! ------
«»ch 250.000 ^TiJ^^Ud State«. American in apirit, foroign ia Uu|Mf« only.
__ „ • --lil _
Gevelandski Amerika
NEODVISEN UST ZA SLOVENfitt DELAVCE V AMERIKI.
______:A
Official Off wi of 85 8lot®-ntmn SocioH— ^adOijui
LETO XI. — VOL. XI.
CLEVELAND, OHIO. MONDAY, #LY 1st, 1918.
NO. 76.
Vsi Slovenci korakajo pod zvezdnato zastavo v paradi 4. julija-
Če hoče slovenski narod pokazati svojo lojalnost javno in očitno, tedaj naj se u-deleži vsak Slovenec ogromne lojalne parade, ki se vrši dne 4. julija, na praznik pro-glašenja ameriške neodvisnosti in svobode. Mestne oblasti se posebno prizadevajo, da nastopijo Jugoslovani/ * častnem številu. Na ta mm bi morali izostati vsi privatni pikniki in izleti, vsak Slovenec mora vedeti, da je njegov prostor v paradi, ki se priredi za to, da se narod no-novno zbere in zaobljubi zve-s*obo Ameriki in dokaže, da je pripravljen narediti vse na poziv vlade* da se vojna zmagovito in slavno konča v korist pravice in svobode za vse narode.
Omenimo na, da je John Gornik^načelnik jugoslovanr skega oddelka, postavljen od oblasti, da skrbi za čim večjo udeležbo med Jugoslovani. Pozivljemo vsa društva, da pridejo na ta dan ven s svojimi slovenskimi in ameriškimi zastavami. Mr. John Gornik bo dal rad vsakomur natančna pojasnila. Vsakdo, ki se udeleži parade, mora prinesti s seboj tudi malo ameriško zastavo, tako je odredila mestna vojna komisija. Prosimo vas torej, radi narodne časti in ugleda, da se udeležite parade v četrtek pobioštevilno. Ves narod naj ntide na dan in manifestira
■ JL AmVW'	»mm mm ■■■ ——
svojo lojalnosti	*— -
Kupujte W. S. Ši
r— Razvažalec pive v Eu-clidu je v petek zjutraj prišel k Louis Recherju in ga vprašal, kje se nahaja John Oblak. Rpcherju se je tudi sumljivo zdelo, kerB, omenjenega že več dni ni videl. Odšel jc? torej proti njegovi hiši, kjer je skozi okno pogledal v stanovanje in videl ležati na postelji Oblaka,vsega črnega. Naznanil je takoj ko-ronerju, ki je prišel in odprl Stanovanje. Oblaka so dobili mrtvega. Koroner je dognal, da ga je žganje zadušilo. V torek zvečer je prišel domov in odtedaj ga ni nihče več videl. Oblak je bil precej znan - v Clevelandu, star 47 let, tu ne zapušča nobenega sorodnika, v starem kraju sestro. Bil je tudi brez društva. Počivaj v miru!
Kupujte W. S. S.
—	Dne 1. avgusta dobijo uslužbenci cestne železnice v Clevelandu 50c., na uro, in sicer bo vlada zahtevala, da se dovoli ta plača. Vožnja po železnici bo raditega 6 ali 7 centov. Kje so časi, ko smo plačevali 3 cente?
Kupujte W. S. S.
—	Iz New Yorka prihaja poročilo, da je tam vlada ukazala vsak dan zapreti vse salone ob 8. zvečer. Nekaj enakega nameravajo tudi v Clevelandu.
Kupujte W. S. S.
—	549 vojakov v Camp Perry, blizu Clevelanda, je dobilo v soboto državljanske papirje. Med njimi je bilo nad 60 Slovencev.
Kupujte W. S. S.
—	1500 natakarjev v gostilnah po mestu je v soboto zadnjikrat opravljalo svoj posel. Danes jih ni več na delu,
I ker je vlada vsem prepovedala delati v gostilnah, ki so vojaške starosM.
Kupujte W. S. S. k — Razne osebe v Clevelandu so podpisale za $8.000.000 ▼ojno hranilnih znamk. Ta kampanj* se bo nadaljevala,
. j,	» ••	: |	'	Jf I^vr^ j
mmtammm
povati vojno hranilne znamke? če niste, začnite danes. Pomagajte Ameriki, ki pomaga vam.
Kupujte W. S. S.
—	John C Smith, zastopnik unije carpenterjev, je bil v soboto kaznovan z 15 dnevi prisilne delavnice in $25 globe, ker je vozil avtomobil v pijanem stanju. Poleg tega pride pred veliko poroto in je bil postavljen pod $500 varščine, ker je dobila policija pri njem revolver.
Kupujte W. S. S.
—	Ribe se prodajajo v mestnih tržnicah od 4 do 7 cenfov ceneje pri funtu kakor v mesnicah.
Kupujte W. S. S.
—	Policija je napadla neko hišo na Eas* 40tH St. in Payne ave., kjer je aretirala dva moška in dve ženski. V stanovanju je dobila policija nitroglicerin in druge močne razstreljivne snovi. Sumi se, da je s tem zajeta banda, ki je izvršila mnogo ropov v mestu.
• Kupujte W. S. S.
—	Mrs. Ruth Crofut, 38 let stara, stanujoča na 2500 Guilford Rd. Cleveland Heights se je v soboto zvečer ustrelila. Bila je soproga William R. Crofuta, predsednika The Forest City Rubber Co. Dasi bogata je vendar o-bupala nad življenjem radi slebega zdravja. Ustrelila se je z revolverjem svojega 18
mrtvo ležati na tleh, lo se je
vrnil domov.
Pravila Slovenske Narodne Zveze so tiskana in jih člani dobijo v uradu Zveze na 1052 E. 62nd St. ali pa pri svojih podružnicah.
—	Okraden je> bil ponoči rojak Jos. Hegler, stanujoč na 61st St. Odnesli so mu vse kar je imel, $16 denarja, dve bančni knjižici, novo obleko, uro in drugo.
—	Martin Loftus, 1374 W. 58th St. je padel za svobodo na francoskem bojišču. To je že dvanajsti Clevelandčan, ki je binl ubit. Njegov brat, Patrick Loftus, je pravkar prišel v Francijo z 83. ameriško divizijo.
—	Kdor hoče obiskati svoje sorodnike v Camp Sherman, Chillicothe, se mora držati sledečih pravil: Obiskovati je dovoljeno vsako sredo in soboto od 1. ure pčpoldne do 7. zvečer. Civilistom ni dovoljen vstop v. vojake bara-
—	Tatovi so okradli Frank Hauptmana 6116 Glass ave., za $25. Dvaindvajset drugih oseb je bilo v soboto in nedeljo okradenih.
—	Poročila sta se Mihael Kranjc iz Davis, W. Va. in Frances Razpotnik, 5805 St. Clair ave. Josip Kertel in A-na Burk?. Mnogo sreče!
—	V sredo dne 3. julija bodejo imeli uslužbenci The A-merican Steel and Wirfe Co. na Marguette Rd., kjer je u-posljenih stotine Slovencev, iepo, patrijotično slavnost. Slovenski nagovor bo imel Mr. John Zorman o amerika-nizmu in lojalnosti. Tovarna je dala napraviti za to slavnost krasne programe.
—	Ta teden sredo sodniki na počitnice do septembra. 9000 tožb je §e nerešenih na sodniji.
—	Myron T. Herick, načelnik mestne vojne komisije, je brzojavil v soboto v Washington na rusko poslaništvo, da pregovori Kerensklja,
Nemci hitijo na itpijansko fronto.
Razmere v Rusiji so jako zmeiJe. Poročila p begu Lenina in Trotzkya ter o smrti caijji niso pottjena.
PERMi^
Published and Attributed under permit N^. 19 auth-i orized by the Act October 6th, 1917, on Me at the Post Office ef Cleveland, Ohio.
By order ef the president, A. S. Bijlrleson, Postmaster General
Carje še živ? Amsterdam, 30. junija. — Govorice, da, je bil bivši car Rusije Nikolaj umorjen, so laži, pravi neko poročilo iz Rusije. Poročilo je prišlo iz Moskve preko Berolina. Nemci se bojijo Amerike. Pariz, 30. junija. Nemški ujetniki, katere so Francozi polovili, enoglasno pripovedujejo, da se nemško vrhovno poveljstvo boji Amerikan-cev. Njih število čimdalje bolj narašča, zato si Nemčija na vse kriplje prizadeva, da naredi mir pred zimo.
Petrograd strada. ' Amsterdam,, 30. junija. — Petrograd ni dobil Že štiri dni hrane. Izmed 26 železniških voz žita, katere so Čehi pustili boljševikom, jih je 11 dospelo v Petrograd, drugo žito pa so boljševiki spotoma pokradli za sebe.
Nemci v Rusiji. » London, 30. junija. Nemška vlada namerava posredovati v Rusiji. Nemci imajo načrt, da pošljejo več vojaških oddelkov v Rusijo, katere čete.bi se združile z boljševiki. Brzojavka iz Helsing-forsa, Finska, poroča, da je položaj v Rudji pbupen. Ru-deča garda patrol i ra Petrograd in strelja na civiliste. Stotine jih umira od lakote vsak dan.
Trotzky, voditelja boljševi-kov, pobegnila iz Rusije, niso še potrjena. Le toliko je gotovo, da se skoro po celi Rusiji vršijo krvavi boji med kmeti in boljševiki. Tudi poročilo, da bil bil veliki knez Nikolajevič izbran za carja, se ne more potrditi. Kerens-ki, ki se nahaja v Parizu, bo hitel v Washington, da se o-sebno pogovori s predsednikom Wilsonom, nakar bo skušal odpotovati v Rusijo. Boljševiki v nevarnosti London, 30. junija. Da se boljševiki zavedajo, da se nekaj plete proti njim, se razvidi iz apela, ki so ga izdali na delavce, v katerem jih poziv-Ijejo, da je revolucija v nevarnosti in da naj hite pod o-rožje Rudeče garde. Nemška Kruppova tvrdka se pogaja z vlado boljševikov, da začne izdelovati topove v Nikolaje-vu. Ruski delavci, ki nočejo delati za Nemce, so brez usmiljenja ustreljeni.
Na zapadni fronti. London, 30. junija. Zopet je minul en teden, ne da bi Nemci začeli z ofenzivo. Na nekaterih mestih so celo zavezniki povzročili več napadov na nemške postojanke, v katerih so prizadjali Nemcem občutne poraze. Francozi in Amerikanci so dobili zadnji teden važne postojanke v svojo oblast.
Francoski napad. Ob reki Aisne, južno od Soissonsa, so Francozi s tako silo napadli Nemce, da so Že prve pol ure prodrli na fronti treh milj za eno miljo naprej in ujeli 1000 Nemcev. Angleži so pa v Flandriji napadli nemlko točko Lys, odkoder so pregnali Nemce in jih ujeli 400. Bolezni v nemški armadi. Nemci sami priznavajo, da zadržuje njih ofenzivo vsakovrstna bolezen, kot mrzlica, influenca in mnogo drugih bolezni, ki so zahtevale že precejšnje Število žrtev.
Hulliii lik nnnnnrliAna
Washington," 30. junija. — Zvezina komisija za nadzorovanje trgovine je včeraj oddala zVezinemu senatu silovito razkrinkanje" velikih kompanij, ki so sleparile in mozgale ljudstvo, da se ne da popisati. Kompanije, ki prodajajo meso, moko, kovine, petrolej, gasolin, les, premog in kemikalije, te kompanije so vlekle ogromne dobičke od svojih produktov. Izko-riščevanje ljudstva je tako ogromno, da bo moral narediti kongres posebno postavo, da se naredi konec temu. Sledeča tabela kaže nekaj silovitih prof^ov, katere so i-mele razne kompanije zadnja leta:
Mesarske tvrdke so leta 1912, 1913, 1914, torij pred vojno zaslužile $19.000.000 na leto. Leta 1915, 1916, '17
Kako odirajo trusti
ameriško prebivalstvo.
dobile le, 15 procentov. Kompanije s premogom so imele pred vojno 20c dobička na eoni, danes ga imajo 90c. Jekleni trust je zaslužil prej namreč lansko leto $478,204. 343 čistega dobička. Vse dru* ge kompanije, ki prodajajo potrebne stvari za življenje, vlečejo ogromne dobičke.
Kompanije so se posluževale raznih pribežališč in izgovorov, da so povečale navidez sfvoje stroške, potvar-jale so knjige in dajale vladi napačna poročila. Dognalo se je tudi, da imajo nekateri uradniki po$100.000 plače.
Vlada sc bo sedaj pečala s tem poročilom zvezine komisije, ki je dve leti sestavljala in iskala dokaze proti kompa-nijam. Uspeh vladnega posredovanja bo, da se znižajo cene, a oni pa, ki so mozgali narodno kri, naj se pospravijo v ječe, ali naj se jih pa postavi za zid in spravi s tega sveta. Kdor danes izkorišča ljudstvo, ko se milijone zna-čajnih ljudi bori za boljši
ni se nahajajo s^daj v istih postojankah kot j>red ofenzivo. Toda Italija ti pričakujejo novega napac $ od strani Avstrijcev.
Nemci na potu V Italijo.
Nova avstrijsk« ofenziva bi se pričela v gc rah, kamor prihajajo številni nemške čete. Avstrija j i absolutno zahtevala nemške ^pomoč, in avstrijski general ii štab se je izjavil, da ni oi govoren za posledice, če Nert cija ne pošlje svojih divižt j na laško fronto.
Amerikanci 11taliji.
Rim, 30. juniji Prvi oddelki ameriške arjtiade so dospeli v Italijo in me r iz Fran cije. Nadaljni odmki ameriškega vojaštva pridejo naravnost iz Amerike vjjtalUo. jta-
janom na pomoč, bo odločil general Pershing.
Avstrijski državni zbor.
Poroča se iz Dunaja, da namerava cesar Karol sklicati avstrijski državni zbor na 16. julija. Le omejene stva ri pridejo na debato. Cesar ni hotel sprejeti resignacije ministrskega predsednika pl. Seidlerja.
Kako Nemci blufajo.
Amsterdam, 30. junija. — Nemško časopisje poroča sedaj svojim čitateljem, da se nahaja Amerika v vojni z Meksiko, da vse ameriške vojne priprave niso namenjene Nemčiji, ampak Meksiki in Japonski. Ničesar se ne o-
mpni Na m ram Lnljl/A Amo_
rikancev se nahaja na fronti v Franciji, tako da nemško ljudstvo niti ne sluti, da je na francoski fronti že skoro en milijon vojakov.
Italijanska zmaga.
Italijani so napadli na Asi-ago planoti avstrijske postojanke in zavzeli Monte di Valbella ter zajeli 809 mož.
Dalje vzhodno, na levem bregu reke Brente so zavzeli Italijani višino Sasso Rosso, ki leži severno od vasi Vals-tagna.
o
Aretacija socijalista Debsa.
V nedeljo popoldne so aretirali in zaprli v Clevelandu Eugene V. Debsa, štirikratnega kandidata za predsednika Zdr. držav in priznanega ameriškega socijalističnega voditelja. Osumljen je proti prestopkom vohunstva. V svojih govorih je proslavljal ruske boljševike ter organizacijo I. W. W. ter se ponovno izrazil, da se bore zavezniki za Sebične namene kot Nemci.
Poziv!
Vsi uradniki krajevnih društev Slovenske Dobrodelne Zveze se tem potom pozivlje-jo, da pridejo na skupen se-staneK danes v Dondeuek. *1.
8. zvečer na posvetovanje, da
bi se naša društva korpora-tivno s svojimi prapori udeležila velike patrijotične parade dne 4. julija, ki jo priredi mestna vlada.
Po vseh večjih mestih, kakor New York, Chicago, Washington bodo Slovenci zastopani pri enakih paradah, zatorej je tudi dolžnost Slovencev v Clevelandu, da se pokažemo na ta dan in skaže-mo Ameriki našo lojalnost. Prošena so tudi samostojna društva, da pošljejo svoje zastopnike na to posvetovanje. Več kakor nas bo, večje bo zanimanje pri ameriškem narodu.
.GI. odbor SDZ.
Izjava prof. Masaiyka j razmerju do Jugoslovanskega Odbora.
Tekom svojega bivanja v Washingtonu je podal profesor Tomaž G. Masaryk, predsednik začasne češke vlade in vrhovni zapovednik vseh čeških vojsk sledečo izjavo glede razmerja do Jugoslovanskega Odbora v Londonu in svojega naziranja o gibanju med Slovenei in Jugoslovani:
Bila mi je vedno ena glavnih brig, da delujem soglasno in solidarno z Jugoslovanskim Odborom, katerega smatram za legalnega zastopnika teženj jugoslovanskega naroda po osvobojen ju in zedinjenju. Naša skupna naloga je, da zastavimo vse svoje sile za to, da zrušimo Avstro-Ogrsko, in vsaki separatizem v tem delu je škodljiv, a prinaša koristi samo Avstriji. Nimam dovolj besedi, da bi na-glašal potrebo najstrožje discipline v našem delu, in zagovarjal bodem z vsem srcem disciplinarno delovanje Češkega Narodnega Sveta in Jugoslovanskega Odbora. Ako bodete svobodni vi, bodemo tudi mi, ako pa mi ne bodemo, tudi z vami ne bo driigače. . . . tako ozko je spojeno naše in vaše vprašanje.
Dokaz, kako sem vedno složno (Jeloval z Jugoslovanskim Odborom in kako sem z zanimanjem in ljubeznijo sledil njegovemu delovanju, je tudi moje prizadevanje, da bi poravnal pokojnega Frana Supila z vodstvom Jugoslovanskega Odbora, s katerim se on v nekaterih točkah hi ujemal. V tem svojem prizadevanju sem uspel popolnoma: Supilo se je pomiril z jugoslovanskim Odborom in popolnoma odobril njegovo postopanje. Štejem si v največjo zaslugo, da se mi je to posrečilo.
Ne razumem, zakaj se vaši ljudje že sedaj prepirajo o tem, da-li bo bodoča država monarhija ali republika. Najmanj bi pričakoval to od socijalistov, ko vendar vsi njihovi doktrinarji trdijo, da med republiko in kraljevino ni razlike. Socijalno kraljestvo je mnogokrat veliko boljše in bolj koristno velikim masam, kakor'pa buržoazna republika. Osvobojen je in zedinjenje je glavni cilj, vse drugo je postranska stvar in samo sredstvo k cilju. Vprašanje o u-stavni formi —- to je, o monarhiji ali republiki — je vpra-
tozadevna diskuzija v sedanjem Časa popolnoma brezpb*
trebna.	\
Očetom Krfske deklaracije so bile pred očmi vzorne zapadne demokracije, kadar so osnovali* za ustavotvomo skupščino najširše demokratične podlage. Priporočal bom tudi za češko podobno ustavotvomo skupščino. To, kar Ik> ustavotvorna skupščina določila, temu se je treba brezpogojno podvreči.
• Niti jaz, niti Češki Narodni Svet ni nikdar sprejel niti centa od srbske vlade. Češko gibanje ne financira nobena zavezniška vlada, in to je važen pogoj za notranjo silo tega pokreta.
Pomen Krfske deklaracije je ogromen. Prvikrat v svoji zgodovini so se sestali Jugoslovani, da dajo konkretno formo svojim političnim težnjam po svobodni in zedin-jeni državi. To je zgodovinski čin prvega reda.
Češko in jugoslovansko vprašanje se razlikujeti v tem da tvori del jugoslovanskega naroda, in to Srbija, zastopana po ustavnih zastopnikih, svobodno državo, dočim je celokupen naš narod pod avstro-ogrskim jarmom. Vsled tega mora jugoslovanski politik računati s Srbijo in njeno vlado ter ustavo, kajti odločiti o svojem bodočem državnem življenjuima pravico cel narod in nikakor ne gre. izključiti del istega od te pravice. Pogrešna, škodljiva in brezglava politika bi bila, ako bi Jugoslovanski Odbor tega ne delal.
Lojalnost kralja Petra in kraljeviča Aleksandra stvari zaveznikov je eno najlepših poglavij te velike vojne. Kralj in prestolonaslednik sta storila vse, kar sta mogla, da se je preprečila zaključitev separatnega miru Srbije z Avstrijo.
Smatram, da je danes že o<tyeč razpravljati o edinst-vu jugoslovanskem, to je, edinsfto naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na absolutnem in brezpogojnem edinst^i stoji danes celokupen jugoslovanski narod v Avstro-Ogr-ski, vsi njegovi voditelji, Srbija, njena vlada in skupščina, in čisto nemogoče je, da bi Jugoslovanski Odbor zavzel drugo stališče. Sicer pa to edinstvo priznava danes celi svet, samo ne Avstrija in njeni pristaši. Razume se samo po sebi, da se po današnjem stanju stvari BOLGARI NE MOREJO UKLJUčITI V TO EDINSTVO.
Zadovoljen sem, da morem konečno povdariti, da je bilo pripisati ravno složnemu postopanju Jugoslovanskega Odbora in češkega Narodnega Sveta, da se je dosegel v zadnjem času sijajen preobrat v prilog našega vprašanja. Prepričan sem, da bo tudi nadaljno solidarno in složno njihovo delovanje rodilo sad, katerega si vsi želimo — tJS-PEšNO REVOLUCIJO V AVSTRO-OGRSKI IN RAZBITJE ANAHRONISTIČNE, AVTOKRATSKE DRŽAVE.
— Predsednik pripravljal- 1 nega odbora za parado lojal- ' nosti, ki se vrši dne 4. julija v Clevelandu, naznanja, da se je sklenilo, da ae snejo sa-ameriške zastave nositi v
J	I LL I'
ka društva prineso le samo amerise sestave. ^
meravajo presendrati sadje in rabijo Ppri tem sladki.
'ji	_
NAROCNIHAi
Z« AmtrHo -	Cl*itd.*. p<Mfi4.00
JE*a E>oropo *	T+tammmnm Jh+VtfK* - J<?
VM l.| i I. 4*»M 4OTW Ml M	"» "OtartBi*« Anil1	__________________f
% mi n.cua m n'tu. aumum, onto mtw«oini a*rr, mwami m EDWARD K A LIS H. Publisher	LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED IVtoNDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. '
. _,--------- — .....
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in languageonly
Entered as second-class matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, OMo wider the Act qf March 3rd, 1879_
.jflfr ^	NO. 76. Monday, July 1. '18.
Slovenci in Italija.
Ljubljanski Slovenec je priobčil dne 18. marca članek o jugoslovansko-italijanskem vprašanju, ki kaže važno iz-premembo v mišljenju Slovencev napram Italiji, akoprav se drže rezervirano, kar se tiče splošnega položaja in vojne med monarhijo in Italijo.
"V italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve je bil osnovan poseben oddelek, ki ima nalogo pospeševati prijateljsko propagando v prid zaveznikov v avstro-ogrskih provincah in v skupni armadi. Dr. Seidler je s svojem zadnjem govoru v državnem zboru izjavil, da avstro-ogrska vlada dobro pazi na taka prizadevanja in da so bili podvzeti že vsi potrebni koraki, čeravno se sedaj še ne smejo objaviti. Nemški listi so začeli istočasno obračati pozornostj ugo-I Slovanov na italijanske imperialistične zahteve in kažejo vsi naenkrat veliko naklonjenost za našo deželo, kj je, kakor pravijo, ogrožena po italijanski nevarnosti. S posebno naklonjenostjo za na š narod, kakoršne dosedaj še niso po, znali, pritiskajo na nas, da se obvarujemo svojih italijanskih sosedov, naštevajoč vse točke Ibndonskega sporazuma, ki se tičejo našega ozemlja.	*
S priobčitvijo tega sporazuma nam je hotel dati ura-zer Tagblatt, ultra nacijonalno germansko glasilo, politično lekcijo, katere moč je nje same rešila neprilike. To pa je bilo odveč, ako ne že iz drugega razloga, zato, ker prihaja to od nemških nacijonalistov, katerih nasvetom ne moremo nikoli slediti. Avstrijska vlada in nemški listi si zastonj ubijajo glavo, kako preprečiti italijansko propagando. Toda bolj važno bi bilo, ako bi hoteli skrbeti za to, da se izboljša njih sistem vlade, katere zatiranje in krivičnost sama podpira delovanje propagande. (30 vrst zaplenjenih).
Zadnja odločilna faza tega razvoja se je pričela z rusko revolucijo. Ta nagli pokret ni samo izpremenil oblike luske vlade, temveč je dal tudi svetu, tonečemu v krvi, novo in rešilno misel. Progašen je bil princip: "Mir brez a-neksije in odškodnine", kateri je bil potrjen od največje moralne sile, od papeške stolice, in od najmočnejše politične sile, od predsednika Zdr. držav. Temu principu je pri-deljena še druga misel, namreč ona samoodločevanja naro-44ov, Tako je obsojena vojna, vsaj v teoriji, kakor tudi vsak
l®Kljub tertu ni bila Italija dosedaj ^ "stanu videti pot, Ida se odreče slovanski obali Jadranskega morja. Prejšnji londonski dogovor je bil na pritisk Srbije in zaveznikov več ali manj popravljen. Italija je nekoliko zmanjšala svoje zahteve, toda meje, katere so predlagane za bodoče, so še vedno trn v našem telesu. Italija se more dogovarjati s Pašičem, kar je razumljivo in potrebno, kajti do sporazuma med Italijo in Jugoslovani mora konečno priti, toda gotovo je, da nima nihče pravice, sklepati ugovora o naši deželi. Kakor nismo odobravali in tudi še danes ne odobravamo, da bi bila Srbija anektirana po monarhiji, tako smo tudi mnenja, da naj bi se tikale srbske notranje razmere samo srbskega naroda; konsekventno tudi ne priznamo nikomur pravice, da bi storil konečno odločitev o usodi nagega naroda, ki je sestavni del jugoslovanskega naroda. Vsak dogovor, napravljen na naš načun brez našega sodelovanja, nima veljave fca nas, pa naj bo sklenjen ali podpisan kjerkoli.
Bič vojne je izpremenil naziranje. To je edini veliki napredek, katerega so prinesla zadnja štiri leta Evropi in temu novemu položaju se mora Italija prej ali slej prilagoditi.
MANIFESTACJE SLOVENCEV ZA NEODVISNOST.
Slovenski Narod od 11. III. poroča o shodu v St. Petru na Krasu, ki se je vršil dne 10. marca. Bilo je navzočega toliko ljudstva, da se je moral shod vršiti pod milim nebom.
"Glavni govornik je bil član deželnega zbora Adolf Ribnikar; ki je v energičnih besedah opisal surovo vlado absolutizma v tej vojni in naštel strašne krivice, storjene nad našim narodom. Pri tej priliki je narod z burnim aplavzom pozdravil g. Lavrenčiča, postojnskega župana, ki se je pred kratkim vrnil iz dolgotrajnega izgnanstva. Gromo-viti vzkliki pritrjevanja so sledili njegovi zahtevi po avtonomni in neodvisni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Koncem svojega govora se je poslanec tudi dotaknil mirovnega vprašanja, ki se direktno nanaša na težkoče pre-
V hrane."
Vsled tega priznavamo ^n pozdravljamo enodušno delovanje naših poslancev v,Jugoslovanskem Klubu in njih-prizadevanje za Svobodo celokupnega jugoslovanskega naroda.
Vsak poskus popraviti ali revidirati sedanjo ustavo, o-snovano na dualizmu, ali jo izpremenifi na podlagi provin-cijalizma, se nam zdi naravnost smešen. Mi zahtevamo takojšen splošen mir, ki mora prinesti uresničenje principa samoodločevanja narodov brez vsake falzifikacije. Skleniti tak mir je mogoče edinole na podlagi sporazuma med narodi in ne vladami in diplomati. Naš jugoslovanski narod v zaledju in strelnih jarkih pričakuje od te svetovne vojne zedinjenje in svobode."
GOVOR POSLANCA RAVNIHARJA.
Ljubljanski Slovenec javlja 11: JII.:
"Politični cenzor je 7. marca prepovedal objavo govo-i ra poslanca Ravniharja, katerega je držal en dan prej v državnem zboru. Uložili smo pritožbo proti temu."
Neue Freie Presse od 7. marca priobčuje iz tega govora samo oni odstavek, ki se tiče Cholma:
"Pogajanja naj bi se vršila samo med tema dvema narodoma, in ako je to nemogoče, naj odloči mednarodno sodišče. Jugoslovani menijo, da naj se brestlitovaki dogovor
drugem mestu. Mir, sklenjen z voditelji boljševikov, je mir
ki jim je bil narekovan in usiljen. Poteg tega tudi ni res, da je bila Rusija podvržena po nemškem meču. Sedanji položaj je pripisovati edinole notranjim nemirom in neredom. Jugoslovanski narod mora zagotoviti svojo bodočnost v svobodni in neodvisni državi." I PREPUŠČENA MESTA IZ NJEGOVEGA GOVORA. Medtem ko je prvotno cenzor prepovedal sploh vsako objavo Ravniharjevega govora, je pozneje dovolil, da so bila objavljena gotova mesta. Potem ko je dr. Ravnihar/razpravljaj o poljsko-ukrajinskem vprašanju, je rekel:
'Nam Jugoslovanom je pri srcu usoda teh dveh velikih narodov na severa ter je velike koristi za nas, da dosežeta obadva ta naroda avtonomijo in velikost v bratskem sporazumu. ... Mi želimo srečen obstoj ukrajinske republike, in smo pripravljeni, pomagati ukrajinskemu narodu, živečemu v Avstro-Ogrski v njegovem prizadevanju, doseči svobodo in neodvisnost. Ukrajina naj postane posestri-ma Poljske. Z ozirom na zaključke v Brest-Litovsku je vsekakor potrebno drugo odobrenje, da bodo veljavni. Zadnja beseda'bo izpregovorjena vdrugem času in na drugem mestu. .. .	i
Trotzky, Lenine in SeVerjuk ne predstavljajo sedaj Rusije; od vsega početja smo dvomili, da bi bili upravičeni govoriti in sklepati dogovore v imenu Rusije. .. Mir, sklenjen z voditelji boljševikov, jermir, ki jim je bil usiljen in diktiran po centralnih vlasteh. S tem je bila stvorjena več kot ena nova Alzacija.
Brest-Litovsk je dokazal celemu svetu, da so vse do-t sedanje zagotovitve osrednjih vlasti, da se hočejo sporazumeti za mir brez aneksij in odškodnine, čista^jiinavščina. Quod erat demonstrandum.
Grof Czernin, ki bi bil rad slavljen kot "pater patriae je izgubil značaj državnika kljub poskusom, da se pokaže v moderni luči pred delegati. Pri njegovem prvem poskusu v diplomaciji se je pokazalo, da spada v najstarejšo šolo. Czernin je prodal koristi narodov ne oziraje se na njihov narodni obstanek, še manj pa na njihove želje. Mi pa ne smatramo več dežel in narodov za blago, ki se more izmenjat^ Tako naziranje spada v srednji vek ali vsaj v čas dunajskega in berlinskega kongresa, ki sta s takimi naziranji ustvarila vzroke za sedanjo vojno.
Popolnoma razumemo gnjev Poljakov zaradi neupoštevanja častne besede, katera jim je bila dana. Mi se samo čudimo, da so še Poljaki, ki verujejo v obljube, ki niso ničesar drugega, kakor prazne besede, izgovorjene izključno v sebični namene. To je v resnici prvikrat, da se je kaj takega pripetilo Poljakom. Mi smo se temu že tako privadili, da ne posvečamo nikake pažnje kakoršnimkoli obljubam in računamo edinole z realnostjo.
Poljaki bodo sedaj v stanu razumeti, kako nas je moral zadeti neprijazni položaj Poljakov napram nam v delegacijah. Nikakor jim ne očitamo tega, ker vemo, da skuša vlada te dežele, zasledujoč svojo lokavo politiko, vedno naščuvati en narod na drugega. Zaradi tega izjavljamo kljub vsemu, kar se je zgodilo, da bomo delovali z vsemi silamtf ki so nam na razpolago, da se mora priznati pravica samoodločevanja celemu poljskemu narodu. V tem oziru morejo oni računati na našo zvezo.
Avstrijski državniki so vrgli jabolko nesporazuma med Poljake in Ukrajince. Oni so dovršeni mojstri v tem. Toda kot nepristranski gledalci kličemo glasno obema, da odnehata: tertius gaudet!
Dr. Rr. Ravnihar je nato govoril o fefcoti v jugoslovanskih pokrajinah in sploh v Avstriji ter zaključil z besedami:
Čeravno nam je ministrski predsednik dal ukor, da podaljšujemo vojno, moram vendar reči: "Avstrija jena koncu svoje pameti — mi ne moremo dalje vzdržati."
Lahko je za častite člane Vaterland—stranke v gosposki zbornici, delati deklaracije, ko je njih miza dobro obložena in njihova gnezda dobro postlana, in lahko je skrbeti za vojno s krvjo in nesrečo drugih. Ti stari gospodje si najbrž niti predstavljati ne morejo, kaj je beda. Malo je njim mar, ako je par tisoč Slovanov ubitih. Čim več, toliko bolje, pravijo. Toda ti gospodje se bodo morda tudi sami uverili, da bo tudi za nje napočila ura usode, morda še prej, kakor si mislijo. Naj bi jim bila milosti j iva!"
Obrnil je tudi pozornost na^to, da niso bili hudodelci dosedaj kaznovani, četudi so bila njih imena naznanjena.
"Ministrski predsednik je štel v potu svojega obraza glasove v tej zbornici. Snoval je načrte, da mora manjšina zopet zmagati nad veČino. Postalo je že skoro pregovor, da mora biti tako. Toda vprašam vas, ali moramo vedno plesati po godbi v tej zbornici? Vselej, kadar smo uporabili zalogo naše moči, se je postavila alternativa: ali mora biti vlada v večini, kar pomeni nadvlado Nemcev — ali pa se mora državni zbor raziti."
Povdarjal je dalje, da bodo Jugoslovani glasovali proti proračunu, kajti: "dovoliti kredit onim, ki nas zatirajo, pomeni, izročiti jim orožje, s katerim nas bodo še dalje u-bijali."	M
Povedal je tudi vladi, da so poslanci raznih strank, ki danes nasprotujejo ena drugi, bili Še redkokdaj v soglasju s svojimi volilci, kakor je to sedaj slučaj, in ako nam morejo naši volilci kaj očitati, potem je to, da smo preveč mehki. Naglaševal je tudi lahkoumjTost vlade, ki namerava razpustiti državni zbor:	#
"Državni zbor in svoboda časopisja sta danes edina varnostna ventila, skozi katera se mora dati duška ne^a-dušljivemu ogorčenju narodov. Za nas ni nobene poti nazaj. Jugoslovanski narod, do zadnjega moža in do poslednje žene, deli naše prepričanje, da mora narod Hrvatov Srbov in Slovencev osnovati svojo lastno bodočnost v svoji lastni svobodni državi."
DOSLEDNOST JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. Slovenski Narod od 11. III. piše: Češki in jugoslovanski narod sta oba odločila, glasovati proti proračunskemu provizorju. Poljaki so zasledovali delovanje. Ko so se konečno v zadnji uri odločili, da ne bodo glasovali, je predsednik Češke Zveze, Stanek, predlagal dr. Korošcu, da naj bi Jugoslovani zapustili dvorano, ker bi s tem napravili veliko manifestacijo za solidarnost vseh treh slovanskih klubov v odporu proti duhu vlade in njene politike. Dr. Korošec, predsednik Jugoslovanskega Kluba, je takoj zavrgel to idejo, povdarjajoč, da ne bi bilo pametno izpreminjati v zadnjem trenutku taktiko, da bi se mogla našo odsotnost tolmačiti tako, kakor da.se bojimcf glasovati proti vladi'in še bolj zlasti proti vojnemu kreditu (podčrtano v originalu). Biti v manjšini, ni Sramota. Glavna stvar je, da ostanemo trdni proti vsem grtlnjam. Biti moramo proti vsaki taktiki, ki,bi mogla vreči/dvom na resnost našega odpora!"	. .^jfc? - *
ji dokazi so prepričali Čehe, ki so ostali v dvorani in glasfovali z Jugoslovani proti vojnemu kreditu.
"V .• t ■ . * J&	. t® £	'
Beg avstrijske armade
prava avstrijskr klfas^ofa! Nad en milijon voiakov je zbrala Avstrija k silovitemu pritisku nad Italijo, zadnji obupni poskus, da se uniči laška armada. Toda ta avsr trijski poskus je bil zadnji v poglavju avstrijskih katastrof. Avstrijski poraz se je sedaj pričel, in kako ogromen bo, se ne more še povedati. Pričakovati je.prav lahko na vsak način, da bodejo oslabljeni in malosrčni vojaki avstrijske monarhije vrženi preko Soče, in da Italija zopet zadobi svoje izgubljeno ozemlje.
Že ko se je pričela avstrijska ofenziva je bilo jasno videti, da je ta ofenziva vse nekaj druzega kot ofenziva Nemcev v Franciji. Avstrija je napadla z veliko večjp slavo kakor Nemci in je doživela večji poraz kot ga morejo kdaj Nemci doživeti. Avstrija je zastavila vso svojo moč na en sam udarec, dočim se Nemčija ne more oslabiti, če ji izpodleti en udarec. Kar je pa najbolj čudovito pri vsem položaju je: Zavezniki v Franciji ne morejo napasti Nemcev v proti-ofenzivi, kadar so Nemci utrujeni, dočim je Italija nemudoma potem, ko je Avstrija začela ofenzivo, -6ama prešla v ofenzivo in pognala Avstrijce nazaj, dočim so imeli Avstrijci še sveže čete, katerih še niso upo\ rabili v boju.
Avstrijska kampanja v I-taliji ima veliko večje posledice kot nemški poraz v Franciji. Govorilo se je že prej, predno je Avstrija začela napadati, da če Avstriji izpodleti sedaj, da bo imelo to ogromne posledice za notranje razmere v Avstriji. Toda kdo je pričakoval, da bo laška armada strla silovito Avstrijsko ofenzivo, katero so Avstrijci toliko časa prej prerokovali, ne samo u-stavila, ampak zmagovito pognala v beg, da se bo ustvarila iz avstrijske ofenzive e-na največjih zmag, kar so jih zavezniki še doživeli, Dovolj slave bi bilo za Italijane, če bi zadržali Avstrijce, da ne bi mogli naprej. To bi dokazalo Avstriji, da ne more zmagati in bi prepričalo avstrijska ljudstva, da od lačne Avstrije nimajo ničesar pričakovati. Opogumilo bi tudi Francoze in ostale zaveznike. Toda s tem, da so Italijani ne samo ustavili Avstrijce, ampak jih pognali celo v beg, io je novica, ki presega vse druge. Ta novica je tako ogromnega pomena, da so se nemudoma oglasili razni državniki ter začeli govoriti, da se bliža konec. Vsakdo je vrjel in je bil prepričan, da bo letošnje leto videlo največje priprave od strani zaveznikov, da udarijo drugo leto odločilno na Nemce. Toda avstrijski poraz v Italiji je izpremenil vse te račune, in lahko se govori, da s porazom Avstrije pade tudi vsa ogromna nemška sila.
Pomniti pa je treba pri tem, da se laška zmaga omejuje le na ravnine. V gorah Italijani nikjer niso pognan nazaj sovražnika, in v gorah tudi Avstrijci napadali niso. Toda gorski okraji na fronti so veliko bolj važni kot pa fronta na ravnini. Kljub temu, da so Avstrijci v prvih dnevih ofenzive prišli naprej v ravnini, niso mogli v gorskih krajih niti za korak naprej. In če Avstrijci v prvih dnevih ofenzive, ko so razvili svojo polno moč, niso mogli naprej v gorah, je toliko manj upanja, da bi današnja demoralizirana avstrijska armada sploh prišla še v po-štev.
Naloga Italije je premagati Avstrijce popolnoma v ravnini, in nikakor preiti v o-fenzivo v goratih krajih, kjer je vselej z ofeazivo združena nevarnost. Če je avstrijska armada prisiljena bežati po ravnini daleč na-
7a j j a fiflflin oh Cp ni M TTlPVnO
f* I •	I v«. 1	1«*v v |
i Zakaj ne abate denar v zemljišče.! j LAHKA ODPLAČILA.
j Priporočam Slovencem, da kupujete tedaj zem-
|	■ in..... "'.!>v .....j"'" ».--v—'
> ljiicc, v okraju kije prijeten, dovolj svežega
zraka, ki obeta večje veljavo via|c dan. Loti se prodajajo od $175,00 naprej na obroke. Vodovod napeljan, tlak in cesta. Nove tovarne v ■ tem okraju vedno naraščajo, j Naprodaj imam tudi hiše v tem okraju. Oglasite se za pojasnila takoj, ne odlašajte.
I s Louis Recher,
R. F. D. No. 1. EUCLID, OHIO
I	Tel. Wood 721 R
Z A nakup pohištva, preprog, peči za plin in premog skupaj, lede-' : nice ali Ice Boxes in vso domačo : pohištveno opravo, se kupi za
GOTOV DENAR ali pa NA IZPLAČILA
: pri znani tvrdki
The Star Furniture Co.
5824 St Clair Ave. Cleveland, Ohio
Pravkat smo dobili
IN IMAMO SEDAJ NA RAZPOLAGO V ^ TRGOVINI
krasne nove vzorce :-:
(Patterns)
za lepe deike, dekličje in ženske obleke. Polna zaloga vteh ženskih in molkih potrebščin.
ANTON ANŽLOVAR,
6202 ST. CI.A1R AVE.
"gl AMBULANCA.
ULfei	Za vsaki slučaj nesreče ali bolezni, če potrebujete
V^Jv	ambulanco ali bolniiki vos, pokličite katerikoli telefon vsak čas, po noči ali po dnevu. Mi vedno
DDIftirCTftll	čujemo in odgovarjamo telefon, ker svoni v hiši
rKimtlUn	obenem Ako vam operator reče, da se ntf ogla-
^ OOI	aimo, m vijetnite, zahtevajte supervisotja, in do-
1 JO 1	bite odgovor od nas takoj.
"fig* ANTON GRDINA
__6127 St. Clair Ave. Cleveland, O.
i	7 n	A
I^fIZaiistenjfUfir! I
I r^^A^'S'	I'OKl f< iTl \\ I.I IKM-TOM
^ &	VA	NFSITr
NASE nOBKO M
I The Frank s Drj Cleaning Co. I
i .'iti I East ,">5th Street	15513 W .itcrloo Hoad Si
....................._J I
Ifcii L^ Ue=U UcdJ Ikdi UeiJ UriJ Ue^ U^ Urf	Ifc^J ^
|	■■ J. S. Jablonski
1	HH SLOVENSKI FOTOGRAF.
|	■ 6121 ST. CLAIR AVE.
|	Izdeluje slike sa ienitbe in družinske slike, otroike
■	■like, po najvovejil modi in po niskih cenah. Za
^	vrednostnih slik (en ducat), naredimo
S	UMP^Wi eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ.
|	VSE DELO JE GARANTIRANO. *
.....
da bo konečno tudi ona avstrijska armada, ki se mudi v Asiago gorski planoti prisiljena umakniti se, če neče biti zajeta. Resnica je pa tudi, da čimdalje se Avstrijci u-mikajo, tem večjo fronto i-majo. Ob reki Piave je bila fronta najmanjša, zadaj za reko Piave se pa svet razširi, in Avstrijci bodejo potrebovali več vojaštva, da zavarujejo postojanke. Kje ga bodejo vzeli?
vsega tega sprevidimo, da mora Nemčija priti še enkrat na pomoč Avstriji. Avstrija ni še niti enkrat^ma-gala v sedanji vojni. Srbi, mali Srbi, so strahovito porazili avstrijsko armado, in ko je slednja po skrajnem naporu osvojila Beligrad, se je morala že po preteku dveh driijT umakniti. 600.000 Avstrijcev se je umikalo pred 300.000 Srbi! Niti male Črnogorce nišo Avstrijci mogli ukrotiti.] In tudi Rumunci so Avstrijce pošteno namla-tili, Rusi, Italijani in drugi. Kjerkoli se je pokazala avstrijska armada, je bila tepe-na. Le tedaj, kadar so se nemške divizije pridružile avstrijski armadi, tedaj je i-mela Avstrija uspeh. Avstrija je premagala Srbijo in Čr-nogoro s pomočjo Nemčije, Rumunci so bili premagani od Nemcev, Italijani so bili vrženi nazaj lansko leto s pomočjo Nemcev. Rusi so bili premagani ^ pomočjo Nemcev. Nikdar in nikjer ni mogla avstrijska armada izvoje-vati niti najmanjše zmage.
Avstrija je pripravila sedaj svojo polno moč napram Italijanom. Bila je zagotovljena, da bo Italijane vrgla nazaj. Zgodilo se je nasprotno. Vprašanje je, če bo sedaj Nemčiji ponovno mogoče potegniti Avstrijo iz blata. Vsako divizijo, katero morda pošlje Nemčija v Italijo, bo Krvavo pogrešala v Franciji. Francozi in Angleži imajo še sveže divizije, Amerikancev je vsak dan pet tisoč več na francoskem bojiSču, kje more torej Nemčija v takem položaju pošiljati pomoč Avstriji v Italijo?
• In medtem, ko dobiva Avstrija zasluženo plačilo na fronti, pa sprejema krvave rane tudi od svojega lastnega prebivalstva. Punti na Dunaju, v Budimpešti, Pragi, Ljubljani, Zagrebu. Vsepovsod ~vre. Slovan prihaja na dan, bliža se konec oholi Habsburški družini. Mogoče da bo cesar Charlie zdržal še nekaj mesecev s pomočjo nemškega kruha in bajone-_tov, toda trajna taka ppmoč ; ne more biti.	/
Očitno je, da Italijani, ki j imajo sedaj zmagovito za- , vest, da so kos Avstrijcem, , ne bodejo mirovali. Očitno j je, da bo Avstrija tako tepe- j na kakor ni bila še nikdar v , svoji zgodovini. Zapustili so , jo oni, ki so jo svoje dneve J najbolj ljubili, a katere je o- , na najbolj sovražila in pre- t ganjala. Slovanski narod je , čudovito pasje zvest Habs- ( burgovcem in prelival je kri j po vseh svetovnih bojiščih. < in vsi slovanski vojaki v Av- ] striji, brez izjeme danes že- , lijo pogin Avstriji. Iz pasje , ponižnosti je prišla na dan ] drzovita predrznost, in Slo- \ vani zahtevajo svoje. Nič jih | ne briga obstanek prestola, , kajzerja in njegovega apo- , stolskega veličanstva. Av- « strijski Slovani zahtevajo svobodo in najprej jo bodejo . dobili, če obrnejo bajonete proti onim, ki so jih nagnali v boj, za katere so trpeli in stradali, a nad katerimi imajo danes krasno priliko, da
-o--i
Smrt rojaka.
V soboto zjutraj se je po-	i
nesrečil pri padcu iz avtomo-	I
bila John Pucelj, star 31 let,	{
oženjen. Pomagal je razvaža-	t
ti svojemu bratu Antonu, Ko	5
je stal ob strani avtomobila,	i
n do Rd. In J oostl* hu *
HIŠE! HIŠE! HIŠEf
Na lahka odplačila, popust za gotov denar, na St. Clair ave., blizu Bliss Rd. Loti so 50x150 z vsemi modernimi napravami, kanal, voda, elektrika, tlak in drevesa. Pripravljena, da se takoj selite noter. Kupite sedaj,' predno so vse prodane. Vzemite omnibus na E. 162. cesti in St. Clair ave., in pridite na naše
220ffidwNUtt ~	00
Leniiii idov if#,	177)
» *
Mr. Kristanu v Chicagi Vam se zdi podlo, če sem
na poziv vlade povedal svoje mnenje o vas in vašem delu. Prosim, g. Kristan, da se spomnite na besede, katere ste govorili dne 2. junija v Clevelandu na shodu v Bir-kovi dvorani. Ves vaš govor ni bil ničesar druzega kot skrbno fanatičen napad na mojo osebo. Priča so mi vaši lastni pristaši, ki so po shodu izjavili, da je "Kristan preveč nizkotno napadal mojo osebo". Kar sejete, to žan-jete. Menda nebodete samo vi imeli pravice blatiti osebe po Ameriki, ki vam niso prej nikdar nič žalega storile. Ali mislite morda, da smete vi svobodno z najgrjimi priimki obkladati ameriške državljane, ki spolnjujejo svoje dolžnosti napram vladi in postavam? Ali mislite, da za vas ni postave, s katero se vam pride do Živega? Zakaj torej zamerite drugemu, če stori svojo dolžnost, pozvan 6d vlade? Kakor se plačuje, tako se vračuje. Držite se na svojih shodih dostojnosti in dejstev, pustite osebnosti ven. Ne mislite pa, da bodejo | vaše besede, katere ste izrekli vpričo zborovalcev, pozabljene. Prič je več kot preveč. Le ne zamerite svojemu bližnjemu onega,, kar sami bližnjemu povzročujete. Potem se bodemo t razumeli.
- Louis J. Pire.
Išče se stanovanje za ženo in moža brez otrok. Oglasite se na 6011 Bonna ave. (78).
Sprejme se par fantov na stanovanje brez hrane. Pripravno tudi za 'pečlarje. Vprašajte na 5409 Spencer ave. (78)
Naprodaj
je hotel, 28 sob, da se uravna zapuščina, jako pocerti. 80 čevljev fronta, 1 in četrt akra zemlje, vse opremljeno, furnace, 30* milj vzhodno od Clevelanda. Se proda ali zamenja za hišo za 2 družini. Cena $5500. Vprašajte na 1065 E. 66th.St.	(78).
Prostor za piknik
in dvorana se odda v najem. Zastonj. Lep prostor v gozdu. Vprašajte pri The McNutt-McCali Co. 220 Hic-kox Bldg. -Main 6530, Central	• (78)
Samo povejte
kakšno hišo bi radi, predno kupite hišo oglasite se pri nas. Hiša 10 sob, za dve družini, cena $3600. Plača se le/ $1500 takoj. Hiša za 4 družine, vsaka 6 sob, cena $5000. Imam še sto drugih hiš in dobim nove vsak dan, vsake vrste in kjer vi sami hočete. O-glasite se pri J. Lušin, 106& E. 66th St.	(78).
ne posebne poškodbe. Sam se
je vrnil nazaj k avtomobilu, korajžen in hotel ga je sam voziti, kar mu pa niso pustili. Na ukaz zdravnika si je v hiši svojega brata sam pokla-dal mrzlo vodo na glavo. Trajalo je kake tri ure. Opoldne mu je postalo bolj slabo, padel je v nezavest in tako je bil do večera, da je ob 9. uri v soboto umrl. Pokojnik zapušča ženo in dva otroka, v domovini pa očeta in 4 sestre. Doma je iz Stanče vasi pri Žužemberku. Bil je član dr. Sv. Josipa in dr. Žužemberk. Pogreb se vrši v torek. Tu zapušča dva, brata Antona in Franka, ki sta pba dobro poznana. Večni mu mir in pokoj!
možje na prostem. Dobra plača. Vprašajte takoj pri Cohn and Sons Co, 16700 St Clair ave. Collinwood.
■__(85).
POROČNE
fine svilene obleka vence, tančice in vs<e dlrugo <tobite pri meni vedrno po nižji ceni loot drugje. Bejno B. Leustig, 6424 St. Clairvave.	(*39)
II Dr. Semoluikas, O.D. I1
! t ::
Specijalist za oči.
i 8115 St. Clair Ave. 2. nadstropje, j Cleveland, Ohio
i Zdravimo oči in jih preiščemo. Preskrbimo prava očala.
iiiiiiiiiiiiiiiiWMmiii»ii>nn»»mm»»» Dobro sredstvo za vtreti
oe »me manjkati pri nobenem do&ro urejeneu doma. Dr. Rlchterjev
PAIN-EXPELLER
maže nad SO ]»t ▼•))ko priznanje med Slovenci pi
cuL m kvtstn.
ledino pravi s varstveno znamko sidra
85c. InC-V. v lekarnah in nararnoat od P AD. RICHTER A CO. T4-80 Washington Street. New York, N. V
Pozor, la»tnik®toraobilov.
Spodaj podpisani Slovenski o-brtnik se %1j«urflii0 priporočam v popravo avtomobilskih streh (top) j kakor tu<H|y ialdlelovanje ncwih. Garantirano delo in nizlce cene. Izdelujem in popravljam tufdi vse«drugje stvari, kar se tiče usnjenih izdelkov. Se priporočam v obilen obisk,
Frank Pire, 5911 St. Clair a^e.	(78)
4 Posor!
-
Kupujem »n prodajani vsakovrstne harmonike. Učim tudi igranje na harmonike-.
Josip Riisss, I "1177 E. 60th St. Cleveland,»O.
(81)
»i!
PAZITE
kje kupujete vašo narejeno o-pravo.^lago kupljeno pri meni je vedno najboljše, sveže, trpeižno in poceni. Bono B. Leustig, 6424 St. Clair ave.
(*39)
■■■■	■ ai;ja.'
VOUNENE ALI SVILENE
kilklje vsakovrstnega fcroja, in i7. najboljšega 'blaga, fino izdelane, 'vise številke* dobite pri Beno B. Leustig, 6424 Stf Clair ave. vedno ceneje kot drugje.	i;	(X39)
l I	......11	I -ULJ.
Naprodaj
sta dva para mladih konj, z vso opravo vreld1. Odda se tudi stalno dlelo za dba para. Zanesljivemu člov-elku se proda tudi na male obroke. "Uvrstna prilika za Slovenca. Vprašajte pri M Jalovec, 1011 E. 64th St Tel. Prmc.2723. W. X65.
IZURJENI ČEŠKI
knjigovez
R F. PRIHODA
se priporoča Slovencem v vezavo vsakovrstnih knjig, poseb- * no pripovestnih in maSnih. Lično delo, nizke cene. iT 0" 4T
Naročila sprejema
CLEV. AMERIKA,
<119 ST. CLAIR AVE.
OBRESTI
»
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENAR NA
LAKE SHORE BANK
la pm pravilih plačamo do
4%
SLOafiraaiMtfcfSL teepee! aad Hnw
-vu	-vjo	»VJU »vi«	'i
Dr. F. .J. KERN, !
6202 ST. CLAIR AVE.	|	<
SLOVENSKI ZDRAVNIK \
' 1 m .-n 1 111 n 1 .1 1 1 ■ 111 ^i—
Zdravi vse moške in ženske bolezni. - Operacije. <
Ur.dn. ur*:	Urad zaprt
10-12 Jopoidae ^ sredo in neditjo popoldne S
2—3 popolon«	•	v
7-8 nri«	tn zvečer. «	<
TaJafoai Urad: Oliio Stal« Princ.lon 1628 W
Balls Rotadala 8633 J	(
Stanovanje: 8109 KEMPTON AVE. Talafon: Priaeatoa 1911 L	<
L-^—i-<
L .............. ^
/S • - • • 18| 8 111 II
Cistenje m likanje oblek.
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
MoikS«falck8.................»1.00 Ženske kiklje.....................50c
Molk® auknje................$1.00 Žetuk* dolg« suknje........$1.00
Jopiči...............................80« Ženske obleke.................$1.00
Till DAMM DRY CLEANING Cl.11
C-L739-W 1574 E. 55th ST. . 2024
\ A. J. DAMM, poslovodja. ,
^^ 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3
Tha Gr—t Ship "3EEAWPBEE" — "CITY QF OtXH - "CITY OP BUFFALO" CLEVELAND - Daily. May lit to Wot. 15th - BUFFALO
Lean Clkvbi.and IiOC P.M. U.S. Centiml Time Lear« OirrvALo 9«00 P.M. U.S. EuMfa TIra« Arrire HurFAto 7i JO A.M. U.S. Euteni Time Arri/e CLrVFLAMD 7jOOA.M. U S. Ctatnl Tina Coonaetlona at BtrfTrJo for NJaaara Falla and all Eait- rn and C-uiadian pointa.'Railroad flokata reading 1» I w«i » l. vtlaiiij and UulTalo ar« flood for ».an vor'nlion on OLr stuanwn. Aak your tJcbet ajmit or America« Etnrjai Auant for ticketa via C. 8 8. Lina, Njw Tnortot Autumobil* Bata—ff JO Round Trip, with I day return limit, for cart not axaiwdlng HT la. wbarfbaaa.
Beautifully colored a«Umal lui^l« chart af Th« Ortat Snip "SijUANDllfc'E" aant flu receipt uf frra cm tu. Al»<> !■■ k t< r <».r 21 i»ko pi<-U>rml and d<.»ai-r-intlva fcooklat fraa.
Tha Claveland & Buffalo
"IIKANDI^I" ^	ll^j^RE 4'
—the Iaif(«at and aMMt eoatlv }|	^ettjLKwIPGjj^^ ____
paaeengerbleameronlaland	—
water« of (be world. Sloepbig ^PMBM^Bffjt^^iJf^^■^•■fl-eapaaity, 1500 pMeagwi. Kj^^^ffWMEBlMp^^S^Cn^!?» _ in
r
Jaz »podaj podpisani uljudno naznanjam cenjenem občinstvu da prevzamem $ prvim julijem dobro znano in moderno urejeno mesnico od Anton Ogrinc. Zatorej se u^udno priporočam cenjenemu občinstvu kakor tudi do sdaj vsem cenjenim odjemalcem za nadaljno naklonjenost upam, da bom tudi jaz za naprej postregel kar bode v moji najboljši moči in z najnižjimi cenami.
Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom za^bilen poset.
JOSEPH FABIAN,
6124 Glasa Ave.
or ar Naročila «e pripeljejo tudi na 4om.
Tel. Princeton 1168 W jj
1 ____________________ J- ==1!
1 Zaupno zdravilo dela čudeže,	j
Skoro že trideset let se TrinerjeVa zdravtta rabijo^ z največjim zaupanjem. A	5 bo tudi radi pravega vzroka, teetr zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in jčislamje od strani številnih odjemalcev. Maio povišanje cen je sedanja potreba, da se .ohrani zanesjiva vsebina' izdelkov. Branili smo še dolgo zoper kPraginjo na vseh) številnih potrebščinah naših, a novi vijni dkvdc mm je srpod-
bil še zadnji steber in morali smo cena nekolika (povišati. Vsak prijatelj Tri-	B
nerjevih lekov priznaiva brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo vilikto več	rt
»plačati za potrebšlcine, srs tudi lekarja stane veliko več, ni mogeče drttginji v	M
okom priti. Zato "pa bo vrednost Tirinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse	^
kar več plačajo z»a nje-	U
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRA-	\
VILNO GRENKO VINO !	i
tonej tma tako zaupanje in vspeh med svetom, <ker ucini, da bol z«gTibi svoge sta-	q
lišče. Izmed vseh bolezind jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spooetiih v	g
ielddtu. Trinerjevo Zdravilno Gnenko Vino očisti želodlec in odstrani iz notra-	S
njščine droflbovja vse mbrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen br-	|d
|og zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trirtctrjevi leki so	S
prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne	Uv
grenke koreninice, ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nepre-	S
bavnosti, glavobola, |ipliglavobdlat nervoznosti, navadne slahoČe, Ikakor tmdi v	S
zelkxidniih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskte. ob premembi žitja ali rudarje	lJ)
ali druge kl>elavce, ko ddajo in vdihavajo plin, če rabite tak !ek, boste našli1 v	[cj
njem neprecenljivo vrednost. Ddbite j*e v vseh lekarnah.	pl
7. ' TRINERJEV LINIMENT	|
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revma-	|Cs
tizma, rtevragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in	m
najhitrejša pomoo. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi	W
z-a drgnen-je živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.	Id
TRINERJEV ANTIPUTRIN	|
je izvrstno inprav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpi-	la
ranje grla hu st; istfotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvofov.	[3 Dobi se v vsefh lekarnah.
Naj novejše nagrade so dobila Triherjeva zdravila na mednarodnih razstavah:	IS Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Pr/x — Panama 19x6.
JOSEPH TR1NER,	I
MANUFACTURING CHEMIST.	I|
1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, HI.	f
DR. L. E. SIEGELSTEIN, I
Ball Photia	Coy. Phone
Main 1306	Central 2481 R	I
["KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI |
URADNE URE: 1 Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. xv«čer. Ob nedeljah od 10 do 12
303 Permanent Bldg. 746 £uclid Ave. near East 9th St.
- ,, .,,.„„ ,,.., „,, ;
— POZOR! —
Kupite staro-krajska zdravila. Nova i/najdba za one, ki trpijo na revmatizmu, obistih ali želodcu ali so nervozni, Pišite nam ali se oglasite na:
Sache - MitcbeUDnig Co.
2281 E. 14th ST.
tST Mi imamo posebna zdravila za oslabele osebe
POSEBNO NAZNANILO
- Dr. Wolfe, veliki Apedjaltot, je npeljal v Clevelandu vse vetlk« 11 roje sta zdravljenje ljudi. Tu bo nadaljeval zdravljenje na naAtn kot se sdra* 'I na kUntkah Evrope. Ne raAuna nlfi za preiskavo, pretakava t X larkl ie aatonj vaakemu bolniku, Ce ee zdravi pri njem. NIČ ne dene, loollko čim i e že zdravite, pridite da vidite kaj ta fiipecljalist lahko naredi sa vas.
Imate ?
nered v želodcu, ka tarf Nered v Jetrih? Revmatlzem? Glavo-bol, zaprtje, nečisto kri? Slabost, nervoz-nost, toruh, kašelj, slaba pljuSa? Prlva. tne bolezni? I. t.d.
Vaša prilika
Tu Js prilika, dft vprsiate velikega iPeclJalista za avst, da vas prslISe z X -žarki. Nikdar s prej niste Imeli take prilike v mestu. Dajte ss preiskati takoj. Ne odlalajte, ker je 1 nevarne.
$1000.00 X ŽARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
ČE STE BOLNI
Pridite takoj in ta Apecljallst vas popolnoma predifie, potem zveste, če morete ozdmvetl, ker uspeh je odvisen od preiskave. Njegovi krasni strogi iz vseh clelov sveta'mu pomagajo, da ima najboljši zdravnilld urad v mestu. Ko ao druge metode zdravljenja zgubile moč, dobite tukaj uspeh. Urez vprašanja, kakšno bo tez an imate, Če zdravnik vidi, da se da ozdravel bodite prepričani, da kmalu ozdravite, in nikomur al treba zapraviti denar« Ja, ne da bi dobil uspeh. Pridite in pogovorite se privatno z zdravnikom.
2047 E. 9th St. DOCTOR WOLFE	Med Euclid
4. nadst	<p*cij*Utt. Cleveland, o.	in Prospect
Uradna urat ». zjutraj do S. av. Ob nadaijah ad 10 do 1.
Profesor Masaryk v Cleveland*!.
Profesor Masaryk je nekaj Časa gledal govornika, potem pa dejal: "Resnica je, da tudi Ogri niso zadovoljni z Avstrijo, resnica je, da so tudi Ogri večkrat skušali zavreči vodstvo Avstrije in nastopiti sarribstojno. Toda, prosim vas, premislite to: V avstrijski armadi na ruski fronti so se Čehi in Ogri skupaj borili. Češki vojaki so skušali dobiti in izrabiti vsako priliko, da pobegnejo k Rusom, dočim so Ogri streljali na Čehe ki so hotele iti k Rusom.Ogri so imeli isto priliko, da pustijo avstrijsko orožje, kakor so jo imeli Čehi, toda do danes ne vem niti za enega Maura, ki bi ušel od avstrijske armade in obrnil orožje proti zatiralki svobode — Avstriji. Iz tega sklepamo, da so Ogri zadovoljni boriti se za Avstrijo in Nemčijo in da Ogri pričakujejo večjih koristi od kajzerja kot od zaveznikov. In dokler so Ogri na strani naših sovražnikov, dokler se Ogri borijo proti svobodi malih narodov, toliko časa morajo biti naši sovražniki, toliko časa se moramo tudi mi boriti proti njim."
Gospod je umolknil in ni povedal nič več.
Masaryk je podal na zahtevo tudi pojasnilo o 'boljše-vikih". Mudil se je eno leto v Rusiji in pozna razmere. Izjavil se je, da sta pravzaprav dve vrsti boljševikov. Boljševiki resnice in huma-nltete ter boljševiki krivice ter fanatizma. Rudeča garda je kriminalna organizacija v Rusiji, kateri je pripisati J? sočero zločinov. Lenine m Trotzky sta v sredi te Rude-| fie. garde ter zmernih Boljševikov ter sta sedaj tu, sedaj tam, oba pa sta politična dile-tanta, ki se učita na stroške
naroda' samega, dočim se o sedanji vladi tega ne more trditi.
Ob 3. uri popoldne se je vršil v Hollenden hotelu sprejem Masaryka, Predstavilo se mu je več odličnih A-merikancev, sodnikov, časnikarjev in dr. Zastopniki sko-ro vseh malih narodov so bili navzoči. Prijazno je kramljal rodoljub s posamezniki. Pri sprejemu so bili tudi štirje Slovenci, dva Hrvata in trije Srbi, zastopniki Slovenske Narodne Zveze, Hrvatskega Saveza in Srpske Narodne Odbrane. V imenu Jugoslovanov je pozdravil Masaryka Mr. Paul Schneller, predsednik Slovenske Narodne Zveze. Po prisrčnem kratkem pozdravu, je Mr. Schneller stavil prof. Masaryku sledeče vprašanje: "Profesor Masaryk, ali vi odobrujete delovanje Jugoslovanskega Odbora v Londonu ?" — Ne da bi pomišljal odvrne profesor Masaryk: "Jaz in Jugoslovanski Odbor je vse eno delovanje. Jaz sem v neprestani zvezi z Jugoslovanskim Odborom". Katerikoli dvom je obstojal pri nas glede Jugoslovanskega Odbora, je bil po teh besedah mahoma raz-
£ršen, odpravljen. Masaryk
i Jugoslovanski Odbor delujeta skupno, kako ne bi mogli Slovenci v Ameriki skupaj delovati?
Nadalje je Mr. Schneller stavil drugo vprašanje: "Med Slovenci v Ameriki je skupina ljudi, ki se poganjajo^ za republiko ter nasprotujejo Jugoslov. Odboru. Ali je to pravilno? — Masaryk je odgovoril: "Nikakor ne.V teh kritičnih časih je absolutno potrebno, da obstoji ena sama stranka, škodljivo je celem narodnemu gibanju, če §e prepirate. Jugoslovanski Odbor ima vw zadevo v ro-
BOJ SE ^UBWJEN AV-
SVOJE SILE. Vsako stran- i karstvo pri tem je narodu ne-1 j izmerno škodljivo."	j i
Zastopniki Slovenske Na-, rodne Zveze so bili zadovolj- i ni. Vedeli so sicer že prej, j kakšno stališče zavzema Ma- 1 saryk napram Jugoslovans- i kemu odboru, toda slišati so ; hoteli še iz njegovih lastnih < ust, da je res tako.. Stvar je s jasna sedaj. Kdor želi naro- s du jasno bodočnost, kdor res i deluje za narod in ljubi na- j rod, ta bo tudi vedel, da nam ; je treba predvsem edinosti. 1 Med Slovenci v Ameriki ni- j kakor ne morete biti dve l stranki, ki bi delovali za bo- i dočnost jugoslovanskega na- i roda. Ena sama je potrebna s in ta mora obsegati vse sloje, j ljudi vseh prepričanj, vseh I strank. Ta stranka je organi- ; zacija Slovenske Narodne i Zveze, združena z Jugoslo- i vanskim Odborom v Londo- 1 nu.	<
P^Tistem sprejemu sta bi- i la navzoči tudi dva zastopni- | ka Slov. Rep. Združenja. Po- | vedala sta Masaryku, da obstoji med Slovenci stranka, i ki zahteva republiko po vojni. Prof. Masaryk je bil .s tem zadovoljen, toda povedal je zastopnikom Slov. Rep. Združenja naj delujejo skup- < no s Slovensko Narodno Zvezo, oziroma Jugoslovanskim Odborom. Vprašanje republike ni tolike važnosti kot je vprašanje, da zrušimo Avstrijo. Republika pride pozneje sama od sebe. GLAVNO JE, DA SMO SLOŽNI IN SKUPNO DELUJEMO. Narod bo že sam po vojni pravo odločil.
Take besede tolažilno up-ljivajo na vsakogar, in prepričani, smo, da Masarykove besede niso ostale brez uplji-va pri zastopnikih nasprotne stranke. Kjer je spoznanje, tam je tudi pripravljenost za skupno delo. In želeti je od-, krito, da se enkrat prenehamo vsi skupaj napadati med [ seboj, da vsi skupaj sledimo
deŽo^jc^P^	naše tine
riške vlade in mu torej lahko vsakdo zaupa in se prepusti | njegovemu vodstvu, ne da bi raditega moral kdo misliti, da če deluje z Jugoslovanskim Odborom, da deluje za kralja. Njegovo republičan-sko prepričanje lahko ostane isto, in če ne vrjame danes, pa bo vrjel po vojni, ko bo videl narod voliti svobodno [ državno obliko, in da bodejo ravno člani Slovenske Na-, rodne Zveze ravno tako nav-' dušeni za republiko kot čla-[ ni Slov .Rep. Združenja, Si* ; cer pa je glavno, da smo ' združeni proti Avstriji, da ; smo zastopani kot edin narod ' katerega prvi in zadnji cilj [ je: Pogin Avstriji!
Dokler se pa medsebojno . ne bodemo razumeli v tem i najbolj bistvenem vprašanju
•	naše bodočnosti, toliko časa ; se bodejo vrstili napadi v ča-. sopisju, toliko časa se bode-. jo mešale osebnosti v narod-. ne zadeve, toliko časa bo na-i rod nehote služil avstrijskim
•	interesom, ki so: Razdelite , narod, nkpravite mnogo . strank med njim, potem se bo i medsebojno napadal, tujec . mu bo vladal.
>	Bratje, zadnji čas je, da . sprevidite to resnico in se [ združite vsi v enem taboru . slovenske ter jugoslovanske : edinosti, če se to zgodi, te-! daj v resnici dobimo tudi ta-i ko republiko, kjer bodemo
i vsi zadovoljni.
♦ * *
Nedelja, 16. junija, je bila l slavnostni dan za Cleveland-
-	ske Slovane, pa tudi za vse t male narodnosti v Clevelan-) du. Češki Odbor je za ta dan ) aranžiral ogromno parado
-	malih narodov Masaryku v i počast. Nad 36.000 Stovanov,
>	Italijanov, Rumuncev in dra-
-	gih je korakalo po najlepši
-	mestni ulici, Euclid avenue, t kjer so manifestirali za švo-i bodo in nosili s seboj napise, -da je treba Avstrijo uničiti, t Menda ni bilo nikdar, v noji beni državi sveta zbranih to-
-	liko nekdanjih avstrijskih
I	iwvi iu> J i®
i a rodov, katere je vse skuhaj pripeljala ena ideja: Po-?in Avstriji!
Slovenci so korakali prvi zmed narodnosti, pred njimi jodba in vojaštvo iz Camp Perry. Major Hedges je bil ;ofiko prijazen, da je na po-siv češkega pripravljalnega )dbora z veseljem dovolil, da >e je udeležilo sprevoda tri-ito ameriških vojakov, veči-loma Slovanov, v počast Ma-jaryku. Torej Amerika, debela, ki nam je bila tuja, ka-:ero smo vedno nazivali tu-lino, pošilja svoje zastopnice na slovansko proslavo, do-Sim v Avstriji, katero zove-no "našo domovino", nismo tmeli prirediti niti najmanjše ilavrtosti brez dovoljenja in >rez neskončnega šikaniranja. Da, tudi v Avstriji so bile laše narodne slavnosti spremljane od vojaštva, toda to vojaštvo je imelo ostro naba-»ane puške, da bi streljalo na las, kadarkoli bi zahtevali preglasno, da se nam podeli pravicam svoboda.
Ali vidite razliko med Avstrijo in Ameriko, med svobodo in suženjstvom? Tukaj nas ameriški državljani pozdravljajo, z nami skupno delujejo, da dosežemo, po *emur hrepenimo najbolj, — svobodo, — v Avstriji pa, kjer smo bili rojeni, kjer leži naša zemlja, kjer smo bili člani države, tam so nas preganjali, odrekovali so nam vzgojo i n učenje, učiteljev niso dajali toliko več pa žan-darjev, da so nas držali v strahu milosti božje cesarskega veličanstva. Ko premišljujete o tem, ali bodete imeli še najmanjšo sled sočutja z mačeho, ki vas je s palico pognala po svetu?
Zvečer dne 16. junija je bil ogromen shod v Grays Armory, katerega se ie udeležilo do 4000 oseb. Shod je o-tvoril K. Bernreiter, predsednik Pripravljalnega Odbora, ki je v češkem jeziku, razložil pomen današnje ma-
SSJfftf't
Payer v angleškem jeziku
raztolmačil pomen Masaryka in pomen borbe malih narodov za svobodo, nakar se je ogl&il k besedi župan Hon. Harry L. Davis. Župan je govoril poglavitno o dolžnosti celega ameriškega naroda napram ranjencem, ki se bodejo vračali iz bojišča. Za te ranjence mora ameriški narod narediti vse v njegovih močeh. V Clevelandu se je že organiziral odbor, ki je prevzel to na svoje rame. Župan je garantiral, da vsak fant in mož, ki se vrne iz vojne, zdrav ali ranjen, bo nemudoma dobil primerno delo, in sicer ravno tako kot ga je imel predno je šel v vojno ali pa še boljše. Oni, ki so telesno jako ppškodovani, bodejo preskrbljeni s primernimi deli, katera bodejo lahko opravljali. Župan se je izjavil, da naj dobro pomnijo oni, ki se danes umikajo vojaški slilž-bi, da po vojni se bo drugače z njimi govorilo. Takrat bo ljudi dovolj in delal bo oni, ki je v dejanju kaj storil za Ameriko.-Mnogo tisoč jih je, ki danes dobro služijo in se smejejo vojakom na fronti. Tudi zanje pride dan povračila. Omenil je, da se je mudil v Washingtonu, kjer je vse potrebno uredil glede korakov, ki jih naredi Cleveland za svoje ranjence. Konečno je župan častital Masaryku in njegovi borbi za svobodo in izrazil željo, da bi kmalu rad videl dan, ko bodejo svobodni vsi avstrijski Slovani. Župan Davis je bil pozdravljen s ploskanjem ki je trajalo dve minuti.
Za županom je govoril major Hedges, poveljnik • taborišča Camp Perry, ki je pri-pljal v Cleveland 350 ameriških vojakov, da se udeležijo parade v počast Masaryka. Silno je presenetil Amerika^ nec vse navzoče, ko jih je pozdravil: "Nazdar!" Povedal je, da so najboljši njegovi vojaki slovanski vojaki, na katere je vedno ponosen. Kon-
znanje 11 strani občinstva. Major je pravi tip finega, izobraženega, toda uljudne-ga in resnega Amerikanca.
K besedi se je oglasil odvetnik Payer, ki je navduše-, nost navzočih Slovanov pri-j peljal do vrhunca, ko je povedal: "Gospodje, danes ko sem slučajno Cits* zgodovino, I sem dognal, da je baš danes, 16. junija, preteklo 502 leti, i odkar so Čehi Nemce 6ilovi-1 to porazili. 25.000 Čehov je pod vodstvom slavnega generala Žiška napadlo 100.000 Nemcev in jih slavno namla-tilo, da so Nemci bežali na vse kraje. To je bilo 16. junija 1410. Torej vidite, da je bila Že pred petsto leti ista resnica kot je še danes: Da je namreč en Čeh še vedno vreden za štiri Nemce."
Govoril je za njim predsednik Western Reserve vseučilišča, častitljivi gospod dr. Thwing. V krasnih besedah se je spomnil češke kulture in češkega šolstva ter omenjal starodavno univerzo v Pragi, ki je bila ena prvih na svetu, ki se je ustanovila, kar znači visoko kulturno pojmovanje češkega naroda. Čehi so bili tedaj svobodni ter se niso brigali dosti za klanje kakor Nemci, ampak so povzdigovali izobrazbo in širili civilizacijo. Stoletja sužnjosti pod nemško ki^uto jih niso spremenila, in kakor hitro zadobe svobodo, bo ta češka civilizacija ena prvih na svetu. Profesor Masaryk se je dr. Thwingu iskreno zahvalil za krasni in pomembni govor.
Govoril je potem v imenu Slovakov Mr. John Pankuch ki je v krasnem govoru iz-podbujal Slovake na skupno delovanje s Čehi za skupno stvar. Rekel je: Raje vidim, da so vsi Čehi in Slovaki do zadnjega pobiti in mrtvi kot da bi jih moral Videti v pri-hodnjosti živeti v avstrijski sužnjosti. Veliko bolje je, da ves narod umre, in veliko bolje je, da ostane na svetu le deset Čehov in Slovakov in da so ti svobodni. Kaj je vredno življenje brez svobode? Čehi in Slovaki so en narod, skupno se borijo, skupno bodejo zmagali ali skupno umrli.
Sijajen govor je imel narodni češki župnik častiti g. Zlamal, ki je pri navzočem občinstvu s skrajno patrijo-tičnim in narodnim govorom žel največje priznanje. Rev. Zlamal je vzgled krasne češke duše, ki je nepokvarjena, čista, plemenita, vedno zavedajoča se svoje narodnosti, za katero je pripravljena doprinesti vse žrtve. Predstavil je navzočim vzgled boljševikov v Rusiji, kakšne vlade narod ne sme imeti. Rusija propada radi boljševikov, kajti največji kričači in največji fanatiki so vselej največji strahopetci in izdajalci naroda. V bodoči svobodni češki državi, je dejal Rev. Zlamal, ne bodo vladali so-cijalisti, niti protestanti niti katoličani, j.ampak skupen češki narod; kajti le narodna vlada more garantirati svobodo in naprejek češkega naroda. Ko je Rev. Zlamal končal, mu je ljudstvo dve minuti navdušeno ploskalo. Želeli smo pač tedaj, da bi tudi med nami Slovenci imeli takega rodoljubnega, narodnega zastopnika vere, ki bi lahko imel skrajno velik upljiv med narodim v njegovo lastno korist in napredek. Med Češkimi svobodomiseln in socijalisti je Rev. Zlamal is-totako priljubljen kot med katoliki, vse ga občuduje radi njegove Iskrene domovinske ljubezni in trdnega zna-. čaja.
Potem je pozdravil navzo-. če Mr. Ivan Zorman, ki se je • poklonil Minryku, velikemu > duhu narodne svobode in o-. menil nas Jugoslovane, da i smo istočasno s Čehi vredni ■ svoje lastni države. Zorman i je povedal kratko, toda kore-- nito kot vselej in mu je vsa . dvorana byrno odobravala.
nost in se izjavil, da niti desetina ruskega naroda ni na
strani boljševikov, ampak da slednji vladajo le s pomočjo 1 bajonetov in strojriih pušk veliko bolj kruto kot so via-; dali nekdaj carjj. Osebna svoboda v Rusiji pride le tedaj, kadar narod prime za vlado i Ogromno priznanje je dobil poročnik Louis Horvath, j ki je bil svoječasno v avstrij-j ski armadi, pa je pobegnil k Rusom in se sedaj bori na francosjd fronti. Poročnik govori krasno angleško. Izjavil seje: Mi Čehi in Jugoslovani se moramo danes boriti skupno, jutri skupno zmagati, nakar bodemo vsi svobodni in živeli kot bo narod Odločil.
Še večji vtis pa je naredil na nas Jugoslovane poročnik Stoica, Rumunec iz Avstrije, ki je pobegnil v Rusijo in se sedaj bori na francoski fronti. Stoica je posebno omenjal Jugoslovane, o katerih se je izjavil, da so njegovi največji prijatelji, kremeniti značaji, ki nikdar ne zapuste prijatelja. Na solunski fronti, kjer je Stoica tudi bival, je našel v Jugoslovanih najbolj dragocene tovariše. Izjavil je zahtevo, da Jugoslavija mora biti, ker ta narod je vreden svobode. Tudi Stoica je govoril v angleškem jeziku. Naš urednik se mu je iskreno zahvalil za izrečene besede v imenu Jugoslovanov.
Ljubek prizor se je zvršil na odru, ko sta prinesla dva mala češka otroka, deček in deklica veliko kito dišečega cvetja Masaryku. Petletno dekletce je podalo Masaryku cvetlice z vzklikom: "Nazdar tatiku Masaryku!" Masaryk je bil ves ginjen.
Zadnji govornik je bil Masaryk. Povdarjal je, da je pravica na strani zaveznikov. Kot so od nekdaj skušali dokazati bistvo Boga, oziroma božanstva s tem, da so povdarjali, da je pri vsakem narodu na svetu verski čut, tako moramo priznati, da je na strani zaveznikov pravica, ker na tej strani so vsi narodi sveta, na drugi strani pa le Nemci. Ta zavest bo Nemce ugonobila. Povdarjal je idealno življenje v narodno svobodni državi in se izjavil, da , danes nam ne preostaja dru-zega kot skupno' in složno se | boriti, dokler ni sovražnik . popolnoma poražen. Narodi , bodejo po vojni odločevali o svoji usodi."
Omenimo naj še, da je na-, stopil pri zborovanju tudi . zastopnik Židov Morris Fri-. edman, predsednik združe-l nih židovskih organizacij. . Bilo je menda prvič, v zgodo-. vini, da je Žid govoril na slo-; vanskem shodu in se izjavil, i da v imenu judovskega naroda želi Slovanom in vsem ! drugim malim narodom svo-. bodo in neodvisnost kot jo i želi tudi za judovski narod, i ki je danes po celem svetu . razkropljen in je silovito tr-. pel v tej vojni, i Godba je zaigrala češko i narodno in ameriško narod-i no himno in vsi so stoje po-
•	slušali. Krasno je videti, ko
-	prvi uradnik mesta kot je
-	Cleveland, župan Davis in
-	zastopnik ameriškega vojaš-
-	tva, major Hedges, vstaneta i s sedežev ko začujeta prve ■ zvoke slovanske narodne
-	himne. Ali ste že kdaj sliša-
-	li v Avstriji, da bi kak Nemec r spoštoval našo narodno pe-
-	sem? Zapirali so nas, ker 1 smo jih peli, a tu v "tuji de-i želi" kot nevredno nazivamo
-	Ameriko, prvi uradniki stoje i poslušajo naše narodne him-
-	ne! Ali vidite ogromno razli-
-	ko med Ameriko in Avstrijo,
-	med suženjstvom in svobodo? ^
Masarykov prihod v Cle-i veland je dvignil narodni čut i slovanski, zjedinil je omah-
-	ljivce, naredil silno globok u-i tis na Amerikance, ki so se-i daj dobro poučeni o slovans-i kih narodih ter o njih borbi
-	za svobodo. Pridobil nam je i tisoče novih prijateljev, ki so
•	pripravljeni pvovati za na
pri nas potolažijo nasprotst-
tU, Ufl BI	( «v	.
skupaj prisežemo, da se bo-
dokler ni temna sila german-
stva in suženjstva premagana in nam zasine solnce svobode v svobodni Jugoslaviji.__
NAJFINEJŠE
žensk* .bluze iz vsakovrstnega blaga, fino izdelane, dobite vedno po najnižjih cenahi pri Bono B. Le-usti^, 6424 St. Glair ave.__(^39)
POSEBNO NAZNANILO
od špecijalista možem in ženam, (ki so 6olni na ka'ki kronični Ibolezni. Jaz sem zdravnik 32 tet, in moje skušnje so me privedle do zdravljenja vsaike znane kronične »bolezni, brez vprašanja koliko časa ste bili ibollni in kdo vas je zdravil M/nogo ženisk je (bolnih »ker se zanemarjajo in ne vedo srvo-jega pravega položaja in ije vedo 'kaj je narobe. Ne odlašajte Idtokler se vam ne more iveč pomagati. Vsa -zdravila in najiboilj moderne etetotrične naprave imam za vašo ipomoč v svojem uradu, kjer se pogovorimo v 'vašem jeziku, torej ni treba pripeljati tolmačev s seboj Ce se vas ne more ozdraviti) vam takoj pexvem.
Preiskava s X žarki, kadar je »potrebno. Uraklkie ure: od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 9 do 12 ure.
Dr. Cowdrick
2209 Ontario St. en blok od marketa.
Išče se Slovenka za hišna dela. PlaCa dobra. Vprašajte na 6218 St. Clair ave. (76)
Naznanilo.
Sledeča posestva imamo, naprodaj: Eno posestvo na vogalu, za več trgovin. Posestvo za dve trgovini. Hiša s 7 sobami, hiša s 12 sobami, hiša s 7 sobami in kopališče, hiša z 8 sobami »kopališče in garaža, hiša 9 sob, kopališče in garaža, 2 hiši z 8 sobami, kopališče, ena hiša z 10 sobami in kopališč|, ena hiša 4 sobe, kopališče in približno en aker sveta zraven na Bulevardu.
Vsa zgorej navedena posestva so v dobrem redu in zelo poceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Torej bo v vašo lastno korist, če se oglasite pri nas predno kupite drugje. Imamo tudi zelo veliko lotov v raznih krajih po zelo nizktceni. St. Clair Realty Co. 6313 St. Clair ave.	' (72)
National Drug Store! Slovenska lekarna.
Vogal St. Clair ave. in 61. oe-stsu S posebno sflknbnostjo izdelujemo zdrawnisdee (prepise. V zalogi imamo vse, (kar je treiba v najboljši lekarni.
j Dr. j. v.;;
ŽUPNIK,
SLOVENSKI
'' ZOBOZDRAVNIK,'
6127 St Clair Ave. '
Knap»OTO poslopje nad Grdi-
OOTO trgovino.	(
< ' N.jboljie zobozdrav-k&c£mx" '
Priporočilo.
Cenjenim "rojakom se priporočava za popravljanje in predelovanje hiš, kakor tudi barvanje zunaj in znotraj ter vsa v to stroko spadajoča de- \ la. Pričela sva sedaj s tem \ delom in garantirava, da bo-deva vsakomur pošteno, po zmernih cenah in točno po- ^ stregla.
Jakob Homovc — sin, 1084 E. 64th St. (79)
Fantje se sprejmejo na hrano
in stanovanje. Oglasite se na 535! iSt. Cbir tve.	(75).
—.....— T-tt
Perica želi sprejemati perilo
na dom. Delo čisto in točno. Vprašajte na 1167 East 58th
St. vrata štev. 6.	(75) ......... ^
Proda se pohištvo z 5 por
steljami, ena omara, ena ice boxa in druge potrebščine. Vprašajte na 1387 E. 39th St. zadaj v jardu, drugo nadstropje._(79)
ČE POTREBUJETE
kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne pozabite, da dobite boljše blago po nižji ceni kakor drvbgjc pri Beno B. Leustig, 6424 St.CJair ave. __(*39) ^
Odda se čedna soba za ene-
ti fanta. Vprašajte na 1176J .6ist St. vrata št. 6, spodaj.l
I It K
Veliki loti.
Prodajajo se veliki loti na lahka odplačila po nizkih cenah. Absolutno varno in gotovo narastejo v ceni. The St. Clairi ave. Subdivision of The McNutt — McCall Co. St. Clair ave.t med Bliss in Babbitt Rd. To je zemljišče, ki se najhitreje prodaja v Clevelandu tianes. Loti so 50x150 od $550 do $620. Z
_ . - - - t . —-i -S —. i-f * - — ^If— — -- - t
vsemi modernimi napravami,
voda, kanal, tlaki, drevesa*
elektrika. Mnogo lotov z lepimi gozdnatimi drevesi. Ne pozabite te prilike, denar je popolnoma varno naložen v zemljišču in gotovo naraste v ceni. Kupite zemljo v Clevelandu, ki je najbolši prostor na svetu. Vzemite St. Clair ave., karo na B. 162nd St. in se peljite naravnost do zemljišča.
The McNutt — Mc Call Company, 220 Hickox Bldg. Main 6530. Central 1580 W. _(77).
Ali it veste,
da dobite v mojih prostorih vekitno ■ itočrto postrežbo? oglasite se po težkem dletu na kozarec hladilne (pijače. Dobra in točna postrežba vsem delavcem. Se priporočam v obilen obisk.
France Hočevar, 964 Addison Rd. , (77).
Soba se odda v najem za 2
fanta. Vprašajte na 1378 E. 47th St.	(77)
Soba se odda v najem za 2
fanta, brez hrane. Vprašajte na 5403 Spencer ave. (77).
Išče se bartender, ki je nad
vojaško starostjo. Dobro delo in plača. Oglasite se na 16324 St. Clair ave. Collin-wood.	^ (76).
H	4Mb j	B
zop«m «nr JC° SSmu bi »i tor«j n« P
pomagali v tej zadavi, koim&Uzato n lepo priliko in hitro odpomoi? Ku- ^
Foot Powder j
(Seviror Pr&ielc za noge). Umijte P ti nog« vsako noč z gorko vodo. ■ zjutraj si pa nad ranite s torn pral* L kom po nogah, podplstih, petah in r med prsti. Demte nekaj tega pral- m ka tudi v čevelj in v nogavico. K Ta pratek je najbolj!« sredstvo za P noge, &e m vam potijo, če vas boli- p jo, srbijo, le so otekle in utrujena. L Ta prajkk dala, da so noge, čevlji P in nogavioe suhe. Prodaja M v B vseh lekarnah. Cena 26 centov. L