PRIMORSKI DNEVNIK Leto XIX. Št. 193 (5568) ZAKLJUČKI^ KOMISIJE^ ZA PROUČEVANJE^ DAVČNE^ REFORME Davčne utaje velika «rezerva» italijanskega državnega proračuna TRST, četrtek 15. avgusta 1963 &§■ ssrjsrss asftssirsffi a 196... v dokumentu je uvodoma rečeno, da mora imeti davčna reforma za smoter preureditev davčnega sistema, nikakor pa ne zaostritev davčnega vijaka. Zato se odbijajo poskusi, da bi skušali v prihodnjih letih z davčno reformo zagotoviti nova potrebna sredstva za kritje državnega proračuna. V Italiji obstaja davčna rezerva, ki jo sestavljajo davčne utaje in oprostitve in ki lahko zadosti vsem Potrebam. Komisija je v začetku svojega aela_ naznačila naslednje smotre davčne reform,e: 1, Nujnost ja- sfiega in enostavnega davčnega sistema, ki naj pride do izraza z|asU z jasnimi splošnimi določili, Pri čemer se ne morejo preveč upoštevati posebne razmere, saj Postane na tak način celotni sistem preveč zapleten in je v praksi zelo težko izvedljiv. 2. Progresivnost davčnega sistema. 3. Uskladitev davčnega sistema z zahtevami načrtovanja, ko bo v Italiji uvedena načrtna politika. 4. Davčni sistem mora biti tako urejen, da zagotovi stabilnost narodnega dohodka in omogoča odstranjevanje konjunkturnih nihanj. 5. Sistem mora biti elastičen. V tej zvezi je komisija soglasno sklenila, da je treba onemogočiti davčne utaje, ali jih vsaj omejiti na minimum. 6. Sistem mora biti usklajen z določbami pogodbe o evropskem skupnem tržišču Komisija je obširno razpravljala tudi o tehničnem načinu pobiranja davkov in izvajanja davčne reforme. Ugotovila je, da se je to vprašanje zapostavljalo in da je treba radikalno preurediti urade in način dela. Brez tega bo vsak nov zakon nepotreben in neučinkovit. Gre za zapletena vprašanja, sai. j? treba preurediti osrednje politične urade, kot ministrstvo Rimsko politično življenje v «zatišju» - Trije nemški turisti prijeti in izpuščeni - Saragat nadaljuje polemiko o atomskih centralah za finance, osrednje in periferič-ne davčne urade. Glede letné prijave dohodkov je komisija mnenja, da je treba poenostaviti obrazce Vanoni in da naj zasebniki izpolnijo prijavo 31. januarja, podjetniki pa 28. februarja. Posebno poglavje je posvečeno združevanju občinskih in državnih davkov, in to predvsem neposrednih davkov (dohodnina in družinski davek). Komisija je bila soglasno mnenja, da je treba te davke združiti, različna mnenja pa so bila glede pomoči, ki naj jo občine nudijo pri ugotavljanju davčne osnove in dohodkov. Posebno pozornost je komisija ......pozornost ,ie Komisija ............................................... Iz vseh krajev sveta pošiljke raznovrstnega blaga za Skopje Makedonska vlada bo danes razpravljala o prilagodili toia novim pogojem - Gledališke predstave na prostem PravlTor' odborih bodo raz- vlakom pripeljali prve pošiljke Prilil oni1-* ° p°s,ledlcah Potresa, o gradbenega materiala, ki ga je nov Roditvi deIa uPravnih orga- sovjetska vlada poslala Skopju. ov. v novih pogqjih, o graditvi °vih naselij in o stanju zdrav-stvene službe v Skopju. V Skopje prihaja vsak dan po DANES V posameznih odborih ameriškega senata se nadaljuje razprava o moskovski pogodbi, kjer Predstavniki vlade in tisti, ki po-Kodbo podpirajo, prepričujejo nasprotnike pogodbe, da bodo ime-te ZDA od nje samo korist, in da PeRodba v ničemer ne škoduje "bramimi sposobnosti ZDA. V 2e-n,'vi pa je ameriški delegat danes znova predložil nekoliko spreme-nJen predlog v okviru svoječas-nega zahodnega načrta o jedrski razorožitvi. Predlog je sovjetski delegat za-rpil. Praktično sta obe strani stali vsaka na svojem stališču. 0 pa nikogar ne preseneča, kaj-, ni moč pričakovati, da se bodo • vari kar od danes do jutri zasu-‘lle v smeri dokončnega sporazu-a. Zadovoljivo je že samo dej-_ v°- da so govori delegatov u-o erjenj ;n pomirljivi, kar je “raz novo ustvarjenega medna-rodnega ozračja. "Ied najvažnejše novice spadajo P ročila iz prestolnice bivšega v aPcosbega Konga Brazzavila. V državi je namreč v teku za i Pa s*avka v podporo zahtev za ttemcljite spremembe v vladi in liri,'Pecite* spremembo njene posl * .. ^šlo je do hudih demon-racij, rned katerimi so demon-rih*n*- zazgali stanovanja nekate-fPinistrov in poslancev. Vlada Je razglasila obsedno stanje, ■ni sednik, katoliški duhovnik P- je po radiu sporočil, da je U *bno prevzel vso civilno in vo-sko oblast in je napovedal uved-t Posebnih sodišč. Poklical je , . 1 na pomoč francoske vojake, so v Brazzavillu. s.'ajno je tudi pismo, ki ga je “Pina 15.000 ameriških protc-‘ ntskih in katoliških duhovni-PJ Poslala Kennedyju z zahtevo, žim Prenehajo podpirati re- nlt JPžPovietnamskega predsed-* Hiema, ki zatira budiste, ki etistavljajo 70 odstotkov prebivalstva. „ Y Alžiriji pa je prišlo do novih 'Oglasij. Bivši predsednik za--, SPe alžirske vlade in sedanji P^oik narodne skupščine svoi Al)as b' “rodno sporočil Ben”» ostavk°. ker nasprotuje Uv • "dn,era načrtu ustave, ki “ja predsedniški režim in eno-s‘ranski sistem. daliji ni njf. posebno novega, lik*"- se zaradi počitnic ob vepra» i.arnu ysa velika mesta iz-Pistr’1 3’ posebno pa Rim. Vsi mi-veri« S° na d«PUstu, in tako tudi novi * ,v°dBeljev strank. Važna ložil»8 Poročilo, ki ga je pred-Pio h p"s"bna komisija za refor-arotl n nesa sistema. Komisija Por« v;la> da je njuno potrebno slst "stav*ti ta sistem v okviru nia a Progresivnega obdavčeva-Uda’rj„e Posebej pa komisija po-uta j J ’ da mnogoštevilne davčne Za ....-Predstavljajo velike rezerve ga odfayP‘ proračun, in zaradi te-vih si-0'as ji je donel v ušesih. Zdaj je razumela. Počasi je pogledala moža °b sebi. Njegov obraz je bil bledejši od meseca. In v roki je držal pištolo. Dekle je lahno kriknilo. «Glejte raje na cesto!» je siknil mož osorno. Poslušno je obrnila glavo. Mož ob njej je spregovoril brutalno: «Zdaj se nama ni treba Pec pretvarjati, golobica. Hitreje!» V kotičku svojih oči je opazila, da je bila pištola naperjena Proti njej. Strah jo je tako obvladal, da ni niogla pospešiti brzine. «Rekel sem: hitreje!» je zarenčal mož. V očeh so se ji pojavile solze, «Saj se trudim, kolikor je mo-Ooče.» Besede so se zadušile v solzah, «Za vraga!» se je zadrl mož. «Zberite se!» «Zdaj pa odprite ušesa. Res je, prat,kar sem ubil bančnega urad-™ika, potem pa še tega policijskega strica, ki se mi je sam nastavil. Ce ima kdo razlog, da bi bil nervozen, potem sem to jaz.» «In vi ste ga res — ubili?» «Seveda, punčka,» je odgovoril hladno. «Kaj boste pa storili z menoj?» je vprašala po dolgem obotav-Vanju. Nobenega odgovora. «Ali boste tudi mene ubili?» «Prenehajte s tem čenčanjem! Zdaj ste v mojih rokah in nič Ue morete ukreniti.,, «Lahko pa bi le poizkusila.» Ironično se je nasmehnil. «Vi? Vi, zajček? Saj nimate dovolj Poguma. Edino, kar imate, je lep gobček.» Roječe je molčala. Gez nekaj časa je mož zopet pričel: «Pogum e treba imeti. Poglejte mene! Prav nič nisem vzdrhtel, ko sem Položit tistega blagajnika. In policaj — ta je bil prej mrtev, pre-pm sp je sploh zavedal. Saj je vendar tako enostavno položiti človeka!,, «Tako enostavno!» je zamrmrala. «In jaz nimam dovolj po-Burna...» Rrzma se je pričela večati. Brzinomer je kazal zdaj stotrideset ,n je zlezel že na stoštirideset. «Kol,ko stane?» je vprašala nenadoma divje. «Koliko stane kaj?» «Pogum!» «Počasneje!» je zarjovel mož. «Saj vendar nimate toliko izkušenj!» Rekle ni odgovorilo. «Kaj nameravate?» je zavpil. «Zdaj mi je vseeno, ah me ubijete ali pa si zlomim vrat!» «Poslušajte, gospodična, še mislim ne na to, da bi vas ustrelil, ocasneje; za vraga! Stosedemdesct, to je vendar blazno!» «Zakaj? Ker nimam poguma?» «Gospodična,» je sopel mož hripravo. «Tu imam pištolo. Vozite Počasneje, slišite, če ne...» «Ce ne kaj? Boste streljali? Stoosemdeset kilometrov!» je Vzklik-nha. «No. streljajte vendar!» «Znorel, ste! Nehajte s svojim vreščanjem!» Nehala je. Nenadoma ni bila več histerična. Ni poznala več niti tahu niti obupa — samo pogum. V daljavi so se pojavile luči mesta. Zločinec je čital v njenih °čeh odločnost. In videl je, kako so sc luči bližale. Prve cestne svetilke so švignile mimo njiju. «Tega ne vzdržim več!» je kriknil mož. «Kmalu bo konec!» je zavpilo dekle. Njem prsti so se dotaknili r°bila. Sirena je pričela tuliti in tuliti. In tedaj je prišel odgovor iz daljave: sirena policijskega avto-°oila. Naglo se je bližala, nato druga, nato tretja. Lov se je pričel! ^ Dekle je z vso silo zavrlo in mož je skočil iz vozila, še preden k ^ UV,° ustav‘l ~ naravnost v luč reflektorjev policijskih vozil, 1 s° jima zaprla pot. T«reza se je naslonila nazaj. Kakor ti snu je slišala vzklike °hcajev, strele, smrtni krik moža. Nato je naslonila glavo na Krmi!o in zajokala... Pričelo se je daniti, ko je Tereza s svojim očetom zapuščala pol,eijsko stražnico. Zapisniki so bili zapisani in podpisani. D L.Sl0p’la sta k dnema avtomobiloma, k, sta stala pred policijo. n*k,e je pogledalo očeta. «Pelji se z menoj, oče,» je rekla. «Šofer 1 avto sam spravi domov.» ”če jo je začudeno pogledal, nato pa je sedel k svoji hčerki. ekle je vozilo počasi skozi speče mesto en’ ^oS v°zila stalno sedemdeset,» je pripomnil oče, «bova v l * Uri doma. S preoblačenjem boš sicer morala nekoliko pohiteti, a k poroki boš vendar prispela pravočasno.» «ni ?e dejala Tereza počasi z pogumno odločenostjo v glasu, l'or trel?a Pohiteti, da bi prišla pravočasno k poroki. Ne bom se čalgCl^a 2 Rihardom. Od danes naprej bom o svoji usodi sama odio- Rzzinomer sc je pričel vzpenjati. Osemdeset, devetdeset, sto. sr o mi m m m. barms v slov. bekeeiji ir3 --------—*------------------ Obisk pri današnjem župniku ki ni prijatelj narečij ■•Sto -11 'm*-: 4-'"*, .*•* : . i *, * Pogovor s predstavniki novo generacije po 52 letih • Važnost vprašanja domačih duhovnikov - Primer župnika na Brdu: ki je hotel svojim slovenskim faranom vsiliti turlanščino Ne ravno vsakdanja slika vedno lepega Blejskega jezera, ki je letos privabilo izredno visoko število turistov, domačih in tujih, polnih hvale in občudovanja za njegove naravne lepote 3. Ustavil je vozilo pred svojo hišo ob poti in me povabil, da moram pokušati njegov pridelek črnega vina, Vino je bilo jako prijetno, okusno, ne premočno, zmes raznih trtnih vrst. Daši je to bilo zjutraj, se je jako prileglo utrujenemu človeku in ga poživilo. Govoril je precej in zelo ri-zumljivo narečje. Pohvalil se je, da si je naročil tudi «Matajur», domači štirinajstdnevnik. Potem je povedal, da odpira kadar je kakšen god (praznik), krčmo in tako iztoči Svoj pridelek. O hiši je povedal, da jo je sam «po-strcjil», to besedo je nekako poudaril. misleč, da je ne bom razumel, ker je vedel, da se pri nas reče tudi zidal. Njihov izraz pa je čisto ruski, kot se v beneškem •narečju nasploh najdejo še druge ruske besede, ki jih ni v knji. ževnem jeziku. V raznih svojih opisih sem že prikazal, kako je prišlo . do tega. Pridružili so se nam še drugi ljudje in povedal sem jim, po kaj sem prišel in kako sem tu enkrat pred 32 leti že bil. Zanimala jih je moja pripoved. Oni pa so mi prikazali svoja doživetja iz zadnje borbe. Veseli in zadovoljni so bili, da so videli boljšega slovenskega človeka in govorili z njim. Potem sem se poslovil od njih ter se odpravil, da bi opravil še kos poti, ki pelje na vrh do vasi Gor. Barnas. Ko sem po stopnicah skozi tesne uličice prišel do krčme, edine v vasi. ki sem v njej že bil pred 52 leti, sem srečal le neznane obraze, zastopnike druge, nove generacije. Po kratkem uvodu, ko smo se drug drugemu predstavili, smo se koj razumeli in prebrodili smo pet-desetletje z naštevanjem raznih dogodkov. Gospodinja se je še nekaj spominjala pesmi, takrat KDO IMA NAJVEČJE KORISTI OD ZAHODNONEMŠKEGA «GOSPODARSKEGA ČUDEŽA» Kako se je gospod Grundig v kratkem po vzpel do težkega milijarderja Leta 1928 je še bil majhen trgovec z radijskimi potrebščinami - Konjunktura za njemu podobne v času nacistične Nemčije - Obračun z nasprotniki Zaščitnik, Erhard, bodoči predsednik vlade Zadnje čase zahodnonemška propaganda dviga naravnost v nebesa industrijalca Maxa Grun-diga, in to kot primer malega poslovnega človeka, ki se je, zahvaljujoč svoji' sposobnosti in spretnosti, v kratkem času znal dvigniti na prestol enega od kraljev radiotehnične industrije, s čimer bi nekako poosebljal tako imenovani zahodnuneniški «gospodarski čudež». Oglejmo si, kako je v resnici 3 pravljico, zelo razširjeno posebno v vseh kapitalističnih deželah, o tem, kako si vsakdo z malo sreče in spretnosti lahko pridobi milijone in milijarde in se tako vključi v Olimp največjih mogočnikov sveta. V resnici stoje stvari tako, da utegnejo to doseči samo zelo redki, vtem ko vsi drugi pri takšnih poskusih po navadi žalostno propadejo in zdrknejo, nasprotno, na dno največje materialne, socialne in moralne bede. Kako je bilo v primeru Maxa Grundiga? Svojo kariero je začel okrog leta 1928, in sicer kot majhen trgovec z radijskimi potrebščinam, V tem času se je fašistična Nemčija začela močno pripravljati na drugi svetovni spopad, pri čemer je med drugim potrebovala velike količine radiotehničnega materiala. Med dobavitelje se je kmalu vključil tudi Grundig, ki je svoje blago dobavljal tudi velikemu koncernu «AEG» in njegovi podružnici «Telefunken». Kot dobavitelj za potrebe obrambe, se je tudi ognil vojaški dolžnosti, pač pa je po drugi strani v zelo širokem obsegu znal izkoriščati delovno silo vojnih u-jetnikov in tistih delavcev, ki so bili v Nemčijo pripeljani na prisilno deJo iz Sz in ostalih podjarmljenih evropskih dežel. Po vojni se je znova začel u-kvarjati z organiziranjem proizvodnje aparatov za kontrolne meritve in radijskih nadomestnih delov. Zatem pa je pristopil k proizvodnji najenostavnejših radijskih sprejemnikov, toda samo po dolgem oklevanju, ker je prav dobro vedel, kako stara podjetja nastopajo proti novim konkurentom. Toda, vtem so bile mnoge tovarne zahodno-nemških radijskih družb porušene in v industriji radio-apa-ratov je prišlo do «dekarteliza-cije». Tako se je na novo uveljavilo nad 200 novoustanovljenih podjetij, od katerih pa je prav kmalu ostalo samo še 35, med njimi tudi Grundigovo podjetje. Temu ni samo uspelo, da je vzdržal v ostri konkurenčni borbi, marveč tudi, da je v svoje podjetje privabil številne visokokvalificirane strokovnjake takšnih firm, kakršne so bile «Telefunken» «Schaub» in druge, ki so v prvih povojnih letih o-stale brez naročil. Leta 1949 je začel proizvajati radijske sprejemnike z vgrajeno napravo za ultrakratke valove, leta 1951 so se v njegovem proizvodnem programu pojavili magnetofoni, leta 1954 diktafoni, podjetje je cvetelo in leta 1957 je Grundig bil že gospodar šestih tovarn, vtem ko se je njegovo finančno poslovanje od desetih milijonov mark dvignilo na dvesto milijonov mark letno. Na pročelju glavnega poslopja njegove firme se je pojavil o-gromen napis: «Največje pod- jetje radijskih sprejemnikov v Evropi». Grundig je zdaj osnoval tudi svojo privatno banko. Nastopil je čas, da obračuna s svojimi tekmeci. S svojimi nizkimi cenami je uničil vse, kar se rnu je postavljalo po robu. Te cene pa je lahko dosegal samo tako, da je izredno zmanjšal proizvodne stroške, in to zahvaljujoč intensifikaciji dela, kakršne nikdar prej ni bilo moč opaziti v nemški radijski industriji. Seveda je takšno inten-sifikacijo dela lahko dosegel, poleg drugega, tudi tako, da je na sicer moderen in rafiniran, toda nič manj neusmiljen način izkoriščal delovno silo pri njem zaposlenih delavcev, torej v bistvu tako, da jim je plačeval nižje mezde od onih, ki so jih dejansko zaslužili, To «varčevanje» na račun delavskega zaslužka je Grundig na osnovi svojega sistema dosegel tudi na ta način, da je v pod- 1111111111111111111111111111111(1111111111111111111111111111111111 Ladijski kuhar in stari galeb Znano je, da galebi radi spremljajo ladje, ker v njihovi bližini pridejo do hrane. Da bi se zabavah, jim mnogi potniki vržejo tudi marsikaj, kar ni u-žitno. Toda galebi imajo bistro oko in jih ni moč z lahkoto preslepiti. Na ladji «Novi Sad» dela kuhar Ive Guštanj, ki je dober prijatelj staremu galebu. Le-ta vedno čaka na omenjeno ladjo pri Plavniku pod Senjem, da bi obiskal svojega prijatelja Iva. Galeb je že starejši in ne more več tekmovati z mlajšimi v iskanju hrane. Zaradi tega se tudi ne boji zleteti na ladjo, kjer je vedno zanj pripravljen dober zalogaj. «Novi Sad» vozi na progi Re-ka-Kotor. pa se zaradi tega stari galeb na njej pogosti le dvakrat tedensko. Bržkone mu je za to zelo žal, saj bi mu sicer sploh ne bilo treba skrbeti za hrano. jetju zaposlil okrog 65 odstotkov tehnično nepripravljenih : in ozko specializiranih delavcev, ki z dneva v dan Sestavljajo dokončno izdelane in že vnaprej pripravljene dele. Tako je v svoji tovarni za proizvodnjo magnetofonov Grundig zaposlil okrog tisoč žena, ki so pred tem bile gospodinje ali kaj po. dobnega. Te so se v kratkem priučile novemu delu, za kar pa prejemajo znatno manjšo plačo od moških. Tako je Grundig korak za korakom in s pomočjo vseh sredstev postavljal osnove svojega koncerna, ki danes zavzema eno najuglednejših mest na področju evropske elektrotehnične in-dustrije. V začetku leta 1961 so v Grundigovih tovarnah izdelali 6.2 milijona radijskih prejemnikov in 720 tisoč radijskih gramofonov, 2 milijona magnetofonov in diktafonov ter okrog 1 milijon televizorjev. Grun-digovi proizvodi se danes izvažajo v nad 120 dežel, njegov imperij pa šteje 25 družb inr 28 tisoč zaposlenih oseb. Zadnji čas pa je sijaj nemškega «gospodarskega čudeža» začel temneti. Na obzorju se že opažajo grozeči oblaki gospodarske krize, bitka med konkurenti se krepi, število stečajev raste, in to celo takšnih firm, ki so bile vredne največjega spoštovanja. Ko je leta 1962 bil u-ničen Schlicker, eden največ-jih lastnikov ladjedelnic v Zahodni Nemčiji, se je že zdelo, da bo tudi Grundig primoran prodati svoje tovarne. Toda ta nekronani kralj radijske industrije ne namerava odstopiti s svojih pozicij. Pač pa je sprejel določene ukrepe, ki ga bodo, po njegovem mnenju, obvarovali pred burjo, ki se približuje. Predvsem bo nadaljeval z «racionalizacijo» proizvodnje, pa je v zvezi s tem že znižal število svojega osebja na 2 tisoč oseb. Poleg tega bo nadalje razširil svojo proizvodnjo in začel izdelovati še pisarniško opremo, v kar je vložil že 25 milijonov mark. Kako mu vse to uspeva? Pravijo — namreč zelo dobro obveščeni «Spiegel» to predvsem pravi — da Grundiga na njegovi poti v «višjo družbo» podpira sam Ludvig Erhard, ki pa se bržkone v tem smislu ne trudi zastonj. V finančnem pogledu stoji pa za Grundigom Drezden-ska banka, Razumljivo, da ob takšni podpori dejansko v Zahodni Nemčiji lahko «vsakdo postane milijonar», še prav posebno, če se v težnji za lahkim zaslužkom ter bogastvom ne u-stavlja pred nobeno zapreko, kot je to primer z Maxom Grundi-Kom. Ko samo morje ni več dovolj privlačno, si nekatere krajevne turistične ustanove skušajo zagotoviti dotok turistov na najrazličnejše načine. V Portofinu so letos za po sebno zahtevne goste priredili razstavo najbolj «modnega» francoskega slikarja, Bernarda Buffeta. Na sliki: razmišljajoča obiskovalka pred enim njegovih del nabranih in zapisanih, ki sem Ji citiral njihove začetne stihe, vendar se je samo s posluhom tipajoč spominjala katere, ker so te pesmi dandanes že popolnoma zamrle. Ne pojo se več, a novih tudi ni. Od tu se prav tako mnogi izseljujejo v tujino. Domača zemlja jih ne more pre-rediti. V tujini se spominjajo na domače potrebe in s trdo zasluženimi prihranki si postavljajo doma nove hiše, pa tudi na cerkve ne pozabijo, ker so zelo porediti. V tujini se spominjajo na sem vprašal, kako je z ono kapelo, na vrhu gorskega hrbtišča, in povedali so mi, da je prvo vojno prenesla brez poškodbe, v zadnji vojni pa je bila precej porušena, tako da sedaj ne more več služiti svojemu namenu. Zato se tudi nisem povzpel tja gor, da bi ne tratil odmerjenega časa. Ker se tu že več let zapo» redoma vrši božja služba v cerkvi le v italijanščini, z nedomačimi duhovniki, me je zanimalo pogovoriti se z župnikom, da bi slišal njegovo mnenje. V razgovo. ru z njim sem mu omenil tudi zelo neokusen doživljaj, ki se je pripetil neki slovenski družbi iz tražaške okolice, ki je hotela, bilo je to pred kakimi 10 leti, spoznati slovensko Benečijo, v kolikor se je po drugi svetovni vojni o njej toliko pisalo in govorilo. Med njimi je bil tudi mlad duhovnik, oblečen kot drugi. Nekdo iz te družbe, ali on sam, je imel s sabo fotografski aparat za male p, snetke. Iz krčme pa je na dvorišče stopil neki malo okajen in nasajen mož ter se začel z njim vsiljivo pogovarjati o povsem brezpomembnih stvareh. Potem je hotel, da bi ga slikal, ko pa je videl, da iz tega ne bo nič, je začel go-stobesediti, sumničiti, opravljati in vsa zadeva se je spremenila v neprijeten polt žaj, nakar so — neverjetno — poslali celo po varnostne organe v St. Peter, kjer je družba morala razčistiti vso zadevo in je šele zatem mirno lahko odšla po svoji poti. Pred prvo vojno sem bil neštetokrat v Benečiji brez listin in nikdar se mi ni pripetila najmanjša ne-prilika. Domačini so me krepko podpirali pri nabiranju pesmi. Takrat jim ni bilo nič sumljivo in dogodki so poti kali mimo tega. Ako bi bil tu gor slovenski duhovnik, bi se bil primer, ki smo ga opisali, ne bil zgodil, a zadeva bi se na me.,tu samem razjasnila. Sedanji duhovnik je nekaj slišal o tem in ni mogel ničesar pripomniti. Pač, nekaj je rekel: da je sicer res med slovenskimi verniki, da* pa je načelno proti narečjem in da bi bilo mnogo bolje, če b, bil povsod upeljan književni jezik. Zato je tudi bil proti naporom svojega sobrata na Brdu, ki bi bil rad vpeljal furlanščino med svoje slovenske farane. Seveda bi mnogo uspešneje bilo, če bi se on toliko slovenskih molitvic naučil, da bi jim jih mogel recitirati v njihovem narečju, s čimer bi bila molitev — pogovor z Bogom — zares popolna in izdatna. Mehanično ponavljanje molitve v nedomačem jeziku pa ostane nujno neučinkovito. RIHARD OREL (Nadaljevanje sledi) """"..................................................................illuni..,...............„„„„..................................................m,,.,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.,,,.,,,,,,...»,.. Deklet' ove roke so krepko objele krmilo.. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Določeni zunanji vplivi utegnejo ovirati vaše načrte. Vaš vzgled bo v pomoč dragi osebi BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite trezni v poslovnih razgovorih. Potrebne bodo žrtve. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne zaupajte predlogom, na osnovi katerih p. se povečal» vaše naloge: Čustvene odločitve bi ne bile koristne. RAK (od 23.6. do 22.7.) Neki za pleten posel se bo Iznenada poenostavil. Doživeli boste zadoščenje od strani družine. LEV- (od 23.7 do 22.8.) Okrepili boste poslovne odnose s sodelavci. V čustvenem pogledu, zaupajte v bodočnost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Spremembe In novosti glede na vaše bodoča delo. Zmagoslavje srčnih razlogov. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) V poslovnem pogledu bo neko potova nje odpravilo spor. ki se že dolgo vleče. V čustvenem pogledu vam bo zaupanje omogočilo uspeh. ŠKORPIJON (od 24.10. do 10.11.) V delu ne tratite dragocenega časa Brzdajte vaš pretirani ponos. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Z reorganizacijo dela si boste Izboljšali svoj finančni položaj. Nesporazum s sosedi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Oko-Tščine so nenaklonjene spremembi va-Scga poslovanja. Sledite že določenemu programu, • VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V odločitvah ne bodite prenagljeni. Rešite družinski spor, RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zaupanje vašega nadrejenega vam bo omoso 611o uspeh pri nekem važnem delu. Nc zadovoljite vseh zahtev ujmi ajàifc. Radio Trst A 8.30: Praznična matineja: 10,00: Igra orkester Dino Olivieri: 11,15: Oddaja na najmlajše: «Legenda o Rajbelskem jezeru»; 12.15: Znameniti gorniki v Julijskih Alpah (5) «Trentarjl», pripravil Rafko Dolhar; 12.45: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.45: Ansambel Srečka Dražila; 15.00: Johann Strauss: «Cigan baron», opereta v treh dejanjih; 16.45; Plesna čajanka; 18,00: Glasba s filmskih trakov; 18.30: Koncert Trta Veronek; 19 00: Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije; 19.15: «Potovanje na mesec». Dramatizirana zgodba; 20.00: Sport; 20.30: Znam motivi; 21,00: Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije; nato V ritmu twista. 12,15: Plošče; 12.30: Glasbeni vložek; 13,00; Srečanje z lirično opero: 13.15: Almanah; 13.30: Glasba po željah; 13.45: Beležke o jugoslovanskem političnem življenju. ČETRTEK, 15. AVGUSTA 1963 cha-cha-cha; 14.15: Praznični motivi; 16.30: Simfonični orkester; 18.30: Plesna glasba; 21.00: Komedija v treh dejanjih «Bog reši Škotsko»; 22.45: Ron Goodvvi-n in njegov orkester. tl. program Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00: Glasba po željah: 12.45: Lahka glasba; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Orkester Armand Bernard; 14.00: Glasba po željah: 14,30: Melodije za prijetno popoldne; 15.15: Zabavna glasba; 15,30: Akademski In ljubljanski oktet; 15.55: Lahka glasba; 16.C0: Vsakdanje melodije; 17.00- Solisti In zbori; 17,40: Jugoslovanski narodni plesi; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Zaccaria; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Benny Goodman; 22.40: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos RL. Nadonalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 6.33: Jutranja glasba; 8.30: Glasba godalnega orkestra; 11.40: Za sam or-kester; 14.00; Twist, bosa nova m 7.35: Počitnice v Italiji; 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Caterina Valente; 9.00: Italijanski penta- gram; 9.15: Ritmi in fantazije; 9.35: Nastopa kvartet «Cetra»; 10.35: Glasba za praznični dah; 11.35: Pevski program; 13.00: Gospa ob 13. vam predstavlja; 14.45: Nove plošče; 15.00: Album najnovejših pesmi; 15.15: Oddaja za avtomobiliste; 15.35: Miniaturni koncert; 16.00: Rapsodija; 16.35: Panorama pesmi; 16.50: Ansambla Jonija Sandorja in Richarda Marina: 17.00: Glasba z Broadwaya; 17.35: Maia ljudska enciklopedija; 17 45: Album najnovejših pesmi; 18.35: Vaši najljubši pevci; 19.50: Iz operetnega sveta: 21.00: Gershwinov koncert; 22.10: Piešimo s Danny Davisom. III. program 17.00: Iz velikih svetovnih tea- trov; 18.40: O cepljenju: 19.15: Predavanje o-socialnih vedah; 19 30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij: 20 40. Haydnov koncert; 21.20: Georges Migot: kvartet št. 2.: 21.50: Literatura in družba na Portugalskem danes; 22.45: Ernest Hemyngway: «Veliki borilec» 14 05: Iz Wagnerjevega «Večnega mornarja»; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Zabavna glasba; 17.05: Sovjetski violinisti; 17.42: | I lil ra |iu|»ruvila iu prodaja TV aparatov I pralnih xlrojev I eleklrogospodinjskih predmetov | /tVmTREVISAN Trst, Via S Nicolo 21, tel 24-018 Popravila: Via delle Milizie 3, telefon štev. 76-276 «Li Slovenija 8.05: Eduard Mac Dovvell: Indijanska suita; 8.38; Portret v miniaturi; 9.35: Igrajo veliki plesni ansambli naših 'radijskih postaj; 10.15: Četrtkov dopoldanski oper- ni spored; 10.55: Vsak dan nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.Q5: Zabavna glasba; 12 15: Kmetijski nasveti; 12.25: Domači napevi za prijetno opoldne; 12.45: S koncertnimi skladbicami po Jugoslaviji: 13.15: Zabavna glasba; 13.30: Nekaj ritmov za razvedrilo; Modest Musorgski: Otroška izba; 18.10: Turistična oddaja; 19 05- Glasbene razglednice: 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi in nape vov; 20 45: Lepe melodije; 2100-Literarni večer; 21.40: Iz skladb Alojza Srebotnjaka; 22.15: Skupni program JRT ; 23.05: Ples ob radijskem sprejemniku. Ital. televizija 18.00: Oddaja za najmlajše; 20 10-Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: cias-bena predstava «Johnny 7»; 22.20: Film: «Il veliero trionfale»; 22 45-Mojstri jazza: 23.35: Dnevnik. OHUGl KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Enodejanka «Morilec»; 21.55: Dokumentarni film: «Borba za življenje»; 22 15 Športni četrtek. Jug. televizija 20.00: TV dnevnik; 20.30; Propagandna oddaja; 20.45: «Daljne dežele» — potopisna reportaža; 21.15: «Glasovi z obale» — zabavno glasbena oddaja; 22.15: Poročila. Najvišja dnevna tempera-taira 27,9, najnižja 19,7, ob 19. uri 25.6, zračni tlak 1011.6 narašča, vlaga 78-odstotna, veter 3 km na uro, zahod mk, nebo 7/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 26.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 15. avgusta Marija Sonce vzide ob 5.03 in zatone ob 19.14. Dolžina dneva 14.11. Luna vzide ob 0.48 in zatone ob 16.36. Jutri, PETEK, 16. avgusta Rok ČAS MNOŽIČNIH DOPUSTOV Beg iz mesta bo danes dosegel svoj višek Kdor si ni mogel privoščiti letovišča, pojde na Repenta-bor, na Opčine, v Milje aii druge kraje na Krasu in ob morju Čeprav je bilo v teh dneh vreme precej muhasto ter nas je tudi presenetilo s kako nevihto, se je mesto začelo prazniti že preteklo soboto. Mnogi Tržačani bodisi delavci ali nameščenci, trgovci ah obrtniki, izkoristijo svoj let-ni dopust prav ob priliki velikega šmarna. Kdor le more se rad odpravi na podeželje, v bližnja ali oddaljenejša kopališča, ali pa v gore. Samo proč od mestnega ropota in direndaja! To je ges'o, ki v teh dneh sili mestnega človeka k begu iz mesta ter mu daje utvaro, da bo spet našel samega sebe in resničen smisel življenja. Torej v naravo! Toda kako? Danes veliko število Tržačanov že potuje s svojimi lastnimi motornimi vozili, pa naj bodo skuterji ali najsodobnejši in najhitrejši osebni avtomobili. Vsi meščani pa ne premorejo še svojega avta ali motorja ter se zato poslužijo javnih prevoz- nih sredstev. Tu pridejo še vedno v poštev vlaki, ki lahko prepeljejo številne potnike. V teh dneh je ravnateljstvo tržaškega železniškega področja poskrbelo za izdatno okrepitev osebnega prometa, posebno v naslednjih dneh tekočega meseca: danes, pojutrišnjem ter 24. in 31. avgusta. Najvažnejši ukrep v tej zvezi je podvojitev vlaka št. 47, ki odhaja z glavne postaje ob 21.45. Prvi vlak, ki bo odhajal ob navedeni uri, bo namenjen v Rim, a drugi, ki mu bo sledil nekaj minut pozneje, bo vozil na progi Milan-Turin-Genova. Poleg tega je železniško ravnateljstvo poskrbelo tudi za okrepitev drugih vlakov, ki vozijo na dolgih progah. V mnogih primerih pride v poštev za Tržačane posebno trbiška proga. Ravnateljstvo železnic bo organiziralo za 15. avgusta tudi dva posebna vlaka, ki bosta vozila na progi Trst-Benetke-Milan ob 7,14 in 21,40. Na ravnateljstvu že- MimiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimi NENEHNO NARAŠČANJE CEN Tokrat so podražili kruh od 20 do 40 lir pri kilogramu Peki se izgovarjajo na zvišanje stroškov za peko in prodajo V preteklih dneh se je cena kruha ponovno povišala. Sicer pa so mnogi peki že svoj čas povišali ceno kruha tistih vrst, za katere niso vezani na prefekturni odlok. Sedaj pa se je cena povišala v vseh pekarnah in je na povišanje pristala tudi prefektura. Povišanje se nanaša na vse vrste kruha, ki so se doslej prodajale po ceni, ki je znašala nad 140 lir kg. Povisa-nje pa znaša od 20 do 40 lir, kar ni malo, če upoštevamo, da se v Trstu še vedno izdeluje kruh z moko, ki jo lastniki pekarn dobijo po politični ceni. Za nižje vrste kruha pa cene o-stanejo pri starem, in sicer za vse tiste vrste, ki so se in se še prodajajo po 88 lir, 110 lir, 120 lir in 14Ó iir kg. Na povišanje cene teh vrst kruha podprefekt dr. Pasino ni hotel pristati. Uradni ukrep o zvišanju cene kruha .je sprejelo združenje pekov v ponedeljek, potem ko je že neštetokrat posredovalo na prefekturi in zahtevalo, da se cene kruha povišajo. Združenje opravičuje povišanje cene z vedno večjimi stroški za izdelavo kruha, in sicer od lanskega aprila dalje. Po njihovi cenitvi je povišanje najemnine, plač, socialnih dajatev in vseh drugih predmetov in blaga, ki so tesno povezani z izdelavo kruha, obremenilo pekarne za 20 lir več za vsak kilogram izdelanega kruha. Ker pa jim je prefektura zavrnila povišanje cene tudi tako imenovanih «konvencionalnih» vrst, so peki sedaj povišali ceno boljših vrst od 20 do 40 lir kg. Poleg tega so se sedaj predstavniki združenja na sestanku s pod-prefektom Pasinom izgovarjali tudi na samovoljno povišanje cene, ki so ga uvedli nekateri peki. Zato so zahtevali, naj se za sedaj določi nova višja cena, ki jo morajo vsi spoštovati, da ne bo nastala na področju cen kruha anarhija in nenadzorovano povišanje cen. Sicer pa je ta izgovor odveč, ker je dobro znano, da cene boljših vrst kruha ne določa prefektura in sa edvisne od samih proizvajalcev, kar nam potrjuje tudi dejstvo, da so nekateri peki že pred meseci povišali cene na sedanjo «uradno» laven, ne da bi oblast to prepovedala. Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom 1. Dijaki ki nameravajo vstopiti v šolskem * fu 1983/84 v Slovenski dijaški dom kol redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ulici Gtppa 9/II (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnlno, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice. 4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejemajo prosilci pri naslovih navedenih v 1. točki. Urnik trgovin za praznike Zveza trgovcev sporoča, da bo v skladu z dekretom prefekture veljal sledeč urnik za veliki šmaren. Danes 15. avgusta so zaprte vse trgovine razen: cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure In slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30. leznic predvidevajo, da bo osebni železniški promet najbolj živahen med 9. in 20. avgustom. Se posebej pa priporočajo občinstvu, naj se čimbolj poslužuje tudi izrednih vlakov, kajti mnogokrat se zgodi, da so navadni vlaki nabito polni, medtem ko so izredni, ki odhajajo nekaj minut pozneje, skoraj popolnoma prazni. V mnogih primerih bodo pa Tržačani zapuščali mesto tudi z avtobusi. Nekateri se bodo od-neljali daleč, toda mnogi se bodo napotili le v bližnjo okolico. Zato je posebno avtobusna družba «La Carsica» povečala število avtobusov, ki vozijo na progi Trst-Repentabor. Poleg rednih voženj bo podjetje opravljalo tudi izredne vožnje. S postaje na Trgu della Libertà bodo avtobusi od 7,30 dalje vozili v presledkih vsake pol ure. Povečali bodo tudi število odhodov s Trga Oberdan na Prosek, Križ in jamo v Brišč-kih. Končno bodo okrepili tudi zveze med Prosekom in Repen-tabrom. 1 i • Povečani cestni promet prinaša seveda s seboj tudi povečane nevarnosti za človeško življenje. 2al s tega ali drugega razloga prihaja tu pa tam do nesreč, ki so često smrtne. Zato je minjstet za javna dela poslanec Sullo; pozval vse avtomobiliste naj bodo skrajno previdni ter naj ne prehitevajo brez potrebe, ali pa na nevarnih cestnih odsekih. Pristojni organi se pa niso omejili samo na pozive, temveč so sprejeli določene ukrepe, ki naj prisilijo neposlušne avtomobiliste in motoriste, da se držijo prometnih predpisov. Med drugim so organi prometne policije dobili ukaz naj kaznujejo z globami tudi inozemske državljane, kar se do sedaj navadno ni dogajalo. Prometna policija bo seveda zelo okrepila svojo dejavnost na vseh cestah, ki peljejo v druga mesta in kraje. Polne roke dela z urejanjem osebnega avtomobilskega prometa, posebno tujih turistov, bodo imeli mestni redarji. Ko se bo mesto deloma izpraznilo ,bodo morali policijski organi okrepiti svojo dejavnost tudi na področju vsega mesta. Praznik velikega šmarna nudi namreč ljubiteljem tuje lastnine obilo prilik za tatvine. Pri tem gre za vdore v prazna stanovanja, trgovine ali pa vlamljanje v osebne avtomobile. Da bi preprečili to protizakonito dejavnost, so policijski organi poskrbeli za organizacijo številnih patrulj agentov, ki bodo, bodisi z astomobili, ali pa peš, v uniformi ali pa v civilu, stalno kontrolirali mestno središče in predmestja. Ce bodo vremenske prilike dopuščale, bodo pregledovali tudi iztočne rove. Taka je približna slika mesta v teh dneh, ko vsak težko pričakuje dan, ko bo za krajši ali daljši čas užival pošteno zasluženi počitek. Ce se vreme ne bo skisalo in če se bodo vsi pametno ravndii, bo ta počitek res koristil poedincem kakor tudi vsej družbi. Gen. konzulat SFRJ izdal letos 75.000 vizumov Kam najrajši zahajajo tržaški izletniki v teh dneh, ko si lahko privoščijo nekaj dni brezskrbnega oddiha ter se s tem izognejo pasji vročini (ki je k sreči nekoliko popustila zaradi nedavnih neviht in nalivov), ki spreminja ulični asfalt in zidovje stavb v pravcati peklenski kotel. Ne poznamo še dokončnih statistik o tem pojavu sodobnega preseljevanja ljudstev, toda gotovo je, da bo dobršen del Tržačanov izkoristil te praznične dneve za krajše ali daljše izlete na jugoslovanski Kras, v Istro, na Reko, v Opatijo, Ljubljano in še dalje proti vabljivim vrhom Julijcev. Mnogi se bodo poslužili za prehod državne meje priljubljene propustnice, drugi pa s potnim listom in seveda ustrezno vizo. V teh dneh je pred vhodom v jugoslovanski generalni konzulat na Furlanski cesti neverjeten naval domačih in tujih turistov. Lahko rečemo, da prosilci za vize bivakirajo po vseh kotičkih pred vhodom konzulata. Na srečo jim ni treba čakati dolgo, ker osebje konzulata dela hitro in brezhibno. V mnogih primerih je treba čakati pičlo uro in že je viza odobrena. O tej ekspeditivnosti dela na konzulatu pričajo tudi nedavni podatki. Od začetka letošnjega leta pa do zadnjih dni je jugoslovanski konzulat izdal okoli 75.000 viz. Od teh jih vsaj 30 odst. odpad« na Tržačane in druge italijanske državljane. V zadnjih dneh je ta dejavnost postala seveda vedno bolj živahna. Svoj višek je dosegla 12. t.m., ko so izdali kar 1800 viz, medtem ko je bito izdanih prej povprečno vsak dan po 1200 viz. Novi znamki KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU vabi vse občinstvo na V. KMEČKI TABOR OPČINE . 15., 16., 17. in 18. AVGUSTA 196.3 PROSVETNI DOM V okviru V. kmečkega tabora bodo naslednje razstave; — razstava kmetijskih strojev in orodja — razstava umetnih krmil — na ogled bodo razne pasme pi-ščet, piščancev, petelinov in kokoši — tekma v slikarstvu «ex tempore» — razstava povrtnin SPORED: Četrtek 15. avgusta; ob 10. uri — uradna otvoritev 10.30 — začetek tekme v slikarstvu «ex tempore» — otvoritev razstave sadja in zelenjave 18. — pozdravni nagovor zadružnih vo- diteljev 19. — zaključek tekme v slikarstvu «ex tempore» 19.30 — ljudska veselica s plesom 24. — zaključek Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1963. Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo 25. avgusta' 1963 izlet v Rakov Škocjan. Logatec, Predjamski grad ln Postojno. Vpisovanje in pojasnila na sedežu v via di Ser-vola 124-1 vsak dan razen ob sobotah In nedeljah od 20.30 do 2.1.30. Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi dne 25. 8. enodnevni izlet na Vršič. Na povratku si bodo izletniki ogledali znameniti botanični vrt tn Mlinarico v Trenti, Vpisovanje vsak dan v trgovini Dra-šček. SPDT priredi 1. septembra Izlet avtobusom v Trento z vzponom na Prehodavce In Vršac s pogledom na zgornja Triglavska Jezera. Vpisovanje v uradnih urah v Ul. Ceppa 9. Petek 16. avgusta; Sobota 17. avgusta: ob 10. uri — otvoritev 10.30 — praktični poskusi s kmetijskimi stroji in orodjem 20. — ljudska veselica s plesom 24. — zaključek ob 10. uri — otvoritev 20. — ljudska veselica s plesom 24. — zaključek Nedelja 18. avgusta; ob 10. uri — otvoritev 17.30 — razdelitev nagrad razstavljavcem povrtnin in zmagovalcem tekme v slikarstvu «ex tempore» 20. — ljudska veselica s plesom 24. — zaključek tabora Kmetje bodo točili domača vina — Posloval bo dobro preskrbljen bife la ples in zabavo bodo igrali «Veseli planšaiji» z Radia Ljubljana VSTOP PROST - PLES BREZPLAČEN V LADJEDELNICI SV. JUSTA V nedeljo splavitev ribiške ladje «Aspa» Ladja ho imela 600 ton V nedeljo ob 10, uri dopoldne bodo v ladjedelnici Sv. Justa splavili ladjo za ribolov na odprtem morju «Aspa secondo», ki jo grade za družbo «Aspa» iz Sassarija. Nova ladja ima naslednje značilnosti; dolžina 59.06 m, širina 9 m, višina 4.75 m. Opremljena bo z motorjem, ki bo razvijal 1259 konjskih sil in ji omogočal brzino 13 milj na uro. Ribiška ladja bo imela 600 ton in bo o-premljena z velikim hladilnikom s 600 kubičnih metrov prostornine. Ladja bo imela izredno avtonomijo. saj bo lahko prevozila brez pristanka 11.000 milj. Sedaj se zaključujejo po Tržaškem zalivu preizkusne vožnje s podobno ladjo «Aspa primo», ki jo bodo v nedeljo dopoldne svečano izročili družbi. Bolniška blagajna trgovcev v Trstu sporoča, da bodo njeni ura- di v Ulici F. Filzi št. 17 zaprti od 15. do 18. avgusta, kot vsi podobni uradi za časa velikega šmarna. i IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHillHllIiiillilllliiinilMIIIIIIIHtllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllilllllllllllllllMIItllll Ljubitelji tuje lastnine so se spravili na avtomobile Ukradli so blago iz avtov Napolitancu in Milančanu, Tržačanu pa so odnesli transistor V prejšnji noči so razni neznanci pridno delali in si nabrali precejšnjega plena. Se vedno se neznani tatovi spravljajo na parkirane avtomobile in odpirajo njih vrata s ponarejenimi ključi. Neprijetno presenečen je bil 29-letni Vittorio Trifari iz Neaplja, ki je te dni na obisku v našem mestu. Predvčerajšnjim ponoči je pustil svoj avto MI 626779 v Ul. Berchet. Naslednje jutro je ugotovil, da je iz notranjosti avtomobila izginil velik zaboj, v katerem je hrani! raznovrstne moške in ženske obleke v vrednosti 100.000 lir. Tatvino je prijavil na komisariatu v Ul. Cologna. Nekaj podobnega se je dogodilo tudi 41-letnemu Nellu Rodegherju iz Milana, ki je te dni prišel na obisk k sorodnikom v Trst v Ul. Na Borznem trgu so v teku dela za obnovitev cestišča. Poleg tega bodo obnovili cestni tlak tudi pred magistratom. Dela bodo stala skupno 33,5 milijona lir. Po nasvetih občinske uprave je podjetje razdelilo dela na tem področju tako, da ne ovirajo prometa vozil na tem važnem mestnem prometnem vozlu. Zato se bodo dela precej zavlekla in predvidevajo, da se bodo končala šele prihodnjega decembra Catullo 14. Ponoči so neznanci s ponarejenimi ključi odprli vrata njegovega avta MI 564795, ki ga je pustil v že omenjeni ulici ter odnesli kovček z moškimi oblačili, električni brivski aparat in še druge stvari v vrednosti 70.000 lir. Tatvino je prijavil na komisariatu v Ul. Cologna. Na isti komisariat je prišel tudi 20-letni Lorenzo De Bernardi-Dagri iz Ul. Tibullo 18 in povedal, da so mil neznanci ukradli iz avtomobila TS 58574, ki ga je pustil v bližini-doma, transistov «Voxon», vreden 70.000 lir. Agenti so uvedli preiska. vo, da bi izsledili tatove. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Poštna uprava je sklenila, da bo 21. avgusta letos izdala novo serijo dveh znamk v vrednosti 15 in 70 lir, v počastitev konference Združenih narodov o turizmu. O-menjeni znamki bosta veljali do vključno 31. decembra 1964. leta. ...............................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiuiiiimi Prispevki za žrtev potresa Nabrano v Gropadl: Svetko Kralj 1000, Milka 500, Alojz Križmančič (43) 1000, Ivan Gojča (95) 1000, Marija Krilman-čič (34) 500, Karlo Kalc (21) 1000 Karlo Kalc (22) 1500, Marija Gojča (49) 1000, Karlo Kalc (97) 2000, družina Milkovič (88) 3000, Franc Kalc (71) 1000 družina Križmančič (29 ) 4000, družina Kalc (82) 1000, Stanko Grgič (14) 1000, M.M. (17) 500, družina Milkovič (77) 1000, Lučko Verša 500, Slavko Ver-ša 500, Just Gojča 2000, Franc Kalc (99) 500, Karlo Kalc (103) 500, Emil Milkovič 500, gostilna Milkovič 4000, Stanko Kalc (54) 1000, Pepka Kalc (45 ) 500, Stanko Berce 500, Ivan Gojča (80) 1000, Antonija Kalc (66) 500, Karlo Kalc (30) 1000, Svetko Gojča 1000, Matija Sosič 500, Ivan Kalc (94) 500, Štefanija Grgič (33) 1000, Ambrosi 500, Franc Križmančič (40) 1000, Milka Milkovič (50) 200, Viktorija Milkovič 500, Rudi Gabrielli 1000, Karlo Kalc (83) 500. Skupaj 40.700. Nabrano na upravi ln uredništvu «P. d.» (13. seznam); Maria Castellani 1000, Antonija in Edvard Novak 4000, Bruno Zadnik 500, družina Žerjal - Petaros 3000, družina Sosič 1500, F. Miku-lus 2000, R. Birsa 1000, K. Rogelja 1000, J. Makovec 1000, J. Mezgec 1C00, À. Jančar 1000, R. Bizjak 500, F. Pavšič 500, I. Ščuka 500. Skupaj 18.500. Velikodušen prispevek podjetja «Americatrans» Podjetje «Americantrans», ki ima sedež v Trstu v Ul. Cicerone št. 4, je poslalo na osrednji zbirni center za pomoč Skopju na sedežu Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze več zabojev s kirurškim orodjem v skupni vrednosti 838 tisoč 920 lir. Sredstva za to pomembno pomoč so prispevali lastnik in vsi uslužbenci. NEKAJ GOSPODARSKIH PODATKOV Trst je po dohodku na prebivalca na četrtem mestu v državi Vendar se je čisli dohodek po ostalih pokrajinah v zadnjih 10 letih hitreje večal Tržaška trgovinska zbornica je izdala posebno letno statistično publikacijo o gospodarskem položaju v Trstu, kjer so zbrani obsežni podatki. Poleg drugega materiala je objavljena tudi študija o čistem dohodku doseženem v vseh panogah in o čistem dohodku, ki odpade na vsakega prebivalca. Ta študija se nanaša na stanje 1961. leta, saj gre za obsežnejše račune, za katere je potreben določen čas. Po teh podatkih je dosegel čisti dohodek na tržaškem področju 1961. leta 141 milijard lir (1960. leta 135 milijard), v videmski pokrajini 160 milijard (146) in v goriškl pokrajini 34 milijard (33). V tržaški pokrajini odpade 98 milijard čiste- lIHmillllliaifllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMiiliminiltlllllllllllllllllllllllllllllllMHIIIIIMIMIIIIII DELO POUCUE V JULIJU Tatovom so zaplenili skoraj za 3 milijone lir plena Globe so naložili 1884 avtomobilistom in motociklistom Kljub vročini je bilo delovanje policije v mesecu juliju precejšnje. Policisti letečega oddelka poli. cije ter z raznih komisariatov so v prejšnjem mesecu imeli opravka s tremi primeri upiranja in žalitve javnega funkcionarja ter z enim primerom žalitve. Tri osebe so prijavili zaradi poškodbe tuje lastnine, dve pa zaradi ponarejanja listin. Nadalje je bil én primer nenravnih dejanj in primer zavajanja mladoletnikov. Policisti so nadalje imeli opravka s primerom splava, enim okuženja in tremi primeri prešuštva. Dvanajst oseb ni izpolnilo obveznosti dajanja pomoči družini, dve pa sta grdo ravnali z družinskimi člani. Policisti so prijavili dve o-sebi zaradi pretepanja in 19 oseb zaradi povzročitve telesnih poškodb, med katerimi tri z obte-žcvalnimi okoliščinami. Bila sta dva primera nenamernega umora in devet nenamerne povzročitve telesnih poškodb V mesecu juliju so policisti še rešili 15 primerov krivične žalitve, 4 primere obrekovanja, 10 primerov grožnje in primer vdora v stanovanje. Agenti letečega oddelka policije in raznih komisariati* javne varnosti so pod vodstvom kvestorja dr. Paceja v prejšnjem mesecu spet našli skoraj tri milijone lir plena, ki so ga razni tatovi pokradli vsepovsod. V istem razdobju so prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami 38 oseb, eno zaradi ropa, 12 pa zaradi poškodovanja tuje lastnine. 9 oseb se bo moralo zagovarjati zaradi sleparstva, 5 pa zaradi nedovoljenega prila-ščunja tuje lastnine. Nadalje je bilo še 12 primerov sprejemanja ukradenega blaga. 7 primerov izdajanja nepokritih čekov in 11 pijanosti. Pred sodniki se bosta morala zagovarjati tudi dve osebi zaradi beračenja. Spisek je jJlecej dolg, kar priča, da se razni tatovi in nepoštenjaki niso brigali preveč za Veliko vročino. V tem .času je tudi 1884 avtomobilistov in motoristov plačalo globo zaradi kršitve cestnega zakona. 188 oseb pa je plačalo razne druge globe, ga dohodka na industrijo in trgovino in le malenkosten delež na kmetijstvo, medtem ko je kmetijstvo tako v Vidmu (40 milijard) kot v Gorici (4 milijarde) močno zastopano. Na prebivalca je odpadlo v tržaški pokrajini v 1961. letu 474,587 lir čistega proizvodnega dohodka na leto (1960. leta 454.910), v videmski pokrajini 252,913 ( 231.112) in v go-riški 295.024 '(320.561). Italijansko povprečje dohoka na prebivalca znaša 319.199 lir. Iz navedenih podatkov izhaja, da je Trst še vedno dokaj nad italijanskim povprečjem dohodkov na prebivalca, kar pa seveda ne velja več za bodočo deželo, ki bo zaradi furlanske večine pod tem povprečjem. Trst je glede dohodkov na prebivalca sedaj na četrtem mestu v Italiji, medtem ko je bil 1961. leta na drugem mestu. Na tej lestvici spadata tudi Videm in Gorica. Videm je bil tako 1961. leta na 45. mestu na lestvici pokrajin sestavljeni na osnovi dohodkov na prebivalca, sedaj je na 52. mestu; Gorica je bila na 16., sedaj je na 30. V teh številkah pa se skriva dejansko zaostajanje vseh treh pokrajin nove dežele Furlanije • Julijske krajine. V isti publikaciji je naveden še eden pomemben podatek, ki trditve o zaostajanju potrjuje. Gre za seznam vseh italijanskih, pokrajin, sestavljen na osnovi odstotka zvišanja celotnega čistega dohodka v letu 1951 do 1961. V teh desetih letih se je čisti dohodek zvišal povsod in to tudi v Trstu za 52,3 odstotka. Je pa Trst istočasno kar se zvišanja dohodkov tiče na zadnjem mestu, prav na dnu lestvice, saj se je v vseh ostalih pokrajinah čisti dohodek povečal znatno hitreje. Podobne (čeprav nekoliko boljše) ugotovitve veljajo tudi za Gorico in za Videm, ki je na 77 mestu s 79,7 odstotki zvišanja čistega dohodka. Pokrajinska turistična ustanova obvešča lastnike hotelov, penzionov in gostišč ter osefce, ki oddajajo sobe v najem, da je ministrstvo za zdravstvo preklicalo ukaz glede profilaktičnih ukrepov proti kozam za osebe, ki prihajajo iz Stockholma. Zaradi tega ni treba več zahtevati od gostov iz tega kraja potrdil o cepljenju proti kozam niti sporočati o njihovem prihodu zdravstvenim oblastem. Prejšnja vsota Danes objavljeno Skupaj 10.376.955 59.200 10.430.155 V torek je bilo piynotoma objavljeno: Kariš Evfemija 100Q namesto 1500. Seznam darovalcev oblačil, obutve, posteljnine, zdravil in drugega blaga (nadaljevanje). S Proseka - Kontovela: družina Orel, Rupel Marija, družina Rus-sier, Milič Ivan, Stoka Emil, Gr mek Gigia, Zužič Alberta, Danev Neva, Kapun Franc, Ukmar Voj ka, Majevski Marija, Colja Fride rik, Husu Dora, Verginella Gisela Furlan Marija, Husu Jožef, Starc Matija, Cuk Karlo, Ukmar Ljuba Prašelj Franc, Rebula Marija, dru žina Pegan, družina Ban, Cuk Mi lan. Verša Diva. Husu Marija, Gu štin Slavko, Sardoč Josipina, Bu kavec Marija, Segina Antonija družina Danev, Majevski Karla družina Škabar - Puntar, družina Stoka, družina Cibic, Danev Ivan ka, Danev Cvetana, Starc Boris družina Guštin, družina Gulič Verša Josip, družina R. M., dru žina Schileo, družina Milič, dru žina Ipavec, Verša Srečko, DaneV Pavla, Stoka Marija, Trčič-Ukmar družina Bukavec, Milič Antonija Kralj Marino, Malalan Marta, dru žir.a Pertot, Emili Ernesta, Košuta Emil, Gerdovič Emilija, Stoka Ma. rija. Luksa Marija, Starc Jožefa družina Danev, družina Speccia Puntar Marija, Poggi Eda, druži na Pertot, Sker Milka, Pertot Nor ma, Stoka Dora, Regent Ivan, E mili Danica, Miani Rosa, Danev Ernest, Stoka Marija, Puntar Albin, Ukmar Franc, Briščik Celestina, družina Sedmak, Pavletič Anton, Bogateč Mara, Prašelj A-iojz, Bandelj Olga, družina Pirjevec, družina Cingerle, Rupel -Kapun, družina Ukmar, družina Sosič, Kapun Liči, Starc Edi, Verša Viktorija, Gorjup Alfred, družina Bukavec, Puntar Marija, Danev Francka, Tavčar Ivanka, Starc Angel, Danev Marija, družina Milič, družina Lisjak, Trobec Ana, Sirca Anica, Husu Boris, Cibic Rosana, Regent Adrijan, Guštin Danilo, Kapun Dragica, Guštin -Stoka, Bukavec Ida, Caharija Magda, Danev Marija, Trobec Marija, Grilanc Alojz, Irma Strajn (Dolina). Vranič Franjo, Ida Granduš. Sezname morebitnih nadaljnjih prispevkov bomo objavili v nedeljo, Šolske vesti Včeraj-danes ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 14. avgusita 1963 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 9 oseb. Umrli so: 34-letni Emilip Crevatim, 57-letnl Giulio Scocchi, 334etnl O-scarre Tacchini, 74-letni Eugenio De Rossi, 85-letna Antonia Turko vd. Turko 75-letni Giulio Micolich, 74-letni Marcello Marzi, 31-letna Violetta Zanetti in 56-letna Rosa Valentino por. Corao. NOČNA SLUŽBA LEKARN OD 16. do 31. AVGUSTA Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; dr. Signori Trg Ospedale 8. LEKARNE ODPRTE DANES All’Alabarda, Istrska ulica 7; Bar-bo-Carmiel, Trg Garibaldi 5; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al Galeno, Ul. S. Citino 36; Mizzan, Trg Venezia 2; Vielmetti, Borzni trg 12. Mali oglasi KOPALNE OBLEKE, perilo, poletne bluzice iz pletenine, nogavice ter vse sezonske artikle za ženske, moške in otroke p0 nalnlijlh cenah v Trstu, dobite pri «MAGLIABELLA» na Kor-zu Garibaldi 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Postreženi boste v vašem Jeziku. POKRIVANJE PODOV ln podi Iz plastike, guma, linoleum od 500 lir dalje, preproge In plastične preproge za hodnike vseh vrst, žimnice za kopanje od 3000 ltr dalje, žimnice iz platna spremenljive v naslanjač za morje od 5500 lir dalje dobite pri «1TALPLAST», Trst, Trg Ospedale 6. tel. 95-919. IŠČEMO gostilničarja za Društveno gostilno v Gabrovcu. Informacije dobite ob sobotah zvečer1 in ob nedeljah zjutraj v isti gostilni. TRŽAŠKA DRUŽINA išče hišno pomočnico, ki je pripravljena preseliti se tudi v inozemstvo. Zelo dobra plača. Naslov na upravi lista. CINE FOTOMATERIALE ŠEGUL IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 Vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo. HVALA! Darovi in prispevki V počastitev spomina in namesto cvetja na prerani grob Milana Gerlanca, darujeta družini Zeljal-Peta-ros iz Boršta štev. 70. 3.0C0 lir za žrtve potresa v Skopju in 2.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pokojnega Viktorja Canzianija darujejo sošolke hčerke Adrijane za Dijaško Matico: Nada in Luciana 1.000 lir, Tatjana Slškovič 500 lir. Namesto cvetja na grob prerano umrle Claudie Radoslovich darujeta prijateljici 500 iir za Dijaško Matico. Ob prvi obletnici smrti Ivana Ban-dela daruje sestra Amalija 5.000 lir za Dijaško Matico. V spomin Eme in Helke Škerlj darujeta družini Škerlj ln Sancin 3.000 lir za Dijaško Matico. Slovenska prosvetna zveza priredi v torek, 20. avgusta ob 21. uri v Avditoriju v Ul. Teatro Romano KONCERT Moškega komornega zbora iz Celja pod vodstvom dirigenta prof. Egona Kuneja Zbor bo na poti skozi Trst na mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Arezzu. CISTI DOBIČEK JE NAMENJEN ŽRTVAM POTRESA V SKOPJU Vstopnice po 300 in 200 lir bodo v prodaji od ponedeljka 19. t. m. dalje v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. TURISTIČNA ZVEZA KOPER Koper — Titov trg Ponedeljek, 19.VIII. — 20.30 ☆ slavni spanski BARCELONA Na sporedu najbolj popularne španske, mehiške, čilske, paragvajske, afriške in druge pesmi. «Trio de Santa Cruz» je nastopal v Las Vegasu, Holly-woodu, Saint Tropezu, v pariškem Moulin Rougeu in drugod. Sodeloval je v vseh znanih španskih in mehiških filmih. Rezervacije in predprodajo vstopnic vrši Turistična zveza Koper, telefon 21-275 in 21-056 Nazionale 16.00 «I commandos dei mari del sud». Arcobaleno 14.30 «Il mistero del falco» Hu.mphrey Bogart. Excelsior 16.00 «La magnifica ossessione». Technicolor. Rock Hudson. Fenice 16.00 «L’invasione dei mostri verdi». Eastmancolor. Grattacielo 15.00 «L’indomabile» technicolor. Jeanne Valerie. Supercinema 14.30 «Parola d’ordine coraggio». Dirk Bogarde. Alabarda 14.30 — jutri ob 16.30 «Il sole spende alto». Filodrammatico 14,30 — jutri ob 16.30 «La tela del ragno». Aurora 15.00 — v petek ob 16.30 «La nave matta di mister Roberts». Cristallo 15.30 «Tarzan In India». Metrocolor. Cinemascope. Capitol 15.00 «Uomini violenti». G. Ford Technicolor. Garibaldi 15.15 «Gli inesorabili». Technicolor. Burt Laneaster. Massimo 14.30 «Solo contro Roma». Jeffres Lang. Rossana Podestà. Jutri pb J6.30 «Gli avamposti della gloria». Impero 15.00 — v petek ob 16.30 «LMÙmo che sapeva troppo». Moderno Zaprto zaradi počitnic. Astoria 15.00 «Ritorno a Peyton place».Prepovedano mladini. Cene 170, 140, 120. Aslra 15.00 «I ponti di Toko-Ri». v petek ob 16.30 «La gang del Mambo bar». Vittorio Veneto 15.30 «La giumenta verde». Sandra Milo. Prepovedano mladini. Abbazia 14.30 «Il dominatore dei sette mari». Technicolor. Robert Taylor, Heddy Vessel. Marconi 15.00 «Racconti romani» technicolor. Vittorio De Sica, Giovanna Ralli. Ideale 14.30: «Il passo del diavolo». KINO NA PHOSTEM Satellite 20.00 «Cimarron», metrocolor. Glenn Ford. Jutri: «A casa dopo l’uragano». Marconi 20.15—22.00 «Racconti romani». Technicolor. Vittorio De Sica, Giovanna Ralli. Paradiso 20.00 «Il trionfo di Michele Strogoff» technicolor. Jutri: «Pic" nic in Africa». Technicolor. Skedenj 20.00 — v dvorani ob 18: «Tamburi lontani» technicolor. Ga-ry Cooper. Jutri: «Il mistero dei tre continenti». Danes; v M1RAMARU predstava «Luči in zvoki». Ob. 21. uri v nemščini «Der Kaisertrautn von Mira-mare». ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan ln Karlota». Petek: v MIRAMAHU predstava «Luči in zvoki». Ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare», , ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan in Karlotà». IA$KO PIVO JUGOSLAVIA i DOBRO - BELO IN ČRNO - LAŠKO PIVO DOBITE V VSEH BOLJŠIH LOKALIH KORISTEN SKUP VLADI SUDI DOPOINIINCCA DAVKA Najnižja obdavčljiva vsota povišana na 960.000 lir Ukrep bo stopil v veljavo 1. januarja 1964 in bo veljal ta dohodke v letu 1964 Stalno naraščanje draginje je bilo v zadnjih štirih letih višje od povišanja plač Na predlog ministra za finance Martinellija je ministrski svet sprejel ukrep, na osnovi katerega bodo povišali najnižjo obdavčeval-no vsoto dopolnilnega davka (Vanoni) na 960.000 lir. Po prvih o-cenah bo v Trstu s prihodnjim letom plačalo dopolnilni davek 5000 oseb manj kot doslej. Ta vladni ukrep je bil že dlje časa pričakovan, saj sedanji najnižji obremenilni dohodek, ki so ga določili leta 1959, znaša 720.000 lir, v zadnjih štirih letih pa so se življenjski stroški tako povišali, da je postalo obdavčevanje nižjih dohodkov težko in krivično breme za ljudi, ki se jim je plača zaradi stalnega naraščanja cen dejansko znižala. Letos je število davčnih prijav, ki pridejo v poštev za davčno o-bremenitev dopolnilnega davka, doseglo 22.000. Povišanje najnižje obremenilne vsote bo zmanjšalo število davkoplačevalcev «Vanoni» za skoraj 25 odstotkov. Sicer je to šele neuradna ocena, ki jo bodo morali potrditi davčni organi šele potem, ko bodo dokončno pregledali vse letošnje davčne prijave, 2e leta 1959, ko je vlada sklenila povišati najnižjo obdavčljivo vsoto na 720.000 lir, je iz davč- lici pa, kjer živijo v veliki večini delavci, se bo ta odstotek znatno povišal in bo verjetno dosegel 50 odstotkov. Poleg sedanjega povišanja najnižje obdavčljive vsote je treoa pri tem upoštevati, da ostane še vedno v veljavi 20-odstotni odbitek na kosmate letne dohodke za prevozne, vzgojne in druge stroške, kakor tudi odbitek vseh o-stalih plačanih davkov med letom, pasivnih interesov itd. To pomeni, da ne bodo prišle v poštev za plačevanje davka «Vanoni» tudi mnoge osebe, ki imajo letno do 1.200.000 lir dohodkov. Osnovni odbitek 240.000 lir, kakor tudi odbitek 50.000 lir na osebo prideta v poštev samo pri znižanju obdavčljive vsote, če je ta brez teh dveh odbitkov presegla 960.000 lir. kot je to tudi sedaj v veljavi. Ukrep, ki ga je vlada v preteklih dneh sprejela, bo stopil v ve. ljavo s 1. januarjem 1964. To pomeni, da bo nova najnižja obdavčljiva vsota veljala za dohodke v letu 1964, ki jih bodo davkoplačevalci prijavili spomladi leta 1985. Povišanje najnižje obdavčljive vsote «Vanoni» nam dokazuje, da se plače delavcev in uradnikov s stalnim povišanjem cen dejan- IZLET V CERKNO V okviru proslav obletnice vstaje primorskega ljudstva, pripravljajo v Cerknem 8. in 9. septembra odkritje grobnice nad tisoč padlim partizanom in žrtvam fašističnega nasilja, ki so umrli v nacističnih taboriščih, ali so jih ustrelili kot talce. Za 800 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, so imena znana, nad 200 pa je neznanih. V grobnico bodo položili tudi posmrtne ostanke 90 italijanskih partizanov, ki so se borili v vrstah Tržaške brigade in div. Natisone. ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA organizira ob tej priložnosti enodnevni izlet v Cerkno v nedeljo 8. septembra t.i. in vabi svoje člane in simpatizerje, da se ga udeležijo v čim večjem številu. Vpisovanje se vrii: TRST: na sedežu Zveze — Ul. Montecchi MII. nad. v ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. in od 16. do 18. ure NABREŽINA: društvo «Igo Gruden» (tov. Rudi Pertot) SV. KRIZ: društvo «Albert Sirk» (tov. Rado Maganja) DOLINA: pri tov. Josipu Sancinu — Dolina 112 BOLJUNEC: pri tov. Josipu Bolčiču — Boljunec 12 BORŠT: pri tov. Urhu — Boršt 41 PROSEK pri tov. Ivanu Spangerju — Prosek 300 nih seznamov «Vanoni» odpadlo okrog 7000 tržaških davkoplačevalcev. Novo povišanje najnižje obdavčljive vsote pa je bilo sedaj nujno, ker je pretila nevarnost, da bodo morale vse tiste, o-sebe, ki so bile leta 1959 črtane iz davčnih seznamov, sedaj ponovno plačevati «Vanoni» zaradi povišanja plač, ki ni v nobenem Primeru krilo povišanja življenjskih stroškov v zadnjih štirih letih. Z novim vladnim ukrepom, od sedaj naprej ne bodo prišle v po-štev za plačevanje dopolnilnega davka vse tiste osebe, ki zaslužijo mesečno do 80.000 lir. To so Predvsem uradniki druge in nižjih kategorij, kakor tudi nekateri visoko kvalificirani delavci, ki Pa jih je v Trstu zelo malo. Kot smo že omenili, se predvideva, da °o v mestu črtanih iz davčnih seznamov «Vanoni» okrog 25 odstotkov davkoplačevalcev, v oko- sko znižujejo in da vsa dosedanja povišanja plač ne morejo na noben način kriti draginje, ki stal. no narašča. Sicer pa bi bil čas, da bi vlada povišala tudi osnovni odbitek, ki sedaj znaša 240.000 lir, kakor tudi dobitek 50.000 lir za vsakega člana družine, saj sta bila , ta dva odbitka določena, z zakonom «Vanoni» in je od tedaj preteklo že mnogo let. Tržaška planinca obtičala v steni Včeraj se je razširila vest, da je v južni steni Aguille Noire v bližini Montblanca v nevarnosti naveza šestih planincev, med katerimi sta tudi dva Tržačana. Gre za Walterja Mejača in za njegovo ženo. Ostali člani naveze pa so: zahodni Nemec Kurt Erger in nje- Hille im Uncinali gova žena ter Mario Bramante in Terenzio Cuccurù. Na prvi poziv je odšla iz Courmajerja skupina slovitih italijanskih plezalcev, ki so jo sestavljali Walter Bonàtti, Zappelli, Panelli in Benone. Reševalci so imeli srečo, ker so odkrili vse člane odprave v koči «Noire». Vsi so živi in zdravi ter se bodo vrnili v dolino z lastnimi sredstvi. Tatovi v stanovanju 63-letna Luigia Klun por. Benco živi sama v svojem stanovanju v Ul. Verga 12. Bila pa je tako neprevidna, da je puščala ključe stanovanja pod cvetlično vazo na dvorišču, ko je hodila zdoma. Kluno-va je predvčerajšnjim šla na obiske in je okrog 18. ure zapustila stanovanje. Ko se je ob 21.30 vrnila domov, pa je bila neprijetno presenečena, ko je opazila, da so v njeno stanovanje vdrli neznanci in jo okradli. Iz neke omare v kuhinji so odnesli dve zlati zapestnici z obeski, zlat funt šterling in bankovec 5.000 lir, ki ga je Klu-nova hranila v neki čajnici. Klu-nova se je zatekla na komisariat v Ul. Cologna in službujočim agentom povedala, kaj se ji je zgodilo. Utrpela je namreč 55.000 lir škode. Policisti so se lotili dela, da bi izsledili tatove. Nesreča natakarja Od obilice dežja so bile ceste mokre in spolzki tlak v Miramar-skem drevoredu je bil usoden za 34-letnega natakarja Lina Calzava-ro, ki se je včeraj ponoči okrog 2. vozil s svojo vespo TS 16552 proti Trstu. Ko je privozil do lokala «Alla Pineta», je motor zdrsel na mokrem tlaku in Calzavara je izgubil nadzorstvo ter silovito trčil v avto, ki je bil parkiran na desni strani ceste. Pri padcu se j« Calzavara hudo poškodoval, si zlomil desno stegnenico ter se ranil na desnem bedru, levi nogi, nad desnim očesom in je močno krvavel. Nekdo je poklical rešilni avto RK in bolničarji so takoj prilliteli na kraj nesreče ter odpeljali v bolnišnico ponesrečenega Calzavaro. Zdravniki so ga sprejeli rta ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 60 dni. Potrebne formalnosti nesreče so opravili agenti prometne policije. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Sklepi prefekturnega odbora Pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi je na svoji zad. nji seji odobril medndrugim okrepitev javne razsvetljave v Krmi-nu, jamstvo tčžištde občine pristaniški družbi za najetje posojila ter sklep goriške občinske uprave za odkup nekaterih hiš v Ul. Ascoli zaradi razširitve cestišča. ZA ODPRAVO HOTELSKE KRIZE V GORICI S SEJE OBČINSKEGA SVETA Načrt za nebotičnik v Ulici Garibaldi Zaradi odsotnosti svetovalcev s hotelom, pasažo in trgovinami niso izčrpali dnevnega reda Tudi pri Rdeči hiši je družba AGIP pripravljena zgraditi nov hotel - Kakšna naj bi bila ureditev v Ul. Garibaldi predvaja danes, dne 15. t.m. z začetkom ob 18. uri (ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem) krasen film v Eastma-color Totalscope: BORIS, IL LEGGENDARIO MACEDONE (Boris, legendarni Makedonec) Igrajo: ALEXANDAR GAVRIC SELMA KARLOVAC MARIJA TOCINOSKI RAJNER PENKERT Pobiranje davkov v Doberdobu Doberdobsko županstvo sporoča, da bodo v soboto 17. t.m. pobirali zapadli obrok davkov na sedežu županstva. Kdor si hoče prihraniti pot v Tržič, lahko plača davke omenjenega dne v Doberdobu med uradnimi urami od 8. do 12. ure. V okviru goriške turistične .organizacije Pro loco in Pokrajinske turistične ustanove se je že večkrat obravnavalo vprašanje gestišč na Goriškem, predvsem Pa v Gorici. Znano je namreč dejstvo, da imamo v mestu po številu še kar precej hotelov in drugih javnih lokalov s sobami za tujce, vendar pa ni med njimi niti enega, ki bi odgovarjal pogojem dobrega in sodobnega hotela, ki bi ga lahko priporočili tudi tako imenovanim «boljšim» turistom. To se je izkazalo tudi ob priliki krožne kolesarske dirke po Italiji, ko so morali dober del udeležencev zasilno razmestiti po hotelih na podeželju in celo v Gra-dežu. Na prvi pogled bi se morda zde. lo, ds se v mestu nihče ne zani* ma za gradnjo novih gostišč. Dejansko pa so nam. na občinskem tehničnem uradu zagotovili, da je več zasebnikov, ki se zanimajo za take gradnje in bi bili pripravljeni s primerno pomočjo, predvsem iz krožnega sklada, nadoknaditi take pomanjkljivosti. Sicer novica o gradnji nekega novega hotela v mestu, ki naj bi ga gradila goriška občina in za katerega naj bi nek denarni zavod prispeval 300 milijonov, kolikor naj bi gradnja takega modernega hotela stala, ne odgovarja resnici. Pač pa je goriški trgovec Bigot predložil goriški občini v odobritev načrt za gradnjo 12 nastropnega nebotičnika v Ul. Garibaldi. V tem .nebotičniku naj bi v prvih štirih nadstropjih uredili v pritličju trgovine, zgoraj pa naj bi bile pisarne raznih uradov in ustanov. V višjih nadstropjih bi ostalo še dovolj prostora za hotelske sobe z najmodernejšo ureditvijo. Nebotičnik naj bi stal na meslu hiše št. 6 v Ul. Garibaldi, ki bi jo morali podreti, nrovo poslopje pa bi pomaknili nekoliko nazaj, da bi bilo v vrsti z gledališčem Verdi. Seveda pa bo treba' predhodno preseliti slaščičarsko podjetje IMCA, ki bo moralo' iti v industrijsko cono ob Tržaški cesti m Bigotovo trgovino. S tem pa še ni vse končano. Celoten načrt predvideva ureditev večjega kompleksa, ki zajema tudi nekdanji hotel Quarnero na Korzu Italija, kjer ima sedaj svoje pro«. stpre, pokriiflinskg zveza ytrgovcev. Tudi to 'poelojijebi $9. mojfalhjj umakn)ti,i«i9V'iJzgradbi, katera bo povazana z nebotičnikom v Ul. Garibaldi s posebno pasažo za pešce. Ta pasuža bo široka Vsaj toliko kot » ona v palači .mestne hranilnice ter bodo 1 ob njej urejeni trgovski lokali. "Z ri j o pa bi razbremenili tudi osebni promet na križišču pred Verdijem. Nebotičnik naj bi bil v skladu tudi z Ul. Roma, ki bo imela na' tem korjcu en odeepek v smeri proti trgu Municipio, drugega pa v smeri tega novega hotela, ki jo bo na koncu zapiral. Kot smo že omenili je to le osnutek dokončnega načrta, ki ga mora proučiti občinski tehnični urad in pa gradbena komisija. Tudi do njegove izvedbe po vsej verjetnosti še ne bo prišlo tako kmalu. Poleg tega pa so na občinskem tehničnem uradu predložili še druge osnutke za podobne gradnje. Med temi naj omenimo prt-edvsem osnutek petrolejske družbe AGIP, ki je pripravljena zgraditi manjši hotel v neposredni bližini Rdeče hiše za potrebe potnikov, ki potujejo v Jugoslavijo ali prihajajo od tam. O teh gradnjah se bo morala izreči tudi pokrajinska turistična ustanova, ki je na splošno pripravljena podpreti vsako pobudo v tem smislu, ki ima količkaj možnosti za uspeh. Vsekakor ima Gorica nujno potrebo po vsaj enem modernem hotelu in je to tudi eden od predpogojev, če hočemo, da se bodo prehodni gostje ustaviti v našem mestu tudi čez noč. Zbirališče prispevkov za pomoč Skopju nikih od 8. do 14. ure se nadaljuje zbiranje prispevkov v denarju in blagu. Urnik trgovin in brivcev za veliki šmaren Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo za veliki šmaren v veljavi za .trgovine naslednji urnik. Danes, 15. avgusta: vse trgovine, vključno mesnice, pekarne in mlekarne bodo ostale ves dan zapite. Pač pa bodo ta dan odprte cvetličarn od 8. do 13. ure. Jutri, 15. avgusta: bodo dopoldne odprte prodajalne kruha in mleka, dokler ne bodo zaključile z razdeljevanjem tega blaga; vse druge trgovine, vštevši mesnice, bodo ves dai zaprte. V soboto 17. avgusta: ysem trgovinam je dana možhost, da lahko odprejo svoje lokale, ali pa jih imajo zaprte. Podjetja z jestvinami na debelo pa bodo ostala ves dan zaprta. Zveza obrtnikov v Gorici. javlja, da bodo imeli brivci in frizerji zaprte svoje lokale 15-, 16. in 17. t.m. Zapoznel odgovor na interpolacijo glede imenovanja predsedniku IACP - Nakup goriva za potrebe občine Tudi na drugi avgustovi seji občinskega sveta v Gorici, ki je bila v torek zvečer, niso izčrpali 'dnevnega reda, kateremu so dodali še tri točke, ker ni bilo prisotnih dovolj svetovalcev, da bi lahko odobrili najem posojil za razna javna dela, pri katerih je potrebna prisotnost vsej 21 svetovalcev. Čeprav so čakali z začetkom seje 40 minut, se je nabralo komaj 20 svetovalcev, ki so bili komaj sklepčni za navadne upravne zadeve. Spričo tega bo najbrž prihodnji teden potrebno sklicati ponovno sejo za odobritev najnujnejših ukrepov, čeprav so nekateri svetovalci bili mnenja, naj bi vse skupaj prenesli na sredino septembra, ko bodo poletne počitnice za nami. Ob začetku seje je svetovalec dr. Battello (KPI) izjavil, da je nezadovoljen z odgovorom občinskega odbora na njegovo interpelacijo glede imenovanja novega predsednika IACP v Gorici. Z odgovorom je župan odlašal toliko časa, da je bil medtem imenovan novi predsednik te ustano-Ve in je postala interpelacija brezpredmetna. Svetovalci so nato odobrili izdatek 10,1 milijona lir za popra- Na osrednjem zbirnem centru, na sedežu SKGZ in SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1-1, ki deluje ob delav- Hilli II •llllll ||iinnHiiMI|IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIimHIIIIMIIIIIIIII»llIlil|lllllllll»llllllll»IIIIIIIlllllHIIHIIIIIIUIW»IIIIIIWimlHIIMHIIIIIIIIIHIIIIIMIMIIHUmillHimmiM IZ NOVE GORICE Nova avtoservisna postaja in črpalka sta bili izročeni svojemu namenu V načrtu je tudi gradnja popravljalnice avtomobi-lov - Na Vršiču bodo zgradili nov planinski dom v petek, dne 16. t.m. z začetkom ob 18. uri (ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem) se predvaja Metrocolor film v Cinemascope: TARZAN I SAFARI PIRDIITO (Tarzan in neuspeli safari) Igra: GORDON SCOTT — novi Tarzan miiHiiiiiiiiiiitimiiiiMiiiiiifiiiiimiiiiiMimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiitimiiuituiiiiiiiiiiiiii Jutri v Sovodnjah seja občinskega sveta Po daljšem presledku se je tudi j popravilo obstoječih šol v Gabrjah, na županstvu v Sovodnjah nabralo I Rupi in Vrhu. Kot znano je občin- KINO PROSEK-KONTOVEL Predvaja danes, dne 15. t.m. z začetkom ob 16. uri pustolovski dramatični film v Technicolor Scope: ( «Macist proti vampirju» ) Igrajo: GORDON SCOTT — JAQUES SERNAS RIA CANALE — LEONORA RUFFO GIANNA MA- Kino «iris» prosek Predvaja danes, dne 15. t.m. z začetkom ob 16. uri barvni film v cinemascopu: LO SCERIFFO SCALZO («Bosi šerif») ^°je, strelja, ljubi in je ljubljen ; vse to dela: ELVIS PRESLEY toliko novih argumentov za debato, da je župan smatral potrebno sklicanje občinskega sveta na sejo, ki bo jutri, v petek 16. t. m. z začetkom ob 19.30. Na dnevnem redu je šest točk. Svetovalci naj bi med drugim potrdili desetletno pogodbo za izterjevanje neposrednih davkov v obdobju od 1964 do 1973. Nadalje jim bo predložena v odobritev posebna doklada za občinske uslužbence, kot je predvidena v obstoječih predpisih. Določiti bodo morali tudi jamstvo, katero bi občina lahko nudila državni blagajni v Rimu pri posojilu za kritje občinskega primanjkljaja. V posebni točki bodo razpravljali tudi o vprašanju gradnje novega 1 ukrenili šolskega poslopja v Sovodnjah n|čanov. ska uprava že pred leti zaprosila v ta namen primeren državni prispevek, ki naj bi omogočil izvedbo tega načrta. Do sedaj niso prejeli na to prošnjo še nobenega odgovora. Ker pa je med tem bil ustanovljen poseben zavod ISES, ki ima nalogo, da finansira gradnjo šolskih stavb, bodo na seji proučili možnost, da se obrnejo na ta Zavod glede možnosti in pogojev za izvedbo tega načrta. Pred zaključkom seje se bodo svetovalci pogovorili tudi o' raznih drugih upravnih zadevah, ki niso izrecno na dnevnem redu. Opozarjamo, da je seja javna in da pridejo lahko vsi občani poslušat, kaj bodo njihovi občinsk: možje v korist občine in ob- Prejšnji teden je Nova Gorica dobila zopet nov objekt, ki je bil zelo potreben in bo nedvomno pripomogel k nadaljnjemu razvoju turističnega in splošnega prometa zlasti v sedanjem obdobju naglo naraščajoče motorizacije. Gre za otvoritev novega avtoservisa «Zastava», ki stoji in že deluje na križišču Vojkove in Kidričeve ceste (Magistrale). Avtoservis je zgradilo podjetje «Agromotor» iz Šempetra ter je prvi sodobno zgrajen in opremljen objekt te vrste v Novi Go-srici irt'".,na Goriškem na splošno. Ji a jWadpji. S£^pedrCj|ilL311 .milijonov dinarjev.’. V servisu (imajo delavnico za sodobno pranje avtomobilov, priprave za manjša popravila ter tudi potrebno strokovno moč, ki se je izučila v podobni' delavnici v Ljubljani. Avtoservis; v sedanjem obsegu pa je komaj prva etapa, ker bodo zgradili še eno večjo stavbo -za srednja avtomobilska popravila Za to drugo poslopje nameravajo potrošiti nadaljnjih 50 milijonov dinarjev. Dokler to ne bo dograjeno bodo vseeno sprejemal vozila v popravilo, ki pa ga bodo opravljali v Šempetru. Prav tako se tam poleg pripravljajo za gradnjo še enega poslopja, v katerem bo trgovina z rezervnimi avtomobilskimi deli, upravna pisarrna in bife. Poleg novega avtoservisa deluje tudi že nova črpalka, ki bo znatno razbremenila črpalki v Solkanu in Šempetru, ki sta bili za nekatere kliente precej odročni. Prelaz čez Vršič je sicer precej mesecev v zimski dobi zaprt. Vendar pa promet v poletni sezoni preko njega tako narašča, da so sedanja gostišča in domovi ob njem postali pretesni za vedno večji turistični obisk tega lepega gorskega področja. Zato se je planinsko društvo z Jesenic, ki bo prihodnje leto praznovalo 40-letnico svojega obstoja, odločilo da bo do takrat zgradilo nov planinski dom, v katerem bo 100 ležišč in v gostinskih prostorih 8Ó0 sedežev. Da bi gradnjo Čim-prej dokončali, bodo pri njej u-pprabljali vso potrebno mehanizacijo. po stopnicah 80-letna Tereza Battisti. Takoj so jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili udarec na glavi in bruhanje. Zato so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju. Prijave v slovenski dijaški dom v Gorici Uprava slovenskega dijaškega doma v Gorici nam je poslala naslednje obvestilo: Starši, ki . nametavajomiviptsflti svoje otroke v šolskem letu 1963-64 v slovenski dijšffkf dttHV 'l(<|t! redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem napisano na posebnih tiskovinah, ki jih lahko dobijo pri upravi tega zavoda. Take prošnje bo uprava sprejemala, dokler bo še kaj razpoložlji. vih mest v zavodu. Podrobnejša pojasnila in navodila lahko dobijo prosilci pri upravi slovenskega dijaškega doma v Gorici, Ul. Montesanto 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Zenica padla po stopnicah Včeraj nekaj pred 10. uro dopoldne so poklicali avto Zelenega križa v Ul. Faiti št. 24, kjer je padla V Zadlogu blizu Črnega vrha nad Idrijo, imajo pred lvanščkovo hišo tudi tole orjaško lipo, ki spada med največje in najlepše primerke v Sloveniji, saj ima v premeru kar štiri in pol metra in je tudi temu primerno visoka, Republiška uprava je lipo tudi «»ščitila kot posebno znamenitosti Otroci jz Standreža zadovoljni z letovanjem Med- otroci,- ki so bili letos na tritedenskem letovanju v Žirovnici na Gorenjskem, je bilo tudi 10 otrok iz Standreža. Med njihovim letovanjem so jih obiskali tudi starši, ki so bili zelo zadovoljni, ker so videli, da se imajo otroci prav dobro. Tudi otroci sami so bili po povratku zelo navdušeni in so imeli veliko povedati o številnih izletih v lepo okolico. Sli so tudi precej daleč, celo do Tolmina preko Vršiča ter se vrnili čez Škofjo Loko. Ker so bili med njimi tudi Člani otroškega pevskega zbora so večkrat tudi peli. Dež zadnjih dni je zelo blagodejno vplival tudi na naše njive s povrtnino, za katero smo se že bali zaradi dolgotrajne suše, ki je precej prizadela tudi koruzo. Upamo, da bo od sedaj naprej bolje in da ne bomo za letos več imeli takih skrbi. vilo številnih cest, ki so pokrite s spalmobitom, pa so že dobile luknje. Za opremo otroškega vrtca v novem naselju Fatebene-f ratell i so določili dodatnih 1.8 milijona lir, odobrili so nakup novega stroja za naslove za občinski volilni urad, ki bo stal 2,4 milijona lir. Odobrili so nadalje nakup 6.620 stotov drv in 6000 stotov gorilnega olja za ogrevanje občinskih poslopij pozimi. Za ureditev Ulice Montecuc-co so zamenjali košček zemlje ob tej cesti s podjetjem Emilia Princi in prav tako s podjetjem Zupančič-De Reja v Ul. Brigata Re, ter v Štandrcžu z Rozalijo Tabaj in dediči Marije Tabaj (57 kv. m) za razširjenje Ul. Tabaj. Svetovalec odv. Sfiligoj je predlagal, naj bi uredili s temi še odkup zg drugi del zemljišča, za katerega so še v pogajanjih, vendar njegov predlog ni bil sprejet. Sledila je potrditev dosedanjih zastopnikov občine v pokrajinskem odboru za trgovino s sadjem in -povrtnino na debelo ter imenovanje Giovannija Podbersi-ga zS člana davčnega odbora prve stopnje. Odobrili so tudi nekatere poviške občinskim uslužbencem v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi. Na tajnem delu seje so obravnavali, še- upokojitev glavnega inženirja Visintinà, ki bo s 1. septembrom stopil zaradi starosti v pokoj, ter imenovanje njegovega naslednika v osebi inž. Roberta Gentillija. Obravnavali so tudi nekatere druge personalne zadeve in zaključili sejo nekaj po 23. uri. Omenimo naj še, da so svetovalci MSI poslali županu interpelacijo glede mestnih stražnikov s predlogom, naj bi njihov delovni urnik uskladili z urnikom drugih občinskih uradnikov. Včeraj s ta se poročila v Gorici SILVA M1KULVS iz Gorice in PINO LAKOVIČ iz Tržiča. Oba sta iz zavednih slovenskih družin. Znanci, prijatelji in naše uredništvo jima želijo obilo sreče in uspehov na skupni življenjski poti. NA INTERPELACIJO SOCIALISTOV Za rudo iz Raj bi ja bodo zgradili čistilnico doma Tako je zagotovil minister Bo v svojem odgovoru poslancem Socialistična poslanca Fortuna in Marangone iz Vidma sta pred časom poslala ministru za državrte udeležbe Boju interpelacijo v kateri sta želela vedeti, kaj nameravajo v bodoče ukreniti s svinčenim rudnikov v RajbljU v zvezi z njegovo upravo. Minister je te dni odgovoril na to vprašanjč. V odgovoru pravi, da je bila uprava rudnika začasno poverjena družbi Ammi s takimi pogoji, da ne bi prejudicirali sklepov bodoče deželne uprave glede tega rudnika, obenem pa naj bi omogočili redno obratovanje brez prekinitve. Kar se tiče predelave svinčene in činkove rude, ki so jo doslej izvažali v inozemstvo, je min-ster n n numi tiiimiiiii milili 11111 u iiitnimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii minil mn u imi inumi immi n nini immillili INTERPELACIJA NA MINISTRSTVO Porazni rezultati pri maturah v Gorici K jesenskim izpitom naj bi prišel inšpektor iz Rima Socialdemokratski poslanec Zuccaia se je obrnil na ministra za šolstvo z vprašanjem, kakšne u-krepe namerava to ministrstvo sprejeti v zvezi s pritožbo nekaterih staršev iz Gorice, ki so jim njihooe otroke zavrnili pri maturi na znanstvenem liceju t> Gorici. Predlagal je tudi, naj bi k popravnim izpitom v jeseni poslali posebnega inšpektorja, ministrstva za šolstvo, kar naj bi omogočilo redne in nepristranske izpite. Kot je znano je na italijanskem znanstvenem liceju pri poletnih izpitih izdelalo samo 7 od 53 maturantov in jih je bilo 24 popolnoma zavrnjenih. Enake pritožbe prihajajo tudi z italijanskega učiteljišča v Gorici, kjer je bilo pri maturi od 55 kandidatov samo S, ki so izdelali, 2 pa so jih direktno zavrnili. Iz teh podatkov bi se dalo sklepati, da ali je učni program in sistem, ki ne odgovarja, ali pa so člani komisije če že ne nepristranski pa vsaj nezmožni. Zato bi bilo v resnici potrebno, da šolsko ministrstvo pogleda v zadevo malo bolj natančno in napravi potrebne ukrepe. To bi bilo koristno tudi za druge šole. ki za sedaj še niso prišle do takega spora. V Podpori so odkrili latu Karabinjerjem iz Podgore se je posrečilo izslediti tatu, ki je pred dnevi izmaknil;: iz blagajne v trgovini Zite, Micheli v Podgori, Ul, Cotonificio; 20.000 lir, ko: seje: za 'tlekij minut odstranila iz' trgovine, ker jo je klical telefon v zdornje- nadštrbpje.. Tat, je m Ettofe Manni, neki stitejši včloji*k, ki : j* : bil **>»**"’*■■• dogovorjen Z drugim pajdašem, kateri “je .gospodinjo poklicat k telefonu, da je lahko tat izkoristil njeno odsotnost in odnesel denar iz predala. Trgovine v Ronkah za veliki šmaren Županstvo lz Ronk obvešča, da bodo trgovine na področju te občine zaprte danes 15. in jutri 16. av gusta. Izjemo tvorijo le mesnice, pekarne, mlekarne in trgovine s sadjem in zelenjavo, ki bodo jutri, v petek dopoldne odprte. V soboto bodo vse trgovine imele normalen urnik. zagotovil, da imajo v programu gradnjo enega ali več objektov za predelavo rude v skladu z zahtevami in potrebami krajevnega prebivalstva in v skladu s pravico bodočega deželnega sveta, da ukrepa o tem vprašanju. v Gorici VERDI. 14.30: «Vento di terre lontane», G. Ford in R. Steiger. A-meriški barvni film v cinemasco-pu. CORSO. 14.30: «Il vizio e la virtù», R. Hossein in A. Girardot. Itali-jansko-francoski čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 15.30: «Furia bianca», C. Heston in E. Parker. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.15: «L’ira di Achille», G. Mitchell in C. Gaioni. Barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30. v Iršiču' NAZIONALE. «Le sette fatiche di Ali Babà», Rod Flash Ilush in Bella Cortez. Barvni film. EXCELSJOR. «Si, signor generale!», Susan Hayvard in Kirk Douglas. Barvni film v cinemascopu. AZZURRO. «Quattro notti con Alba», Peter Balwin, Chelo Alonso PRINCIPE. «Londra a mezzanotte», J«ì Mansfield In Leo Genn. Barvni film , /fonti ah RIO. «Il tiglio di capitan Blood», Alessandra Panaro. EXCELSIOR. «Ercole al centro della terra», Rey Park. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan In ponoči je odprta v Gorici lekarna KUEKNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25 76. Zena iz Dola je trčila v avto Včeraj ob 12.15 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 39-let-no Štefanijo Boštjančič lz Dola. Zdravniki so ji ugotovili udarec na glavi s pretresom možgan ter rano nad levim očesom in so jo pridržali na opazovanju. Zena je povedala, da se je ranila v Gorici na trgu pred županstvom, kjer je trčila v vrata nekega avtomobila, ki jih je nekdo v tistem trenutku odprl, TEMPERATURA VCERA.I Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno, temperaturo 28,4 stopinje ob 15.30 in najnižjo 12 2; ob 4..uri. Vlage je bilo 62 odst. Ponoči je^ padlo 12.6 mm dežja. Darovi in prispevki Da Dijaški dom v Gorici sta darovala Ciril Klanjšček in Avgust Stekar iz števerjana vsak po 14 in 17 kg hrušk in breskev. Mali oglasi HIŠO Z VRTOM, 'trgovinskim lokalom in kmalu vseljivim dvosobnim stanovanjem v zelo ugodnt legi sredi Solkana (Nova Gorica) prodam ali zamenjam za enakovredno v Stari Gorici (Italija). Naslov v goriški ■podružnici Primorskega dnevnika. V MOSKVI NOV EVROPSKI REKORD V PLAVANJU OD DANES NA JEZERUBAGSVAERD PRIKOPENHAGNU Far afono v lf09"6 na 100 m prsno Italijanski rekord Crocejeve na 200 m hrbtno MOSKVA, 14. — Sovjetski plavalec Mihael Parafonov je med Spartakiado dosegel z 1’09”6 nov evropski rekord na 100 m prsno. PrejSnji rekord je pripadal od 7. julija 1962. leta njegovemu rojaku Juriju Prokopenku, ki ga je s časom 1W’8 dosegel v Rostoku. RIM, 14. — Včeraj popoldne je 17-letna članica Lazia Piera Croce izboljšala s časom 2’45”1 italijanski državni rekord za ženske v plavanju na 200 m hrbtno. Prejšnji rekord (2’46”5) je pripadal od lani Cristini Pacificijevi. ATLETIKA RIM, 14. — Italijanska zveza je dovolila Cornacchi, Mazzi, Morale-ju, Berrutiju, Ottolini in Preatoniju nastop na mednarodnem atletskem mitingu, ki bo 17. t. m. v Leverku-senu. Budimpeštanskega mitinga, ki bo istega dne, pa se bosta udeležili Vettorazzojeva in Ferruccijeva. ATLETIKA V NUERNBERGU Američan J. Moon. 101 na 100 m NUERNBERG, 14. — Sinoči je bil mednarodni atletski miting, na katerem so se najbolj izkazali nemški in ameriški tekmovalci. Zmagovalci v posameznih panogah so naslednji: 100 m — John Moon (ZDA) 10”3 200 m — John Moon 20”9 400 m — Kindermann (Nem.) 46”6 1500 m — Weislger (ZDA) 3’45”6 5000 m — Kubicki (Nem.) 14'12”6 Palica — Reinhard (Nem.) 4,60 Disk — Reimers (Nem.) 57,72 96 posadk s 314 veslači na evropskem prvenstvu V vseh panogah ostre borbe za osvojitev naslovov KOPENHAGEN, 14. — šestindevedeset posadk s skupno 314 veslači se bo udeležilo 51. evropskega prvenstva v veslanju, ki se bo začelo jutri v prvih popoldanskih urah na jezeru Bagsvaerdu. Med najbolj znanimi udeleženci je treba v prvi vrsti omeniti sovjetskega skiffista Ivanova, ki bo moral v tej panogi braniti svoj naslov. Ivanov si je do danes osvojil trikrat naslov evrop- ---------------- skega, dvakrat olimpijskega in en krat svetovnega prvaka. Sovjetski skiffist se je zaradi bolezni pripravljal samo mesec dni. Zaradi tega ne vemo, kakšne so njegove trenutne sposobnosti. Vemo samo, da bo našel na progi številne zelo nevarne tekmece kot so Poljak Kubjak, Nizozemec Groen, Švicar Kott-mann, Ceh Kozak, Belgijec Higny, Nemec Helmut Lebert in Anglež Barry. Konec prevladovanja Tukalova in Berkutova bo prav tako razširilo zanimanje za tekmovanje v doublé scullu, kjer sta brez dvoma največja favorita za zmago Nemca Mies HiniiiiMmiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiH PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH Monza - Modena - Triestina triumvirat na vrhu lestvice Zanimanje za letošnje prvenstvo v hokeju na kotalkah se iz kola v kolo stopnjuje. Vrh lestvice se stalno menja in spreminja svojo sliko. Včasih vodi ena sama ekipa, nato dve ali celo tri, kakor na primer zdaj po zadnjem zavrtljaju. Sicer je bilo že pred začetkom sobotnih tekem predvidevati, da bo nastal na čelu lestvice triumvirat, ker je bilo dokaj neverjetno, da bo Monza od- nesla obe točki s tržaškega igrišča. Predvsem je bila proti temu letošnja tradicija nastopov lombardske ekipe na tujih igriščih. Le-ta je morala na bolj vročih tleh kljub odličnim nastopom in kljub temu, da je stalno vodila i-gro, ob zaključku tekem vedno 2 igrišča s povešeno glavo. Jugoslovansko prvenstvo «SNIPE» Koprčana Čok-Jurca na drugem mestu V Kopru se je danes zaključilo državno prvenstvo za jadrnice razreda Snipe. Zmagal je Anton Gre. go član reškega Galeba na jadrnici «Gama». Drugi je bil Zlatan Cok s flokistom Jurco na jadrnici «Slavica». Slednja dva sta člana koprskega Jadra. Tudi tretje mesto je zasedel Koprčan in sicer Mario Cerkvenik s flokistom Venturinijem, ki sta tekmovala z jadrnico «Barba Vane». Tekmovanje je trajalo tri dni in se ga je udeležilo 15 jadrnic. Grego je ponovno dokazal svojo premoč v tej kategoriji jadrnic in je že petič po vrsti osvojil naslov jugoslovanskega prvaka. HOKEJ NA LEDU Svetovno in evropsko prvenstvo 1965. leta na Finskem MONTANA, 14. — Kongres mednarodne zveze za hokej na ledu, ki se je sestal v Svici, je sklenil poveriti organizacijo evropskega in svetovnega prvenstva 1965. leta Svici. Na kongresu so obravnavali tudi predlog za organizacijo treh ločenih prvenstev, med katerimi bi dodelili naslove svetovnega evropskega in juniorskega prvaka. Ker smo zgodaj zaključili redakcijo, danes nismo mogli posredovati zadnjih športnih rezultatov. Upamo, da nam bodo naši zvesti čitatelji oprostili. Tudi v Trstu je bilo tako. Zaman so se atleti Monze trudili, da bi presenetili tržaško obranimo in zadali vsaj en gol, kar bi pomenilo razdelitev točk in bi omogočilo Monzi še nadaljnje vodstvo v lestvici. Pozitivni rezultat Je omogočil Triestini ponovno povzpetje do samega vrha, vendar ima pred sabo še zelo naporen koledar in bo morala premostiti še mnoge težave, če bo hotela ponoviti lanskoletni uspeh. Tretji član triumvirara Je Modena. Zadnjič smo pisali, da je ta ekipa, po katastrofalnem rezultatu v Trstu, ko jo je Ferroviario porazil s 7 goli razlike, zaigrala kot prenovljena. Nekoliko je bila v zadregi le z Novaro, nato pa je zabeleìila 'iAblfeo' ‘Vrsto Zmaji in se zdaj končno pridružila ostalim kandidatom za končni uspeh. V soboto je Modena gostovala v Rimu. Domači Lazio se je uspešno branil pred napadi emilijati-skih igralcev le v prvem polčasu, ko je pridno zapiral vsako pot gostujočim napadalcem. V drugem delu igre pa ni več zmogel tako visokega tempa in je popustil, tako da je Modena petkrat zadela v črno in zapustila kotalkališče s še dokaj ugodno bilenco. Ferroviario nas je spet presenetil z visokim rezultatom. Na igrišču v Follonici, kjer so se tudi močnejše ekipe kaj slabo znašle, je vsul v domačo mrežo kar osem golov, medtem ko jih je sam prejel le tri. S tem uspehom je tržaška ekipa še bolj povečala svoj naskok nad zadnjo trojico in zdaj nevarno ogroža celo Lodi. Lodi je moral kloniti pred Mar-zottom, ki še vedno upa na velik uspeh. Ekipa iz Valdagna je letos srečno startala in je kljub nekaterim nepričakovanim spodrsljajem še vedno v ugodnem položaju. Z nedeljskimi devetimi goli si je Novara utrdila vodilno mesto na posebni lestvici najboljših realizatorjev. Prav škoda, da ta ekipa ne zmore bolj odločnih o-bramb in ne pozna srednje meje. V nasprotnikove mreže vsuje kopico golov ali nobenega. Kljub temu, da se sama mora odreči želji po končni zmagi je prav Novara tista ekipa, ki bo letos odločala o italijanskem naslovu. Izidi zadnjega kola: Triestina-Monza Ferro viario-Follonica Marzotto-Lodi Novara-Bassano Modena-Lazio 1:0 8:3 3:1 9:0 5:1 LESTVICA Monza 13 9 1 3 60 21 19 Modena 13 9 1 3 47 27 19 Triestina 13 9 1 3 46 32 19 Marzotto 13 8 2 3 36 30 18 Novara 13 7 3 3 84 32 17 Lodi 13 6 1 6 50 55 13 Ferroviario 13 6 0 7 55 52 12 Lazio 13 2 2 9 43 63 6 Follonica 13 1 2 10 36 93 4 Bassano 13 1 1 11 17 69 3 in Wichmann. Pri tem pa ne smemo pozabiti na češkoslovaški tandem Anders - Hoffmann, na Nizozemca Alvina in Van der Tongta, ki sta v letošnji sezoni trikrat premagala trenutne svetovne prvake Francoza Duhamela in Monnereau-ja. Kljub temu pa ne smemo podcenjevati možnosti francoske dvojice, ki se bo verjetno predstavila na prvenstvu v višku forme. V tej skupini bosta brez dvoma imela precej besede sovjetska veslača Du-vrovski in Turin. Precej pričakujejo tudi od ameriškega dvojca, ki ga sestavljata tretji v skiffu na svetovnem prvenstvu Cromwell in Don Spero. Branilca svetovnega in evropskega naslova v dvojici brez krmarja Nemca Zumkeller in Bender se bosta morala zelo paziti napada Italijanov Petri ja in Mosetti ja, ki sta jima že stara znanca iz Duisburga. V finale pa se lahko uvrstita sovjetska veslača Borejko in Golova-nov, ki sta olimipjska prvaka, dalje poljska, britanska, avstrijska in tudi finska posadka v postavi Leh-tela - Pintkanen. ki sta bila že pred petimi leti evropska prvaka. V dvojici s krmarjem pa sta Nemca Neuss-Jordan verjetno še vedno nepremagljiva. Edino novi sovejtski par Tukalov-Semenov bo lahko presenetil. Danes sicer ni mogoče predvidevati ničesar razen, da bodo tudi ostale posadke napravile vse, da ogrožajo zmago Nemcema. Kot že pred letom dni v Luzerni, bo v četvercu brez krmarja najhujša bitka nad nemško in francosko posadko, pa čeprav bosta morali ti dve ekipi zelo paziti na Italijane Moto Guzzija, ki se bodo skupno s Sovjetsko zvezo, Poljsko in Ro-munjo prijavili na startu. V četvercu s krmarjem bi morala Nemčija, ki je že prevladovala tako na evropskih prvenstvih kakor na olimpjiskih igrah, potrditi svojo premoč. Za nasprotnike bo Nemčija imela na tej progi Cehe, Ruse, Poljake, Jugoslovane, Romune in Francoze. V najbolj zanimivi točki celotnega prvenstva, to je v tekmovanju osmercev, bo borba v glavnem po- tekala med Nemci iz Ratzeburga, ki so svetovni prvaki, a so letos nekoliko šibkejši, sovjetskimi veslači in francosko posadko, ki je sestavljena iz atletov osmih različnih klubov. Borba bo zelo ostra že v izločilnih baterijah, kjer se bosta že spoprijeli Nemčija in SZ. Pripomniti je treba dà znajo Čehi, Jugoslovani in Angleži pripraviti kako presenečenje. Zanimivo je, da na tej progi ne bo nastopila Italija, ki je bila 1957., 1958. in 1961. leta evropski prvak. llllllllllllltmillllllltlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIintllllltlllllllllllJiilllliMlltlllllllltllllllltlllllllllllllilllltlliltlli PO SVETOVNEM KOLESARSKEM PRVENSTVU V RENAIXU Dovolj je škandalov Italijanski in francoski športni in nešportni časopisi zelo pikro komentirajo potek svetovnega prvenstva profesionalcev ’• v cestni vožnji. Predvsem so si vsi edini v kritiziranju nešportne pogodbe, s katero si je Van Looy ob podpori funkcionarjev kraljevske belgijske kolesarske zveze zagotovil od ostalih članov reprezentance (večino je on vsilil) absolutno pomoč za dosego cilja. Za mavrično majico bi Van Loop izdatno poplačal oprode. Med njimi pa je bil mladi Benoni Beheyt. Tega fanta, ki se je predrznil kršiti Van Looyeve ukaze, sedaj nekateri imenujejo izdajalca, Judeža in ne vemo še kako. Zakaj? Zato, ker je Beheyt izkoristil ugoden trenutek in si osvojil naslov, ki bi moral biti (po kakšni logiki in pravici zopet ne vemo) Van Looyet>. V tem je torej škandal, ki bo dolgo ostal v analih svetovnega kolesarskega prvenstva. Bogati ko. lesarji kot je Van Loop si lahko privoščijo celotno ekipo in kar je najslabše, lahko tudi diktirajo svoje pogoje. Primer: mednarodna kolesarska zveza je poverila belgijski zvezi organizacijo letošnjega svetovnega prvenstva in potrdila progo okoli Renaixa pod edinim pogojem, da asfaltirajo del s kockami tlakovane ceste. Prav za prav je Slo za dva dela, ki sta mdlo ali nič podobna cesti. Morda iiMiiiiiiiiiiimiMiiiiMiiiiiiMiiiiiiiMiliimmiiimiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiHimiMiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiHiitimiiiiiiimiMiiiiiiii milili Od 25. t. m. V4| •_____ do 1. sep tembra Padalski skoki za III. jadranski pokal Nastopili bodo tekmovalci iz 13 držav PORTOROŽ, 14. — Pred neuradnim svetovnim prvenstvom v padalskih skokih z nazivom III. jadranski pokal, ki bo od 25. t. m. do 1. septembra v Sečovljah pri Portorožu, je organizacijski odbor pred dnevi seznanil novinarje z nekaterimi zanimivimi podrobnostmi ter imeni že prijavljenih ekip in tekmovalcev. Na tekmovanju bodo sodelovale ekipe iz 13. držav, ki bodo prispele z lastnimi letali ali avtobusi, nekateri pa tudi z lastnimi filmskimi in televizijskimi snemalci. Prijave z imeni so dosle j poslale nasled- nje države Anglija: Peter James, Terry Ji-ekelis, Hughes Donald, Terence Roberts, Peter Sherman (ekipa) ter posameznika polkovnik Dare Wilson in Robert Reid. Avstrija: Karel dr. Manowarda, Otto Berner, Reinhold Hautsendor-fer, Konig Helmut, Gerold Reinit-zer, Helga Saischek. Belgija: Louis Didot, Toni Gos-sens. Kanada: Martin Wyckeham. Madžarska: Bela Nagy (vodja), Andras Aradi, Laszlo Miklos, Laszlo Polonyi, Lajos Binder, Karoly HU-se, Ferenc Szeder, Ferenc Nagy, Ja-nos Pinter, Erzsebet Stanek. Nemška DR: Horst Brandel (vodja), GUnther Schmidt (trener), Die-ter Strttber, Lothar Garus, Achim Heiser, Heinz Schaal, Werner Win-zer, Anita Storck, Barbara Haute, Elli Reimer, GUnther Wagner (tehnik). Nemška ZR: GUnther Bosse, Lothar RUtzel, Wolfgang Minstedt. Švica: Hans Bergmann, Peter Niederer. Indonezija: 3 tekmovalci. Jugoslavija: 10 tekmovalcev in 3 tekmovalke. ZDA: pet in en rezervni tekmovalec, 3 in 1 rezervna tekmovalka, šef delegacije, vodja ekip, trener, sodnik in prevajalec. Bolgarija: število članov ekipe ni znano Sovjetska zveza: še ni prijavila imen tekmovalcev. Favoriti za prva mesta so Američani ter padalci SZ, Bolgarije, CSSR in Nemške demokratične re- publike. Kakršenkoli vidnejši uspeh jugoslovanskih tekmovalcev bo presenečenje, kajti njihova oprema ni na ravni tega tekmovanja. Pred meseci naročena padala v CSSR še niso prispela. Po vsej verjetnosti jih niti ne bo do začetka tekmovanja. Otvoritev tekmovanja bo 25. t.m. ob 16. uri na letališču v Sečovljah, nakar bo tekmovanje v akrobatskih skokih iz višine 3000 metrov. Nadaljnji spored tekmovanja je odvisen od meteoroloških pogojev. Obsega pa skupinski skok na cilj iz višine 600 m, skupinski skok na cilj iz višine 100 m, skoki posameznikov z zadrževanjem in izvajanjem likov iz višine 1500 m, skoki posameznikov na cilj v morje iz višine 600 m. Tekmovanja bodo vsak dan ob 16. uri, le zadnji dan — skoki v morje ob 9. uri, in sicer, pred portoroško plažo. Ob 17. uri bd na ta dan na pomolu v Portorožu razglasitev rezultatov. V primeru če bi vremenske neprilike poškodovale letališče, bodo transportna letala prepeljevala padalce nad letališče v Sečovljah, kjer bodo v vsakem primeru vsa tekmovanja. bi ta ukaz tudi izvršili, a Van Loop se je protivil in njemu u-godni «pavé» je ostal. «Kralju» kolesarjev je zelo «kraljevska» kolesarska zveza ugodila in mu že s tem vnaprej podarila mavrično majico. Na srečo pa je ta prešla na Beheytova ramena. Ce je Beheyt izdajalec nas ne zanima. Za nas je to fant, ki zasluži vso podporo poštene športne javnosti. Vemo, da ga bo Van Loop bojkotiral in morda se bo moral Beheyt že pri svojem 23. letu razočaran umakniti s ceste, kjer bodo vozarili Van Loop in njegove oprode. In prav to bo morala mednarodna zveza (ki ni ničesar ukreila, da bi izpolnili njene pogoje) preprečiti in predvsem začeti z reorganizacijo vsaj svetovnega prvenstva. Na tem bi morali zagotoviti nastop vsakemu in vsakemu tudi zagotoviti možnost obrambe lastne zmožnosti. Danes to ni mogoče, ker se bo našel vedno kalc Van Loop, ki bo z obljubo denarne nagrade zbral okoli sebe oprode, da mu zagotovijo mirno življenje med tekmovanjem in mu pripravijo pot za končni sprint. «Renoir dbcet». Seveda bo potrebna trda pest in ukrepi, ko bodo, vsaj na svetovnih prvenstvih, uničili ali vsaj onemogočili monopol kolesarskih mogotcev. Zlata knjiga v dirkališčnih panogah Prejšnji teden so dodelili sedem svetovnih naslovov v dirkališčnih panogah: štirje so pripadli belgijskim kolesarjem, dva italijanskim, eden pa sovjetskim. Novi svetovni prvaki so: Zgoraj: sovjetska četvorica, ki je zmagala v ekipni zasledovalni vožnji. Od leve proti desni (slike na 1 stolpcu) Gaiardoni, zmagovalec v hitrostni vožnji profesionalcev. Leandro Faggin — novi prvak v zasledovalni vožnji profesionalcev. Belgijec De Loof — zmagovalec v amaterski skupini «sta-yers». Njegov rojak Proof — najboljši v profesionalni skupini v vožnji za motorji. Prvič svetovna amaterska prvaka: Sercu (na levi) v hitrostni vožnji, Walschaerts (na desni) v zasledovalni vožnji. Oba sta Belgijca. JOŽE V ERG AN: OrfMAREZIG do MADRIDA 40. «Dobro, dobro ste jim jo nakuhali!» se je smejal Alberti in si mel roke. Cez kakih deset minut je prišlo iz dvorane še kakih deset ljudi. Prisedli so k naši mizi in dejali: «Take polomije pa še ne! Ko ste vi odšli, je bilo vse končano.» Na mizo je prišlo vino. Napivali so mi in čestitali. Tudi jaz sem bil vesel uspeha. Bili smo razigrani. Kmalu je zadonela iz gostilne vesela pesem. Tisti dan fašisti niso prišli izzivat, vendar so kuhali jezo in iskali priliko, da se nad nami maščujejo. Teden kasneje sem prišel v gostilno, da bi spil kozarec vina. Kmalu za mano so prišli še štirje fašisti, tajnik, njegov brat, sin in še neki njegov pajdaš. Obsuli so me z očitki in psovkami. Tudi jaz nisem bil tiho, na psovke sem odgovarjal s psovkami in pravmč nisem tehtal besed. Tedaj pa je tajnik pobesnel, zamahnil je s palico in me hotel lopniti po glavi. Jaz pa sem udarec še v zraku prestregel in fašista kresnil po nosu. Zdaj so planili vsi štirje po meni. Na pomoč mi je priskočil gostilničar. Skušal je nasilneže poriniti stran, a ker se ni dalo, je tudi sam nekajkrat pošteno zamahnil po njih. Nastal je pretep. V kotu gostilne so kvartali tedaj štirje naši simpatizerji. Brž so zagnali karte po mizi in se vrgli v metež. Zdaj se je položaj nenadoma spremenil. Fašiste smo naklestili in pognali čez prag. Trije so krvavi obležali, tajnikov sin pa je tekel na policijo. Prihitela sta dva policaja. «Kaj pa je? Kaj pa se tu dogaja?» sta vprašala. Gostilničar jima je pojasnil. «Tega fanta že dolgo poznam,» je rekel. Miren je in pameten. Prišel je v gostilno in naročil četrt vina. Tedaj so prihrumeli štirje fašisti in so ga nahrulili. Očitali so mu, da je izdajavec in renegat, češ da je žalil Italijo in Mussolinija. On pa jih je vprašal samo, zakaj so pa prišli v Francijo, če se pretaka v Italiji med in mleko. Tedaj so planili po njem.» «Če je pa tàka,» sta rekla policaja, «je čisto prav, da ste jih nabunkali. Drugič jih sunite v reko kot mačke!» Namesto nas, so odpeijali fašiste v zapor. Kmalu se je v Eymentu vse spremenilo. Fašistična trdnjava se je razsula v prah. Ljudje niso marali hoditi več v fašistične krožke in še v njih šole niso marali pošiljati več svojih otrok. Razpustili so krožke, zaprli šolo, pobrali šila in kopita in se preselili drugam. Fašistični tajnik je odšel kakih 40 km stran v S. ■ Foy la Grande. Moje poslanstvo je bilo s tem končano. Zdaj so komiteji sami lahko nadaljevali naše politično delo. Sklenil sem se preseliti v mestece Issigeac, kakih 25 km od Eymeta proti Bergeracu. Preden sem odšel, pa sem sklical predsednike in tajnike komitejev Ljudske fronte. Na sestanku smo ugotovili, da smo imeli v petih mesecih prav lepe ushepe. Uničili smo vse fašistične organizacije v kraju, prisilili, da so zaprli italijansko šolo, namesto fašističnih listov je prihajalo v mesto 258 izvodov časopisa «Il grido del popolo» in 30 izvodov revije «Lo stato operaio». Nato sem obiskal vse komiteje Ljudske fronte po okraju Lot-et-Garonne. Ko sem se zadnjič vrnil 23. aprila v Eymet, so me čakali na stanovanju štirje paketi listov, revij, knjig in propagandnih letakov. Poleg teh je bilo še priporočeno pismo z naslednjo vsebino: «Predragi naš tovariš Gabrič — Vergan, v priznanje za tvoje požrtvovalno delo v okrajih Lot-et Ga-ronne in Dordogne ti pošiljamo v dar deset knjig. Istočasno ti sporočamo, da te je komite za tisk predlagal za udarnika antifašistične literature. Obenem ti pošiljamo tudi udarniško izkaznico pod zaporedno številko 15, kar pomeni, da si petnajsti udarnik v celi Franciji.» Izkaznica je pisana v italijanščini/-na moje ilegalno inie Gabrič. Bil sem prav vesel priznanja, pa tudi knjig. Letaki so bili za prvomajsko proslavo. Med člani Ljudske fronte sem izbral pet požrtvovalnih članov, ki so mi jih pomagali raznesti po okrajih Lot-et-Garonne in Dordogne. Po Eymetu sem jih raznesel sam-. Propagandni material je bil v francoščini, italijanščini in slovenščini. Prvomajskih proslav m sprevodov so se udeležili tudi emigranti. Petega maja sem se preselil v Issigeac. V mestecu je živelo več družin slovanskega porekla. Med njimi so bili Slovenci, Hrvati, Cehi, Poljaki in Belorusi. Takoj sem se lotil dela in organiziral ljudi v Ljudsko fronto, in to ne glede na narodnost in vero. Pri delu sta mi pomagala z nasveti posebno sekretar okrožnega komiteja v Issigeacu ;tbv. Lakroyzie in neki Moulinie, sekretar partijske celice, kamor sem se vključil tudi jaz. Kmalu sem organiziral štiri komiteje Ljudske fronte, in sicer v Issigeacu, v Boumiageasu, Eyranvillu in v S. Ser- neu. V Issigeacu sem organiziral tudi pevski zbor in manjšo godbo na pihala. Pevski zbor je bil sestavljen iz 6 Cehov, 5 Poljakov, 4 Slovencev, 3 Rusov in 2 Hovatov. Pri pevskem ztypiu sem sodeloval tudi sam. Po enoletnem delu sem bil lahko s svojim uspehom kar zgpovoljen. V tem delu Francije sem ustanovil 19 komitejev LjudsRe fronte tet pridobil 478 narččnikov na tednik «Il grido del popolo» in 35 na. revijo «Lo stato operaio». Stanje v posameznih okrajih je bilo takole : V okraju Lot-et-Garonne je bilo 10 komitejev, ki so razpo-čavali po 2Q0 izvodov tednika «li grido del pòpolo» in mnogo druge, propagandne literature. V okraju Dordogne je bilo pet komiteje? z 23,8 naročniki tednika «Il grido del'popolo» in 30 naročniki revije «Lo stato operaio». V Issigeacu pa 4 komiteji, ki so razpečavali po 20 izvodov lista «Il grido del popolo» tedensko in 5 revij «Lo stato operaio». To je bil seveda parno zgčetek, samo temeljni kamen, nš kafeuem bi morala zrasti naša politična zgradba. ,Ze ko s ehi komiteje ustanavljal, sem se zavedal, da boni mèral!vzdrževati z njimi stalne stike, ker bi sicer mnogi lfthkd zvodértèli in propadli: Zato sem sklenil, da jih bom obiskoval vsaj enkrat mesečno, jim prinašal novih navodil in jih vzpodbujal k intefizivnemu delu. Kmalu pa to ni bilo več mogoča Do najbolj oddaljenih je bilo že nad 100 km. Za avtobuse nisem imel dovolj denarja..Potreboval sem vsaj kolo. Zato sem piša* v Pariz, jim,.po,jasnil položaj in jih prosil, naj mi pošljejo kolo ali denar, da si ga kupim. Odgovorili so mi, da mi denarja za kolo j ne morej p poslati, ker so. v precejšnji denarni staknif s0 mi' svetovali, naj vzdržujem' z organizacijami pismene ItiJte. Bil sem zelo razočaran. Kljub temu sem sklenil, da svojega dala ne bom pustil vnemar. . . Nekaj dni nato sem se odpravil v Eymet. Tam sem imel sestanek s komitejem in sem se prepričal, da kar dobro delajo. Bil sem vepel.. Po .sestanku me je povabil tovariš Feltrin na. svoj dom. Slučajno Je bil tedaj pri njih v gosteh francoski velepc» s ~ ~ ' ...’........ .......... svi ošinilo ivbje pt UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6 - II. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — SFRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1,’ telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v IN 94-638 - Poštni predal 559 * * * * vi- PODRUŽNICA GORICA:. Ulica S. Pellico MI, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 -20 dni, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: ’ Založništvo Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 130, finančno-u pravni 200, osmrtnice 150 lir Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ■dij pri njih v gosteh jf. Mènno. Prav tedaj je iskal primernega upravnika za posestvo-v-toližini Issigeaca. »7#adalfevanje sledi) Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir — Vnaprej: četrt: tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Mali oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. "