dva Slovenca: Frank Hrovatin ml. (njegov oče je utonil) in Mike Zakotnik.
d Poročil se je v Predosljah 27. februarja Janko Svetelj, gostilničar v Zgor, Brniku pri Cerkljah z Marijo Štular, hčerko lesnega trgovca in posestnika Štularja iz Srakovlj pri Predosljah. Obilo sreče in blagoslova božjega! PISMO IZ AMRRIKH. I/, Leadville, država Colorado nam pišo naš rojak Rew. John Miklavčič, da jo že sezidana nova cerkev sv. Jožefa v ondotni slovenski naselbini. 19. marca lani jo prejšnja le-senn cerkev ponoči ob 1. zgorela z žvpni-ščem vred. Stalo jc mnogo truda iu denarja, da so jo na novo vse postavilo. Cerkev je zidana iz belorumene opeke v romanskem slogu in je krasna, lepša kot vse drugo cerkve v mostu. Ima že lepo obhajilno mizo in 2 novi spovedniei. Oltar je za silo. Prav kmalu bo fara kupila nove klopi in tri nove oltarje. Do 1. junija bo že vse potrebno v cerkvi, ko bodo prišli škof iz Donverja bir-mat in oltarje blagoslovit. Tukajšnji rojaki (100 družin) so revni, ker delajo za majhen zaslužek 3—4 dolarje na dan. Obleka in živila so v teh gorah silno draga. Vendar so zložili do 1. januarja za novo cerkev 19.200 dolarjev, kar je zelo veliko, za oltarje so pa šo posebej dali 1300 dolarjev.
Mi živimo zelo visoko v gorah, po ameriški meri 10.200 čevljev nad morjem in dasiravno tako visoko, je podnebje precej milo; ni no hude zime, ne mraza, poleti pa no vročine. Mesto je veliko kot Ljubljana brez predmestij in jo ob dobrih časih štelo 42.000 ljudi, a danes jih je Ie še 4000. Več kot tisoč hiš je praznih ali zabitih. Najlepši del mesta je ulica z imenom Harrison. In kdor gre na Harrison, pravi, da gre v mo-slo. so lepo stavbe in različne trgovino, Na koncu ulico stoji jako krasno sezidano poštno poslopje, ki je najvišja pošta na celem svetu.
Kakor se druga večja ameriška mesta delijo na vzhodni in zapadni del, prav ta* ko Leadville. Na zapadnem delu od glavne ulice živimo Slovenci, v mestu zgoraj in na
r
vzhodni strani pa Angleži in Švedi. Katoličanov nas je 3000, ki smo razdeljeni na dve katoliški župniji: Marijinega Oznauenja (angleška župnija), ki ima 2000 duš, in naša bv. Jožefa, ki šteje 1000 duš. K naši župniji ne spadajo samo Slovenci, ampak tudi Bošnjaki, Hrvati in Dalmatinci. Angleška katoliška cerkev je najvišja cerkev na svetu.
Imamo tudi razna podporna društva kot: sv. Jožefa, sv. Jurja in Matere božje
—	Marije Zrinjske. Nadalje so še društva: Planinski bratje in sestre, Zarja svobode. Ta društva dobro poslujejo in imajo precej denarja v blagajni, ker bolezni ni dosti v tem mesti:.
' Okolica Loadville je krasna. Obdajajo nas gore z večnim ledom pokrite in na vso strani nepregledni gozdi borovcev in smrek, V bližini je vse polno jezer večjih in manjših. Ob bregovih teh je jako bujno rastlinstvo, tu ti rastejo javorji in druga gozdna drevesa, vse vrste grmovje in gorske rože, katere so nekatere tako krasne, da jih nameravamo spomladi nasaditi okrog cerkve in župnišča. V jezerih samih pa mrgoli rib
—	postrvi. Naši ljudje kaj radi zahajajo do pozne jeseni k tem jezerom in lovijo ribe, ki so bolj okusne kot katerikoli kupljeno meso v trgovini. Po gozdih je pa polno zajcev- divjih mačk, srn in jelenov. Višje po gozdih nad mestom je pa toliko divjih kokoši in petelinov, da jih lahko loviš kar 7. roko. Jaz sam sem že prehodil več teh hribov, pa ne zato, da bi streljal divjačino, ampak zato, da sem iskal rož, posebno gorskih rož.
Vi ne veste, kako smo imeli lepe božične praznike. Vedro, jasno nebo, gorko solnce, brez vsakega vetra in nova okrašena cerkev — vse to je dalo sijaj rojstnemu dnevu našega Gospoda. Mašo smo imeli o polnoči in je prišlo toliko ljudi k maši, da vam ne morem povedati. V angleški cerkvi nimajo o polnoči maše, zato so katoličani prihiteli k nam, pa ne lo ti, ampak prišli so k polnočnici presbiterijanci, luteranci, metodisti in cpiskopalci. Pa so tudi darovali za cerkev 750 dolarjev.
Tako sem vam danes neknj napisal, prihodnjič pa še kaj več, posebno o ame-rikanskili razmerah na nekatere plati. Vsem prijateljem, znancem, dobrotnikom in sorodnikom pošiljam pozdrave in želim vsem srečno novo leto.
Ker mi je ob požaru 19. marca 1923 zgorela knjižica, kjer 6oni imel razne naslove na svoje prijatelje, prosim, naj mi pišejo in jaz bom vsakemu odgovoril. Moj naslov je: Rev. John Miklavčič, 424 West, 2nd Street Leadville, Colo. U. S. A.
MED BRATI ONKRAJ MEJE.
i V št. Jaudžu v Rožu na Kor. se je vršil v začetku preteki, meseca važen izobraževalni tečaj, katerega je priredila koroška Sloven. krščan. socialna zveza. Na tečaju so predavali znani koroški slovenski kulturnoprosvetni delavci. Tečaj pa je važen tudi vsled svojih dalekosežnih sklepov, ki bo bili naloženi SKSZ. Glasom teh Bklepov bo SKSZ osnovala zbirko znanstvenih knjig, ki bodo na razpolago voditeljem društev kot pripomoček pri sestavi predavanj; nadalje bo SKSZ sestavila Be-znam knjig, katere naj bi prečital vsak zavedni Slovenec; SKSZ se jo tudi naročilo,
da naj gre še bolj kot dosedaj na roke društvom pri nabavi knjig. Gotovo najbolj važna pa sta naslednja dva sklepa: prvi naroča SKSZ, da sestavi podroben načrt za ustanavljanje fantovskih društev, drugi pa društvom, da osnujejo v vsaki fari žensko društvo, če pa to ne, pa vsaj ženski odsek v okviru izobraževalnega društva. En sklep pa se tiče verskega življenja v izobraževalnih društvih, katero naj se še prav posebno poglobi. — Živahno društveno delovanje koroških bratov nas navdaja s trdnim prepričanjem, da jim bodo kmalu zasijali lepši linevi.
Dne G. aprila t. 1. se vrše občinske volitve na Koroškem, na katere se tudi Slovenci skrbno pripravljajo.
i Volivni sporazum med primorskimi Jugoslovani. Za državnozborske volitve 6. apr. t. 1. so sklenili primorski Jugoslovani sporazum, na podlagi katerega se je sestavila jugoslovan. kandidatna lista, ki jo priobčujemo na drugem mestu. Medsebojni sporazum se je sklenil predvsem na podlagi tega, da je tržaško politično društvo »Edinost« priznalo goriško politično društvo »Edinost« in Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri kot stranki. Na-dalini pogoji so še: Obe pogodbeni stranki se zavezujeta, da bosla tako po skupnem volivnem odbora kakor z vsem svojim časopisjem in po paritetnih pokrajinskih odborih složno iu enotno vodili volivni boj; vsi medsebojni napadi se za časa volitev opuste; kandidati, ki bodo izvoljeni, so brezpogojno obvezani, da se združijo v en sam parlamentarni klub in v vseh važnih vprašanjih nastopajo složno. Vrhovno vodstvo vse volivne kampanje je v rokah skupnega »Slovanskega volivnega odbora-r, ki obstoji iz zastopnikov vseh treh društev.
i Jugoslovani v Italiji in državnozborske volitve, Na volitve v rimski parlament, ki se bodo vršile 6. aprila t. 1. pojdejo primorski Slovenci skupno s tirolskimi Nemci. Vzporeden nastop obeh narodnostnih manjšin je potreben zato, za zamorejo Slovani in Nemci sploh voliti. Stranka namreč, katere volivni znak (ital. contrasegno) ni predložen vsaj v dveh okrožjih, se ne more udeležiti volitev. Kljub tej vezavi list pa bodo Slovani volili svoje kandidate, tirolski Nemci pa zopet svoje. Po volivnem redu mora imeti vsaka kandidatska lista svoj poseben volivni znak, da jo spoznajo tudi tisti, ki ne znajo brati in pisati. V Italiji je ta znak nujno potreben, ker je zelo mnogo ljudi, ki ne znajo niti brati niti pisati, zato pa jim je treba naslikati, da zamorejo po sliki spoznati svojo kandidatsko listo. Pri zadnjih volitvah so imeli Jugoslovani lipovo vejico za svoj volivni znak, pri sedanjih volitvah pa bo skupen znak jugoslovanske in nemške kandidatske liste lipova vejica združena s planiko (Nemcem zelo priljubljeno cvetlico). Do 26. pret. m. je bil čas za vložitev kandidatskih list. Jugoslovani so jo vložili pri prizivnem sodnem dvoru v Trstu. Vsaka kandidatska lista ne sme obsegati več kakor 15 kandidatov in ne manj kakor 3 kandidate. Jugoslovani niso vložili popolno kandidatske liste,, am-ak bo so zadovoljili z manjšini številom andidatov; volivni red jo namreč tako sestavljen, da žo vnaprej zagotavlja fašistom večino poslancev. Nosilec jugoslovanske
kandidatsko listo je dosedanji poslanec dr. Josip \V'ilfan iz Trsta; njemu slede po redu: dr. Engelbert Besednjak, novinar, C o. rica; dr. Ulikse Stanger, odvetnik, Opatija-dr. Stojan Brajša, odvetnik, Gorica; inže' ner Podgornik, Gorica in dr. Josip Bitež-nlk, Gorica.
Kakor Jugoslovani tako nastopijo tudi tirolski Nemci samo z eno kandidatno li-sto. Nosilec enotne nemške kr ididatske liste je bivši poslanec dr. Tinzl, ki je vodil v Benetkah pogajanjn z jugoslovansko stranko za vzporeden nastop. Poleg dr. Tinzla sta na kandidatski listi še baron dr, Pavel Sternbach, bivši tirolski dežel, odbornik in Ignacij Mumelter, kmetovalec.
VOJAŠKE ZADEVE.
v Fantom v Velesil. Z ozirom na Vašo pritožbo v Domoljubu in na poslanca Brodarja, je le ta takoj šel v tej zadevi k voj-nemu ministru, ki mu je izjavil, da jo do-tično naredbo, s katero se pridrže vsi, ki bi imeli biti že odpuščeni, še nadalje v službi, izdal radi nevarnosti vpada bolgarskih komitašev v naše ozemlje. Ker pa je ta nevarnost minula, jo minister obljubil, da bodo takoj odpuščeni. Kar pa so služili preko roka, so jim bo vračunalo v orožne vaje.
v Vojaško vajo. Vojno ministrstvo sme vojaške obveznike vsako leto poklicati na orožne vaje. Orožne vaje trajajo:
. 1. za obveznike od 21. do 40. leta starosti vsako leto do štiri tedne;
2. za obveznike od 40. do 50. leta pa do dva tedna na leto.
Učitelji, profesorji in tudi dijaki ee smejo pozvati na vežbanjc le ob šolskih počitnicah, čo ni nujne potrebe, da se to z^o-di ob drugem času.
Če se pojavi nujna potreba, sme vojni minister pridržati na vajah obveznike, ki so odslužili svoj rok. Tako so n. pr. lotos pri nekaterih polkih pridržali fante, ki so že odslužili rok na vajah, ki bodo trajale največ štiri tedno. 0 vsakem takšnem slučaju mora vojni minister obvestiti ministrski svet, ki izda o tem potrebno določbo.
VINSKI VZORČNI SEJEM V SEMIČU SB VRŠI V ČETRTEK, DNE 13. MARCA 1924.
♦♦HtmotmtmmMtHotMmoitm«««««**
Pozor!	Preselitev!
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
»Vzalemni posojilnici«
v Ljubljani — r. i. « o. «.
ki se je PKfcStLILA u hiše Utšulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske ctrkv« » lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti pofi hotela »UNION«. - Hranilne vloge se obrestuMO
po 6 %
brce odbitka rentnegu tn invalidskega davka. -* Vlofte v tekočem računu se obrestujejo
po 51/2 vez. tudi po 6l/'fl/«
VARNOST ta branilo« vloge ie ZELO DOBRA, ker poseduje V"'*"'"* poooji' -ica relativno večino delnic stavbne j'*'1" družbe hotela .IJnlnn. v Liuhliani - Vrb,,'yJ| le njeDa last nova lepa palača ob cesti, več mestnih hiS. stavbiSč in lemljif * in inozemstvu — Denat ae naloži lahko lu ^gj puStnih položnicah.

PDLlTlCni • 2HPISKI
; . .. BI • -■-

nnzraim

j- Občinske volitve. Govori in piše sc o volitvah v oblastno skupščino, ki so Sc Bog zna kje; govori 3e o volitvah v belgrajski parlament, ki seveda bodo, a kdaj, tega nc ve niti Pašič. Gotovo pa je, da bodo letos občinske volitve. Iz zanesljivih demokratsko-liberainih virov smo zvedeli- da se ti krgoi z vso paro pripravljajo na občinske volitve in da nameravajo razpeti vsa jadra, da bi na njihovih barkah priplulo kar največ občin v njihov pristan. Nadejamo sc, da jim bo naše ljudstvo prav temeljito zmešalo račune in volilo v občinske odbore zavedne može, ki jim bo neoskrunjena občinska avtonomija prvi in zadnji pogoj. — Kdaj ravno bodo občinske volitve, še ni gotovo, vendar pa bo merodajen — kakor smo
čt,li _ glede termina volilni zakon. Ker
poteka triletna doba, utegne pasti pridelek občinskih volitev že v mesec april, gotovo pa v maj tega leta.
d Proračun je bil v narodn! skupščini v generalni debati sprejet z glasovi vladne večine. Sedaj se vrši podrobna razprava, kjer bodo naši poslanci ponovno iznesll vse krivico in zapostavljanja, ki jih mora trpeti Slovenija po centralistični vladi.
p Proti kulukn. Znano jo, da se v Slo-( veniji radi pretečega nasiopa naših poslancev kuluk ne izvaja, dočim ga na jugu žo marsikje izvajajo. Pač pa so morale občine napravili spiske vseh kuluških obve-zancev, kar je dalo ogromno dda. I?adi tega je zopc t nastopil poslanec dr. Holinjec in pri tem zopet odločno izjavil, da Slovenci Luluka ne bomo delali in da so zato spiski odveč.
p Pogajanja za opozicionalni blok, katerega namen je vreči sedanjo centralistično \ lado, se bližajo h koncu. V pogodbenih točkah je izrecno dogovorjeno, da nobena stranka s tem ne izpreminja svojega programa. Ta določba je bila potrebna radi tega, kpr so slovenski liberalci lagali po svojem časopisju, da je SLS sprejela demokratski program o samoupravi, ki pa ni dosti manj centralističen kot sedanja ustava, jiadičevci se izjavljajo, da so pripravljeni iti v Belgrad, Seveda bomo verjeli- ko bodo doli.
P Zmešani računi. Gospodarski »strokovnjak«; dr. Žerjav je kot minister urejal prehrano^ za pasivne kraje. .,a tistim sta pretekli že dve leti, pa računi so tako zmešani, da se živ krst ne spozna. Zato je minister dr. Pelš pri zadnji vladni seji pro-" bilančnega ministra, naj pošlje iz svojega "rada najbrihtnejše knjigovodje, da bo-u° račune uredili.
. P Pri sklepanja trgovske pogodbe na-,e države z Italijo postaja le-ta z vsakim nem i predrznejša in nesramnejša. Zahteva ci, ki so naravnost naperjene proti neod-isnosti naše države. Naši poslanci delajo a vse kripljo in venomer posredujejo pri •jam, naj varuje koristi našega poljedelca, obrti in industrije. Na odločne zahteve (Daljo glej v naslednjem stolpcu spodaj l)
n Krajevna kmetska zveza Javor pod Ljubljano ima svojo redno sejo v nedeljo, dno 9. marca takoj po popoldanski službi božji v Javoru. Na dnevnem redu so važne stvari, zato se prosi obilne udeležbe od strani članov iu drugih poštenih faranov. Za prostor, kjer se bo seja vršila, bomo že poskrbeli in na dan seje razglasili, ker radi neke ovire se ne more seja vršiti tam, kakor je bilo običajno.
n Okrajna kmetska zveza za Šmartno in litijsko okolico naznanja svojim članom, da se vrši njen občni zbor v nedeljo, dne 9. marca po prvi sv. maši v mali društveni dvoraui. Člani, članice in vsi prijatelji organizacije se uljudno vabite, da se občnega zbora gotovo udeležite.
n Cerkveni kcucert. V ljubljanski stolnici so bo vršil v sredo dne 12. marca ob pol osmih zvečer cerkveni koncert. Proizvajale so bodo naše najlepše večinoma dosedaj se neizvajane cerkvene pesmi, med pevskimi točkami pa bo na prelepih stolnih orglah igral prof. St. Premrl par večjih glasbenih umotvorov za orglo. Ti cerkveni koncerti imajo vsled svetega mira, ki ga nosijo na sebi in ki tako blažilno vpliva na človeško srce, veliko privlačno silo in vedno nnj>olnijo stolno cerkev. Cisti dobiček jo namenjen za orglarsko šolo, na kateri se šolajo naši glasbeno nadarjeni fantje za pe-vovodjo in organiste. Ker ta šola nima od-nikoder pravo zadostno podporo, priporočamo vsem, da ji s posetitvi jo koncerta vsaj nekoliko pomagajo. Vstopnina je izredno nizka: sedeži po 15, 12, 10 in 8 Din, stojišča pa po 5 Din. Vstopnice se prodajajo vsak dan v Jugoslovanski knjigarni.
n Na telovadni akademiji šentpeterske-ga Orla v nedeljo 9. marcu ob 8. uri zvečer v Union u se bodo proizvajalo povsem nove telovadno točke; vmes govor in deklamaci-je. Sodelovala bo godba Dravske divizije. Predprodaja vstopnic v trgovini »Pri Nič-maniK v Kopilarjevi ulici. Naj nihče ne zamudi prilike, posetili to prireditev.
n Orlovski odsek na Vrhniki priredi v nedeljo 9. marca ob pol 8. uri zvečer v Ro-okdelskem domu telovadno akademijo. Vsi prijatelji orlovstva so vljudno vabite.
n Orliški krožek v Starem trgu pri Ložu priredi dne 9. marca telovadno akademijo z zelo zanimivim sporedom, ki obsega 16 točk. Vsi prijatelji poštenega razvedrila vljudno vabljeni. — Odbor.
n Izobraževalno društvo v Višnji gori priredi v nedeljo 2. marca ob 3. uri pop. v lastnem domu burki: »Zdravnikov strežnik« in »Carodejna brivnica«. Vabimo domačine kakor tudi okoličane.
Prosvetni tečaj priredi kamniška podružnica SDZ za domžalsko okolico v nedeljo, 9. marca v Društvenem domu v Domžalah s sledečim sporedom: Ob pol 9.: Velik pomen društev; ob 10.: Sv. maša; ob 11.s
naših poslancev je vlada poklicala kot strokovnjake v Belgrad več Slovencev, med temi tudi ravnatelja Gospodarske zveze, g. Žarna.
Kaj naj v društvu delamo? ob pol 3.: Društvo in člani; ob 8.: Potopisne skioptična slike. Pridite vsi, ki se zanimate za življenja v naših društvih! Tečaj je zelo važen in zanimivi
n Šmartno pri Litiji. Dne 19. marca na sv. Jožefa dan po prvi sv. masi v šoli pro-davanje o sadjereji, ustanovni občni zbor Sadjarsko-vrtnarske podružnice za tukajšnjo okolico. Prijatelji sadjerejci se vabite, da se tega važnega predavanja udeležite.
n Podružnico Kmetijske družbe Semič, Kot in Štrekljevec v Belikrajini priro-de dne 13. marca v Semiču vinski vzorčni sejem za vsa semiška vina od Ručetnegore do Krvavčjega vrha, od Črnomlja do Metlike. O tvoril ga bo ob 12. uri (po prihodu ljubljanskega vlaka) zastopnik oddelka za kmetijstvo, višji kletaraki nadzornik g. Fr. Gombač. Semican lanskega pridelka je izredno dober in močan. Znano je, da je lega semiških vinogradov silno ugodna. Cene so nizke (od 19 K naprej liter). Obela se silna udeležba kupcev posebno z Gorenjskega.
n Tečaj za gospodarske vajence. Go* spodarske vajence sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo od 1. aprila do 31. oktobra t. 1. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, ne-ojiorekljivost ter dovršena ljudska šola. —> Prednost imajo kmetski sinovi, predvsem oni, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenci so ujjorabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Za to dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje ter majhno nagrado v denarju. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1924. Pri sprejemu v delo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci in sicer, ka izjjolnijo ostalo pogoje na prosta mesta. —« Lastnoročno na celo polo pisano prošnje t priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim izpričevalom ter izpričevalom o nravnosti, je poslati do 20. marca 1924 ravnateljstvu drž. kmetijske šole na Grmu, v Novem mostu.
n Župuim nradom na deželi se prav toplo priporoča samostansko predstojništvo oo. Frančiškanov v Spodnji Šiški pri Ljubljani, da bi mu dobili poštenega fanta, ki bi ime veselje za samostanska in cerkvena opravila. Zglasi naj se v ondotnem samostanu v Šiški.
IZ DŽOMBOLJA V BANATU, ki pada meseca marca pod Romunijo, je prejela zvonarna Strojnih tovaren in livaren d. <L v Ljubljani te dni to-le pismo: «Zvonovi so nam po trmajstdnevnem potovanju srečno dospeli. Ležali so 2 dni na postaji. Postaja je bila prava božja pot, ker je lepa oblika vabila vse, da si zvonove ogledajo. Od 12.000 prebivalcev jih jo bilo 10.000 v sprevodu, ki je spremljal zvonove od postaje do cerkve, V zvonik smo jih srečno dvignili in sedaj se divi vse čistim glasovom, ki popolnoma soglašajo z ohranjenim zvonom A. Iz srca je prihajala zahvalna pesem, kakor izrekam tudi tvrdld iz srca najlepšo zahvalo svojih župljanov. Bog blagoslovi Vaše delo I — S posebnim po* zdravom Franc Neff, dekan-župnik.
%
RATEČE, PLANICA.
Ralečaui že težko pričakujemo uve-Jjavljenja sporazuma tičocega se moje med Italijo in našo kraljevino, zakaj hudo smo prizadeti In težko nam je prenašati šikane tujih obmejnih organov in stroge predpise ga prekoračenje meje, kar je neizogibno, da zamoremo izkoristiti svojo posest onkraj meje. A vendar, kljub težavam, ki jlli imamo, z razvedrili ne zaostajamo. Pridno obiskujemo naše izobraževalno društvo, ki ga vodi prezaslužni g. duhovni svetnik. 17. svečana smo predstavljali novo spevoigro > Mlad a Breda. Igra je zelo dobro umišljena in igralci so svoje težke vlogo izvrstno vršili. Marsikateremu gledaleu ie ob igro-kazu postalo oko rosno, ker tako živo jo zadelo vsakega v srce. Zelo dober vtis pri naših prireditvah napravi rateSka narodna noša. To je noša, ki bi morala ostati ponos vseh naših deklet. Spoštujejo jo, da jo ima skoraj vsako zavedno dekle.
VELIKE LAŠČE.
V nedeljo 17 .svečana smo imeli ob ve-Jiki udeležbi shod in občni zbor Okr. Kmetske zveze, kjer nam je načelnik Okr. K. Z. g. Pogorelec pojasnil njen organizatorieni program. Mesto zadržanega narodnega poslanca Škulja nam jc tajnik SLS podul poročilo sedanjega političnega položaja. Iz poročila smo zopet uvideli, da nam moro boljšo gospodarsko bodočnost prinesti edino le avtonomija Slovenije. Razkril je tudi kupčije demokratskih in radikalnih )»ank 7. slovenskimi dnevniki (:Jutro;:, *Slov. narod r,: Narodni dnevnik ), s katerimi hočejo v korist svojih bank oslabiti že tako tvežko gmotno stališče kmetijskega stanu. Utrdila se je trdna stena naše Kmetske zvezo«. — Na Matijev semenj jo bilo prignano mnogo živine, posebno debelih volov; kupčije pa je bilo malo. Vzrok je ta, da ni bilo Italijanov; ljubljanski mesarji pa kupijo komaj nekaj neplemenskih krav. Čo bo šlo naprej po tej poti, zadenejo kmet« težki časi, zakaj cena žive teže je šla od lota osorej pri kg za 40 kron dol. V obrambo kmetskega stanu — tako je prepričanje mnogih modrih mož — bi morala carina na živino vsaj znatno ali popolnomu odpasti. — V našem trgu ordinira nov zdravnik dr. Mihelič, človekoljuben mož, kar priča, da jo že več ubožnili preskrbel brezplačno z zdravljenjem,
TOMIŠELJ.
Dobili smo nove jeklene zvonove, s katerimi smo zelo zadovoljni. — Tudi dobri časopisi so pri nas precej razširjeni, Domoljub je naš star prijatelj. A lahko bi ga imeli še več, pa jih jc še vedno nekaj, ki pravijo, da so katoliški možje, a njih prijatelj je veri sovražni časopis. Kako to spravijo v sklad s svojo vestjo? — Tudi izobraževalno društvo smo že enkrat imeli, a je usahnilo, ker nimamo društvenega doma. Zato, dragi Tomišljanci, malo dobre volje in kmalu bo zrastel katoliški dom, ki bo čast župnije, veselje pa nam in našim otrokom, da no 6»
. bodo iskali zabave samo v gostilni, kjer se zapravlja zdravje, čast in denar. Gostilno so neprimerno dražje, kot bi stal društveni dom.
DOL PHI LJUBLJANI.
Oglašamo se zopet po daljšem presledku, da omenimo par stvari, ki bi utegnile v javnosti zanimati.
1.	V nedeljo pred sv. Matijem smo končali duhovne vaje za našo odrasle fante. Udeležba je bila prav obilna, dušna korist, upamo, bo pri večini trajna.
2.	Naša posojilnica prav lepo napreduje. Stanje hranilnih vlog ob kuncu leta 1923 je bilo 1 milijon 70 t i K o č kron, kar je za naš mali okoliš prav čedna svotiea. Bolj, ko se je boste domačini oklenili, večji bo letni čisti dobiček, ki se bo lahko porabil za vaše lastno potrebe.
3.	Društveno življenje se normalno razvija, kakor je v manjšem kraju sploh mogoče. Preteklo nedeljo so fantje nastopili v dvojnem igrokazu :<>V sena-še in :Boj za letovišč e r, kar bodo še enkrat ponovili. Gledati bo treba tudi, da se vpeljejo stalna predavonja vsaj enkrat na mesec. Tvarine, in sicer važno za naš čas je dovol j; prijatelji kršč. izobrazbo lc skup, ker nevednost je draga reč. — Za potrebno informiranost v javnih zadevuli skrbi prav dobro nas res izvrstno ureje-vani >Domoljub , ki prihaja v župnijo v približno 100 izvodih. Beremo pa radi tudi nabožno berilo. :Bogoljuba« je okrog 80 izvodov in 5e :>Cvetjec.
Čez oderuške davke tudi pri nas zabavljamo, ampak samo zabavljanje jih no bo odpravilo, io se no bo ljudstvo v celoti oprijelo vodilne ideje Slov. ljudske str a n k e — a v t o n o m i j e. — Sedaj ljudje na lastni ko/i čutijo, kaj je centralizem: prej si marsikdo ni dol dopovedati. Ljudje sedaj tudi lahko spoznajo, če sploh hočejo misliti, kakšni prijatelji ljudstva so naši ^samostojni , ki so po svojih zastop-nikih-poslaneih glasovali za vidovdansko ustavo in s tem aa srbski centralizem.
LOŠKI POTOK.
Plugoma so vračajo gozdni tesuči s Hrvatskega. Zaslužili so različno: eni bolje, drugi slabo je. Vzrok temu je iskati deloma, ker je zastoj v lesni trgovini, deloma, ker niso delavci organizirani in vsled tega se ne morejo tako trdno pogoditi z delodajalci. Ko so se nekateri vračali domov, t>o bili med vožnjo ukradeni za večjo vsoto denarja, okrog 40.000 K. Shranite bolje denar in pazite na žepne tatove. Vendar je hudo celo zimo delati, nazadnje pa ob ves denar biti. Sami dobro občutite, da je draginja še vedno občutna, podpirajte trgovce naše stranke in ne kupujte pri svojih nasprotnikih, ki v dejanju zaničujejo najsvetejše svetinje. Držite se načela: Svoji k ovčjim 1 Sami vsak dan doživljate, naši politični nasprotniki se dostikrat med seboj ne ujemajo v marsikateri stvari; a kako so edini in složni proti nam. V tem oziru jih dajte posnemati, lnipujte res od naših do-
brih trgovcev, in ne dajte se varati sladkim besedam nasprotnikov. Našo ..Kmetijsko društvo* na Hribu je odnehalo pri. manu-fakturnem blagu za 10 odstotkov. Pri živi lih jo tudi ogromno znižalo. Kriti so sam« stroški. V tem pogledu čast g. poslovodju Debel jaku in drugim, ki tako vzorno vodijo konsum. — Pa šc nekaj I Toliko časa že prenašamo šikane tukajšnjega poštarja. Ima dvojno mero v uradu. Z našimi čezmerno strog, dočim njegovi somišljenik: dolgo časa ostajajo v uradu. Našim stranic ar jem takoj vrne denar, oziroma dene na zapisnik, če količkuj manjka, dočim od svojih sprejme. Dokazi ;>o na razpolago. Zdi se, da ga je poštno ravnateljstvo postavilo v to, da bo z vsemi enako postopal, ne pt zu sokolskega agitatorja hi kultimiobojnež«,
PREŽGANJE PRI LITIJI
V sedmi številki Domoljuba se je vendar oglasil zaradi pouka ua naši šoli, kot. že šesti mesec naši otroci izgubljajo ču; zaradi brezbrižnosti okrajnega šolskega sveta v Litiji in višjega šolskega svetu v Ljubljani, Ker nam ne pošlje učitelja. Ne-volja med ljudstvom pa se bo povečala — tako vse kaže •— fpomladi, čo l>omo rc.-vendarlo enkrat dobili učitelja, ker starši bodo rabili otroKC doma za pastirje, pu jih bodo morali redno vsak dan pošiljati v šolo
—	čo no, bo pa zopet kazen za vsako zamudo kakor lani — sedaj po zimi pa zgubljajo čas doma, mesto da bi hodili v šolo. Pa j-pri nas vedno tako, da smo skoraj vssko drugo leto brez učitelja, ker če že kateri pride, pride samo za«eno leto, pa zopet gre. ker v k ljub lepim ugodnostim v i hribih vi luštnos', a v ravninah bo pa kmalu hn;1) vsak šolar svojega učitelja, toliko jih je. Da bo konec tem razmeram na naši šoli, bi bilo najboljše, da se uvede zasilna šola, kakor je v sosednjih farali (štanga, Janče in Javor), da po bodo otroci naučili v*aj dobro pisati, brati in računati. Poleg drugih je pri nas sposoben tndi organist, ki je že bil n« zasilni šoli za JŠumaŠtra« in kakor čujemc se je že parkrat ponudil, da bi tudi pri ua' rad nadomestoval učitelju. Torej?! Bolj«1 nekaj kakor pa niči
VAČE.
Kakor vsako leto tdco bo tadi letos Slemškem vsak petek o j 0. sv. maša in P"' digu. Vabljeni so častilci sv. križa tudi i>-sosednih župnij v lepo cerkev na Slemškem. katera jo bila preteklo leto vsa prenovljr na. Tudi imamo še en sam zvon, katere/?"' je pustila vojska; treba bi bilo še dveb. Prosimo, da bi se spominjali romarji s*, križa tudi zvonov na Slemškem. Župna cerkev je dobila letos dva bronasta zvonov«) tako da imamo sedaj tri. Stala sta približii" pol milijona kron.
ŠT. VID PRI LUK0VICI.
Dne 1. marca smo spremili k zadnj^ mu počitku starega mežnarja Tomaža t rarja. Star jc bil 89 let, najstarejši ram«" vseh moških v občini. Rajni oče jc bilenap let vojak ter se vojskoval pod poveljstvo" generala Radeckyja. Prav rad je o tem g voril, kako so se vojskovali in kako so^ skakovali Verono in druga italijanska ">■■ sta. Bil je pri vojakih celo gospod trap,
-	pa še več bi bil lahko, p« a>sc«n
—	tako je dejal. Rajni oče nam ostane v vodnem spominu — njegovi duši pa želimo večni mir in pokoj.
IZ KRANJSKE OKOLICE.
Kranjski liberalci so najeli in plačali nekaj izgubljenih ljudi, ki jih naženejo ob pondeljkih, ko je v Kranju semanji dan, v gostilno med kmete, da zabavljajo in huj-skajo ter agitirajo za centralizem in za protislovensko kapitalistično liberalno stranko. Svoje besede pa podpro s trditvijo: prihajam pravkar iz Belgrada in sem natančno poučen, dasi mož ni bil še dalj v svojem življenju kot pri Figabirtu v Ljubljani. Kranjskim liberalcem mi okoličani to-le povemo: od naših grošev živite in se reci i to. Za vsak krajcar ste od nas odvisni kot berač od dobrih ljudi. Zato si ne pustimo pljuvati po kranjskih oštarijah svojega prepričanja od vas najetih in plačanih popiva-čev. Če pa mislite, da to kljub temu lahko delate, bomo pa mi svoje groše samo tistim nosili, ki znajo spoštovati naše prepričanje. Ogoljufali ste nas že pri sokolskem domu, zanaprej se pa ne bomo pustili vleči. Če vum je ljubo, da v vsaki drugi številki Domoljuba naštejemo najbolj zagrizeno liberalne' štacune, se vam to kaj lahko zgodi.
—	Nekaj okoličanov iz Šenčurja.
KRAŠNJA.
Neki liberalec je v Jutru 17. februarja grdo napadel našega gospoda župnika :vnola. Ne moremo si misliti, da bi bil to storil kakšen pravi kristjan, pač pa človek, ki zaničuje duhovnike. Vse je sama laž, f kar piše. Mi krasenjski župljani tukaj iz-ju vi jamo, da imamo radi našega župnika. Seveda, brezverce na prižnlči ne more hvalili in jim pove vse po pravici. Kar piše o organistu, o služkinjah, zvonovih iu orgijah je vse izmišljeno. Najgrše pa je obrekovanje, da župnik zanemarja svojo službo in da se mladina pohujšuje pri tem. rta shodu se pa ni tepel gospod župnik, ampak znani pretepači iz Lok in Žirovš. beveda nekaterim verskim mlačnežem nI všeč, ko vidijo, kako se v naši cerkvi vse v redu vrši. To mora biti znano tudi cerkvenim oblastem, zato je nesramnost, če Pise Jutro, naj spravijo gospoda župnika Co spomladi proč. Le še dolgo naj bode Pri nas in naj tako vneto opravlja svojo sno pastirsko službo. - Eden za vse.
IlAKA PRI KRŠKEM, i'o skoraj enoletnem prizadevanju smo vendar tudi pri nas dosegli gospodinjil tečaj Vodi ga ga. Minka Odlasek s pomočjo gdčne Slavice Rogelj iz Ljubljane.
obiskuje 21 deklet iz Raške nekaj pa " V75 sosednjih občin. Pričel se je 5. jan. Z .<rajal do 9- marca- Učimo se mno-Koristnih in neobhodno potrebnih stoka S| . ,tenmi bi se morala seznaniti vsa-«■» ki hoče kedaj postati dobra in prak-cna gospodinjo. Razen gospodinjstva se umo se tudi: vrtnarstva, sadjarstva, pe-minstva, mlekarstva, vzgojeslovja in lr^st.Ya- Dvakrat nas je obiskal hidi g. Ravnik dr. Gerlovič iz Brežic. Poučil nas
nale/H-°-uatvnati z bolniki in se varovati znani i !.n raznih	bolezni. Se-
*<2! Z189, ]f tudl a mnogoterimi pripo-■"•cm in kako lahko in hitro pomagamo (Dalje glej v naslednjih stolpcih spodaj I)
Dobro orodje.
Zima se bo jela poslavljati in pomlad trka na duri. To je pa za sadjarja najvažnejši -čas. Treba je saditi, precepljati in še marsikaj. Pri nekaterih sadjarskih opravilih je treba vzeti v roko posebno orodje, zlasti pri cepljenju ali požlahtnjevanju. Kako koristno bi bilo, ko bi znali n. pr. vsi večji šolarji, odrasli fantje in mlajši možje požlahtnjevati sadno drevje. Pa bi to tudi lahko znali I Saj ni treba drugega nego malo ročne spretnosti, nekoliko vaje in pa primernega orodja. In baš zaradi tega, ker ljudje nimajo orodja, se ta »umetnost« tako počasi širi in je dober cepljač tako redek.. Kaj pomaga, ako se v šoli poučuje požlaht-njevanje, če pa fant nima kaj vzeli v roko. S čim pa naj cepi? Pipec ni za to, drugega pa nirnd. Tisto, kar prodajajo po prodajalnah in ponujajo krošnjarji, ni nič prida, ker nima prave ostrine. Za cepljenje je pa treba nožiča, ki reže kakor britev in ostrino tudi obdrži. Potrebujemo pa tudi škarje, žagico, brusni kamen in jermen, da skrhano orodje lahko pobrusimo.
Kako pa je to, da bas tega tako potrebnega orodja ni, ko se vendar vse dobi, kar kdo hoče? Saj se dobi tudi tol Večina pa ne ve, kje. Pa drago je, da se boste kar križali, ko vam povem, da stane dober cepilnl nožek z enim samim rezilom 50 do .60 dinarjev, z dvema reziloma 70 do 80 Din, boljšo drevesno škarje 100 Din in še več. Pa še druga neprilika se pojavi pri tej reči. Če že kdo dobi po naključju kaj poštenega v roke, ne zna ravnati s takim dragocenim orodjem, pa ga zlomi, ali kako drugače pokvari ali pa celo izgubi. Dober cepilni nož ali prave vrsto škarje itd. bi morali imeti za celo življenje, ako bi rabili tako orodjo samo za tisto, za kar je narejeno, ko bi ga znali brusiti in ko bi ga spravljali na varno, ko ga več ne rabimo. Toda kako pa delajo s takim orodjem! Nož v žep (če tudi je strgan), režejo z njim vse, kar pride v roke: jabolka, kruh, palice, suhe veje, rabijo ga namesto svedra itd. Seveda je orodje kmalu topo,
oškrbano, brez konice itd. Sedaj pa hajdi % njim na brus, ki je za sekire in bradljel Parkrat se brus zasuče, pa je polovica dragocenega jekla proč. Če je takle posestnik dragocenega noža toliko Brečen, da ga ne izgubi, ima čez leto dni izrabljeno škrpico, ki ni več za nobeno rabo. Prav tako delajo 3 škarjami, žagicami itd. Za takega je pipec, ki stane kvečjemu 1 Din, pa ne dragocen nož.
Kdor hoče imeti uspeli pri svojih sadjarskih delih, zlasti pri požlahtnjevanju sadnega drevja, rož in drugih rastlin, naj se ravna, kar so orodja tiče, po sledečih navodilih:
1.	Kupi si najboljše orodje in ne glej ca ceno! Ceno orodje je najdražje. Dobro jeklo je desetkrat dražje nego slabo. Svojemu namenu primerna izdelava tudi ni poceni. To ni kramarsko blago, ampak natani-čen izdelek iz najboljših sirovin.
2.	Uporabljaj sadjarsko orodje samo za tista dela, za katera je narejeno! Varuj ga kakor uro ali kak drug dragocen predmet. Takega orodja ne nosi vsak dan seboj I Kadar ga ne potrebuješ, ga imej skrbno shranjeno na varnem. Le tedaj ga vzemi v roke, ko greš na delo in ko ga izvršiš, orodje skrbno oanaži, zavij v papir in zopet shrani za drugo tako priliko. Kdor tako ravna, zanj orodje ni predrago, naj še toliko stane.
3.	Vrtnarskega orodja: nožkov, škarij nikar ne brusi na navadnem ostrem okroglem brusu I To je prav tako, kakor bi hotel britev brusiti poleg sekire. Rezilo dobrega noža je iz dragocenega jekla in se dela velika škoda ako bi ga brusili kakor sekiro ali drugo debelo orodje. Tako orodje drži jako dolgo ostrino. Kadar pa vendarle otopi, ga pobrusi na trdom kamenu in nazadnje zgladi na jermenu prav tako kakor britev. Kdor nož malo rabi, zadostuje, ako ga pobrusi na ta način parkrat na leto. V sklepe in zgibe je treba tu in tam kaniti kapljico olja, da se orodje rado odpira in da v sklepih ne rjavi.
sebi in drugim, kar ie posebno važnosti za kmetsko gospodinjo, ki dostikrat nima na razpolago zdravniško pomoči. Marsikdo pravi, da gospodinjskih tečajev ni prav nič treba, da prej so tudi kuhali, ko teh ni bilo in je to sama zapravljlvost in domišljija, da bi že mogla kmelska dekleta še kaj drugega učiti, kot so se njih stare in prastare matere. To govore pa le tisti, ki ne vedo, koliko koristnih in potrebnih stvari tukaj izvemo. V nedeljo dne 9. marca 1924 bomo imele pa razstavo v prostorih raške grajščine. Prijazno vabimo vse, ki jih količkaj zanima, da naj pridejo v obilnem številu pogledat, kaj smo naredl-e. Kar smo se naučile, tega seveda na razstavi ne bomo mogle vsega pokazati, tu )oste videli samo dela naših rok drugo se bo pa videlo pozneje v življenju. Bog živil — Dekleta a tečaja.
IZ B0STANJA.
V petek dne 29. svečana smo spremili k zadnjemu počitku vzor fanta ter krščanskega trpina, Jožefa Petek iz Kampolj, v starosti 29 let. — Dne 27. decembra je šel z mlajšim bratom v gozd podirat bukev, a nesreča je hotela, da je podirajoče drevo odlomilo vojo, ki je priletela baš na glavo pokojnika, ter mu presekala klobuk in čre-pinjo tako, da se je nezavesten zgrudil na tla. Ko je prišel k zavesti, je šel domu in nato k zdravniku In ta je izjavil,»da mora v bolnico v Krško. V bolnici se mu je obračalo vedno na slabše. Pripeljali so ga domov, kjer je umri. Imel je grozne bolečine, a niti najmanjšega vzdiha nisi čul od njega. Bil je tih, miren in vljuden mladeniS, Fantje, kar ste videli lepega in plemenitega na pokojniku, ohranita si v spominu!
4. Orodje jo treba znati rabiti. Tega Be mora pa vsakdo šele priučiti. Vrtnarsko orodje mora rezati kakor britev, zato pa jako rado uide tudi v prste, ako ga ima v rokah neroden in nevešč človek. S cepilnimi noži režemo vedno tako, da rezilo vlečemo po lesu, ne pa da bi nož kar naravnost pritiskali s silo v les. Režimo vedno le drobne, sveže mladike, ne pa suhih debelih palic. Zapomnimo si pregovora: ^Kakršno orodje, tako deloc, ali* kakršen delavec, tako orodjem _ Kdor hoče dobiti dobro vrtnarsko in sadjarsko orodje, naj povpraša zanje pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu za Slovenijo v Ljubljani.
Kako kolkujemo davčne napovedi in davčne prijave?
Po novem zakonu o taksah in pristojbinah je vpeljano v naših krajih kolko-nje davčnih napovedi in davčnih prijav, česar naša dosedanja davčna praksa ni poznala. Vse je treba kolekovati po tarifni postavki 231 taksnega zakona s kolekom po 5 Din.
Ker pa ima naša davčna praksa celo ;rsto davčnih prijav, ki jih srbska nima in ker se zakonodajalec v zakonu in tudi v pravilniku ui jasno izrazil, kaj je razumeti pod davčno prijavo, tudi naše oblasti, dokler ue dospe navodilo od generalne direkcije v Belgradu, ne vedo, kaj vse spada pod tarifno postavko 231. Ker pa so /. novim taksnim zakonom razveljavljeno vse dosedanje kolkovne oprostitve prošenj in vlog v davčnih zadevah, je treba vse kolkovati po tarifni postavki 1 s kolkom po 5 Din. Za stranke je pač vseeno, po kateri tarifni postavki da kolkujejo napoved, ali prijavo ali prošnjo, ker znaša kol-'covina kakor po stari post. 231 tako po tarifni postavki 1 Din 5 in je treba tedaj vsako davčno napoved, prijavo, odjavo, . iogo ali prošnjo kolkovati 6 5 Din.
Pač pa je važnejša ta razlika za zadru-c, ki so po naredbi fiu. ministra z dne !5. dec. 1923, Ur. list. 8. jan. 1924 oproščeni kolkovine za vse vloge, prošnje in vso dopisovanje zadrug in zadružnih zvez državnimi oblastvi, kolikor spadajo gle-• o plačevanja takse pod odredbo tar. post ' taksne tarife. (To prostost uživajo v Slo-eniji: yZadružna zveza« v Ljubljani in jene zadruge; ^Zadružna zveza« v Celju •i njene zadruge in »Zveza slovenskih za-Jrugt; v Ljubljani in njene zadruge.)
Zaenkrat jo torej kolkovati po tar. postavki 231 s 5 d i -•i a r j i: pridobninske prijave, napovedi za posebno pridobnino po II. prg., napovedi za rentnino, napovedi za dohodnino in prijave za odmero davka na poslovni promet.
Glede odmere realnih davkov (zendja-rine, hišnega davka) po dosedanjih predpisih niso predvidene formalne prijave, marveč le? prošnje, naznanila in vloge. Te tri vrste vlog in vse vloge, ki so v zvezi z odpisom ali odpisom osebnih davkov, razen onih, ki jih predlagajo davčni obvezane! na uradno zahtevo, je do nadalj-nega kolkovati po tar. post. 1 (ker jih ni smatrati za davčne prijave) tudi b D Din.
fi>
Kratko rečeno pa: vsako vlogo, napoved, prošnjo, icjavo, ki jo vložim v davčnih zadevah davčnemu oblastvu brez iirecne-ga osebnega poziva davčne oblasti, moram kolkovati s kolkom ca 5 Din.
Poleg tega moram pa prošnjam, ki ž njimi zahtevam pismeno rešitev, še za isto priložiti navadno kolek za 20 Din. (To n. pr. v prošnjah za oprostitev davka nove hiše.) Vsako prilogo moram kolkovati s kolkom za 2 Din. Ako je^ priloga originalna listin«, ki je žo kolkovana s kolkom 2 Din ali več, je ni treba kolkovati; če pa je kolkovana nižje, moram nanjo pritisniti še kolek v tolikem znesku, da bo kolkovina znašala 2 Din.
Pritožbe proti davkom je kolkovati s kolkom za 20 Din (ne pa, kot delajo nekateri, da pritožbo kolkujejo s kolkom za 5 Din, pa priložijo za rešitev še kolek za 20 Din).
Za davčno knjižico (ki naj bi si jo omislili vsi davkoplačevalci!) se plačuje vsako leto kolkovina po 2 Din.
Za pismeno potrdilo (n. pr. o plačanih davkih itd.) moram plačati kol-kovino za 20 Din.
Pomladno gnojenje.
žita potrebujejo za svojo rast precejšne množine dušika, ki jim ga deloma dajemo s hlevskim gnojem, pa z raznimi du-šičnatimi gnojili kakor so apnov dušik in čilski soliter. Z apnovim dušikom gnojimo pred setvijo, torej že jeseni. Čilski soliter pa trosimo zgodaj spomladi na zelene rastline, ker se v vodi hitro topi in pride lahko rastlinam v korist. Ce hočemo torej imeti zadovoljive pridelke pri pšenici in rži, moramo jih sedaj spomladi pognojiti s solitrom, po katerem žito buj-nejc raste. Dosedanje izkušnje so pokazale, da to gnojilo tem bolje učinkuje, čim prej spomladi ga potrosimo. Najboljši uspeh dosežemo, če ga raztrosimo takoj, ko sneg skopni. Za toplejše kraje Slovenije velja načelo, da je zadnji čas gnojenja do 15. marca, za planinsko kraje pa do 1. aprila, oziroma tam, kjer sneg šele pozneje skopni, pa tedaj. Gnojiti treba z njim tako zgodaj, da lahko takoj učinkuje ni* razvijajoče se rastline ter pripravi vse pogoje za izdaten pridelek. Važno je tudi, kako gnojimo s čilskim solitrom. Ce soliter vec časa leži, se sprime v kepe in tedaj ga ne moremo enakomerno raztrositi po zemlji, ampak pride k nekaterim rastlinam v večji meri, druge ga pa sploh no dobe. Vsled tega moramo to gnojilo pred raztrositvijo lino zdrobiti in po možnosti ga zmešati šo z lesnim pepelom, pi vsebuje dovolj kalija. Na ta način pripravljen soliter se da enakomerno raztrositi po rastlinah in pride vsled tega povsod do polne veljave. Letos je prvo leto po vojni, ko imamo tega gnojila po primerni ceni dovolj tudi pri nas, vsled tega jo kmetovalcem priporočati, da si z njim zboljšajo pridelek na ozimini. Posebno je to na mestu tam, kjer je ozimina slabejša, oziroma kjer je zemlja vsled šibkega gnojenja bolj mršava. Na vsak hiktar (dva orala) ozi-mine potrebujemo 150 kg čilskega solitra. Pri lanskih preizkusih se ie s takim gnojenjem doseglo pri pšenici na hektar ea
440 kg zrnja in 700 kg slame več nego n« negnojenih parcelah. Približno toliko tudi pri rži. Iz tega se lahko izračuna dobička-nosnost gnojenja s čilskim solitrom. Kme-tovalci! Poskusite sami in se prepričajte o tem. Vsa pojasnila Vam poda Poddele-gacija čilskega solitra LJubljana, Gruber-Jevo nabrežje 16.
Naše mlekarstvo.
Kakor se sliši, namerava »Gospodar ska zveza« zgraditi v Novem mestu moder, no urejeno mlekarno.
Žc sedaj ee vidi vsak dan iz raznih krajev blizu Novega mesta dovažati po več vrčev mleka k tukajšnji podružnici Gospodarske zveze. Ta korak moramo Dolenjci z veseljem pozdraviti. Mlekarstvo je pri nas na Dolenjskem prav slabo urejeno. Naši kmetje niso reji krav posvečali prav nobene pozornosti. Vsak je redil 1 ali 2 kravi le za domačo rabo mleka. To se bo znatno izpremenilo. Ko bodo ljudje videli, da lahko tudi večje množine mleka oddajo, bodo redili več krav in jih ne bodo tako po-gostoma zamenjavali, kakor to delajo sedaj. Naša kravjer3ja se mora ustaliti in le tako bo mogoče dognati letno množino mleka in tudi vplivati na kakovost mleka.
Poleg tega bo treba krave bolje krmiti, vsled čerar bodo krave bolj rejene in bolj velike. Od takih krav bomo dobili boljši naraščaj. Odbire plemenjakov in po množitve istih ee bo treba šo bolj poprijel
Reja volov, posebno v največji bližini mesta, se bo umaknila uprožnim kravam. Naše ženice se bodo morale naučiti pravilno in temeljito molsti, česar se lahko naučijo na raznih mlekarskih tečajih kmetijske šole na Grmu.
Pri mlekarstvu je neobhodno potrebna točnost, red in snaga, kar močno vpliva na razpoloženje živine, pravilno prebavo in enakomerno izločevanje mleka. Izmolsti bo treba do zadnje kapljice, ker tako mleko je najbolj mastno. Cez nekoliko let bi se dala osnovati zadruga, ki bi so pečala s kontrolo mlečnosti, tolšče, prenašanja podedo-valnih zmožnosti in torej vsled tega pripomogla k občemu izboljšanju živinoreje n6 Dolenjskem. Tega napredka so že danes veselimo. Kdaj bomo Dolenjci zreli za ustanovitev mlekarskih zadrug?
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja dne 4. marca: do lar (ček) Din 79.50, dolar (denar) Dm 78.50, lira Din 3.35—3.38, funt šterling Din 835—340, francoski frank Din 3.25, celio-slov. krona Din 2.30,10.000 avstr. kron Din 11.25—11.30, švicarski frank Din 13.80.
g Naš dolg v Ameriki. Člana naše te-paracijske komisije Gjurič in NedeljkoVic sta odpotovala v Newyork, da stopita tam; kaj v zvezo z ameriškimi izvedenci raoi ureditve našega dolga Ameriki.
ŽIVINA.
g Cene Mvini. Na zadnji sejem v 'Arharjih pri Celju so prignali kmetje ze ® mnogo lepe živine. Kupčija pa je bila mrtva, ker so Italijanom nase cene pi'evl
,,,ke. Ponujali so: vole I. vrste po 13, II. Ste po 12, mlado živino po 10 do 11.50 in trave po 0 do 10 Din za kg žive teže.
DAVKI.
g Davčne knjižice. Ker kljub odredbi, da bc mora na zahtevo davkoplačevalca V staviti davčna knjižica, nekateri surovi liberalni uradniki to zavračajo, je na? poslanec dr. Hohnjec pri finančnem ministru najodločneje nastopil, naj so v ter oziru pri davkarijah vendar Že enkrat napravi red.
IZVOZ IN UVOZ.
g Japonci se zanimajo ea naše kito. — iz Novega Sada poročajo: Japonska firma >The Untal Traders« se je obrnila na no-vosadsko blagovno borzo z vprašanjem, ali bi bilo mogoče vpostaviti trgovinske zvezo z Japonsko na tak način, da bi so naši poljski pridelki, zlasti pšenica, rž in oves raz-pečavali na japonskem trgu.
g Iztok zdravilnih rastlin iz Dalmacije. Listi poročajo, da Be je v zadnjih mesecih Izvozilo iz Gruža v inozemstvo okrog 50 vagonov zdravilnih rastlin, največ pelina. Računa se, da se v sami dubrovniški okolici nahaja še 50 vagonov pelina za i/voz. (Jena mu jc 3 do 8.50 dinarjev. •
UAZN0.
g Za posestva onkraj držatce meje. Poslanec Gostinčar je stavil ua gospoda ministra zunanjih del v zadevi ureditve gospodarskih razmer obmejnih posestnikov ob italijanski graniei v Sloveniji sledeče vprašanje: Kakor ob vseh novonasta-lih državnih mejah, tako se nahajajo tudi ob italijansko-jugoslovanski meji v Sloveniji posestniki, ki imajo po določitvi gra-uice na obeh straneh iste svoja posestva, katerih, v kolikor se nahajajo preko grani-ce, ne morejo obdelovati in izkoriščati, ker ni tozadevnih obojedržavnih skupnih lioločb. Ker se bliža čas kmetijskega dela je nujno, da dobi obmejno prebivalstvo sigurnost obdelovanja zemlje, gozdnega dela in pase na lastnih posestvih preko meje. V ta namen je potreba splošnega dovoljenj« za prehod meje v označeno svrho. Istoiako jo potrebno dovoljenje, da more-10 ljudje prevažati seme in poljedelsko modje, katero rabijo za obdelovanje zemlje. Ker je zadeva nujna, si Vas gospod minister dovoljujem vprašati: Ali hočete cimprejo ukreniti vse potrebno, da se omogoči obmejnim posesbiikom čimpreje svoboden prehod na njihova posestva preko granice, v svrho obdelovanja in izlco-nsčevanja istih? — Jos. Gostinčar s. r., »ar. poslanec. ~ Enako vlogo jo posl. Gostinčar vložil tudi na ministra poljedelstva.
g Trgovina s krompirjem. Porast di-jlarik je povzročil, da je zastal skoro ves izvoz krompirja v inozemstvo. Italija in »vjca, naši najboljši odjemalki osobito za krompir, sta nehali pri nas kupovati blago, ker jima je poslalo predrago. Obe ti državi "»bita ceneje blago iz Madžarske. Švica Ponuja za krompir, postavljen na Jesenice, kvečjemu 110 Din za 100 kg. Italija plačuje »icer nekaj bolje, a na kak izvoz tjakaj tudi J11 misliti, ker Trst na drobno predaja krompir na svojem trgu po 1.25 do 1.50 Diu s» kg. Naši producenti bodo najbrž popu-
stili v cenah, sicer bo ostalo na stotine vagonov, pripravljenih za izvoz, doma neprodanih. Krompir stane danes v nadrobni prodaji v Mariboru 1 do 1.15 Din, v Celju 1.15 do 1.25 Din in v Zagrebu 1.50 Din za kg.
g Vinska poskušitja na Grmu. Vinarsko društvo v Novem mestu jo priredilo dne 24. februarja t. 1. vinsko pokušnjo, ki je bila zelo dobro obiskana. Udeležilo so je je okoli 120 posestnikov. ~ Namen te prireditve je bil, da 6e spozna, kakšno vino, koliko vina in po kateri ceni imajo vinogradniki na Dolenjskem še ua prodaj. Okoli 200 pokušen vina se jo preskusilo, popisalo in določil so je alkohol. Seznam teh vin je vsakemu kupcu na zavodu na vpogled. Ponujena vina so imela 8 do 10% boljša 11 in več in sortna vina 12 do 15% alkohola. Izbira je bila torej prav velika. -— Žal, da je bila udeležba od strani kupcev prav slaba, dasi se jim je tu nudila lepa prilika upoznati v par urah, kaj jim nudi vinorodna Dolenjska.
g Uvoz uaših vin v češkoslovaško. Naša vlada je zahtevula od češkoslovaške, da se za vina iz našo države priznajo vse one olajšave, ki jih priznava Češkoslovaška uvozu francoskih vin. češkoslovaška vlada je sedaj na to pristal;). Francoska vina namreč vživajo pri uvozu v češkoslovaško carinske olajšave,-katerih druge države nimajo. Dalje ne potrebujejo francoska vina nikakih posebnih uvoznih dovoljenj.
g liro/, viua v Kanado. Neka tvrdka v Kanadi želi izvažati vino iz Jugoslavije. Interesentom, ki se zanimajo za izvoz vina v Kanado, je natančnejši naslov tvrd-ko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled.
d Vžigalice inozemskega izvora: iSolo s — }Orion< — >Thc zawatk itd. se po 31. decembru 1923 v naši državi ne smejo več prodajati. Pri komur so zalotijo, se zaplenijo, lastnik pa sa smatra za tihotapca in strogo kaznuje. Ker so neki elementi na tem, da spravijo preostale in vtihotapijen^ zaloge v promet na deželi, svarimo pred nakupom I
g Ljubljanski velesejm ia mariborska razstava. Leta 1922 iu 1923 so se vršile v Mariboru pokrajinske obrtne razstave, katere so pač bile za Maribor kot obmejno mesto z močno razvito obrtjo in deloma tudi industrijo velikega pomena, niso pa imele pričakovanega uspeha. Vzroki so bili različni. Prireditve so se vršile v maihnem obsegu v šoli, obisk zelo skromen z ozirom na nezadostna sredstva za obsežnejšo reklamo, največ pa jc h temu vplival skoroda istočasno so vršeči ljubljanski velesejm. Iz navedenih razlogov, zlasti pa, da se ne cepijo gospodarske sile vsaj v Sloveniji in bi bilo zato umestno m koristno za našo industrijo, obrt in trgovino, da se osredotoči le na enem samem mestu, je dosedanji odbor mariborske razstave, v katerem so bili zastopani najodličnejši mariborski gospodarski krogi za daljšo dobo let opustil misel na razstavo in sklenil, mariborske pridobitne kroge pritegniti v celoti na ljubljanski velesejm.
V vsako hišo »Domoljuba4!
P. n, zavode, zadruge, trgovce, mizarje, ženine in neveste opozarjamo na oglas Jos. Bernarda, ki izdeluje trpežne, prožne (elastične) posteljne vloge. Le-te so zlasti za bolnike velika dobrota, zračne, brez prahu in možnosti zalege mrčesa. Izdeluje tudi druge žične pletenine, kakor mreže za plotove, snaženjc čevljev itd, - Cene nizke.
JAJCA SO DRAGA, MESO JE DRAGO,
zato uživajte tPEKATETE«, ki so enako redilne, kc.lcor meso. So najcenejše, ker se selo nakuhajo.
LEPOTA? SVEŽOST MLADOSTI? Priljubljena vnacjiščiaa? Vse to si labko prihranite in zabranite prerano ostarclost edino z racijonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, valih las in zobt Izvanrednega delovanja so le črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepotci Elza-obrazna in koio obvarujoča pomada (2 lončka • pakovanjem in poštn. 25 Din), Elza. pomada za rast las (2 lončka a pakovanjem in poštn. 25 Din!, Elza-Ulifno milo lepote (4 kose § pakovanjem in poštn. 40 Din) in tuodst. doplatka in drugi Elza-preparati kakor Elza-evet za lase, Eha-voda za usta, Elza-Uolonska voda iid. Naslovi Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA. Elza-trg itev. 16, Hrvatsko.	7722
iv
SdaJ prišla roka ja na vrsto, Zamorca Hrgnlli so čvrsto 3n glejte 1 Desna roka cela naenkrat Je postala bela.
(Nadaljevanje sledi.).
Kje {e popotnik?.
STROGOST IN LJUBEZEN PRI VZGOJL
Navadno jo takolo: oče zastopa moč, tesnobo in strogost v družini, mati pa Iju-feezen, mehkobo, popustljivost. Zato ne ubogajo navadno otroci no očeta in ne matere. Ce pa ubogajo, ubogajo očeta, a le iz ftrahu, kar pa je enako slabo kakor ono drugo, da matere ne ubogajo, kor se je prav nič ne boje. Tako ne prvo in ne drugo no vodi do pokorščine. Pokorščina iz strahu jo le nekaj vnanjega in nima nobenega stika z vzgojo značaja. Prevelika mehkoba pri vzgoji pa pomeni omehkuženega otroka. Pri tem no pridejo one moči, ki tvorijo podlago za poznejši življenski boj, do ni-kakega razvoja. Ako so otrok ni navadil ubogati svojih staršev rad in voljan, tudi poznejo v življenju ne bo znal vršiti svojih dolžnc.-ti; kajti življenje ga bo premetavalo sem in tja, mesto da bi on gospodoval življenju. To pa mora preprečiti vzgoja tem, da skuša vplivati na celega otroka. Ne zadošča za življenje, če po materini veliki prizanesljivosti, spoznava otrok samo ugodje iu veselje, če mu vsako senco neprilike, pokorščine in samozataje prestreže mati s svojo ljubeznijo. 8 tem utrpi otrokova volja veliko škodo, otopi namreč kakor vsaka druga moč, ki jo ne rabimo. Sploh pa si tak otrok ne predstavlja pravilno sebe samega in zaradi take napačne vzgoje pričakuje cd življea.la vse kaj drugega kakor mu moro dati. V vodnem uživanju pa otrok j ni vesel in srečen; kajti Čim več ima, tem j več zahteva. Pravi vir resničnega veselja, i poznavanje samozatajc, premagovanje in : odpovedi, pa mu ostane tuj. Zato vpletaj mati pri vzgoji v svojo veliko ljubezen tudi nit trdno doslednosti, popolne nepremagljivosti, ki je ne preokrene no jok, ne laskanje. S tem pa mati tudi otroku dokaže, da nobena napaka ne smo ostati brez kazni, nobena dolžnost neizvršena in da ima delo prednost pred igro. Oče pa pazi na to, da pokorščine ne izvaja njegova stroga be-seda ali celo roka; kajti taka pokorščina odpove v življenju. V pogledu in v njegovi besedi naj otiok čuti, da ga tudi oče ljubi, da pa mora iz ljubezni biti resen in strog, ker ga hoče videti kdaj pred sabo kot dobrega človeka. — Ni treba misliti, da je to otroku nerazumljivo, nasprotno, zelo zgodaj že otrok čuti to razliko. Razume pa ,u-di kaj kmalu, da mora ubogati iz ljubezni do staršev, zaradi reda pa tudi zato, ker je prav tako.	A
V prvih letih je zahfOTati brezpogojno pokorščino, a tudi tu z ljubeznivo doslednostjo. Pozneje pa je poleg volje treba vzgajati tudi uvidevnost ter otroku s tem pokazati vir za utemeljevanje podrejenosti v življenju.
Ta pravilno pot v vzgoji vodi vselej do cilja, če oce a strogostjo veže dobroto, mati pa z milobo tudi doslednost Moč in ljubezen že po naravi nista ločeni, ampak sta obe vtelešeni tako v očetu kakor tudi v materi.
n"
PERUTNINARSTVO. KRMLJENJE PERUTNINE.
Kosti vsebujejo mnogo fosfora, solne kisline in apnenca. Te sestavine so za razvijanje kosti neobhodno potrebne, zato pa so kokoši krmljene s kostmi zdrave, močne in krepke. Piščanci rastejo hitreje, kokoši pa bolj pridno nesejo, lupine so bolj trdne in se ni bati, da bi b to krmo pitane kokoši zneslo počepek, to je jajce brez lupine.
Kosti vrzi na ogenj, ki jih zrahlja, da postanejo lahko drobljive in bele. Kosti spravljaj v zaboju na suhem prostoru. Ko jih rabiš, jih zdrobi v možnarju ali pa s kladivom ali sekiro tako drobno, da jih tudi piščanci lahko zobljejo. Tako zdrobljene kosti pomešaj med kuhano hrano, otrobe ali koruzno moko.
Tudi zelenjava zelo koristi kokošim. Drobno zrezane repne cime, jabolčni olupki, storčki in listi zelja, ohrovta in karfi-joie prav drobno nasekljani Be surovi na-tresejo in so izvrstna krma, po kateri ne kokoši prav dobro počutijo. Ce hočeš, da bodo kokoši prav pridno nesle, velja geslo: kokoš pri kljunu nese. Med žitom je za dobro nositOV jajc najboljši oves. Za odebeliti kokoš pa koruza.
CESPLJEVA POLENTA.
\(i 1 suhih dobro opranih češpelj kuhaj pol ure, prideni % 1 koruznega zdroba in počasi kuhaj kakih 20 minut, osoli ia prideni košček sladkorja, stresi v skledo in po vrhu zabeli s putrom, maslom ali mastjo. Na mizo daj kot samostojno jed.
POHANE MIŠKE.
Naredi testo kot za krofe, to je: V M 1 toplega mleka deni 3 dkg sladkorja, malo soli, 4 dkg putra ali 3 dkg masla, malo drobno zrezane limonine lupine, 1. celo jajce in en rumenjak, vse to prav dobro zmetaj (šprudlaj) in prideni toliko metke, da bo prav lahko testo. Če prideneš žlico ruma, rabi testo pri cvrtju manj masti. Prideni še kvas, ki si ga napravila iz 4 dkg kvasa treh žlic gorkega mleka in malo sladkorja. Testo prav dobro stepi. Stepeno testo daj na gorko, da vzide.
V kozo deni masti in masla vsakega pol, ali pa tudi same masti toliko, da bo razgreto dva prsta visoko. Ko je mast razbeljena, devaj vzhajano testo z žlico kot za zličnike, notri potresi kožico in pokrij toliko časa, da se na eni strani zarumeni. Potem obrni, da se se na drugi strani zarumeni. Ocvrte miške pokladaj na z belim papirjem pogrnjeno rešeto, potresi jih z drobno stolčenim sladkorjem in daj ua mizo.
Dobro jed in pijačo"
najboljšo postrežbo dobe člani Konsuma v svoji zadružni gostilni, Kongresni trg J. Zunanji člani naj nc zamude nobene prilike obiskati prostorov, U katerih *e je rarvlla nala nad 14.000 članov broječa zadruga. Aboncnti dobe mžia cene.	1194
HORJUL.
Zadnje dni je stresalo liberalno časopisje vso jezo nad tukajšnjim gosp. župni, kom. Čisto umljivo. Samostojnežem in mali peščici »napredne« Julrove gospode je prav neljubo, da je gospod župnik javno razkrin-kal njihovo hinavstvo in prikritost ter s tem odločno zahteval, da je tudi pri nas treba postaviti dva tabora. Jutrov dopisnik se sklicuje na zapoved krščanske ljubezni. Prav zato, ker vrši gospod župnik to zapoved in skrbi, da bi verniki ostali iia poti večnih krščanskih načel, imeli ljubezen do Cerkve in spoštovanje do svojih dušnih vodnikov in ne bili plen grabežljivih zape-ljivcev, je postal žrtev napadov in obrekovanja. Vse ljudstvo pa, ki stoji na res krač. načelih SLS, je ta korak svojega dušnega pastirja z velikim veseljem pozdravilo. Isti dopisnik žuga, da bo ustanovil Sokola. V Horjulu — Sokola I Prepričani smo, da sam sebi ne verjame, če ima le mrvico možgan. Kdo se bo neki tukaj za Sokola izpostavili Še za odbor jih ne bol Sicer bi pa bila to poživljajoča moč za Orla. Potem bi šele sto. pili na plan Orli, Orliči in Orlice, ko bi dobili tekmece. Lepo pa je, da sta se »Kmetijski list« in »Jutro« s tem napadom tudi našim ljudem čisto izdala. Ali bo mogel biti kdo Še mnenja, da je krščanska hiša, Id tako bere in naroča? Versko ničvredna jo taka družina, naj se se tako izgovarja in pero, ki pusti v hišo časopis, ki tako zlobno napada našega skrbnega gospoda župnika.
HUJE—KLANC PRI KRANJU.
Približal se je mesec marec in ž njim god sv. Jožefa. Kakor običajno vsako leto bo tudi letos ta dan romarski shod pri cerkvi sv. Jožefa na Hujah. Cerkveno opravilo bo dopoldne ob 10, popoldne pa ob 4. Obakrat bo tudi darovanje, katere je namenjeno za pokritje stroškov prelitja starega bronastega zvona, kateri se žt nahaja v livarni v Št. Vid« nad Ljubljano. Sicer so želeli nekateri vaščani, da se mesto bronastega napravi k prejšnjima dvema jeklenima še tretji jekleni. Da se pa ta želja nI uresničila, se imamo zahvaliti le sv. Jožefu in odločnosti nekaterih mož. Tako se bo ohranil stari, častitljivi 1717. leta vliti bronasti zvon, kateremu edinemu je še vojna zaradi njegove častitljive starosti prizane-< sla. Zato se naprošate častilci sv. Jožefa, da v ta namen po svojih močeh ta dan kaj več darujete, ker bodo stroški veliki, cerkev pa je revna. Bog vam plačaj in sv. Jožef bodi ob zadnji uri vaš priprošnjik. — Vaščan.
n Šraartin pod Šmarno goro, V nedeljo 9. marca ob 3. uri popoldne predava v cerkv. dvorani g. nadzornik Humek •> sadjarstvu in vrtnarstvu. Ustanovi se tudi podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva I Koristnega predavanja se udeležite v polnem številu posebno gospodarji in gospodinje.
Izgubljeno. Neka oseba je izgubil« s kolodvora Dobrepolje do postaje Velike Lašče v nedeljo dne 24. februarjav dopoldanskem vlaku večjo vsoto denarja. Do-tična oseba je invalid. Prosi se pošten najditelj, da odda najdeno vsoto na župni urad Dobrepolje ali pa postajenačelnlku
na kolodvoru.
RHŽBl
Največji ropar in ubijalec naših ljudi je oStarija. Ropa milijone, ubija pomet., premočil je potrebno izobrazbo.
Nevednost več denarju stane, kot ga po/ r« davkarija.
Več obresti ti nese temeljita izobrazba v tvoji stroki kot stotistrfi v h rud I ni« i.
Moderno oderoštvo.
Živimo v času, ko banko nastavljajo svoje agente in špijone, da lovijo kmetski denar. In za vsakega vlagatelja, ki ga jim pripelje tak agent, plačajo agentu provizijo. Živimo v času, ko so sc banke z bes-nostjo vrgle na to, da razbijejo denarno organizacijo kmeta, kmetske hranilnice in posojilnice, da bi šo s kmetskim denarjem špekulirale in odirale. In kdor pozna moč bank in kdor zlasti pozna orožje, s katerim banke napadajo, ta se dobro zavedn, da preti našim hranilnicam i n posojilnoam m «!u nevarnosti
Katero je glavno, najvažnejše orožje bank v boju proti kmetskim posojilnicam? Glavno in obenem najnevarnejše orožje bank proti kmetskim posojilnicam so vibO-ko obresti. Banke računa jo nu sebičnost na-čpga ljudstvu in na njegovo dobičkaželj-lrst. In računajo z gotovostjo, da bosta sebičnost in dobičkaželjnost močnejši nego jo zavest skupnosti in ljubezen do bližnjega. Banko bi mislijo: : Hranilnice in posojilnico bodo moralo zviševati obrestno mero tako kakor jo mi zvišujemo. Ce to storijo, ne bodo dosegale svojega namena, ne bodo »ioglc več dovoljevati kreditov po nizki obrestni meri. Potem jim bomo lahko vrgli v obraz, da ho prav take kot mi. Ako pa no bodo zviševalo obresti za vloge, potem bodo vlagatelji denar dvigali in gu nosili k nam in to bas hočemo.«
Banke so zagrabilo naše kmete z najnevarnejšim orožjem in na najobčutljivejšem mestu. To moramo uvideti in zato vse storiti, da pravočasno opozorimo na to hudo nevarnost. Zakaj če propade kmetska denarna organizacija, naše kmetske poso-Jiluice, potem je kmet zopet kakor pred 30 leti izročen na milost in nemilost oderu-štvu!
Vidite, in tu tiči zajec 1 Mi naravnost z zaničevanjem izgovarjamo besedo oderuh. 10 nam jc zaničevanja vreden človek, ki iz-,£>'>i stisko ali potrebo svojega soseda ali *>ovaščana, da ga pritisne z visokimi obrest-ali kot pravimo z oderuškimi obrestmi. Prijatelji, ali nismo mi sami tudi oderuhi, co nosimo denar v banke radi visokih obresti?! Res je, sami tedaj ne pritisnemo naravnost bližnjega ali sovafčana z visokimi obrestmi, toda pritisnemo ga posredno, pritisnemo ga potom banke, od katere smo vzeli visoke obresti, zato da bo ona vzela »d dolžnika še dvakrat ali trikrat višje. Mi 'Jrzimo tatu vročo iu zahtevamo od tatu: >lina tretjina bo moja!«
Proti temu moramo ugotoviti, da je želja obogateli z visokimi obrestmi nekrščan-ska želja in po pravici trdimo, da so visoke obresti hudičevo delo.
Poleg tega pa jjomislite še eno! Vi zahtevate oderuške obresti, ker imate denar. Zamislile bo pa, da vi potrebujete posojilo in morate za to posojlo plačevati visoke obresti. Ali ne pomislite, da kmetsko gospodarstvo visokih obresti ne prenese, da zanj pomenijo visoke obresti začetek konca! Ali ne pomislite, da blagoslov hranilnic in posojilnic leži uprav v tem, da preskrbijo v potrebi kmetu posojilo po nizki obrestni meri?
In če ste že mislili, da ste do najvišje obrestne mere upravičeni tedaj, ko je naš denar padel, pa danes dobro veste, da naš denar žo poldrugo leto raste, sc njegova vrednost dviga, tako da je v tem času žo zrasel več kot za 100 odst. Pred poldrugim letom je veljalo 100 dinarjev približno tri zlato (švicarske) franke, danes stane 100 dinarjev več kot sodem zlatih (švicarskih) frankov. To sc pravi, da upnikom in vlagateljem njihov denar v vrednosti raste, hitro raste že brez obresti. Prav tako pa dolžniku raste vsled dviganja valute v vrednosti njegov dolg že brez ozira na obresti. Ali naj ga, siromaka, tepejo Še visoke bančne oderuške obresti.
Pripomnimo šc, da tudi banko z oderuško obrestno mero že jjopuščajo, da gre obrestna mera na splošno navzdol. Veliko trgovcev, ki so trgovali z bančnim posojilom, sc jo naveličalo delati samo za banko iu vsled toga skrčijo ali opustijo popolnoma svoj oLrat in banki denur vrnejo. In prav imajo. Centu delati bankam kuluk! Vsled tega pa pomanjkanje denarja, ki je bil glavni vzrok visoke obrestne mere, vedno bolj in bolj popušča in kaže se, da sc polagoma bližauto normalnim časom.	I. B.
Le kopiji v svojo notranjost — je rekel neki moder človek —, ker znotraj v tebi je studenec, ki bo dajal nove vode toliko časa, dokler boš kopal. To se pravi: Čim bolj boš samega sebe opazoval, tem bolj se boš spoznal; do dna pa se ne boš spoznal do konca dni.
KAJ BO IZ OTROK, ČE NE BODO PO-
UCteNI V KRŠČANSKEM NAUKU.
Ko jo za časa Ludovika Filipa predlagal nekdo v državnem zboru, da naj se odpravi krščanski nauk iz šol, je vstal star, skušen poslanec rekoč: »Gospoda moja! Dovolite mi poprej, predno oddam svoj glas, da vam povem zgodbo, katero sem doživel sam. Poznal sem vzglednega in bogatega očeta, ki pa je sedaj silno nesrečen. On sam jo bil vzgojen v Voltairje-vem (to jo namreč eden najbolj brezver-nih francoskih pisateljev) duhu in zato tudi ni dovolil, da bi so njegovi otroci vzgajali versko. Posledica tega pa je bila, da je Se sam doživel, da je njegov sin zapravil vse premoženje kar mu ga je oče
bil izročil in da se je nazadnje potepal z navadnimi barabami okrog tako, da ga je oblast obsodila na smrt. Njegovo ime je prišlo vsled njegovega nesramnega življenja pri ljudeh v pregovor. Njegov drugi sin, ki je postal vsled svoje razuzdanosti sama kost in koža, je vdrl nekoč v očetovo stanovanje in je vrgel očeta v groznem pre-klinjevanju ua cesto. Nedavno 6em pa naletel na tega očeta v norišnici v Chorenion, kjer se v svoji zmedenosti večkrat obtožuje, da jc sam usmrtil svojo otroke in pri tem grozno tuli. hi sedaj, gospodje, če imate pogum, le glasujte za odpravo krščanskega Danka po šolah. Pomislite pa še, da jc eden najhujših naših sovražnikov (namreč sovražnikov verouka) zapisal strašen stavek: Stariše, ki pošiljajo svoje otroke v šole, nad katerim vratmi visi napis: Tu se no poučuje noben verouk, bi morali zapreti in nad njimi izvršiti najstrožjo preiskavo.«
NOV PORAZ BOGO TAJCEV.
Pred nekaterimi leti je umrl v Jeni prosluli vseučiliški profesor Haeckel, to so pravi mož, ki je na vsak način hotel 8 svojo znanostjo odstaviti osebnega Boga ln ljudem vbiti v glavo nauk, da smo se vsi razvili iz opic. Njegov naslednik je profesor Ludvig Plate, sicer tudi protikrščanski človek, vendar pa je zapisal že lansko leto o Uaecklovi veri tole obsodbo: »Mi si moremo predstavljati Boga le kot osebno bitje, ki ima duhovno moč in popolnost v najvišji meri. Brezosebni, panteistični pojem o Bogu, kot ga jo zamislil Haeckel jo brez vrednosti in nič drugega kot zakrito brezboštvo. Priznati moramo le duhovno osebnost, ne pa mrtve prirodne sile, pa naj prešinja tudi vsemir. Namen razmišljanja o zadnjih vprašanjih more biti le ta, da dobi človeštvo v tej solzni dolini mir in tolažbo, ne da bi pri tem trpela znanost. To pa se more zgoditi le tedaj, če priznamo osebnega Boga, na kateri veri sloni sreča vseh narodov ln časov. Kdor tega ne zmore, naj vara samega sebe s panteizmom, ki nima z vero v Boga nikake zveze.«
Naj se prigodi karkoli, pameten človek bi se ne smel udajati niti preobilnemu veselju, niti preveliki žalosti; na dobro ln na siabo moraš biti itak že vnaprej pripravljen.
Književnost.
ORLIC.
Najljubeznivejši otroški list je brez dvoma Orlič. Urednik br. Nardžič tako dobro zna govoriti otroški duši, da mora vsak otrok z največjim užitkom pa tudi veliko koristjo prebirati Orliča. Izšla je 6. štev., ki zopet prinaša toliko poučnega, obenem pa zabavnega za otroke, da celo odrasli s pridom prebira. Zlasti obilo zlatih zrn, podanih v najlepši obliki je posejanih v Veseli pošti brata Nardžiča. Staršem priporočamo, naj svojim otrokom naroče ta list, če ga 5e nimajo. Naj bero, namesto da bi se pretepali in pohujševali po cestah. List stane do konca šolskega leta samo 4 Din ter se naroSI na naslov: Uprava Orliča, Ljubljana, Ljudski dom. Zadostuje naročilo po dopisnici.
denar se posije po položnici, ki bo prvi po-šiljatvi priložena.
VRTEC IN ANGELČEK.
Izšla je 3.-4. štev. Tudi ta številka ima lepe povesti in poučne sestavke .Starši, naročite otrokom lepa mladinska lista Vrtec in Angelček. Dobi se tudi še prvi dve številki. Vrtec in Angelček skupaj staneta 15 Din, Angelček sam 5 Din. Upravništvo je v Ljubljani, Sv. Petra cesta80.
JURČIČ, SPISI.
Priredil profesor dr. Ivan Grafe-nauer. Pravkar je dotiskan IX. zvezek te zbirke, ki je s tem popolna, ker jo X. zvezek že prejo izšel. Vseh 10 zvezkov velja broširano 200 dinarjev, vezano 300 Din. Vsak posamozni zvezek velja 20 Din, ozirom vezan 30 Din.
Glavne povesti posameznih zvezkov so: I. Jurij Kozjak. — Domen. — II. Jurij Kobila. — Tihotapec. — Klošterski žolnir. — Grad Rojinje. — III. Deseti brat. — IV. Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — V. Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. — VI. Doktor Zober. — VII. Le, a Vida. — Lipe. — VIII. Erazem Taten-bach. — Bojim se to. — IX. Rokovnjači. — Slovenski svetec in učitelj. — Poleg označenih, obsega vsak zvezek še več manjših povesti. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Brezvarska šola v službi framasonstva.
Najprej par splošnih opazk o frama-
sonstvu:
Framasonstvo je mednarodno društvo, h kateremu lahko pristopi izbran član, naj bo tega ali onega stanu, te ali one veroizpovedi, tega ali onega spola, te ali one države itd. — Glavni namen mu jo boj zoper Cerkev pred vsem zoper katoliško Cerkev z vsemi njenimi napravami in nauki. Napada jo pred vsem v znamenju boja zoper tako-imenovani »klerikalizem«, »jezuitizem«, vrimsko suženjstvo« in podobno. — čisto gotovo je dalje, da je framasonstvo končno pod vrhovnim vodstvom krščanstvu sovražnega judovstva in kot tako odvisno v prvi vrsti od judovskega kapitala. Priče zato so nam izjavo framasonskih glasil in posebej še imena takozvanih »velikih mojstrov«, to je predstojnikov krajevnih društev, imenovanih >lož«. — Kot sredstvo v dosego framasonskih namenov — namreč uničenje katoliške Cerkve in s tem seveda končno vsake nadnaravne vere — je dobro vse, kar more služiti temu namenu. Tako zagovarja svobodno ljubezen, zahteva vsepovsod civilni zakon, hoče, da se očistijo vse člo-koljubna naprave vsake tudi najmanjše verske primesi, uvaja sežiganje mrličev, zahteva možnost popolne ločitve zakona, odpravo vsakih budžetnih stroškov v bogo-slnžne namene, za vzdržavanje duhovnikov in podobno. Framasoni se torej pečajo, četudi včasih tega nočejo javno primati, z verskimi, političnimi, socialnimi, kulturnimi in vsemi drugimi javnimi vprašanji. Bratijo se s socialisti in komnnisti, pa imajo v svoji sredi tudi kronane glave in odpadle duhovnike, Skrbno prežijo na vsak laven pojav
naj bo v cerkvi ali državi, naj bo mirovnega, vojskinega ali revolucionarnega značaja. In to jim je lahko, ker imajo svoje pristaše v uglednih vojaških, političnih merodaj-nih osebnostih pa tudi v podkupljenih agitatorjih sredi delavskega proletariata. Zlasti pa jim je pri srcu mladina in s tem tudi šola, posebej šo ljudska šola. Evo vam v dokaz nekaj izjav odličnih framasonov samih:
Na Francoskem n. pr. obstoji že od leta 1868. društvo Ligue do Feu.seignement, ki z vso silo širi in zagovarja brezversko šolo. In ustanovitelj Macč tega društva je sam priznal, da je brezveiska šola delo framasonstva, ko je zapisal sledeče: »Nič ne tajim, da mi loža pomaga; nasprotno javno priznam, da sem jo poklical na pomoč in sicer iz enostavnega razloga, ker je Liga uresničenje načel, ki jih proglasa loža. ... Liga je framasonska ustanova, ona je'zunanje framasonstvo.« Brez< erska šola jo dalje po izjavi bolgijsko-briscljske Grand-Orient lože »stvar, za katero se prostozidarji bojujejo in delajo že več desetletij.« In neki odlok briseljske ložo >Les amis pliilantropes : z dne 27. marca 1904 so glasi: >1. Zupan iu občinski svetovalci, — in če se ti branijo, nastopi seveda ta dolžnost za nntiklerikalno manjšino, — morajo vsako ' 'to ob začetku šole izdati nn občinstvo posebno okrožnico, v kateri nBj poudarjajo, dn imajo starši pravico zahtevati, da so njih otroci oprostijo verskega pouka. Tudi naj se doda okrožnici vzorec forntularja, po kaVrom r,e otroci oproščajo verskega pouka. Tudi dunajsko osrednje vodstvo ^Svobodne šole« imn že več let tiskane vzorce na ponudbo staršem, ki hočejo oprostiti svoje otroke verskega pouka. V ogrski' loži »Kosmosc: v Po-žunu jo govoril leta 1910. framason dr. Ilil-debrand o »Svobodni solit sledeče: »Naš daljni namen je ločitev ?olo od cerkve. ... V »Svobodni šoli« se bojujejo vso narodnosti in vsa verstva proti skupnemu sovražniku, ki ostane tudi naš zagrizen sovražnik. To društvo dola prav tako kot ml za svobodo in napredek in s tem vrši pravo prostozidarsko delo. Mi pozdravljamo v >>Svo-bodni šoli r zanesljivega in močnega sobojevnika v boju zoper katoliško Cerkev. Zato jo naša sveta dolžnost, dn stojimo »Svobodni šolk ob strani in jo podpiramo z vsemi svojimi močmi...« — Zopet je imel v ogrski loži »Martinovicz« br. Szini leta 1910 govor o verskem pouku v ljudski šoli, ki pa je izvenel v geslo: «Mi moramo doseči, da se verski pouk tako pri nas kot drugod iz šol popolnoma izloči.« Zato skušajo dobiti učiteljstvo v svojo oblast kot jo leta 1911. jasno zapisal br. Bela Somogyi v prostozidarskem listu »Vilag«, namreč: »Pred petimi leti smo ustanovili radikalen učiteljski časopis in precej nato tudi učiteljsko društvo... Oboje je odobril minister br, Zzekely ... Učitelje bomo seveda pridobili pred vsem s tem, da se potegujemo za zboljšanje njihovega gmotnega položaja ... Vendar pa smo mi prostozidarji tisti, ki smo list in društvo ustanovili in ga tudi vodimo. S tem nam je dana prilika, da vplivamo na nčiteljstvo še preden je naše društvo samo od vlade priznano.« — Jasna je tudi beseda nemških prostozidarjev o šoli. Zapisal jo jo framasonski časopis »Heroldc leta 1908. se: »Vzgojno delo pri odraščajoči mla-
dini je tisto k: ga moramo smatrati za pru-vo prostozidarsko delo. To delo morajo naše lože korponitivno in direktno voditi. Kjer so še predsodki proti ložam, tam naj'i0 ustanovijo društva z drugim imenom iu pri. tegnejo naj se k delu osebe, ki navidez niso prostozidarji. No odnehnjmo prej. dokler ue bo šola prepojena s prostozidarskim duhom.« In zopet: »Vojašnica in šola, oboje sc mora spremeniti v ložo. Kakšen razgled imm nudi ta načrt... Če se nam posreči, da šolo prepojimo s prostozidarskim du-kom, potem b« to bolj pripomoglo kot vse dru^o, da so uresničijo naše namere.« ln kakoršnega naziranja o šoli so prostozidarji v srajhu«, istega naziranja so bili in so av. strijsko-nomški prostozidarji. Glasilo nem-ško-avstrijskoga učiteljskega drrštva je že leta 1888. pisalo: »Mi učitelji smo ponosni nato, da smo prostozidarji. Da mi smo pro-stozidarji vsaj po mišljenju, četudi ne moremo biti člaai tes;a društvu na zunaj...« In podobno je pisal list : Zirkek lota 1909.: »Vprašanje o soli je najvažnejšo vprašanjo v naši javnosti. 0i> tem vprašanju se moramo združiti vsi prostozidarji. Ložo naj dado pobudo za predavanja na deželi, za razdeljevanje brošur in letakov, šola, to je skup-no polje vseh lož.c — In prizadevanje španskih prostozidarjev za rnzkristjaujenjo šole? Nobenega dvoma ni, da jo bil znani, lota 1909. usinrčenl revolucionar Ferrer, ki je sam ustanovil samo na Španskem do 50 takoimenovanih modernih, to se pravi brca-verskih šol prostozidar in popolnoma odvisen od framasonskih načrtov in judovskega kapitala.
Dovolj teh izjavi Zakaj jasno je, da jo brezverska šola sad protikrštanskega framasonstva. Zanima nas pa ob pogledu na *:> dejstvo posebej še vprašanje, kako je s fni-masonstvom v nnši državi. Naj sledi par po-datkovl Nemški framasonski list >Akazia« je poročal leta 1907. št. 60 sledeče: »Loža Pobratim-Orient v Belgradu pod pokroviteljstvom velikega orienta ogrskega, prijatelja velikega orienta francoskega je vpo-Ijala framasonstvo v Srbiji.« Veliki mojster je bil leta 1907. srbski ministrski predsednik Svetomir Nikolajevič. — Drug framasonski list »Zirkek poroča leta 1911. št. 516: Poleg lože Pobratima obstojita v Belgradu šo dve aktivni delavnici. Ena jo pod vrhovnim vodstvom velike lože v Hamburgu, druga pod pokroviteljstvom velikega orienta francoskega. Obe sta izšli iz lože Pobratim in sta seveda s Pobratimom v najtemnejši zvezi. Dalje delamo tudi na to, da s pomočjo Pobratima zopet oživimo ložo »Sloga, Ra« j Postojanstvo«. Ta loža jo nekoč delala po« vodstvom velikega orienta italijanskega m bo tudi pod njegovim pokroviteljstvom na* daljevala svoje delo, ker smo že prejeli tozadevno dovoljenje od italijanska stran'■<
Tako torej imajo žo nekaj desetlet svoj vpliv hamburške, francoske, italijansko m ogrske lože, ki so ustanavljale in vzdrževale razna »patriotična društva«, katera so bila v najtesnejši zvezi med seboj in iz tetJ društev je nastal sedaj v naši novi drža« »Veliki Orient Srbski«. Le ta je izdal 1. leto tudi svoje prvo javnosti dostopno glasno pod naslovom: »Neimar. Organ Velike že Srba, Hrvata in Slovenaca, Jugoslavija«. — Iz tega glasila povzamemo, da so v »v liki loži SHS< a sedežem v Belgradu vfcia-
Kaznovani uboj.
Enrika Handel-Mazzeti.
(Dalje.)
»Kje je vendar moja žena? Tonel Naj vendar pride moja žena!«
Služabnik je hladno pripomnil: >Ml-lostljiva gospa se je odpeljala z gospodom doktorjem.«
»Nemogočef« Bolnik so je vzpel v blazinah. »Kako vendar? Kdaj vendar?«
»Kdaj? S polenajstim vlakom,« je ravnodušno odgovoril služabnik. »Nikar so ne vznemirjajte. »To tukaj morate piti, je rekel gospod doktor.« Fant je šel v stransko sobo, prinesel kozarec ter ga postavil poleg postelje na nočno omarico. »Bodite lo lepo mirni,« je rekel, ko je bolnik, nezmožen izpregovoriti besedico, mahal z rokami. »Mladi gospod bo prišel šele čez p-jr ur. Kar pozvonite, če me boste potrebovali.«
Sam! Šla je z njim, ki je njenega moža Izročil norišnici! Sam je, brez pomoči, izpostavljen surovostim svojih služabnikov, v svoji lastni hiši kakor berač v bolnici I
0, kakšni so ljudje!
0, no ljudje, pošasti so. Kameu imajo v prsih, ne srca. Izumrla je ljubezen na svetu.
Ne, še no. Zidarjeva žena je pretakala takrat krvave solze ob truplu, dvignila jo svojega otroka proti nebu ... To je bila ljubezen.
.Je ljubezen na svetu in sočutje tudi. Za vse, samo za enega ne.
Slišiš, kako tiktaka ura: morilec!
Ni sočutja za morilca — za morilcu ni ljubezni I
In če umor ni njegov edini zločin ? Kaj 5e je samo zadnji člen verige, ki sestoji iz tisoč grehov proti večnemu zakonu o ljubezni ...?
Stokajoč se je nesrečnež premaknil na svojem trpljenja polnem ležišču, skušal je
njene 4 lože iz Belgrada, 3 lože iz Zagreba, ložo iz Skoplja, Vršca, Sombora itd. Veliki mojster skupne lože je bil — vsaj do 26. marca 1922 — belgrajski pivovarnar in lastnik rudnikov Gjorgje VVeifcrt, judovski bogatin prve vrste. Pa tudi sicer imajo v svoji sredi izključno bogate ljudi ali pa ljudi v visokih službah. Tako sklepamo namreč iz 8eznamka 44 članov lože, ki so umrli v dobi od leta 1915. do leta 1921. Po stanu sta dva unančna ministra, guverner narodne banke, dva generalna konzula, dva načelni.:.* v ministrstvu, dva inšpektorja v ministr-®hni, nekaj trgovcev, advokatov, zdravnikov, en vseučilišni profesor in en docent, J311 gimnazijski profesor, dva tiskarnarja; »»di častniki, žumalisti in juvelirji so zastopani. Kot Član se omenja naš odpadli duhovnik Aškerc itd.
Sedaj nam je jasno: Ves ta silni pritisk — posebej pritisk za razkristjanjenje šole j- na katoliško Cerkev v naši državi jo de-jo iu<1 ovsko-framasonske lože. To stoji ne-»-podbitno.
raztrgati verigo, ki se je ovijala okoli njega vedno tesneje in vlekla vse njegove misli k tlom — vedno globlje, v propad — v pekel.
V njegovih tovarnah jih je umrlo na stotine na jetiki, ki pri tako silnem težkem delu niso mogli živeti ob tako bornih plačah. Imel je ženo, ki jo je zaničeval, ker ni bila lepa; umrla je vsled njegove trdosrč-nosti. Imel je sina. O, ko bi ga še imeli
Bil je čas — desetletja so že minila od tedaj — ko se jo igral njegov sin kot otrok pod njegovimi nogami in se z mehkimi, rjavimi očmi večkrat ozrl nanj, kot bi nečesa prosil. Ljubezni je hotel. In ker oče te nemo prošnje ni razumel, je bežal k materi. Mati je umrla in deček Moric je rastel, žejen ljubezni, a od nikogar ljubljen; skoraj osovražen od očeta, ki se je spominjal ne-lepe, ljubosumne matere.
Pozneje, ko je revež našel bitje, ki ni samo zahtevalo ljubezni, temveč jo je tudi vračalo, tedaj jo oče bolj iz hudobnosti kakor iz stanovskega ponosa raztrgal mladi srci narazen in uničil vse sinove upe. Pobožnemu strahu pred zažugano očetovo kletvijo je Moric žrtvoval svojo srečo.
Tedaj je nastal tako globok prepad med očetom in sinom, da bi niti očetova kletev ne mogla izkopati globljega.
In izmislili so si bajko, da je bil Moric, k! se je potegnil zanj in ga osvobodil iz zdravilišča. Moric! Hahahaf Za kako dramo bi bil to zelo zanimiv zapletek. Toda v življenju se kaj takega ne dogodi. Tudi se ne smo dogoditi 1 Sramota bi bila to! Ce ga zapusti žena, ki jo je nosil po rokah, ga mora sin, ki ga je zavrgel, najmanj umoriti.
CuJ.» Kaj je to?
KrepV.i moški koraki v stranski sobi.
Prihajajo! Prihajajo! Sovražniki, zdravniki! Iskat so ga prišli, da ga bodo zopet vlekli v zdravilišče. — O, kje je revolver!
Vrata so se odprla. Visok mož s temno brado in klobukom v roki je vstopil.
»Niti koraka naprej!« Je zavpil blaznež, vzravnan na postelji in divje dvigajoč roke.
Prišlec so je ustavil. Njegove mehke, otožne oči <jo so srečale z divjimi pogledi zblaznelega.
»Oče!« je izpregovoril rahlo, toda razločno. »Ali mu ne poznc.b? Jaz sem tvoj sin.«
»Sin?« je zavpil trpeči, kot da ne more razumeti. Zdelo sb mu je, kakor bi bile temno zavese okrog niega, vidi se samo bled obraz in dvoje oči — pobožnih oči.
On je in nihče drugi. Prišel je in prinaša bolnemu očetu miloščino svojega sočutja.
Miloščino? Proč z njo!
»Proč!« je zavpil bolnik, mahajoč po zraku z onemoglimi rokami. »Nimam sina!«
Molče se je sin obrnil, da bi počakal v stranski sobi. Ni še dospel do tja, ko se je viliar polegel in jo ležal bolnik nezavesten v svojih blazinah. V trenutku sta bila pri roki dva služabnika; toda mladi mož jih je
zavrnil in jo šel sam k postelji svojega očeta.
Ko se je prebudil iz nezavesti, je nesrečnež zopet zagledal bledi obraz z mehkimi očmi, čisto nad blazinami. Nič več ni zdivjal.
»Moric,« je zaihtel, »si res ti?« Namesto odgovora je prijel mladi mož, ki je stal ob postelji, njegovo velo roko in jo poljubil.
»Ne!« se je oče branil. »Kaj je s tvojo bivšo nevesto, Rožo Dingsda? Kako živi?«
»V Grazu v samostanu,« je rekel Moric in obrnil glavo v stran.
»In ti?« je vprašal oče. »Kako živiš?«
" Živim mirno tjavendan,« je odgovoril Moric z rahlim vzdihom.
Blaznih je strmel vanj, sprva z izrazom začudenja, potem zamišljeno se smehljajoč.
»Jaz ne, Moric,« je mrmral, »jaz ne živim mirno.';:
»Ubogi oče,« je rekel Moric. Njegov glas je zvenel žensko mehko. »Vse vem. Vse, vse bo zopef dobro!«
»Ne vsega,« je ugovarjal bolnik. »Niti polovice ne veš.« Razburjen se je obrnil na postelji. »Niti tretjine — nič ne veš. Povedati ti hočem.« (Dalje prihodnjič.)
Duh v Kenten/ISu.
(Angleška pripovedka.)
(Dalie.)
Drugo jutro je bil duh zelo slab ini utrujen. Silna razburjenja zadnjih štirih tednov so začela kazati sledove, živci so mu popolnoma odpovedali, ln pri vsakem najmanjšem šumu je prestrašen skočil kvišku. Pet dni je ostal tiho v svoji sobi in se udal v to, da je opustil večno skrb za krvavi madež v knjižnici. Ce družina Otis madeža ne želi imeti, potem ja tudi ni vredna. Očivid-no so bili to ljud'"e z zelo nizko izobrazbo in popolnoma nezmožni, da bi spoštovali simbolično vrednost hišnega strahu. Vprašanje nadnaravnih prikazni in izpreminja-nja nebesnih teles je bilo seveda čisto druga stvar, ki mu pa ni bila nič mar. Njegova sveta dolžnost je bila, enkrat na teden strašiti po hodniku ter vsako prvo in tretjo sredo v mesecu govoriti brezmiselne stvari skozi veliko, barvno stekleno okno v dvorano : tema dvema dolžnostima se radi časti ni mogel odreči. Gotovo je to, da je bilo njegovo življenje zelo hudobno, toda na drugi strani moramo priznati, da je bil v vseh stvareh, ki so bile v zvezi z nadnaravnim, silno vesten. S to vestnostjo torej se je izprehajal prihodnje tri petke kot navadno med dvanajsto in tretjo uro po hodniku, toda strašno je pazil na to, da ga ni nihče niti videl, niti slisal. Sezul je čevlje in stopal kakor mogoče tiho po črvivih tleh; nosil je širok, črn, baržunast plašč ter se posluževal Sunovega Lubrikatorja, da je namazal svoje verige. To zadnje varnostno sredstvo je uporabljal, kar moram priznati, šele po dolgih težavah. Nekega večera pa, ko je bila družina baš pri jedi, se je zaprl v spalnico gospoda Otisa in si vzel steklenico. Sprva se je čutil sicer nekoliko ponižanega, a končno je bil vendar dovolj pameten, da je izprevidel, da ima ta iznajdba nekaj na sebi in na vsak način služi do neke gotove meje svojemu namenu. Vkljub vsemu temu ga vendar niso pustili popolnoma pri miru.
Stalno so bile preko hodnika nalegnjene vrvi, preko katerih jo v temi seveda padel; In nekega večera, ko je bil oblečen baš kot Črni Izak ali lovec iz Hoglegvvalda«, je krepko zletel po tleh, ker mu je izpodrsne-ilo na drsalnicl iz surovega masla, kalero sta napravila dvojčka od tapetne sobe pa do hrastovih stopnic. Ta zadnja razžalitev ga je tako razlogotila, da je sklenil, napeti še zadnjič vse sile, da si zagotovi svojo ča-stivrednost in svoje družabno stališče. To naj bi se zgodilo na ta način, da se prikaže prihodnjo noč drznima mladima učencema iz Etona v svoji znameniti vlogi kot : Smeli Robert ali grof brez glave:.
Več ko sedemdeset let že ni nastopil ,v tej vlogi, odkar je z njo tako prestrašil ljubko gospodično Barbaro Modish, da je takoj razlrgala svojo zaroko s starim očetom sedanjega lorda Kentervila ter zbežala K lepim Jakobom Castelotovvnom v (iretno Green, izjavljajoč, da se za vse na svetu noče poročiti z rodbino, ki dovoljuje, da sa odurna pošast sj.Tehaja v mraku po terasi. Ubogega Jakoba jo pozneje ustrelil lord Kentervil v dvoboju, gospodična Barbara pa je umrla, strta na srcu, še predno je minilo leto. Tedaj je torej njegova prikazen tmela največji uspeh. Toda s to vlogo je bil zvezan zelo velik trud, če ae more tako revi z ozirom na eno največjih skrivnosti nad-naravnosti. Potreboval jo za predpripravo cele tri ure. Končno je bilo vse v redu in zadovoljen je bil s svojo zunanjostjo. Veliki »snjati jahalni škoraji ki so spadali k lopravi, so mu bili sicer malo preširoki, in našel je samo eno od dveh velikih pištol; Joda v celoti je bil čisto zadovoljen s seboj, in ob četrt ua eno se je splazil iz sobe ter drsal po hodniku naprej. Ko je dospel do Bobe dvojčkov, ki se je imenovala, kar moram omeniti, radi svojih zaves tudi modra spalnica, je videl, da so vrata samo prišlo-njena. Ker je želel napraviti učinkovit vstop, jih je krepko pahnil — štrbunk — težak vrč vode je padel nanj in ga premolil prav do kože. V istem trenutku je zaslišal s postelje pritajen smeh. To je tako pretreslo ves njegov živčni sistem, da je tekel, kakor hitro je mogel, proti svoji sobi. Edina tolažba pri vsej stvari je bila ta, da »u Smel glave pri sebi, zakaj če bi jo imel, bi bi bile posledice lahko zelo resne.
Sedaj jo dal slovo zadnjemu upu, da bi mogel to prostašks Amerikance sploh pre-Btrašiti in se je zadovoljil s tem, da se jc v copatah plazil po hodnikih, z debelo, rdečo, volneno ruto okoli vratu, iz strahu pred prepihom, in s samokresom v roki za slučaj, da bi ga dvojčka napadla. Glavni napad nanj pa se je izvršil 19. septembra. Šel je ,v veliko vzhodno dvorano, kjer se jo čutil iSe najbolj nemotenega. Zabaval se ie s tem, da je zasmehoval poslanikovo fotografije njegove žene, ki so sedaj visele namesto slik pradedov Kentervilove rodovske. Bil tjo preprosto, toda dostojno oblečen, in sicer ije bil ogrnjen z dolgo rjuho, ki je imela tu-3ntam rjavkaste madeže pokopališke prsti, ,v rokah je imel svetilnico in lopato grobar-ijevo. Pravzaprav je bila to oprema »Jonana brez groba, ali mrliški ropar iz Chertsey Barn«, izmod najimenitnejših vlog, katero «o Kontervilci dobro poznali, ker jo povzro-3*
čil z njo večni prepir z njihovim sosedom lordom Ruffordom.
Ura je kazala že četrt na tri zjutraj m vse je bilo tiho. Ko se jo pa plazil proti knjižnici, da bi zopet enkrat pogledal po morebitnih sledovih krvavega madeža, tedaj sta skočili hipoma iz temnega kota dve postavi, ki sta divje dvigali svojo roke in mu zatulila v uho: bu!:
Prevzet od groznega strahu, ki se mora polastiti človeka pod takimi okoliščinami, se je zatekel proti stopnjicam, kjer ga je pa že čakal Vašington /, veliko vrtno škropilnico; ko jo videl, da je tako brezupno obkoljen od svojih sovražnikov, je urno zginil v veliko železno peč, ki k sreči ni bila zakurjena, in je moral po silno težavni poti skozi cevi od peči in dimnike v svojo sobo nazaj, kamor jo dospel popolnoma izčrpati, umazan in obupan.
Po teh dogodkih se ni več pokazal. Dvojčka sta čakala ob raznih prilikah na njegov jiojav, vsako noč sta na tresla po hodniku polno orehovih luščin, v največjo jezo staršev in služinčadi, a zaman. Očivid-no je bil ubogi duh tako globoko zadet v svojih čustvih, da se ni hotel več prikazati. Posledica jo bila, da je gospod Otis zopet nadaljeval svojo veliko delo o zgodovini demokratske stranke, s čemer se je žo več let pečal; gospa Otis jo organizirala čudo- , vilo kuharsko tekmo, ki je spravila na noge vso grofijo; dvojčka sta so posvetila različnim amerikanskim narodnim igram in Virginija je jahala po parku s svojim ljubkim ponijem, spremljana od mladega vojvoda iz Cheshvia, ki je smel zadnje tedne velikih počitnic preživeti na gradu Keter-vil. Vsesplošno se je mislilo, da je duh zapustil grad, da, gospod Otis je pisal celo v tem smislu pismo lordu Kentervilu, ki je v odgovoru nanj izrazil svojo veliko radost nad tem poročilom in .so prav toplo priporočil cenjeni gospej soprogi. (Dalje.)
Lo prvemu kozarcu so moreš moško odreči, drugemu no več.
V spomin poročnega dne.
(G. Tonetu Basaju in g. Francki r. Žibert, na Suhi, dno 27. februarja 1924.)
Šo v zimski sneg zakrit je svet, v mrazovih spita spev in cvet, škrjanec ni še s tAl vzletel, ni še pomladi razodel.
Kaj vendar nas vzbudilo je, kaj nas v radost združilo jo? v Voščila svatovskega glas 1 zapel je v nas y ta pozni mraz.
i Poročni dan, pomembni dan!
V	prisegi sklopa dlan se v dlan, v zvestobi eno se srco
I zaupno drugemu dajč.
, In prstan vidno vežo dva ? in Bog potrja vez srca, ! da bi do groba verno šla v telesu enem — dva...
V	telesu enem, Tone, dva, \ kot vaju zlata prstana
| na dvojno, Francka, sta rok<5, ' oJ»a pa ena ie zlata t
—m----m
□DonriESTOCERna
________


ČLOVEK ZVIJANJ*.
Pred par dnevi jo umrl v Parizu Ma-riuelii, znani posestnik gibljivih udov. Bil je sin saškega kovača in je videl nekoč v cirkusu v Lipskem človeka, ki .se je zvijal na vse načine. Ker so bili tudi njegovi členki zelo gibljivi, se jo toliko časa vadil doma, da jo dosegel velikansko spretnost. Šel jo v Berlin v cirkus in se je ravnatelju predstavil s tem, da je kar pred njim izvedel par najtežjih točk. Od tedaj naprej jo šel v zmagoslavju po vsem svetu, Najboljše njegovo delo jo bilo ponarejanje kačjega gibanja, (»koli drevesa se je zvijala zelo dolga zelena kača, jo slekla obleko in pred občinstvom jo stal Mari« nelti. Ker jo zelo rad igral, je zgubil v neki novojorški igralnici V3e svoje prenm-ženjo in jo zato So živ prodal svoje okostje neki ameriški znanstveni družbi, Zato jo moral na svojih potovanjih nositi seboj posebno kovinsko rakev in pa natančno navodilo, kako naj njegovo truplo balzamirajo. Ko je jprišel spet do denarja, je pa okostje kupil nazaj.
To se večkrat zgodi, da kdo še živ proda delo svojoga telesa, če je kaj prav zanimivega na njem. Tako beremo, da je nekdo prodal znanstveni družbi svojo glavo. Bila jo pa tudi res znamenita, merila jo 82 contimetrov! Družba mu jo dajala toliko denarja, da jo živel brez skrbi, glava je na i>osta!a po njegovi smrti njena last.
ČASOPIS BERAČEV.
Najzanimivejši /strokovni list« na svetu je pač časopis beračev, ki ga izdajajo v Parizu. List prinaša obširen seznam vseh porok, krstov in pogrebov, ki se vršijo tisti teden, povo natančno kraj in uro in priporoči nekatero še prva posebno. Nadalje objavlja list imena dobrih ljudi, kdaj sprejemajo oziroma kdaj so doma, in. pa Se drugo stvari, tičoče so berače stroke.
RAZNOTEROSTI.
Italijan ljubkega duha vrtnic no more prenesti in je zato v Italiji tako malo rož.
Gazela napravi na begu lahko 20 km na uro.
Elfflov stolp v Parizu je najvišja stavba na svetu; 300 metrov je visok, tako
Saj pisano stoji odslej: j Kar žena, tudi mož imej, i in enega je dveh bridkost | 1 in dvojna enega radost!
, Naj Bog svoj blagoslov rosi ; na srečo vaju novih dni, naj čuva dom, družinsko čast, veselje v hiši, v polju rast
in vaju dragih sive dni ' Jn vaju mladih sladke sni, ■ ves dom in rod in sad in cvet do trikrat sivih let!
I. Mohorov.
kakor Šmarna gora nad LJubljano. Ves je
jfeleza, ln vendar Ima neki most na Angleškem šestkrat toliko železa v sebi kakor ta velikanski (tolp.
Stare čase ljudje zelo hvalijo; In vendar je moral na primer dati trgovec svoje blago neprestano cariniti; na Nemškem na prav kratki razdalji med Minzom ln Bam-bergom 33 krat.
Za en sam turban je treba 25 metrov
blaga.
V Evropi Je okoli 200 vrst Jedilnih gob; 50 prav dobrih, 50 srednje dobrih ln 100' manj dobrih. Strupenih Je pravzaprav samo sedem.
Mesto Arhangelsk na Ruskem Ima 40.000 ljudi, pa nobenega hotela. Kdor hote prenočiti, si mora poiskati sobo v zasebnem stanovanju.
Mesto Aagsburg na Nemškem je imelo pred tridesetletno vojsko 00.000 ljudi, po vojski pa 5000._____
Vsa It Aober gospodar d bo naročil od Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Humekovn knjigo
PKAKTSČEM SADJA«
ia prične tako) spomladi pravilno negovati svoje sadno drevje. Z uspehi bodo »rud ln sirotki ia knjigo stoterm poplačani. Vezana knjija poStnino vr*d 124 Din.
ve:<a s 1084
Vojaški zdrsvoik: »Alt imate kako napako?«: — Rekrut: »Jn. Streljanja n-? moreni slišati.« — Vojaški zdravnik: >Ah, bodo žo tako glasno streljali, da boste gotov» »II-lali.c_
01pozopiuji T niHfo iiac
bo na licu	t VUevku pri SveU Trojici urad-
no prevzemanje In cenitev Ostanki-vega posestva hi inventarja h. itev. 20 ter izročitev istega nazaj v last puiestnice Marije Rožič in njenih dedičev. Ker io ai za iasn sporne tožbe, zlasti meseca oktobra 1. 1922, nekateri posestniki U bližnje in daljnje c'tolice, kr.terih imena mam v rokah, vidoma neopravičeno prilastili ikoro ves (jospodar. inventar (vozove, plug, branč, kose, slamoreznico, sekire, verige, itrike, sode ter razno drugo orodje), sato lih tem potom vljudno opozarjam, da aaj ves pobrani Inventar ta pohištvo ie pravočasno do lO. marca t. 1. spmrilo [vrnejo) nazaj na lice mesta, kjer «o ga vzeli, ker drugače bom dotlčne osebe potom iodhijske nadskrbttvene oblasti prisilil, da vse krivično prisvojene si predmete vrne|o oziroma v gotovini po sedanji ceni plačajo, kajti in«— doka« zoper vse krivce v rokah, na kal 1».. samo-lasten, boljSevUki način so si prisvojili tnlj imetje. Poitcnnst ia pravica more tudi tukaj na aan, preje ne odneham. — Prof. dr. VAL. ROŽIC, »tri« mla-*>le.n(h otrok rajnkega Primoža Rožiča.
Sovražni vojak pride v kmetovo biŠo ® Mhteva jedi. Da bi kmeta bolj ©v iaSU, položl bridko sabljo predse na trdno. Kmet pe v hlev, vzame gnojne vile in Jih položi P£leg sablje. »Kaj Je tok zavpije vojak. — k tako velikemu nožu spadajo vendar ™«i vilice, ki m> po temf« odgovori modri nnetič. To Je pomagalo. Vojak Je bil po-tužnejšl.
Posteljne vloge
M,.t.rpein' Italvanizirane lice, napete na lesen v poljubni dimenziji, mreže za plotove itd.
Izdeluje najceneje
„ JOSIP BERNARD
MENICE - FUŽINE, Gorenjsko - Slovenija.
Pri velikem odjemu znaten popust
»NaS najhujši sovražnik Je Snops!« reče Župnik svojemu faranu, ki je bil pijanec. — »No ja, gospod župnik,« se odreže ta, »saj Se v svetem pismu stoji, da moramo sovražnika ljubiti.« — »To res da stoji,« ga zavrne župnik, »kje pa stoji, da ga moraš požirati?«
fahltlftnlf kupujemo. Sever k Komp., Ljtib-bCMUlLCIV Ijana, Woltova ulica »t. 12. 881
IZJAVA.
Izjavljam, da za svojo hčer Emilijo Golob mL nisem prevzeta In ne prevzamem nobenih obveznosti in torej osubito nisem plačnica za dolgove, ki tib |e te in ki bi jih moja hči ie napravila. — Opozarjam, da Emilija Golob ml. tudi nima pooblastila, razpolagati z mojim premoženjem in prevzemati katerekolisibodi obveznosti v mojem bne-au, sklepati kupčije, proda lati mojo imovino itd.
Lesno brdo, 28. februarja 1924.
EMILIJA GOLOB STAR.
NAPRODAJ JE okrog 2000 kg (dva tisoč kil) prvovrstne mviin in okrog 1000 kg (en cloi SLADKE II« »C tisoč kil) raznovrstne O'«" ItlO "	pove upravništvo »Domoljuba«
• IIC, pod itevilko 1111.
Cešminjevoibje^t^r^S^brint
vo olje i« vsa zdravilna zelišča, kupim vsako množino. - ED. PISLER, Vrhniki.	918
Gospodar: »Joža, ali si nesel konjska jermena nazaj?« — Hlapec: sO ti inoj Bog, tja grede sem jih nekje pozabil, pa sam ne vem kje.« — Gospodar: >Ti pa jaz povem kje. V gostilni!« — Hlapec: »To že! Ko bi v»del, v kater' I'
-PRI IV/ NKI* « Ljubljana, Sv. Petra c. 29
priporoča ravnokar došlo VELIKO IZBIRO BLAGA ZA POMLADANSKE OBLEKE: fino sukno za moške, dvojne itrokosti od D1d 60.— naprej, rolneno za ženske obleke v naimodcrncjžih barvah dvojne iirokosti od Din 50.— naprej, hločevino iotenino, cefir in onford najboljet vrste, najno-vejSe svilene robce ln ierpe, — Velikanska izbira nr.ikih srajc in kravat.
VSE PO JAKO NIZKIH CENAH!
Halo!
Halo!
TINEi Apela I Letos pa res ne bo konec te božje zime. — SPELA; Zima bi mi ie nič ne bila napotu, tt bi bila vsaj dobro obuta. Moj mož mi le letos žc tri pare ievljev kupil, pa sem ie vedno bosa. — TINEi Mi smo oa tako dobro obuti, da je <ar v«sel'», 'o •>« le »to ker sum kupil usnje na stopili	°F.RKO.	— SPELA: To tem
taui (k- Siinala. Kdor toče svojo droiino dobro
•febd, naj kavi »tn|« na te ima ▼ ftuoeiah, na Veseli gori, v Kamnika, fikocijanu, Ložo, Žužemberku, Čmoialjn In Krtkcm
na stojnici PEfiKO.
Prijatelj A: »Pomisli! Krčmar »pri zlati goski« mi je včeraj v obraz rekoi, da sem osel.« — Prijatelj B: »Verjamem, zato ker ga poznam, da jo tak grobi jan, da vsakemu resnico kar v obraz pove.« _
J. Stjepušin, Sisak
priporoča 5/borna tambn« rioe, lica, partitara in oitaie potrebščine z« v«« glasbila.
VELIKA NOČ se bliža!
Za obleke — vsake vrste — kakor tudi za birir.ance, se kupi danes najbolje in najceneje
pri Ivanu SAVNIK v Kranju. Združene opekarne d. d. Ljubljana
Telelou 733.
Telefon 733.
naznanjajo, da to ctvorile T sredini mesta, aa Mikložičevi cesti it. 13, tovarniško zalogo vseh vrst OPEKE lastnega izdelka. — Opeka je na razpolago v poljub, množinah po najnižji dnevni ceni.
POZOR1	POZORI
Samo do 22. marca
prodajam razno blago za obleke bi perilo, obleke, delavske hlače, srajce, nogavice, rnte, robce, kravate, majce Itd. itd. z
IO °/0 popustom
F. tllll, Litiju, !M tf| 18.
JGF" Nc zamudite ugodne prilike! "iS»e
Modna in manufakturna trgovina nudi vse spomladanske potrebščine za MOŠKE, ŽENSKE, KROJAČE in ŠIVILJE, razne VENCE in CVETLICE, OPREME za neveste ta novorojenčke. — Velika Izbira ženskih RUT in NOGAVIC.
LJUBLJANA, Stari trg št. 3. Ifažno za posestnike vinogradov!
I* gumijevi trakovi za cepljenje trt
dobivajo se v vsaki množini In po najnižjih cenah pri tvrdhi:
Svetla d. d. Ljubljana
Centrala: HilSerieva ulica 5
Podružnice: Dunajska cesia 20, Mestni trg 25
MARIBOR: Gosposka ulita 20
Ceno Češko
perje
1 kg sivega tlrublj. 65 Din, poL belega 80 Din, belega 90 Din, boljiega 100 in 120 Din. mehke, ga kot puh 150 in 180 Din, nap boljša vrata 225 Din. Poiilja prosto car. proti povzetju, od 200 Din »iSje prosto poštn. Zamena in vrnitev dovoljena. Vzorci za« stonj. - Dopisi le na Benedikt SACHSEL, Lobez 159 pri Plzna, Čeika. Poitnl paketi iz Ceike T Jugoslavijo rabijo okoli 14 dni.
Modpoci
vseh vrtt, ledermodroci K 1700, vrhni alrik K 1600, mreže K 700 ln ve« tozadevne potrebtčine. — Blago na izbiro in solidno delo.
Rud. Sbsb?, Ljubljana, bnpnviMi c. l
a*
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št.57.
V lastni palači (vis k vis hotela .jUnlon").
------—. Kapital let rezerve steitpreo raodl K 60,000.000 -
Podružnice: Pjakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šlfaenik. Ekspozitura; Bied. Interesna skupnost % Gospo. '	slarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Dajo trgovske kredite, eskotupiira menice, lombardira vrednostne papirje, kupujo in prodaja tuje valuto in devize, sprejema vlogo v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vso bančne in borzno transakcijo pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredno loterijo.
F. MM Sin Svarilo.
fl!i:ar*tfj 3 :;;1633 pc&iitts
Priporoča omare z ladeici in tudi visoke iz rr.ehkega in trdega lesa, po atelje, mo-drocc, žimnico, žičtiike, stote., mize, sploh vso hišno ODravo dobite le. v
i Ljubljani, S?. Petra ceste 17
po najnižjih cenah.
Podpisana svarim vsakogar pred posledicami, kdor bi razširjal neresnične govorice o meni in Alojziju Podobniku 1* Brezja 38. — Irana Tehovuik, Dobrova »t 10.
oacg
Miži, pod<$ane, stenica Sn 3Curhl
morajo poginiti, ako uporabi ;n*a noša proizftnft<-n» src<l»tvs: jiroti rušim in podganam lJin 7 50, «« »fiurko in Din, ra ttonic.o 10 Din, rft moljo o i>in, ; i o: i /nifiouu r. ta 7 .'u J >;, mest proti ntera C VI , mast pr.>ti uiom r r-SIr VJ 7 to I),'n, proti rnr*?l|am 100 Din. Hott-r kb, ('irVenja ma^.ože c 7 J »in. Po«UJn i o ;-ovret.in. ,Arte»', kom. labo'.'.\torit. M. Jrtnter, Kttgveb, Petripjske. allatv 0 X11.
VELIKO ŠKODO
fi sami delate, AKO KUPITE BLAGO DRUOJB, preden si ogledat« NIZKE CENE v trgovini
»DANICA«
MAJ/ELJ & KAJŠEU -- LJUBLJANA TarjaJkl Srj itev. t (bivU PreskrboTalnic«),
Velika zaloga Stolov, hlaicvine, žameta. Iionteai. ne, tiskovine, barhenta, flnnelc, odej, pletov, no< rfavlc, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, pred« pesnikov, jopic ter najrazličnejšega drutfeda Idatfa. Istotam ZAI.OGA USNJA VSEH VRSTI Postretha veslo a in točna,
Priporočamo
vsem, • > M pred nakupom blnga zn obleko, :-a pTilo vsaka. vrsto, za nevestino i-f.lo itd., ogledajo ralogo
Oblažilnite za Slovenijo
5*. SE. 25 O. 56.
v Liui.i.iinl. Njena osrednja prodajalna jo
v Ljtibijani, v hiši „Yzajemne posojilnico" na MllcIoSl.rcvl cesti poleg „Uniona". Podružnica j>a so nahaja v hišt ,,Gospodarsko zvcr.c" na Dunajski cesti St. SO
Cena ze!o zmerno!
Zadružno podjetje I
reto. /AL08A
ln Lkcrlsllto <igo dno priiiKo ksdar gracla v Celja In nek iglto ti v vala* trgsv. R.StermecH
SUKNA
In kimesrna u molit« tir volne za danska oblika, platna, satira, hla«a-vina In tiru i* manufakturna nc
VELIKANSKA. Ce.ia čudovito nitka tar si raditag« ogromno tfa-narja prihranite. Trgoval •n arot-cane. Canlk znaten) I
fiicniia tovarna fš»o§
d. d. nn Vrhniki
sttiepa nasadite pogodbe za grah in fižol za Ido 1924

7, vsemi onimi pridelovalci, kateri stanujejo v oddaljenosti do ur železniško vožnje do Ljubljaue. Semena za saditev dobavi tovarna sama. Določitev prodajne cene se vrfti v stalni
zlati valuti.
Priglaae za semena in saditev sprejema
Konicrvna tovarna Motom d. d. na Vrhniki
Jadranska banka d. d. Beograd
Dionička glavnica: Din 60,000,000 Rezerva: Din 32,515.000
PODRUžNICEj__Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik. Ercefrovi, Jel,a, Jesenice, Koržula. Kožor, Kranj, Ljubljane, Maribor,
Metkovjg, Prevalje, Sarajevo. Split, Sibanik, Zagreb.
AFILIRANI 7AvnniS	Naslov z. brzojavke, JADRANSKA
' —•"^Bn^V^rt11''!* * ^^^^ ,Wlan' ^adar* ~ Frank Sakser State Bank, Cortland Street 83, ° C,ty' Btmc° ^ugoslaro de Chile, Vdparaiso, Antologasta, Punt« Arenaa, Puerto Natalei Porvemr.
Izdal* Itptimo!l tD^volhib*«
Odtfovorni w«lntV Antoe Svinik v Uubliani,
Ttika Jviotkmaalr« tiikw«*'