8. štev. V Kranju, dne 20. februarja 1909. Xrleto. GORENJEC Političen in gospodarski list Stane r.a Kranj z dostavljanjem na ilom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za. pol leta '«! K, za AVOgi države stane 560 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brec istodobne vpoSiljatve naročnine se ne otira. — Uredništvo in upravni* t v o je na pristavi §roap. K. Floriana v »Zvezdi». Izhaja vsako soboto = zvečer ===== In sera ti se računajo ca odo stran BOK, ca pol strani 80 K, Ca četrt strani 80 K. lnserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila sa plačuje ca petit-vrsto 10 vin., če sa tiska enkrat, ca večkrat cnaten popust. — Upravniilvu naj sa blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, ocnanila. sploh vsa upravne cadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi m no vračajo. Nekaj o zamerah. Gradec, to prijetno, napol veliko mesto ob Muri, ima tri posebnosti: svoj stari grad, svoje penzioniste in precejšnje število političnih kri-čačev, ki se odlikujejo po svoji nestrpnosti in arogantnosti nasproti Slovencem. Zadnji dajejo smer graškemu socijalnemu življenju. Nam Gradec nikdar ni bil prijazen. Že dr. Bleiweiss je na viž-marskem taboru izdal parolo: proč od Gradca. Imena: Waser, Gleispach, Pittreich so sami neprijetni spomini. Slovenskim sodnikom, ki po številu, talentu in delavnosti visoko nadkriljujejo svoje nemške kolege, so vrata graškega nadso-dišča zaprta. Nestrpnost graških šovinistov je dosegla tak vrhunec, da se slovenska dijaška društva mečejo na cesto, dejansko napadajo in da se jim zabranjuje zborovanje na akademičnih tleh. Iz tega ozračja si je izbral baron Bienerth naučnega in justičnega ministra, torej vodji dveh upravnih oddelkov, ki sta za nas najvažnejša. Ves slovenski narod je čutil to imenovanje kot udarec z bičem v obraz. Napredna stranka na Štajerskem je pri zadnjem zborovanju v Celju izjavila, da pomeni to imenovanje velik nevspeh slovenske delegacije v državnem zboru in posebno nevspeh slovenskega kluba. In kaj je na to odgovoril ljubljanski »Slovenec" ? — Priznava, da sta Sturgh in Hochen-burger kot ministra nezaslišano briskiranje slovenskega naroda, to pa da so zakrivili ljubljanski liberalci po svoji nerodnosti, ker so provzročili septemberske dogodke in se s tem zamerili višjim krogom. .Slovenec" sploh ribari nekaj časa sem s septemberskimi dogodki na način, ki živo spominja na ono politično felonijo, katero je uganjal takrat, ko je klerikalna stranka žrtvovala en koroški mandat, druzega pa spravila v nevarnost, samo da prepreči mestne mandate na Kranjskem. Glede na to postopanje .Slovenčevo" bi mi le na kratko omenili. Kdor zlorablja septemberske dogodke v strankarske na- mene ali vežba na njih opešano svojo duhovitost, ta ni Slovenec in nima v sebi čuteče duše. Nekaj druzega je pa, kar se tiče zamere. Pisec dotične notice se je morda zavedal, da je zelo perfidna, težko pa se je zavedal, da je neskončno poniževalna. Torej liberalci so se zamerili višjim krogom. Sedaj vsaj vemo, kje nas žuli črevelj. Kaj pa je zamera i* Zameri se suženj tistemu, ki ga je kupil, posel svojemu gospodarju, mežnar ali ministrant svojemu župniku, neprimerno pa je govoriti o zameri državljana, ki plačuje davke, izreja vojake, uradnike, trgovce in podjetnike nasproti vladi. Tu govoriti o hlapčevski podrejenosti je srednjeveško. Kaj pa vam hasne krasno poslopje ob obrežju Ljubljanice, če bivajo v vaših uredniških prostorih tako nizkotni ljudje, katerim tiči .Herdentrieb", suženjstvo še tako v vseh kosteh, da ne poznajo boljšega čuta nego rešpekt pred višjimi krogi. In ti ljudje naj nam vzgoje nov zarod, zdrav na duši in telesu? Ali nismo do-sedaj dovolj v prahu ležali pred višjimi krogi? Taka politika je zelo komodna, morda tudi koristna za posameznika, na ta način se dobi kako odlikovanje ali se stisne tudi nekaj tisočakov iz državne blagajne, za slovensko stvar pa je tako copatarstvo strup, ki jo bo ugonobil, če nima več resistenčne sile, nego je ljubo nekaterim politikom. Septemberski dogodki so del slovenske zgodovine. Ta zgodovina se ne bo pisala danes ali jutri, ampak mnogo pozneje. In šele ta zgodovinar bo čutil ves stud, ki ga povzročajo politiki, ki hočejo pri tem svetem ognju greti svojo siratko. Višji krogi so zamerili septemberske dogodke 1 Sancta simplicitasl Morda so ti višji krogi sodili ves slovenski narod po nekaterih njegovih zastopnikih, morda so mislili ti višji krogi, da PObUSTEK. Ministri. Ministri so predsedniki osrednjih upravnih uradov za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane in to od 1. 1848. Posebno stališče imajo takozvani ministri brez portefeuille ali brez posebne vrste uprave (resorta), drugače tudi minit tri-roja k i zvani, ki branijo koristi tega ali drugega naroda v ministrskem svetu. Ta ministrski svet tvorijo vsi ministri in predseduje mu navadno od cesarja imenovani ministrski predsednik, včasih predseduje tudi sam cesar. Ministri imajo pravico, ae kadarkoli udeleževati sej obeh zbornic (poslanske in gosposke), vsak čas seje morejo zahtevati besedo, braniti vladine odredbe ter bodisi sami ali po svojih zastopnikih odgovarjajo na interpelacije. Interpelacije nazivamo vprašanja poslancev na nekaterega ministra v zadevi kakšnega nepravilnega dogodka, spadajo če ga do njegovega upravnega okvirja. Pravo glasovati v zbornici pa ima minister samo takrat, ako je istočasno poslanec. ▲ko minister svoje uradno stališče zlorabi in izda naredbe, s katerimi je porušil postave, se ga more postaviti na zatožno klop. Pravico obtožiti kakšnega krivičnega ministra, ima tako poslanska kakor gosposka zbornica. Ali obtožba velja samo takrat, ako zanjo glasuje dvotretjinska večina zbornice in ako se sporoči cesarju. O obtožbi pa odloča državno sodišče, obstoječe z 24 neodvisnih in pravniško izvežbanih državljanov, ki sicer niso Člani državnega zbora, nego so bili od državnega zbora izvoljeni za šest let za Člane državnega sodnega dvora. Obsodba državnega sodišča pa se more glasiti bodisi na odstranitev ministra s kronskega sveta, ali na odslovitev ministra iz državne službe, ali na začasno izgubo političnih pravic. Poslednje dve kazni naj se naložijo samo za posebno obteževalnih okornosti. Proti odločbi državnega sodišča ni rekurza, ali cesar more na predlog one zbornice, is katere je izla obtožba, podeliti obsojenemu ministru milost. Cesar more svojevoljno ministre kadarkoli odsloviti. Nasproti temu ima vsak minister pravico, kadarkoli podati d emisija, to je prositi cesarja sa odpust iz ministrskega sveta. Odslovljeni minister ima bretobzira na dobo, katero je prežil v svojem uradu, pravico na peazijo letnih 8000 kron. je slovenski narod črv, ki se ne gane, tudi če se nanj stopi. Zaradi tega tudi ne želimo, da bi mi .preboleli" to zamero. Nala želja gre na nekaj druzega. Mi želimo, da ta zamera ostane, da se poveča, da doseže tako višino, da bo prodrla zavest na vse strani, v višje kroge, v zadnjo gorsko vas in konečno tudi v uredništvo ob ljubljanskem obrežju, zavest namreč, da smo tudi nižji krogi takorekoč ljudje in da se tudi višji krogi nam lahko zamerijo. Samo za kmeta. Tako govore na shodih po deželi naši ljubi prijatelji, klerikalci, ko farbajo našega ubogega kmeta. Tako pišejo klerikalni listi, posebno .Domoljub", katerega glavni namen je, obdržati kar največ časa mogoče nepoučnega kmeta v zmoti in duševni temi Njega namen in naloga je, kmetu nikdar ne povedati resnice ter ga zapeljavati, kar najbolj mogoče. Z lažnjivci, obrekljiva zmerjali in obkladali nas bodo ti prijatlji sebičnosti in dobičkaželjnosti, to vemo v naprej. Saj nesramno natolcevanje in zmerjanje je pri njih v navadil Da taka očitanja zavrnemo v naprej, poglejmo delo teh prijateljev, — polno obloženih jasli — a samo kmeta in ljudstva ne. . Ljubljana ni daleč od nas, tu je sedež raznih, posebno tudi deželnih uradov. V Ljubljani zboruje tudi posta vod ajaJ ni zbor za kranjsko deželo. Tukaj se shajajo gospodje .deželni očetje", da režejo svojim .sinovom Kranjcem" kruh, oziroma pripravljajo .batine" za nepokorneže. Več let kranjski deželni zbor ni zboroval, ker je v deželi divjala .obstrukcija". Mogoče je za našega kmeta, posebno Gorenjca prav, se vsaj niso zviševale deželne doklade in poslanci se niso nič pregrešili, da bi prejeli nezaslužene dijete. Letos nastal je nekak mir. v Kranjski. Deželni zbor se je sešel v mesecu januarju, torej v predpustu. Ker je predpust nalaič za razne neumnosti odmerjen, so tudi naši kmečki prijatelj i-klerikalci, našemu kmetu-davkoplačevalcu naredili eno za predpust Načelnik slovenske ljudske stranke, gospod dr. Ivan Šuiteršič, mož in lastnik polne mošnjice zlatnikov in srebrnikov, je predlagal v predpustnem času, naj se zadolži deželo za nič manj, kakor za 10,000.000 kron reci: deset milijonov kron. Ljubi kmeti Vidim te, da se kar treseš, ko se ti je treba zadolžiti za 10, 20 in mogoče 100 kronic. Vsak skrben in pameten gospodar gleda, da se kmalu odkriža dolga. Saj ima vedna bremena, ker mora plačevati obresti. Te obresti bi pisal pri svojem gospodarstva lahko v dobro-dobiček ter bi nikomur nič ne dolgoval; tako mu gredo pa vsai leto v izgubo. Zato se odkriža vsakdo dolga, kar najprej mogoče. Takih misli pa niso kranjski deželni očetje. Ti so pahnili kranjsko deželo naravnost v brezdno dolgov. Še stari dolgovi niso plačani. Najeli so dolga Iliri milione kron, katerega ni se prav nič od* plačanega. In sedaj so se hoteli naši deželni poslanci, katere smo poslali mi kmetje v zbornico kovat postave in davke in naklade, vsesti k polnim jaslim, da jim gotovo v teh šestih letih ničesar ne zmanjka. Ubogi kmet, nimaš za sol, nima! za zabelo, tukaj bodei moral plačevati leto za leto velikanske zneske samo sa obresti tega denarja. Kam so te privedli klerikalci? Premislit Ako pojde tako naprej, kot se je začelo, te oderejo še živega I Pa kaj klerikalci! Saj teh nikjer nit Saj je človek takoj v zameri, če izusti to besedo in mora biti prav, da ne pade v .lebct". Slovenska ljudska stranka pod komando mladih kaplanov, tako se govori. No, naj že bode, kakor hoče, pomilujemo one kmečke može-polten Jake, ki so padli v .jamo razbojnikov", posebno poslanca Zabreta. Vse one, ki so glasovali za dolg deset mi-lionov kron, klicali bomo ie na odgovor. Ker smo že pri dolgu, poglejmo, koliko bode vsako leto treba plačati samo obresti. Znesek ne bode majhen. Samo od nanovo najetih deset milijonov kron, plačati bode treba ubogemu kmetu vsako leto celih 450.000 km red: štiristopetdeset tisoč kron, ako dobi dežela denar po 4l/t,/» v obrestovauje. Če se to ne posreči, bode treba še precej več. Tega zneska pa komaj, da ima dežela toliko moči da ga skupaj spravi. Ako prištejemo obresti od starih 4,000.000 K znašajo zopet te 180.000 kron z besedo: stoinosemdesettisoč kron. Šteli nismo zraven nobenih letnih odplačil, da bi se dolg zmanjševal, amortizacijo in druge postranske odbitke. Torej na robu prepada smo. Moč so dobili v roke izkoriščevalci kmečkih žuljev I Sedaj se vprašajmo, kam se bode obrnil ta denar? Prijatelji poslanci se zagovarjajo, da pojde na korist deželi, v korist kmetu nazaj. Oglašali so se v zbornici razni govorniki, tako n. pr. je hotel g. župnik Piber, poslanec bohinjskih kmetov, da se spelje železnica na Triglav. Kje je pameti Drugi so zopet hoteli kaj druzega. Zastopnikom kranjskega okraja se je zdelo najpametnejše, da molče. Od poslanca Demšarja smo že vedeli vnaprej, da ne bode iznašel smodnika in vžigalic. O tem naj bode vsakdo uverjenl Gosp. profesor Jarc se je pa pri dotični seji sam sebi lepo smejal. Najbrže se mu je najbolj do-padlo to, ker je prišel k taki kravi, da jej ne zmanjka mleka; vedel je, da bode molzel in molzel tako gotovo, da mu letnih 6000 kronic ne .fali". Čeprav je predpust, še zaljubljenih pisem okrog petičnih nevest, mu ne bode treba pisati. Nadaljna poraba tega denarja bode, po besedah generala dr. Šušteršiča, da se nastavi v Ljubljani še več uredništva in se tem povišajo plače. G. dr. Šušteršič je sam rekel, računajmo previdno na letno povišanje okroglo 200.000 kron reci: dvesto tisoč kron. Kmetje, ko pridejo ti ljudje med vas, pa kriče: uradniki žr6 in žro. Nič jim ne bomo dali, saj imajo dovolj. Ko so v Ljubljani, pa vse drugače delajo. Kaj takega bi nikdar ne pričakovali od kmečkih zastopnikov. Saj tudi uradnikom privoščimo povišanje, ali tista umazana hinavščina in neodkritosrčnost ter hujskanje kmeta proti drugim stanovom je grda, da kriči do neba. Ko bi naprednjaki predlagali kaj takega, bi nič ne rekli. Ti so voljeni od uradnikov in meščanov. Zastopniki ljudske stranke so pa naravnost izdajalci kmečkih koristi in kmečkega stanu. Dragi kmet, premišljuj, kaj se je godilo v deželni zbornici, kako te zastopajo poslanci v državni zbornici, in pričel se bodeš s studom obračati od te •zanikerne bande". Saj ti kmalu opišemo še kaj, kako neznansko se dela za tvojo .korist". Gospodarski del. Kreditno drniiro t Kranja je imelo v letu 1908 denarnega prometa, in sicer: vseh denarnih prejemkov je bilo K 1,188.032-30, vseh izdatkov pa 1,159.181-53, torej denarnega prometa K 2,347.213 83. Deleži: Koncem leta 1908 je štelo društvo 28 članov s 100 glavnimi • deleži po K 200 je K 20.000, opravilih deležev je bUo koncem 1907. leta 386 po 5 K je K 1930—, pristopilo je tekom 1908. leta 56 zadružnikov, ki so vplačali na opravilnih deležih K280—, skupaj K 2210—, izstopilo pa 18, K 90—, ostane še K 2120— ter šteje društvo koncem leta 1908 447 zadružnikov z vplačano glavnico K 22.120—. Posojila: Posojila so iznašala koncem leta 1907 K 637.79533; novih posojil se je izplačalo v letu 1908 K 320.873*86, torej skupaj K 958.66918, vrnilo pa se je K 182.161-89, ter znaša stanje koncem leta 1908 K 776.507-29, danih 424 zadružnikom. Od teh posojil odpade na hipotečni kredit K 596.005-48 in na osebni kredit K 180.501 -81, skupaj K 776.507-29. Hranilne vloge: Koncem leta 1907 znašalo je stanje hranilnih vlog K 686.464-18, tekom leta 1908 se je vložilo K 699.087*75, za leto 1908 kapitalizovane obresti znašajo K 33.901*13, skupaj K 1,419.453*06, po odbitku v letu 1908 dvignjenih K 499.91898. znašajo hranilne vloge koncem leta 1908 K 919.534*08. Naložen denar : Pri drugih denarnih zavodih smo imeli koncem leta 1907 naloženih K 46.33635, tekom leta 1908 smo naložili K 323.274-14, skupaj K 369.610*49, dvignili pa K 239.48880, ostane naloženega denarja koncem 1908. leta K 130.121 69, k temu prištejemo narasle in kapitalizovane obresti K 7206-62 ter znaša stanje K 137.328 31. Čisti dobiček za leto 1908 znaša K 6846-18. Ta se razdeli vsled sklepa občnega zbora sledeče: Deležnikom pripade 8 odstotna dividenda, ki znaša K 1769-60, nagrade, sestava bilance in podpore raznim društvom K 207658, skupaj K 3846*18, ostanek čistega dobička K 8000— se priklopi splošnemu rezervnemu zakladu. Tedenski sejam f Kranju dne 15. februarja 1009. Prignalo se je — konj, 142 glav domače Žoveje živine, 14 glav hrvaške goveje živine, 4 omačih telet, — hrvaških telet, 42 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domači ovci, —- hrvaških ovac, — koz, — suš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-46 K. Pšenica K 1250, proso K 7*75, rž K 10—, oves K 9*—, ajda K 9*—, repno seme K 80—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks —, krompir K 3*20 za 50 kg, seme dom. detelje 58—60. 1 % k a x leta 1908 na živinske sejme v Kranju prignanih , živali. domačih hrvaških Se'cm sovN ultt vtl\l trte koz lil ireftt ovic koz letni 1547 86 1278 91 — 867 — — — tedenski 6737 285 4476 53 5 1241 42 226 26 Skupaj 8294 370 5754 144 5 2108 42 226 26 Vaiae it konjske kavee! Dne 9. marca dopoldne se vrši v št. Jerneju na Dolenjskem velik konjski semenj, kjer se bodo nakupovali konji za vojaštvo. Ker pa vojaške komisije navadno le nakupujejo konje za ježo, preostaja prodajalcem pa še mnogo drugih konj z izvrstnimi lastnostmi, posebno za vožnjo. Nudi se prilika, dobiti dobre konje iz krajev, kjer je doma najboljša konjereja. Saiglai a oddali Čistakrraih plemenskih bikov, kupljenih s driavno podporo. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske kupi meseca marca, oziroma prihodnjo pomlad, z državno podporo, ki jo dovoli c. kr. kmetijsko ministrstvo za pospeševanje govedoreje, nekoliko plemenskih bikov čistokrvnih pasem, ki so primerne za izboljševanje govedi na Kranjskem, in sicer: a) bike simodoUke pasme (rumenobele lisaste z belo glavo), ki jih odda samo v kraje ljubljanske okolice in na Notranjsko, kjer je ta pasma ie vpeljana; b) bike pomurske pasme (enobarvne, sivkavste ali pSenicne barve), ki jih odda samo na Dolenjsko in v ostale kraje na Notranjskem, in c) bike pinegavske pasme (temnordeče lisaste), ki jih odda samo na Gorenjsko. Vsak prosilec naj se zglasi le za bika tiste pasme, ki je dotični pokrajini primerna, oziroma kjer jo že vpeljana. V prošnji je jasno povedati, za katere pasme bika prosilec prosi. Na proinje za bike, tistih pasem, ki niso primerne prosilcev! pokrajini, se kratko malo ne bo oziralo. Proinje je vložiti za simodolske bike do 16. m»rca 1.1. za pomurske in pinegavske bike do 1. aprila 1.1., pri glavnem odboru c kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma zavezati se: 1. da je pripravljen bika sprejeti ob pravem času na oni postaji, ki bo določena, in sicer tistega bika, ki ga določi odbor; 2. da plača ob sprejemu bika polovico tistih stroškov, ki jih je podpisani odbor imel zanj pri nakopa, in 8. da pod pile zavesno pismo, da se zaveže imeti prejetega bika dve leti sa pleme m, če ga is kateregakoli nezadostnega vzroka z dovoljenjem podpisanega odbora proda, povrniti po 20 K za vsak mesec, kar ga pred časom odda. Živinorejec, ki bo imel prejetega bika čez dve leti za pleme, in sicer najmanj Štiri mesece dalje, dobi 40 K in vsak aadabni mesec po 10 K nagrade. Glavni. odbor c. kr. kmetijske dražbe kranjske. Shod zaupnikov narodno-napredne stranke. Dalje. Dogovor za dopolnilne deželnozborske volitve. Drugi namen premirja, o katerem vam poročam, je bil takorekoč nekak ad hoc namen. Premirje se je rodilo iz želje po pomirjenju, katero naj bi se ustvarilo kot posledica žalostnih ljubljanskih dogodkov. Da je pomirjenje v resnici nastalo, moralo se je na prvem mestu pomiriti časopisje, — katero je največkrat oče našega javnega mnenja. Ker pa je skušnja učila, da so provzročale volitve največ razburjenja, in da je vsaka stranka najraje volitve vodila tako, da je po svojih listih dala do kože sleči nasprotne kandidate, je bilo očividno, da bi dopolnilne volitve v deželni zbor provzročile recidivo, katera bi bila vse pokvarila, kar se je dobrega izcimilo iz septembrskih demonstracij. Zatorej se je dogovorilo, da se pri dopolnilnih volitvah vsaki stranki prepuste tisti okraji, kjer se ie naprej vedelo, da zmaga, bodisi z bojem, bodisi brez boja. Tako so se kmetski okiaji prepustili Slovenski ljudski stranki, Ljubljana pa se je prepustila slovenski napredni stranki. To je bila edina točka naših dogovorov, v tem za eno samo volitev veljavnem dogovoru je obstojal celi kompromis, o katerem se je toliko pisalo, in glede katerega so posebno socialni demokratje vpili do neba, kakor da so se slovenski naprednjaki s kostjo in kožo predali dr. Šušteršiču. Kompromisov ne več. Sedaj ie slovenski napredni stranki odprta pot, in položaj je tak, da je ne ovirajo pri tem nikaki kompromisi. Moje mnenje je, da je za stranko najbolje, če pri nobeni volitvi ne sklepa več dogovorov, in da niti najmanjšega mandata ne prepušča brez boja političnemu nasprotniku. Glavno pa bodi pri tem, da se ne vodi boj osebno, ampak stvarno, kakor se je to godilo pri zadnji volitvi v trgovsko zbornico, kjer se je izkazalo, da ima naša stranka še mnogo zaslombe po deželi, in da lahko zmaga, ne da bi z nepotrebnimi osobnostimi davila nasprotnega kandidata. Položaj stranke — ugoden. — Nedoslednost S. L. S. Položaj stranke ni brezupen in osmešili so se oni, ki so govorili, da je slovenska napredna stranka na robu pogina, na razsulu. . Seve, da imamo pri tem nekaj tolažbe, ker tisti, ki v naših vrstah prisegajo na razsulo stranke, so navadno oni, ki so od nekdaj imeli zabavljanje za glavno in edino delo. Nasprotno je resnica. Za slovensko napredno stranko se ni bilo kmalu tako ugodnega položaja, nego je sedaj 1 Slovenska ljudska stranka je docela pod poveljništvom enega samega stanu — to je duhovščine. Zadnje čase se je pa — kakor vse kaže, — še uslužbila pri političnem krida-torju baronu Schwarzu, ki se je obesil na škrice voditeljem S. L. S., da ga vlečejo s sabo, kakor težko verigo! (.Tako je I") To je pa tembolj nedosledno, ker se je pri otvoritvi deželnega zbora od najverodostojnejše konservativne strani trdilo, da se je baronu Schwarzu že izposloval pokoj (Klic: .Dr. Šušteršič!" — Bomo videli, če je resi4*) in da je S. L. S. na tem upokojenju vsaj toliko ležeče, kakor slovenski napredni stranki. Stranka za celo deželo. — Najhujša sovražnika. Eno pa je tudi naši stranki potrebno: da se vžge med nami zavest, da smo stranka, da smo celotna stranka, tako, da ne vleče eden proti severu, drugi proti jugu, kakor se mu ravno zljubi. C.Tako je I" — .Živiol") Neka centralizacija mora biti pri vsaki stranki, neko središče, v katero se zliva cela moč stranke. (.Tako Je!") Gotovo pa je pri tem, da se ne sme delati stranke samo za Ljubljano, nego za celo deželo, ker je povsod mož, ki se nočejo pokoriti absolutni vladi duhovskega stanu. Število teh mož se bo množilo, ko bo ljudstvo v omiki napredovalo. Pri tem pa svojega programa ne smemo tirati do ekscen-tričnosti: vera nima s politiko ničesar opraviti, zatorej naj jo pušča politika v miru. Nasprotno pa naj tudi cerkev pušča politiko v miru, (.Bravo!" — .Tako jel"), kar je zOpet zelo pravična zahteva. Vedno pa je imeti pred očmi, da sta nam ošabno avstrijsko Nemštvo, in krivični avstrijski vladni sistem najhujša sovražnika. (.Res jel") V največji slogi delata na to, da bi nas Slovence izčrtala na evropskem zemljevidu. Proti temu vodi se naj prvi boji Predlagam, da sprejmete v vednost to moje poročilo. (Splošno odobravanje). K besedi se oglasi dr. Žerjav: Dasi je klerikalna stranka prišla po zadnjih deželno« zborskih volitvah na Kranjskem do vlade, dasi deli sedaj liberalcem knof, sebi pa groš, dasi grdo izrablja svojo nadvlado v deželnem odboru in ji pri tem tudi pomaga vlada, vendar ni bila narodno-napredna stranka nikdat / tako ugodnem I. prlloia „Gortnlcu" If. 8 Iz 1.1909- položaju, kakor je danes, ko je potisnjena v zadnjem času v strogo narodno opozicijo, v kateri je izključena vsaka korupcija. (Dr. Tavčar: »Dobro l") Ta položaj nas tira v najodločncjši narodni boj, v katerem bo stranka vedno šla naprej s svojo zastavo, in zato se ji morajo pridružiti tudi tisti, ki so dosedaj stali ob strani. Opozicijsko stališče mora združiti pod zastavo narodne napredne stranke vse, kar čuti narod- o-napredno. To je povod, da se priključijo tudi mlajši elementi stranki 1 (.Dobro!") In to je tem lepše za mladino, ako se pridruži stranki v času, ko ni tako komodno biti pristaš stranke, kakor je to bilo svoj čas. (.Tako je! To so prave besede 1") Veseli me, da se je stranka odrekla vsem kompromisom. Delovanje na pomirjenje po septembrskih dogodkih ni nameeč našlo ozira pri nasprotnikih. (.Tako je!") Klerikalci so se n. pr. na eni strani izjavljali za bojkot .Kranjske hranilnice14, na drugi strani so jo pa branili. Enako so bili tudi proti Schwarzu, a pomagali so mu nasprotno, da se vzdrži v deželi. Taka neodkritost, taka nepoštenost, izhajajoča iz želje po popularnosti, in bojazljivosti pred ljudstvom, da leže na trebuhu pred vlado (.tako je!"), je povod, da s tako stranko ne moremo nikdar več sklepati kompromisov! (.Tako je!') — V ta namen predlagam sledečo resolucijo: .Narodno - napredna stranka je po 20. septembru 1S08 mnogo žrtvovala in zapostavila, da omogoči skupen boj slovenskih strank, da pade vladni sistem in se vzame nemštvu njegovo nenaravno moč. Obžaluje pa, da mora danes kon-statirati, da v ,S. L. S." ta smer ni našla poštenega odziva, dasi je ta stranka na zunaj to zatrjevala, v resnici pa položaj le v svoje strankarske svrhe izrabljala. Narodno-napredna stranka hoče vztrajati v najradikalnejšem odporu proti vladi in nemštvu brez ozira na levo in desno in brez kompromisov, pri tem pa nikakor zanemarjati svojih kulturnih in gospodarskih teženj, temveč delati vztrajno, da se uresničijo; k temu delu pa združili v močno vrsto vse, kar v deželi čuti narodno in napredno" Resolucija se brez ugovora sprejme soglasno. Nato poroča dež. posl. dr. Karl Triller o deželnem zboru: Govornik je predvsem v velikih potezah re-kapituliral zgodovino dcželnozborske volilne reforme ter podal marši kak interesanten detajl izza dotičnih pogajanj, pri katerih se je morala boriti narodno-napredna stranka kar na tri fronte — zoper klerikalce, Nemce in vlado. Naglasa! je, da je naša stranka že pri teh pogajanjih doprinesla v interesu povratka normalnih razmer v raz-drapano deželno gospodarstvo veliko strankarsko žrtev, še večjo pa po septembrskih dogodkih v interesu skupne slovenske stvari in morda največjo končno tedaj, ko je sploh pustila do besede v deželnem zboru barona Schwarza. Za vse te žrtve pa je žela Ie pičlo hvalo in očividno v S. L. S. Še ni prodrla globoko dovolj obljuba dr. Kreka, da se bo zvestobo vsikdar plačevalo z zvestobo. Klerikalna stranka, je stopila pred deželni zbor z velikanskim ptogramora, ki pa ne more vseskozi prenašati stroge kritike. Vseh dobrot naj bo v prvi vrsti deležen le kmet, meščan pa naj ima zgolj prav !co plačevati! To je bivstvo gospodarske politike nove deželnozborske večine. Govornik je potem podrobno poročal o najvažnejših sklepih deželnega zbora ter opozarjal zlasti na dolžnost narodno-napredne stranke, da bo strogo nadzorovala uporabo 10 milijonskega melioracijskega posojila, ki bo nalagalo deželi in v prvi vrsti mestom in trgom velikanska bremena. Naravnost neizbrisen madež pa je postopanje klerikalne večine napram ljudskemu uči-teljstvu. Za zadnjega paznika imela je ta večina srce in denar, le za ljudskega učitelja, ki je danes povprečno de facto slabše plačan, kot vsak paznik v prisilni delavnici, ne! Nikjer se ni vprašalo za pokritje, le za pošteno plačo učitelja ga ni bilo. To se mora javno pribiti, akoravno postopanje učiteljstva v zadnjem času ni bilo tako, da bi imela narodno-napredna stranka veliko vzroka, ešofirati se zanje. Toda naša stranka je socijalna in pravična dovolj, da bi se borila za pošteno eksistenco učiteljstva tudi tedaj, ako bi v celoti stalo v katerekoli nasprotni stranki. Nemoralna in nekrščanska pa je tista politika, ki hoče uči-teljstvo toliko časa izstradati, da se ga s silo prižene v klerikalni tabor. (Burno odobravanje!) Govornik nato podrobneje pojasnuje taktiko narodno-naprednih poslancev v deželnem zboru in njih težaven položaj ter omenja tudi obljube najodločilnejših krogov S. L. S., da ne bodo od-jenjali, dokler deželni predsednik baron Schwarz ne zapusti dežele, v kar da so imeli baje že pred deželnim zborom popolnoma zanesljiva zagotovila. (Klici: .Čujmol Cujmol") Koliko je na tem resnice, to mora pokazati najbližja bodočnost. Končno se je dotaknil govornik tudi še volitev v trgovsko zbornico, pri katerih je klerikalna stranka plačevala zvestobo narodno • napredne stranke v deželnem zboru naravnost — z narodnim izdajstvom v kuriji veleobrti. Ta izraz se ne vidi govorniku nič prekrepak vzpričo velikan- skemu moralnemu pomenn, ki bi ga bil imel poraz Nemcev v veliki obrti, katero so leti doslej slikali svetu kot popolno nemško domeno in oblast. (Burno pritrjevanje.) Govornik sklepa z obljubo, da bodo • arodno napredni deželni poslanci tudi vnaprej pogumno hodili svojo pot, ki je sicer tr jeva in strma ki pa vodi do visokega cilja. Tudi to poročilo je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem. Dalje prih. Poučni listek. Najvažnejše .najdba. (Navedene po časoslovnem redu. — Ime v oklepaju pomeni iznajditelja. — Vprašaj pri letnici znati, da leto iznajdbe ni gotovo.) Smodnik (strelni prah; Bertold Schwarz) Kompas (buzóla; Flavio Gioja) Lesorez barstvo Knjigotiskarstvo (Gutenberg) Decimalni ulomki (Janez Maller) Žepna ura (Peter Hele) Čipkarstvo (Barbara Uttmann) Mikroskop, drobnogled (Jansen) Termometer, toplomer (Drebbel) Daljnogled (Galilei) Tlakomer, barometer (Torricelli> Zračna sesalka (Guericke) Ura z nihalom (Huygens) Električni stroj (Guericke) Bat na paro (Papin) Porcelan (Bättger) Glasovir, pianoforte (Christofati) Strelovod (Prokop Diviš • Benjamin Franklin) Predilni stroj (Paul) Akromatičen daljnogled (Dollond) Elektrofor (Wilke) Parni stroj (popravil Watt) Zrakoplov (Montgolfier) Tkalni stroj (Cartwright) Galvanizem (Luigi Galvani) Izdelovanje sode (Leblanc) Voltova baterija (Aleksander Volta) Optični brzojav (Chappe) Fotografija (Wedgewood in Davy) Šivalni stroj (Hove, Henderson) Kamnotiskarstvo (Senefelder) Parobrod (Fulton) Brzotiskaltiica (König) Lokomotiva (Stephenson) Kalejdoskop (Brewster) Decimalna tehtnica (Qeintcnz) Turbina Elektromagnet (Sturgeon) Heliografija • razmnoževanje fotografij potom tiskarskega črnila in stiskalnice (Niepee) Vijak za ladje (Ressel) Železnica s parno silo za promet ljudi Puška, katera se nabija zadaj (Lefaucheaux) Vžigalice, žveplenke (Kammerer) Vročezračni stroj (Ericson) Elektromagnetični brzojav (Gaufi in Weber) Puška na iglo (Dreyse) Galvanoplastika (Jakobi) Brzojavni pisalni stroj (Morse) Fotografiranje na papir (Talbot) Pismena znamka Zeigertelegraf (Wheatstone) Galvanografija (v. Kobell) Akumulator (Armstrong) Chassepot - puška Motor na plin (Lenoir) Spektralna analiza (Kirchhoff in Bunsen) Izvleček (ekstratk) iz mesa (Liebig) leta 1250.(?) „ 1302. •i 1410. »i 1450.(?) 1470. •» 1500. ,, 1561. ,i 1590. 1605. 1608. 1643. M 1650. »1 1656. M 1660. », 1707. II 1709. tr 1711. H 1734. „ 1741. II 1757. II 1762. i. 1780. I, 1782. ,i 1785. ,l 1790. ,t 1791. 1, 1792. II 1799. •t 1802. II 1804. I» 18C6. M 1807. K 1810. II 1812. II 1814. M 1821. »» 1824. tt 1825. it 1826. Ii 1829. it 1830. » 1832. it 1833. i* 1833. 1833. 1836. 1836. 1837. 1839. 1840. 1840. 1842. 1843. 1857. 1860. Svetlotisek Stroj za kvačkanje Dinamit (Nobel) Mikofon (Hugnes) Električna železnica (Siemens) Fonograf (Edison) Plinova žarnica (Auer von Welsbacb) Aceuienska luč (Moissau) Rdntgenovi žarki (Rontgen) Brezžični brzojav (Marconi) 1860. 1863. 1866. 1867. 1867. 1878. 1881. 188B. 1885. 1894. 1196. 1897. fcvare je danes še vedno deželni predsednik na Kranjskem I Dopisi. Laika lávica. — Plesni venček našega .Sokola", ki se je vršil v nedeljo, dne 14. L m. zvečer v prostorih tukajšnje .Narodne čitalnice", je uspel, kakor je bilo že vnaprej pričakovati, nadsve sijajno! že dolgo ni bilo v fttainiških prostorih toliko in tako odličnega občinstva, kakor ta večer. Vsi prostori so bili takorekoč prenapolnjeni 1 Oddelek .Slovenske Filharmonije" je pokazal, da stoji na višku popolnosti. Kajti ni ga bilo, ki bi ne bil tisti večer prijetno vzradoščen in bi ne bil občudoval ono tako fino, točno in precizno izvajanje zares lepih komadov, ki jih je imela na programu. Ločani pa smemo biti že zato posebno ponosni, ker je ravno v našem mestu prvič nastopila .S F." izven Ljubljane. Gotovo je, da je to tudi veliko pripomoglo, da je bilo na plesu toliko udeležencev, vendar je ta, lahko rečemo ogromna udeležba, tudi živ dokaz ugleda, ki ga vživa naš .Sokol" med cenjenim občinstvom. Videli smo goste iz Ljubljane. Kranja, Radovljice, Poljan, Gorenjevasi, Sore, Češnjice, Železnikov, Dražgoš in drugod. Zastopani pa so bili tudi bratje Sokoli iz sosednega Kranja, Radovljice, Žirov, Železnikov in Dražgoš. Da, tudi z vspehora, ki se je dosegel, smejo biti naši vrli telovadci povsem zadovoljni. Okroglo 600 kron je bilo čistega dobička. Pri tej priliki lahko tudi omc "amo, da se je ravno s nastopom našega .Sokola" pokazalo, da napreden živel j v Loki še ni izumrl, temveč da se je postavil na še bolj trdno stališče in da bo tudi v bodoče čvrsto stopal naprej po začrtani poti. Kolike važnosti bi pa šele bila za nas lastna stavba .Narodni dom", kjer bi se vršile enake in druge prireditve v večjem obsegu, ko smo zdaj navezani na prostore, ki za to še niso dovolj prikladni, — ni mogoče na kratko popisati. Dal Bog, da bi se ja naša namera v kratkem uresničila in da tudi na viden način pokažemo našim .ljubim" prijateljem, da še živimo in s tokom časa napredujemo. — H koncu naj nam bo dovoljeno izreči zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je naša sokolska veselica tako krasno uspela. Posebno zahvaljujemo l-.btom Sokolom, ki so se trudili z okin-čanjem veseličnih prostorov in vsem udeležencem, ki nas podpirajo. — Narodna čitalnica priredi na pustni torek svojim članom in po njih vpeljanim gostom plesni venček. Maske dobrodošle. Vstopnina za gospode 40 h dame in maske proste. Vsak zaveden Gorenjec ali Go-renjka naj se naroči na naš list! Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih. teden. 21. februarja: 1677. * Modms1"voc Sp^norza. — 1846 * Ceski pisatelj Svatopluk Gech — 1902. f Emil Holnb. 22 februarja: 1459. * Geiar Maksimilijan I. v Dunajskem Novem mestu. — 1634 WallenatAlna odstavijo od poveljoiltva. — 1732. * George Washington. — 1810 »Skladatelj Franc Chopin. — 1876. f Znanemu praroslovec m vseußiüiki prufew dr. Jožef Kranjec v Pragi. — 1881. f Pesnik Franc Svet-lici« v Ljubljn i. — 1883. f Pisatelj in Šolski nadzornik Janez Šolar v Zadra. 23. februarja: 1865. * J. Fr. Händel (Gallm-PeteUn), skladatelj oper in nratoriK — 1848. V Parizu bukne vstaja. — 1856. f Matematik Gans. — 1859. * Pisatelj dr. France Lampo v Črnem vrhu. 24. februarja: 1468 f Janez Gutenberg, h-najditelj tiskarstvu. — 1500. * Cesar Karel V. v Gentu. — 1526 Ferdinand« T. r. Svira kamniška mestna godba. V .topoma 1 K. Cisti dohodek je namenjen društveni bolniški blagajni. Uradni dom ljubljanske kreditne banke. V zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega pride na razpravo ponudba ljubljanske kreditne banke, da ji odstopi mestna občina nad 3000 km* sveta na Dunajski cesti nasproti hotela pri Slonu. Zidala se bo tam monumentalna stavba, katere stroški so proračunani na i,510.000 kron. Načrt je izdelal češki arhitekt Krasnv. Kranjski deželni odbor je na prošnjo ljubljanskih hišnih posestnikov glede plačevanja zaostalih deželnih doklad dovolil, da se dovolijo četrtletni plačilni roki. Domača plesna veielica se vrši v gostilni pri •Triglavu* v Lescah v nedeljo, dne 21. svečana 1909. Začetek ob 4. popoldne. God'a na lok. Vstopnina prosta. Sodnija v Radovljici je zopet začela razpošiljali nekaterim strankam razne listine z nemškim besedilom Pred par dnevi je dobila neka stranka pismo, glaseče se: . Svetujemo pa onemu gospodu, da naj opusti to navado, sicer smo primorani pošiljati mu take listine nazaj ali pa naj pošlje tolmača, da nam bode razloži. Mi še slovensko besedilo komaj razumemo, kaj šele nemško. Torej prosimo, gospod Luschin. Električno centralo v Mottsh začnejo v najkrajšem času gradit', htotako misli občina Breznica izpeljati vodovod, kateri bi preskrboval 11 vasem vodo. Skrajni čas je, da bi bil, ker nekaterim vasem znatno primanjkuje vode, že sedaj, kaj pa šele v slučaju požara. Baje bode dežela prispevala 65 odstotkov. tslesnilko osobje se. po otvoritvi turške železnice na Jesenicah podvojili, tako da bo nad 300 železniških uslužbencev na Jesenicah. Ob državni oesti nasproti kolodvora se bo zgradila zanje Se ena hiša, dolga nad 60 m. Razširili bodo tudi Se letos kurilnico, da bo prostora za 20 strojev; do-sedaj je bilo le za 11 strojev prostora. Skozi Jesenice bo vozilo potem Čez 20 vlakov več kot sedaj. Gasilno društvo ss Spodnji Tuhinj in okolico je imelo dne 2. t. m. svoj I. občni zbor, na katerem so bili izvoljeni sledeči gospodje: Viktor Eagelman, načelnik; Janko Matjan, podnačelnik; Franc Zore, tajnik; Ivan Mali blagajnik; J. Pistotnik, J. Trobevšek in J. Gevc, odborniki; Jernej Hace in Simen Klemen, namestnika. Delujočih članov je dosedaj pristopilo 48. To prepotrebno društvo bo imelo v treh občinah svoj delokrog, in sicer za občine: Šmartno, Loke in Hrušovka. ■ritega so nsili. v hlevu posestnika Martina Marinka iz Spodnje Šiške, bivšega posestnika pri . Sv. Martinu pod Šmarno gorp. Mož se je že v * jutru napil, šel v hlev, da bi se prespal in je ondi umrl. Zadela ga je bržkone srčna kap. Zlomil si je nogo pri drsanju c. kr. gozdni ravnatelj Krivec na Bledu. Zataknil se je z drsalko v malo razpoko v ledu tor tako prišel do pades. Kmetijska podružnica v Križih pri Tržiču Naša podružnica v zadnjem času ni posebno delovala, id ker je bila želja mnogih uglednih posestnikov, naj bi se obrndo na bolje, smo povabili družbenega ravnatelja g. G. Pirca iz Ljubljane, da bi s svojo znano zgovornostjo naše kmetovalce spodbudil k pridnejšemu sodelovanju. G. ravnatelj se je odzval tej naši želji in je prišel v nedeljo, 7. t. m. k nam ter je v daljšem, temeljitem govoru mnogoštevilno zbrane gospodarje poučil o potrebi skupnega delovanja v kmetijskih društvih in zadrugah. Govornik je razložil današnji socialni položaj kmeta napram drugim stanovom, prepričevalno je priporočal združen odpor proti škodljivcem našega stanu, povedat je, kaj nam je storiti, da n. pr. dvignemo in izboljšamo pridelovanje, da zahtevamo trgovinskih pogodeb in naredeb, ki bodo ščitile kmetijsko produkcijo itd., itd. — Ni čuda, če je govornik žel vsestransko pohvalo in odobravanje za svoja izvajanja, k> so vsakoga navzočega prepričala, da je rešitev kmeta v njegovi moči, če prične strokovno naobražen, združen nastopati sebi v prid in sovražnikom na škodo. Upajmo, da bo govor g. Pirca imel za našo podružnico najboljše posledice. Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda, ki so v oskrbi pri tukajšnji moški podružnici, nesli so meseca prosinca lepo svoto K 140*03 in sicer: Na Bekselnu K 33 15. kavarna Jäger K 26*17, gostilne: Mayr Mavrilij K 17, Stara pošta K 16, pri Joštarju K 10, Jerec K 852, Pogačnik K 819, kavarna Geiger K 747, hotel Nova pošta K 704, gostilna Jezeršek K 2-88, Benedik (Stražišče) K 2-22, gostilna Kuralt K 1'39. Iskrena hvala darovalcem, naj bi hrabro vstrajali ter našli še mnogo po-snemalcev. — To poročilo smo morali radi pomanjkanja prostora zadnjič odložiti. Nova tovarnn pri Medvodah. Iz Medvod se piše: Ljudje pripovedujejo, da misli nekdo (baje g. Ivančič) napraviti tik kolodvora fabriko, da bo delal olje iz lanenega semena. Olarji, pozor I Fa-brika bo gotovo škodovala olarjem. Do sedaj so še olarji imeli mali zaslužek, sedaj bo fabrika snedla še tisti mali zaslužek. Kap Je zadela 4. t. m. v gorenjskem vlaku med Jesenicami in Dovjem pomočnika v poštnem vozu, Habenbacha. Peljali šo ga dalje v Kranjsko goro, kjer so mislili dobiti najprej zdravniško pomoč. Takoj na lice mesta poklicani zdravnik dr. Tičar, ni mogel več pomagati. Ponesrečencu je bil podeljen zakrament sv. poslednjega olja. — Menda zapušča doma številno družino. Javno srečkanje dovoljeno je prostovoljnemu gasilnemu društvu v Stari Loki v dobrodelne namene s prodajo 1000 vrečk po 20 v in izključitvijo denarnih in raonopolskih dobitkov. Zlmsks sezona v Bohinja. Tekmovalno sankanje se ni vršilo. 14. t. in.; ta letos bo menda izostalo. Zimskih gostov smo imeli precej nad 100. Sankalo jih je približno polovico. Drugi peljali so k jezeru, nekateri tudi krog Bohinja. Naši stalni gostje so Tržačani in Goričani. Posebno se divijo zimski naravni Ippoti naših gora Tržačani. Ni čuda 1 Saj v Trstu ne vidijo snega. Pri nas se pa lahko kepajo, drsajo in skačejo po sm.gu. Privoščimo jim nodolžno vestlje. — Zadnji dve nedelji je bil tolik naval tujcev, da so bili malone vsi hotelirji v zadregi. Zileti je, da posamezne večje skupine svoj p..hod naznanijo dotičnerou hotelirju. Tako sporočilo bo v korist gostom in gostilničarjem, ki imajo dobro voljo gostom postroči. Nova požarna hramba. Na Rečici pri Bledu se snuje požarna bramba. Odbor je že sestavljen. Umrla )e v torek zjutraj po daljši bolezni g. Schinzel, soproga občinskega oskrbnika na Bledu. Detomor. Novorojenega nezakonskega otroka je zadušila s posteljno obleko dekla pri trgovcu J. Pretnarju v Zagoricah pri Bledu. • Kmečka posojilnica prt Sv. Križa pri Kostanjevici priredi dne 2. marca 1909 v prostorih g. A. Stritarja pri Sv. Križu velik vinski sejni. Na izbero bodo poskušnje iz slavne Gadove peči in Bočja, kjer raste sloveči Colaričev cviček. Vsak bo imel na razpolago najboljše vino. Ker leži Sv. Križ v znožju vinskih goric bo lahko vsak tudi v hramu pokušal. Za prenočišča in dobro postrežbo je preskrbljeno. Vlak pride ob 6. in 10. uri dopoldne. Kdor sporoči svoj prihod se mu pošlje voz na kolodvor. Kranjska hranilnica Bislt !sda|ati svoj list! Čuje se, da namerava Kranjska hranilnica izdajati bat v svoje in krepčanje nemštva na Kranjskem. List bo baje nemškutarsk in klerikalen 1 Klerikalen zato, ker je znano, da klerikalci zoper Kranjsko hranilnico niso storili nič od septembrskih dogodkov dalje in je torej upati povsem zanesljivo, da ne bo našel nasprotnikov v klerikalni stranki I Kolik) je na vesti resnice, ne vemo, beležimo jo le kot vestni kronisti. List bo zdrževala Kranjska hranit* niča in — vladal 170 ljadl zgorelo. V CUntonu je ogenj vpe-pelil flotilo cvetličnih čolnov. NslH so 170 v oglje spremenjenih trupel, Nekaj oseb le pogrešajo, Nečloveški s če. Med vožnjo po Železnic5 i Miskolca v Budimpešto jc vrgel bivši davčni cfl-cial Ilnickv svojega petletnega sinčka skozi okno; hotel je dečka skriti, da Bi mu ne bilo treba plačati voznine, a se je deček pokazal v trenotku, ko je vstopil sprevodnik. Obrok si je zlomi nogo, da so mu jo morali v bolnišnici odrezati. Nešloveškega očeta so zaprli. Razvoj avstrijskega šolstva. Leta 1818 je bilo v Avstriji 12.700 ljudskih javnih in privatnih šol, 18 980 učnih oseb, in sicer 17.750 učiteljev 2230 učiteljic; v šolo je hodilo 1,425.000 otrok. Po zadnji statistiki ima pa Avstrija 20.442 šol (letos že okrog 20.700), in sicer 1360 deških, 1495 dekliških in 16.659 mešanih, 472 zasilnih, 274 ekspositur in 66 ekskurendnih šol. Na vsakih 30 let se pomnoži število šol za 40 odstotkov, to je za 5575 šol. Na javnih in privatnih ljudskih šolah je 7844 enorazrednic, 5236 dvorazrednic, 2276 trirazrednic, 1550 štirirazrednic, 2145 pet-razrednic, 398 šestrazrednic, 38 sedemrazrednic in 27 osemrazrednic. Nadaljevalnih težajev, kakor obrtnih šol pod in nad 14 let starih se udeležuje dečkov in deklic okrog 161.057. Razrednih sob je v Avstriji na javnih ljudskih šolah 50.939 delavnih 626, risarskih dvoran 555, telovadnic 1650, javnih telovadnih prostorov 9878, fizikalnih sob 457 in kemičnih laboratorijev 58. Ročna dela se poučujejo na 14.676 šolah. Število šolodolžnih otrok znaša 3,823.817 in sicer deklic 1,933.570, dečkov 1,910.244. Število obisku joči h na javnih in privatnih ljudskih šolah je 3,329.783, in sicer 1.674 879 dečkov. 1,654.904 deklic. Učiteljske knjižnice so na 14.313 šolah, ki imajo 1,251.538 zvezkov, šolarske knjižnice so na 15.722 šolah, imajo 2.514.664 zvezkov. Moškega učnega osobja je 53.070, ženskih 26 510, skupno 89.580. V Avstriji je nad 60 let starih 995 moških moči, učiteljic pa 122. Več kot 40 službenih let ima 430 moških in 38 ženskih oseb. 20 oseh utonilo. In Mje delavke neke večje predilnic* v bližini. Glad ? Hali Aziji je po poročilih veino hujši. V Kenusu je do sedaj že pomrlo na gladu več oseb. Pomoč je nujna. jjt zabile Ciril-MetcdoVc drnžbel Izpred deželnega sodišča. — Človeška propalica. Anton Poznik 30 let star, iz Kamne gorice, bil je že 21-krat kaznovan. Leta 1907 je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe, ker je svojemu gospodarju konja ukradel. Dne 5. novembra m. 1. je prišel Poznik iz kaznilnice ter 4 dni kasneje vstopil v službo za hlapca pri tovarnarju Fassu v Perovem. Dne 10. novembra ga je poslal gospodar z vprego po neki vijak. Poznika pa ni bilo več domov, temveč je enega konja v vrednosti 150 K z opravo vred prodal neki konjaški za 20 K, drugega konja in voz je pa pustil v Zavrlevi krčmi v Zgornjih Bitnjah, ker ni vedel, kaj naj počne s konjem in vozom, ter si tudi mislil, da ga že orožniki zasledujejo. Nato se je podal v Kranj, kjer je za dobljenih 20 K popival. Obdolženec, prebrisana buča, je v Engelmannovi gostilni vpri-zoril simulirani epileptičen napad, to pa radi tega, ker je kakor praktičen kriminalist dobro vedel, da ga zamore to rešiti kazni, če dokaže, da ga je za časa tatvine napadla taka bolezen. A poklicani zdravnik ga je takoj spoznal za si-mutanta, kar ga je tako vjezilo, da je zagrabil na mizi stoječo steklenico ter jo zagnal proti zdravniku, ne da bi ga zadel. Še tisti dan je prišel h konjaču šimnu Bolhu v Počenk, pri katerem je prenočil Izdal se je za konjača z Bleda, in konečno trdil, da nima denarja pn sebi in na ta način izvabil 4 K posojila in tudi 3 K za prenočevanje je dolžan ostal. No, sedaj bodo imeli ljudje precej časa mir pred njim, kajti za kazen je dobil dve in pol leti težke ječe. — Zaradi žaljenja člana cesarske rodbine se je morala zagovarjati Marjeta Jeličk, posestnikova žena v Mojstrani, ker je v kuhinji Robičeve krčme vpričo več navzočih oseb nespoštljivo govorila o — cesarici Mariji Tereziji, ki je že 129 let mrtva. Zagovarjala se je, da je govorila le o Mariji Magdaleni, ne pa o cesarici. Obsojena je bila na 4 tedne ječe I! — Cerkvenika ubilo. Zidar Janez Ce-culla in delavca Alojzij Hafner in Janez Blaznik, vsi iz Selc, so podirali oder pri stolpu farne cerkve v Selcah, in sicer je Ceculla spuščal tra-movje in deske na tla, Hafner in Blaznik sta jih Rs odnašala. Slučajno je šel 79 let stari cerkvenik iatija Blaznik v cerkev po opravkih; ko se je vrnil, priletel je tram navpično na tla, prevrnil starčka in mu zdrobil lobanjo, da je kmalu izdihnil. Smrt sta zakrivila Hafner in Blaznik, ker nista starčka pravočasno opozorila pred nevarnostjo. Sodišče ju je obsodilo vsakega na šest tednov strogega zapora, Ceculjo pa oprostilo. — Tatvina. Valentin Svegelj, delavec v Mojstrani, je Jerneju Kunčiču izmaknil srebrno uro z verižico in priveskom, Francetu Babiču pa iz zaklenjenega kovčega 14 K gotovine. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe. — Pomagati mu je hotel. Pri poštnem uradu v Smledniku* je bil nemški napis s črno barvo premazan. Zaradi tega dejanja je bil osumljen Jakob Dolina* ter za krivega spoznan in pri okr. sodišču v Kranju obsojen po § 468. k. z. Obsodba se je opirala na okolnosi da je Dolinar nekaj dni poprej poštnemu selu Zuraru natančno popisal, kateri deli table ae morajo z barvo počrniti in kateri ne. Kot priča zaslišani poštni sel France Žumer je pa dne 27. oktobra m. 1. v Kranju kot priča zaslišan trdil, da mu je Dolinar pravil, da na Kranjskem nemške napne mažejo, da bi bilo pa dobro, če bi se tudi v Smledniku kaj takege naredilo. Odločno je pa zanikal, da bi mu bil Dolinar rekel, da se mora poštna tabla namazati Ko pa je bil Zumer 8. novembra m. I. pod prisego zaslišan, je priznal, da je dne 27. oktobra vedoma neresnico govoril, ker ni hotel Dolinarja noter tlačiti. Pa tudi po-Štarica Pavla Ciuha izpoveduje, da ji je Zumer glede Dolinarja vse natančno povedal in da je na podlagi te izjave slednjega ovadila sodišču. Sodni dvor je na to Žumra radi krivega pričevanja obsodilo na 14 dni ječe. — Sirov mož. Janez Žagar, gostač v Gor. Bitnju, črti svojo ženo in svoje otroke. Obdolženec je nepoboljšljiv pijanec, ki vse zapije, med tem ko mora žena petero otrok preživljati. Ze večkrat ji je zagrozil, da je bode razsekal. Dne 27. decembra m. 1. je prišel zopet pijan domov. Takoj je začel svoji ženi in hčerki groziti, da ju bo razsekal, končno pa začel ženo tepsti. Ta je iz strahu pobegnila z otroci k sosedu in tam prenočila. Ko je bil drugi dan aretiran, je orožnikom rekel, da bo ženo umoril in da morajo vsi crkniti. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. — Ubijalec. Dne" 21. nov. m. 1. popivali so fantje France Gaber, bajtarja sin; Janez Kristan, hlapec; Janez Narobe, kovača sin; Janez Rozman, tovarniški delavec in France Rozman, posestnika sin, vsi iz Podreč v domači vasi. Hodili so iz hleva do hleva in prinašali tjakaj pijačo iz gostilne. V Burgarjevem hlevu so zopet zložili nekaj denarja ter je Janez Šušteršič iz Rozmanove gostilne prinesel nekaj steklenic piva, nekaj kruha in liter žganja. Prišel je pa po cesti mimo tega hleva Franjo Šušteršič in zaukal. Vsi obtoženci so se vsuli na cesto in ga začeli pretepati, a se mu je posrečilo pobegniti. Pozneje je prišel v ta hlev fant France Weithauser, vihal ovratnik suknjiča ter začel obdolžence izzivati, češ, da ima tacega tiča, da se nikogar ne boji. Vsled tega izzivanja je prišlo do besedovanja, tekom katerega ga je Janez Rozman z ušesom sekire tako po glavi udaril, da se je ts nezavesten zgrudil, Rozman pa je ves poplašen pobegnil. Gaber, Kristan in Narobe se potem na tleh ležečega Weithauserja suvali z obutimi nogami, ga vlekli na zelo surov način iz hleva, ter ga pustili tik ceste ležati. Po izvedeniškem izvidu dobil je Weithauser ne samo na glavi smrtno-nevarno okvaro, marveč tudi v trebušni votlini ter so mu bila jetra raztrgana; pa tudi na glavi je zadobil več udarcev, kajti na večjih krajih so se našli krvavi podplutki in so bili možgani Čez in čez z krvjo obliti. Obdolženci so v preiskavi tajili, končno pa pri razpravi vse priznali. Obdolženci so vsi mladi fantje v starosti od 17 do 23 let. Sodni dvor je obsodil Janeza Rozmana na dve leti, Janeza Narobe na 10 mesecev, Franceta Gabra na 8 mesecev in Janeza Kristana na 7 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem, vsak mesec poostrene ječe. Zahvala. Blagorodni gospod Karal Pollak, tovarnar v Ljubljani, je pod-nI podpisanemu društvu ta pomoč pri požaru njegove tovarne v Kranju, znesek 100 K. Istotako je podaril slavni generalni zastop xa Kranj »ko c. kr. pri v. zavarovalne drutbe • Avstrijski Feniks na Dunaju» znesek 60 K. Bodi obema izrečena tem potom najlepša zahvala! Friderik Kramar Ivan Debelak tajnik. načelnik. prošnja. Vse ene gospode delodajalce, ki bi even-tnelee potrebovali kakega čevljarskega, krojaškega ali mlinarskega pomočnika naj blagovolijo te trnke] sporočiti nafte** uredništva. Proda se 61 —1 lepa pisalna miza, dva naslonjača in nekaj malenkosti, k'je po.vu upravniltvo «Gvft>ajca», Na pustno nedeljo, dne 21. t. m. bode — domača — plesna veselica „pri V gostilni pri Itijo. Zadetek ob 3. url popoldne. (K) K mnogobrojni udeležbi uliudno vabi Franc Šušteršič gostilničar. » 40 do 45 aetrov oittnkov. Priložnostna ponudba. Velika množina barhenta za oblek«*, flanela za bluze ia srajce, crflra, oktforda, platna za brisalke in perilo, ostanki ra posteljno perilo, vaak ostanek najmanj 4 m dolg. vse dobro praino, ia kakovosti se razproda radi opmtitve vtoreov. 1 savoj as poskušajo 1 C VfAti 40 lo 45 m izbrano # a? %l P». Za vse, kar ne ngaja, se vrne denar. Karel Koto. pt:,:.or. Nachod štev. 28. :: Češko. 64 8—1 Fosor! Pozor! Vinski sejm! Kmečka posojilnica pri Sr. Križa pri Kostanjevici priredi dne 2. marca 1909 v prostorih g. A. Stritarja pri Sv. Križu velik; Vinski sejm. S2 K obilni udeležbi vabi odbor. Za ognjegasce. Večje stevib čelad in sekirio, skoro nove, se prav poceni prola. Kje? pove upravniltvo .Gorenjca>. 65 2—1 V hotelu »Novi pošti' 63 na postni torek ? dvorani v I. nadstropju. Vstopnina prosta. doktorja pl. Trnkoczvja krmilno varstveno sredstva s« dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom RBastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo s maaUnom. Tovarniška zaloga: 26 13—6 Lekarnar Traktasnr, MttMJaaa. m Kdor ar. hoče sebe ali svnje otroke oprostiti g l**« Sij Ct §j hripavoatl, katara, zastizenja ustnega katar«, krčevitega in oslovskega kaslja, naj kupi zdravniško proizkusene in priporočene KatserjeVc prsne frraacle s 3 smrekami. 18 24—16 5500 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Dosa za 80 vin Dobiva se v: Lekarni v Tržiču OtVoriteV gostilne. Podpisani p. n. slavnemu občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem otvorll dne 3. svečana L L gostilno pri »Zvezdi -v Kranju it. 37 kjer bodi m točil pristna domača vina in bom p. n. cenjenim gostom postregel z okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili. 50 8—3 Sprejemajo se gospodje u brano. Gene zmerne. Postrežba solidna. Za mnogobrojen obisk se najudanejše priporoča J. Skofio, gostilničar. j jjjjgt Juž. Ameriko Odhod Iz LJubljane vsak torek. POSOrl! 12 52-28 Samo 6 dni vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Havoie, La Lorraine ia La Touralne iz Ha vre v Nevvvork. = Najkrajša črta. a= Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna Ed. Štnarda, Ljubljana Dunajska o. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu4. Svoji k svojim 1 20 52-49 Staroanana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih prisnanih vinogradov po osni 30—50 vin. liter; potem s puenjakim pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in tabornim preti vinskim pivom iz pivovarne kneza dchwarzenberga v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim priatnim tropino v oam I. vrata, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit naprej banko goriška postala. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. 66 42-2 Najaellejše milo sa koio :: kakor tndl sa pege. :: Dobiva ase poveodi 467766 J4 70 450 i no Omar«« xr Kranju prodaja t,obpo **» *>o oo«â «eleino in &x>«. oerljMico blaao, vlite kotla Maria f orodje sa ca obrt, eoapodinjatvo **V *acaaa««H|«tvo, «no olje, verone Pr«*eno kavo, barvo oljnate In a»uno. . + Brata HLAVKA isaelovatelja kirurg instrumentov atelje ea ortop. aparate in bandaie | £Jttbljatia, Prešernove sil. S | priporočata Bsvojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško poli strežbo, bizejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in ioba* | lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krene žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samokiistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podlefk. — Vse bandaie se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-3 62—48 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila ae lacvraujejo točno, hitro In diskretno. Oalvanlcni p< nlklovani zavod i obratom na motor. Popravila no bcvrftuio|n točno ]n osno. J OS. WE1BL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slom&kove «Uce akt. •Mno-snetio !i koutrakciisko klln&iil&rjtri). Žično omrežje na stroj, ograjo na miredvorn, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 17 —56 valj i on j zastori (Rollbalken). Svoji k svojim! Prodam več tisoč komadov strašit opeko ic aamega portland cementa zase izdelanega. Sprejemam naročila za vse vrste betonskih is- delkov n. pr. ftopn ce. bangarje, korita ca živino in ta vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t. d. Izdelujem tudi ž'čne ograje a cementnimi »tnjali ali verejami. d IS Ivan Waland, posestnik Hlebce pri Lescaii, Gorenjsko. Večkrat premiranol Glinaste peči 16 52-4!» štedilnike, banje aa kopeli, kakor tudi kipe, vase In droge glinaste lsdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarn« pefti in glinaatih izdatkov v LJubljani. Loterijska srečka dne 13. februarja 1.1. Trst 72 31 65 59 40 OJ c. kr. nameataistva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseb vrst in pisarna za poizvedbo tarifo v L. Jandl oddddodddd ■ m Električna gonilna alla. SJ ■ Tsfirni oljoatits harf, lasja is firaeži Brata Cberl * orkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja nasproti kot./Union' Ustanovljeno 1842. -30 Telefon 164. dododododo prevzame brezplačno re\isije vseh tovornih listin proti 30% dukzu najdenih diferenc. Dopoiljite nam torej takoj franko vase tovorne listine letošnje gs leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 52—14 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 10 52-7 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska gyeia* 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na sahtavanje zastonj. Zlate saisie :Bcrti8,?iriz, V« itd. Najboljše kosmetlčno ZObOčIstllno sredstvo Jzdetovatetj 0. Seydl 'Xjubljana, Spitot—Str,far' M 7 Zobotckauni atriji Oton 5eydl v Roossovi hiši nad prodajalno ▼ Kranju. ZOBOVJA, tudi m da bi as odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE In 0BTURAT0RJI m Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 22 -88 Sprejemne are vsako nedeljo in pondeljek od 8. nre dopoldne do 5. are popoldne. priporoča potnikom v Ameriko najhitrejšo, varno in ceno vožnjo preko Boks—Pariš—Cherbourg ali Boks—Pariz— Havr* Southf>mpton). Garantira se potnikom, d« so gotovo okrcani na parohrod. dva parobroda odhajata vsaki teden. :: Vosaja pa morju 5*/s do 6 dni. Natančnejla pojasnila in vovne, plovne rede daje rade volje in zastonj 30 8 - 6 Agentnra JUnerikan-Lhie(< m Bnchs (Rhelntal). Oeaeralnl lasteealkl Ia Oberstei t Ce. OeletrttOVina ga,anterlJskega. norimberškega, mod-9 nega in drobnega blaga :: Aatoii Adamič, Kranj, Glaviii trg priporoča 4 18-7 za spomlad svojo dobro sortirano zalogo ravno došlih predpasnikov, modernih ionskih pasov, najpripravnejših modrcev, fine vlasne garnitore, kravate, srajce, Ofratnlke, prsnlke, zapestnic«, nogavice in sploh vse v to svrho spadajoče potrebščine. Glavna tovarniška saloga otročjih vozičkov, potovalnih kovčegov (za Ameriko), košaric ln najnovejših tržnih tašk. OPOMBA. Radi velikih nakupov raznega blaga so cere znatno nizke in brez konkurence. Ha drobno in dobolol = Na drobno in dobalo I Velesaloga. Pecco, Pecco orang, Ceylon. Assam, Java, Çeylon Souhong, Man« :: darin, i. t. d. :: Fino pecivo sa čaj s ju*™,,^ ▲ ntdr in druge w»te. Zdravko Krajnc, Kranj S^^~švoJ' * svojimi ijfcSlžŽ m Samo&ovor/ 40 se imenuje najso?ejfta, pravkar izšla knjiga « ^* Otona ^upanč/ča. Dabi sa t vseh boljših knjigarnah broširana w3I, vezana sa 4 I. itoioïôio^ Zoboidratiiàki i 'oBetekalskl :: atelje dr. CdVard Globo&H ▼ Kranju 1 52—24 je »d 16. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. Nova zaloga vina? Podpisani naznanjam, da sem otvoril B. Z. Z. S. 33 :186, Na Pepelnico ob 8. uri zvečer tajni posvet članov, ki se niso ponesrečili v letošnjem predpustu. x x x Lokal; Društvena dvorana. ■■ ■ TRI UMVIRAT. Kokriško predmestje zalogo istrskega, vina bologa In rdečega, lastnega pridelka. Liter stane 32 vinarjev na debelo od 56 litrov naprej. Kdor mi more dokazati, da nimam pristnega, naravnega vina, se saveiem, dotičnikn plačati 4000 K. s spoštovanjem FHAV Z0HIL se »-g veleposestnik vinogradov v Žmlnfa (Istra). B = S" 1 ° > (/) (A P > lia Zaloga vsakovrstnega ® lesenega, železnega • in poblazinjenega pohištva JPvao •& Comp, 31 Ljubljani, r KoJizeju, oa Marije Terezije eesti 111 5 52—82 Rudolf Rus urar v Kranjn poleg lekarne. - ».v Ustanovljeno leta 1885. Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Najnižje cene. Priznano izberno blago. ========= ii Mestna hranilnica v Kranj i i Splošni rezervni zaklad 185,000 kron Posebni rezervni zaklad 3.300 kron. «26-4 1 J 'V.'Hi) Ev«'- 1 obrestuje hranilne vloge po loncem leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,437.000 kron, posojil na zemljišča 2,725.000 kron ter posojil občinam 183.000 kron. Ta najstarejši denarni zavod v Eranjn nradnje na rotovin vsak delavnik od a do 12. ure dopoldne, ob smanjlh ta tržnih dneh pa Udi od 2. do 4 ure popoldne. >iHtinMiiiinnt»»t»inntm>»ii»nit!i!ntitnt>itiniin»n»!ittit!»i 4°/ - /o brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembia — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglaSati radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem in z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 86 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako . j plačuje vsakega pol leta po 8 krone. isnjn^jjeï k(PÖ0^^JsjJ al ^30lf0X1^04^ ? Qdfovfini urednik Lavoslav Miku*. daitnina in Usek Iv, Pr. Uapreta ? Knaju, 80 00