PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Uto 1. štev. 147 - Cena 3.- lire
TRST, petek 2. novembra, 1945
Ko
Uredništvo In uprava, Piazza Goldoni št. 1-L
per
Ce se ozremo na gonjo, ki ' njo z redkimi rastnimi izjemni vodi italijanski tisk proti •ovi Jugoslaviji, moremo tudi iz fro, dejstva sklepati, kako ve-w je vpliv in mednarodni u-nove Jugoslavije. «Svobod-11,1 italijanski tisk ne zamudi tene prilike, kadar gre za blažje debele, ki je v borbi proti mzmu največ žrtvovala, ka-j0*" da bi ji ne mogli odpustiti, ** *t je v dosledni borbi proti Mizmu ustvarila take socialne 11 politične pogoje, ki za vedno pemogočajo povratek fašizma.
nova Jugoslavija predstav-‘J® dejansko ne zunanjo, tem-notranjo nevarnost za da-to»«jo Italijo, kjer si upravo j tol®Je dele v glavnem stranke prave ljudske vsebine, in *> ne gledajo na obnovo dežele * stališča interesov delovnega 'Mstva, temveč s stališča politega oportunizma. Nič čudne-to torej, če v Italiji obnova i Ce se stavke množe; če [to širi banditizem; če v deželi 9'0da gospodarski ‘kaos in nrav-^ razrvanbgt; č’e se fašisti obo-tozu;'ejo iiijjfipravljajo nov po-na Rim. Kdo ga bo ustavil? ^danja vlada morda?
Praznino in pomanjkanje kon-rttnega delovnega programa Pijanske politike napolnjuje *fr 8uma beseda: italijanstvo. toftiii je treba -Atalijanstvo»; v, k j obrambi bi se morali str-vsi Italijani ne glede na *•r<mko in svetovno nazorsko Pričanje ter postaviti šotore to Triglavu in Snežniku, na ko-neštetih mučenikov, ki v 'dijaki krajini niso čakali 8. ttembra za oborožen odpor in "Por proti fašizmu, kajti Julij-fr krajina z vsemi Hrvati in : *°venci ter Italijani, ki brani-; j? in zahtevajo spoštovanje ™dske oblasti in pravico do samoodločbe, spadajo, vsaj do na-
^tljnjega, v območje »italijan-
‘W.
Kaj se skriva pod tem «i<a-[ionstvom», ki ga nihče ne o-5roia, tem manj pa ga ograža frtbivalstvo Julijske krajine, ?rSanizirano v svoji skupni pomični organizaciji, Slovansko-frkjanski antifašistični uniji, Hi
v coni B gradi svojo Ijud-*o oblast v duhu bratstva med genskim in italijanskim ziv-
‘mt
Branitelji ^italijanstva» natrpajo na zunaj z besedami: jjdboda, demokracija, enako-j1,[ovnost, sodelovanje med Ita-Joni n Slovani in podobno; v frnici (in to vidimo na vsakem ^oku) pa se za to krinko skrili0 mrlnja do ljudske oblasti, j IHti koristi delovnega Ijud-,l'a; sovraštvo do Slovanov, ne frrda, zato, ker so Slovani (s fffrki in Nedičevci so sodelo-
sodelovali so z ustaši in j®Pnikovci; sodelujejo še danes , vsemi, ki se iz strahu pred fidsko pravico skrivajo po Ita-/Oj, ampak zato, ker je nova froslavija dežela ljudske obla-Za to krinko se skriva ves t vkrot fašizma, ves izkorišče-freki kader legaliziranega špe-l-mntstva in razbitine imperia-Wičnega šovinizma, ki v svo-
Vsemu svetu bomo povedali, kaj hočemo
Predkongresno zborovanje Zveze antifašistične mladine Julijske krajine
Naša kri ne sme biti zastonj prelita! 2e to nas podžiga k vzpona vseb sil za uresničenje naših pravičnih teženj. To naj pomnijo tisti, ki že danes pozabljajo, da smo krvaveli za skupno stvar vsega stobodoljubnega človeštva. To naj pomnijo tisti redki med nami, ki skušajo rušiti narodno enotnost m s tem onečaščajo grobove naših najdražjih. Mi bomo oporoko našib žrtev izpolnili do poslednje besede in črke.
V ea*u, ko se v Londonu vrij svetovni mladinski kongres, je antifašistična mladina Julijske krajine sklicala svojo pokrajinsko konferenco. Naši mladini ni bilo dano, da bi se udeležila svetovnega mladinskega kongresa, čeprav je bila povabljena. Mladini Julijske krajine ni bilo dovoljeno, da bi s svojo udeležbo na kongresu pojasnila vsemu svetu, kakšno je dejansko stanje v Julijski krajini, kakšne razmere vladajo v naših krajih, kakšni so napori in želje ljudstva in kar je glavno, kako velik doprinos je dala naša mladina za skupno zavezniško stvar v borbi proti nacifašizmu. Kljub temu pa je naša mladina prepričana, da bo svet izvedel za njene napore in žrtve. Včeraj dopoldne se je v Trstu zbralo okrog 100 delegatov na pokrajinski mladinski konferenci, ki bo izvršila priprave za kongres an-tifašistine mladine Julijske krajine. Ob 10. uri je tov. Gašperini predsednik tržaškega odbora antifašistične
Franeesco,
mestnega
mladine otvoril konferenco, pojasnil n jen pomen in pozdravil prisotne delegate. Poudaril je, da ima sedaj mladina Julijske krajine tri organizacije, ki se bore vse za iste cilje, nimajo pa enotnega vodstva. Vsled tega je potrebno, da se mladina danes pripravi na kongres vse mladine Julijske krajine, na katerem bo izvoljen enoten izvršni odbor in bodo postavljene enotne organizacijske smernice.
Po uvodnih besedah tov. Gaspe-rinija je v imenu Glavnega odbora SIAU za Julijsko krajino pozdravil konferenco tov. Babič Branko -Vlado in izrazil veselje, da bo mladina postavila temelje za skupno antifašistično organizacijo vse mlar dine Julijske krajine.
Med drugim je v svojem pozdravnem nagovoru tudi dejal: «Prepri-čan sem, da bo današnja kontferen-ca prinesla to, da bo mladina Julijske krajine imela tisto vlogo, kot jo je imela v času borbe, ko je bila povsod prva.
Borba naprednih sil
. zagrizenem sovraštvu oči-razočaranje nad ponesreče-
Za pozdravnim nagovorom tov. Babiča je tovariš Laurenti Evge-nio v precej obširnem referatu obrazložil sedanje politično stanje in nakazal naloge, ki jih mora s tem v zvezi rešiti mladina. Na kratko je v svojem referatu naznačil cilje zadnje vojne, ko je ljudstvo spregledalo in spoznalo, da bo svoje cilje doseglo le, če popolnoma izkorenini vsak nacionalni šovinizem.
Kljub temu, da so združeni svobodoljubni narodi izvojevali zmago nad reakcionarnimi silami v svetu, je reakciji uspelo zbrati še nekaj ostankov in z njimi skuša sedaj ponovno sejati sovraštvo med narode.
Nato je zelo jasno obrazložil položaj v Italiji, kjer je brezposelnost vedno večja, kjer pošiljajo delavce na delo v druge dežele, kjer je vsak dan hujSa lakota in kjer bivši fašisti z ropanjem in umori vsak dan bolj jasno kažejo svoje namene kjer se ljudstvo zaman bori za svojo ljudsko oblast. Ne drugi strani pa Jugoslavijo, kjer ljudstvo s pomočjo svoje ljudske oblasti daje vse napore za obnovo, kjer ni brezposelnosti, kjer ljudska so-diščd dosledno kaznujejo vse vojne Zločince. V pojasnitev tega, da brez ljudske oblasti ni mogoče ustvariti prave demokracije, je prikazal še Položaj Trsta, kjer apdišča Oproščajo fašiste, ki so bili krivi vsega našega trpljenja, in imajo do njih usmiljenje, obsojajo pa antfašiste, ki go se borili na strani zaveznikov,
kjer so naše žene prisiljene, da po cestah zahtevajo kruha,
Mi se nismo borili zato, da bo v Trstu, kjer je toliko razrušenega, vladala br ezposelnost. Mi danes živimo slabše kot smo živeli kdajkoli poprej. Trgovine so polne hrane, vendar večina ne more priti do nje, ker je ne more plačati. Naša oblast je bila odstranjena in postavili so proti volji ljudstva drugo, ki pa se ne zanima zato, da bi se delo obnovilo, da bi se delovnemu ljudstvu dala možnost do življenja. Vendar boje, boje se napisov po zidovih, boje se ljudskih manifestacij, boje se komisije, ki bo prišla in ki bo videla, kaj ljudstvo želi in kdo tu prebiva, Novi tržaški občinski odbor ni na svoji prvi seji sklepal o tem, kako bi izboljšal življenjske pogoje svojih meščanov, temveč o tem, da je treba odstraniti dvojezične napise, ki da so proti zakonu. Razume se fašističnemu zakonu. Ti napisi naj bi bili po njihovem neestetski. Mar so naše razrušene ladjedelnice estetske?
Tako je pri nas v Trstu, v Italiji pa še mnogo slabše. Naše ljudstvo pa si je s svojo borbo priborilo pravico, d« si danes samo vlada in da samo odloča o svoji bodočnosti.
Naloge mladine
Tovariš Laurenti je nato v zvezi 2 razloženim položajem nakazal naloge, ki stoje pred našo mladino. Kot prvo je dejal, da je treba ma-
1 lemu delu mladine Trsta, ki je šovinistična, pokazati pravo pot in jo rešiti iz zaslepljenosti,
Tej mladini moramo pokazati, da nismo mi Italijani izdajalci naroda, če smo za Tita, da smo mi ponosni na svojo narodnost, da smo ponosni na našo borbo, na to, kar »mo z borbo dosegli in kar še bomo do-, segli.
Nihče pe ne more biti ponosen
na to, kar so v imenu italijanstva delali fašisti. Mi se borimo za to, da med narodi ne bo več sovraštva. Slovenski in hrvatski mladinci morajo v tej borbi podpreti svoje italijanske tovariše, če žive že v osvobojenih krajih, morajo vse svoje site vložiti v obnovo, pokazati morajo Italijanom na tej strani, kako se pri njih obnavlja, kako se pri njih spoštuje narodnost vsakogar, kako si pri njih Italijani in. Slovenci in. Hrvati skupno grade boljšo bodočnost.
Mladina mora skrbeti tudi za svojo vzgojo, razbiti mora razliko, ki jo je fašizem ustvaril med študentovsko in delavsko mladino.
Vsa mladina se mora vzgajati, kajti te če se bo izobrazila, bo pripravljena na jutrišnji dan, ko bo morala reševati še težke naloge. Nadalje mora naša mladini gojiti tudi šport, da si bo okrepila telo in bc tako pripravljena na premagovanje raznih fizičnih naporov. Ne gTe tu za šport, kakršen je bil nekdaj za borbo za prvenstvo med raznimi profesionalisti, ampak za šport, ki ga bo gojila vsa mladina.
Če bo mladina hotela izpolnjevati vse te naloge, pa mora imeti enotno vodstvo.
Svoj referat je tov. Laurenti zaključil z besedami: »Želim Vam da ta konferenca doseže uspehe v pripravah za kongres, želim da bi mladina bila vedno prva v borbi za obnovo, kot je bila prva v narodno osvobodilni borbi*.
Po referatu je tov. Gašperini otvoril razpravo. Tov. Dunja Rihter-mtua iz Reke, je v diskusiji govorila o volitvah, na katere »e pripravlja istrska mladina. To bodo prve demokratične svobodne volitve istrskega ljudstva, V teh volitvah si bo ljudstvo lahko izvolilo poštene ljudi. Kar Je pa glavno, bo na teh volitvah sodelovala tudi mladina. Pet mladincev kandidira za Pokrajinsko narodno osvobodilno skupščino, več kot 25 mladincev pa kandidira v krajevne narodno osvobodilne odbore. Tako bi naša mladina tudi v odborih ljudske oblasti pokazala svoje sposobnosti. Med kandidati so tako Italijani kot Hrvati in Slovenca.
Kjer je prava
Jto poizkusom vzpostavitve ^*kega imperija v črni srajci. , Sa
je temu tako, nam potr-Jejo zadnji dogodki v Kopru. j£krski dogodki so nam z vso Jtoftostjfo ponovno pokazali res-jfro ozadje fašističnega izziva-l-tjjj Tem fašističnim provoka-pem
ne gre v račun, da si J^ivalstvo Julijske krajine v Lni B samo vlada; nevaren je . Primer ljudske samovlade v Jšosredni bližini njihovih izko-£valskih središč. Zato so or-frizirali »stavko* v najreak-n^rnejšim parazitskem istr-rneatu' Zakaj, in zakaj v trenutku? Zato, ker je ob-a* interesu delovnega ljud-j, 4 maksimirala cene in. ker lju?°ia*ka uprava, na nasvet Ijtfsfct-fc oblasti, izdala nove i, bone, da na ta način olaj-r'J°rbo proti črni borzi in špe-Hjtociji. g trm je napravila ko-i,,0 brezvestnemu navijanju cen k,, kastnim nezasluženim do-horv.
tMod ves vik in krik. Toda k“0bro se poznamo. Opravka ^ 0*0 vedno' s tistimi ljudmi, '.tobi ^ grc za obrambo ne-^('nega «italijanstva», ne Lfr obrambo interesov itali-ljudstva, ki jih itak Miti in jih tudi dejansko ^ te ljudska oblast; ne gre, fJre za to. Ore predvsem it),'!® ne poravnane račune, ki v Ifeba prej ali slej plačati; \ Za struh pred ljudstvom, ki 8 krvjo priborjeno yre za klavrn poizkus intervencijo od zunaj, S**0 nasproti ogromni pre-W. ^notnega slovanskega in ljudstva Julijske p n® brez moH.
'Wf®m i« smisel njrhovtga \ fr**tva» in dejanski po-^Prskih dogodkov.
Tov. Soveri Mario iz Rovinja pa je 'prikazal položaj vse mladine Istre na oni strani demarkacijske črte. Rekel je: «Tu pri vas ae ni v šoli demokracije. Profesorji so šd fašisti, takse so zvišane pouk v šolah je ostal isti, kot je bil pod pod fašizmom. Pri nas pa se takse ne plačuje, tako da imajo vsi možnost do študija, ne samo tisti, ki imajo denar. Italijanske šole so odprte povsod tam, kjer so bile preje. Profesorji sodelujejo s študenti, združeni z njimi ne v politiki ampak v borbi za moralno obnovo ljudstva. Mladina se udejstvuje povsod, zastopana je v sindikatih. Brezposelnosti pri nas ni, ker dela ne manjka. Ko pa vidimo položaj tu v Trstu, nam je Jasno, da je nujno potrebno, da se združimo v enotno organizacijo. Mi bomo dali vso našo podporo mladini iz cone zasedene od zaveznikov v borbi za obnovo.
Tov. Gašperini je dodal k temu, kar j« povc-dal tov. Soveri, da iz tega, kar je povedal tovariš, vidimo, da se v Istri ne diskutira o obliki demokracije, ker tam demokracija že obstaja. In sicer v takem smislu, da ima tudi mladina pravico ne samo izražati svoje misli, temveč da se udejstvuje v javnem življenju. To je prava demokracija. Demokracija je v tem, da »e lahko dela. Iz vsega tega vidimo, da Je demokracija možna samo tam, kjer ima ljudstvo oblast.
Nato se je Javil k besedi tov. Pa-ciohl iz Tržiča, ki Je prikazal »tanje mladine v coni, ki je zasedena od zaveznikov. V Tržiču so vsi mladi delavci brez posla, dobivajo po 80 lir podpore dnevno, 1 kg kruha pa stane 80 lir. Oblast imajo razne občinske uprave, ki na vso jnoč zavirajo delo mladine. Mladini so bili odvzeti mladinski domovi, kjer Je lahko razvijala »vojo kulumo aktivnost. Za vsako prireditev mora mladina čakati na dovoljenje, katerega pa potem navadno ne dobi.
Tov. Sosldeva iz okraja Hrpelja-Kozina, pa j« prikazala, kako pri njih delujejo sodišča. V njihovem okraju za je vršil* javna raapnva
proti nekemu slovenskemu faSistu-vojaemu zločincu. Razpravi je prisostvovalo preko 500 ljudi, kj so pričali o grozodejstvih tega zločinca. Kaznovalo ga ni sodišče, ampak ga je kaznoval narod sam.
Nato je tovarišica omenila tudi volitve, ki so se pri njih že izvršile in pri katerih je bila skoro povsod 100% udeležba. Nadalje je govorila o mladinskih delavskih bataljonih, ki sekajo drva ne samo zase, ampak tudi za Istro, za tiste kraje ki jih nimajo. Pri delu pa mladini v obilni meri pomaga tudi vojska.
Furlanska mladina
Tov. Sgubtn iz Krmi na pa je govoril o problemih furlanske mladine, ki so enaki problemom mladine v vsej Julijski krajini. V šolah so tudi tam še vedno fašistični učitelji, celo taki. ki so bili ranjeni v borbah proti partizanom. Antifašistične organizacije so sedaj sestavile odbore, sestavljene iz dijakov, staršev in predstavnikov antifašističnih organizacij, ki bodo skušali pri zavezniški oblasti doseči čistko v šolah. Nato Je govdrl o delu reakcionarne mladine. Neko nedeljo, ko naših mladincev ni bilo doma, se Je pripeljal kamion reakcionarne mladine Iz Čedada in Vidma, ki so hoteli odstraniti naše napise. Toda tisti maloštevilni mladinci, ki bo ostali doma, so jim to preprečili.
Šole
Tov. Čehovin Dušan iz vzhodnega okrožja je govoril o šolah in prikazal »tanje tol pod fašistično Italijo in stanje tol danes v coni B. Tam je odprtih do sedaj 8 srednjih nižjih tol, katere poseča jireko SOOO dijakov. Otvorjeni »o tečaji za kmetijsko zadružništvo, dramatskl In pevski tečaji. Ustvarjen je nov odnos do šole, mladina ss zaveda, da ae mora čim več naučiti, d* bo mogla koristiti narodu. Zato ima mladina tudi drug odnos do profesorjev. Oni so jim starejši bratje, ki jim pomagajo pri študiju, v kulturnem delu in sploh povsod.
O d«Vu mladine V istrskem rud-
niku Raša je govoril tov. Ivan Milivoj. Prikazal je stanje njihove mladine pred vojno in danes. Danes mladinci s pesmijo prihajajo na delo v rudnik n tekmujejo v udarniškem delu. Preko organizacij sindikatov so bite osnovane obrtne šole, kjer se delavska mladina izobražuje. Več kot sto Hrvatov in več kot sto Italijanov poseča to Solo. Na razpolago so dobili tudi internat, v katerem ima mlad na brez plačno stanovanje in hrano. Organizirane imajo mladinske udarniške skupine, ki med seboj tekmuje, jo. Proizvodnja se je povišala za 60%. Mladina pa tekmuje tudi v fizkulturi. Nadalje je omenil, da je v zadnjem času prišlo k njim približno 100 tovarišev iz Italije, ki so jih oni zaposlili. Ti tovariši »o pripovedovali o težkem stanju v Italiji. Na delo k njim prihajajo tudi vedno novi tovariši is Pult, in oni jih zapoale.
Enotnost mladine J. K.
S tem je bila zaključena diskusija po političnem referatu. Nft predlog tov. Gasperinija je mladina izvolila tov. Sancin Sido iz Trsta in tov. BatelU Ettore-ja iz Pule v volivno komisijo, ki Je dobila nalog, da pripravi kandidatno listo za pripravljalni odbor za pokrajinski kongres. Tov. Gašperini J« pojasnil, da bo ta odbor izvršil vse priprave za kongres in do sklicanja kongresa tudi vodil vse anti-fcuStstičnie mladinske organizacije Julijske krajine.
Nato Je tov. Gasparini dal besedo tov. Vladu Sestanu, ki je v »vojem organizacijskem referatu pojasnil potrebo ustanovitve enotnega Pokrajinskega vodstva vse antifašistične mladine Julijske krajine. Omenil je. da tu ne gre za novo organizacijo, temveč gre za zdru-šitev dosedanjih organizacij, to je protifašistične mladine Trsta, Uje-dinjenega saveza antifašistične om-ledlne v Istri, ZSM v enem delu Slovenskega Primorja, UGAF na Reki itd. Vae te organizacije so ustvarjeno na istih temeljih bratstva la enotnosti slovanske to tta-
1 lijanske mladino ter borbe proti vsem ostankom fašizma. Zato bomo vse te organizacije združili v Zvezo antifašistične mladine Julijske krajine, ki bo slonela na istih temeljih, imela iste cilje in naloge, te da se bo na ta način lahko vsa mladina že trdneje zedinila v borbi in delu ter še z večjim uspehom vršila svoje dosedanje naloge. Nato je govoril o širini, ki jo morajo imeti naše organizacije, o tem, kako je našim mladinskim organizacijam doslej uspelo zaktivizirati mladino in jo pritegniti v svoje organizacije, ter o tem, kako bomo delali, da bo to naše delo Se uspešnejše. Predvsem je poudaril potrebo sklicevanja masovnih mladinskih konferenc, na katerih naj se izvolijo odbori, ki naj bi zastopali mladino vseh slojev. V te odbore naj pridejo najbolj pri. ljubljeni mladinci, popularni šport-niki, mladinci, ki se bavljo s kulturnim delom, mladi delavci, študenti, in kmečka mladina. Te konference se morajo povBod vršiti že pred kongresom tako, da bomo takrat že imeli zgrajeno organizacijo,
Kongres pa bo nato izvolil 1« glavni odbor, ki bo vodil vso zvezo Antifašistične mladine Julijske krajine. Nato je tov. gestan poudaril da je treba to pripravljalno kampanjo za kongres povezati z aktualnimi nalogami mladine. Vse te aktualne naloge so že mladinci sami nakazali v teku diskusije po političnem referatu. Nadalje je še omenil, da je naloga današnje kon-ference, da izvoli 11 članski pripravljalni odbor za kongres, naloga vse mladine pa je, da zastavi vse svoje sile, da čimbolje izvede priprave za kongres, tako, da bo zares mogočna manifestacija enot. nosti mladine Julijske krajine in njehe odločnosti v borbi in delu za boljšo bodočnosj,
Prvi se je k diskusiji po Šesta-novem referatu oglasil tov. Germe-li z Reke, ki je uvodoma rekel, da čuti dolžnost da demantira notico, ki jo je pred nekaj dnevi objavila «La Voee libera.», češ, da so bili z Reke odpeljani vsi Italijani, ki »o izginili neznano kam. Dejal je: «Jaz sam sem Italijan, ne znam niti besede hrvaški, nisem bil v gozdu in kljub temu vidite tovariši in tovarišice, da sem še tukaj*. Nato je govoril o delu roške mladine. Poudaril je zlasti to, da so mnogi italijanski mladinci, ki so preje delali proti naši organizaciji, »edaj, ko so se odprle tole, spregledali in uvi. deli, da so bili žrtve reakcionarne propagande. Tov. Bacicjai Silvano iz Tržiča je razložil, na kakšen način je. njim uspelo poživiti organizacijo, pritegniti delavsko In kmečko mladino ter študente. Sedaj vrše priprave za mladinske konference. Za njim se je oglasil tov. Peter Suran z Reke, ki je pd-jasnil stanje mladinskih organizacij v Istri, ki so bile sedaj razdeljene na posamezna mestna vodstva tn kjer »e občuti nujna potreba enotnega pokrajinskega vodstva,
Tov. Frank Jožica iz Koprskega okraja je povedala, da se pri njih priprave za kongres že vrše, da so imeli že okrajno konferenco, na kateri je bilo izvoljeno enotno okrajno mladinsko vodstvo in se že ka-iejo sadovi njihovega dela. Kot zadnji se je k diskusiji oglasil tov. Barteli iz Pulja, ki je dejal, da pri njih delo ni tako težko, kar nam dokazuje že dejstvo, da je bilo 2874 mladincev v partizanih. Da. so Imeli zadnjem času po vseh rajonih konference in da so izvolili svoje mestno mladinsko vodstvo. Nato je Pojasnil #e, kako Je njihovo delo porazdeljeno po raznih sektorjih.—
Izvolitev pripravljalnega
tovnemu mladinskemu kongresu v London.
Ob zaključku je spregovoril »e tov. Gašperini, ki je poudaril potrebo enotnosti na£e mladine in bratstva. Na kratko je obnovil zaključke, ki jih je prinesla diskusija tekom današnje konference, ter omenil, da toašim mladinskim delegatom ni bilo možno iti na kongres v London, ker se tu pri nas samo govori o demokraciji, kadar pa gre za njeno izvajanje je ni.
Nato je spregovoril zaključne besede se tov. Vlado Šestan v slovenščini, ki je dejal: «Tovariš je razložil, kaj mi danes predstavljamo v Julijski krajini, da smo mi tisti, ki resnično predstavljamo mladinske množice Julijske krajine, ker smo »e borili za osvoboditev te pokrajine, ter se San e s borimo za resnično izkoreninjenje fašizma. Zavedati se moramo v kakšnih časih živimo, da živimo v času, ko hodijo delavci raztrgani po cestah in morajo le gledati polne izložbe blaga in hrane. Mi živimo v časih ko naša mladina še ne more hoditi v resnično demokratične šole, živimo v časih, ko reakcija'
hoče preprečiti vsako našo napredno besedo, ali dejanje, pa naj bo na kateremkoli polju. Nato je govoril o množici reakcionarnih časopisov, s katerimi hočejo preveriti mase. Omenil je, da ljudske množice lahko predstavljamo le mi, k: smo se pošteno borili, ki nismo delali spekulacij, ki nismo sodelovali v raznih izdajalskih organizacijah. Da te mi lahko predstavljamo mladino Julijske krajine, je bilo potrjeno tudi s tem, da je od vseh organizacij v Trstu prejela vabilo za svetovni mladinski kongres samo antifašistična mladina Julijske krajine. Pred vso svetovno mladino predstavljamo le mi mladino Julijske krajine. Nato pa je dejal: «Ne sme nas motiti, če so nam udeležbo na kongresu onemogočili. Kljub temu, da naši predstavniki na svetovnem kongresu niso prisotni, bomo mi na najfem kongresu pred vsem svetom povedali to, kar mislimo, da nočemo fašističnih ostankov, da hočemo demokratično Jugoslavijo maršala Tita in tisto oblast, za katero smo se borili.*
S tem nagovorom je tov. Vlado Sestan zaključil mladinsko konferenco, ki je jasno osvetlila položaj mladine v coni A, kakor tudi jfSe možnosti razvoja, ki so dane mladini v coni B.
London, 1. Tass. Angleški odbor za sprejem balkanske mladine je priredil sprejem delegatov bate kanskih držav na mednarodni mladinski konferenci.
Sprejemu so prisostvovali visi člani delegacij Jugoslavije in Albanije ter zastopniki delegacij ZSSR, ZDA, Francije, Holandske in drugih držav.
Med gosti so bili tudi angleški letalski vicemaršal Elliot, član angleškega parlamenta Pritt, tajnik londonskega odbora sindikatov Ja-cobs ter drugi zastopniki angleške javnosti. Voditelj delegacije jugo-1 slovanske mladine, predsednik o-srednjega odbora zveze protifašistične mladine Jugoslavije Slavko Komar se je zahvalil organizatorjem sprejema za prisrčno gostoljubje, ki ga je bila deležna delegacija, ter je izjavil med drugim tudi tole:
»Otvoritev mladinske konference je izreden dogodek. Verujem, da bo delo konference prispevalo k u-trditvi stikov med mladino vsega sveta, kar bo pospešilo uničenj* o-stankov fašizma, Nasa druga naloga je združitev vseh sil mladine za ohranitev svetovnega miru.»
WVJ‘.*.*.V.V.'.'.,.VW.*^W.VA%VAW/A*»WWWViWV/iVA1AMAV.WAV.VA
Rimska cerkev in fašizem
Fašistična duhovščina v Julijski krajini je podpirala
fašistične zločine
Beograd, 1. Tanjug. — Današnja »Politika* objavlja pod naslovom «Vatikan in naše ljudstvo* članek vseučiliškega profesorja dr. Viktorja Novaka.
Poteg članka prinaša »Politika* fotografijo, ki kaže Paveliča in nadškofa Stepinca, ko po službi božji zapuščata cerkev sv. Marka v Zagrebu.
Slabost rimske cerkve
Pisec navaja najprej besede, ki jih je maršal Tito dejal v Zagrebu junija t. 1. v odgovor delegaciji visoke katoliške duhovščine, ko je poudaril, da je Vatikan vedno bolj favoriziral Italijo kot pa naše ljudstvo. To je večkrat — nadaljuje pisec — izrazil nadškof Strossmajer, ki je poudaril, da je italijanski nacionalizem največja slabost rimske cerkve.
O stališču Vatikana do našega ljudstva v preteklosti in sedanjosti navaja pisec več primerov!
Leta 1914.. potem ko je Avstro-ogarska predložila Srbiji ultimat, je avstrijski minister v Vatikanu grof Palfi brez težave dosegel pristanek Vatikana za to vojno. Grof Palfi poroča julija 1914., da je vatikanski državni tajnik Meri Del Val v pogovoru izrazil upanje, da se avstroogrska monarhija ne bo ustavila pri polovičnih ukrepih in da je žalostno «da. Srbija ni bila ponižana že mnogo preje*. Grof Palfi je poudaril, da »e ta kardinalova izjava skladala z naziranjem Pija X »ker je v poslednjih letih njegova Svetost ob raznih prilikah izrazila obžalovanje, da Avstrija ne kaznuje svoje nevarne sosede*.
Fašistična duhovščina
odbora
Po končani diskusiji je volivna komisija predlagala kandidatno listo za pripravljalni odbor kongresa. Z navdušenim odobravanjem vseh delegatov so bili v odbor izvoljeni: Vlado Sestan, Slovenec iz Istre, Franeesco Gašperini, Italijan, delavec, predsednik tržaške antifašistične mladine, Berto Cr-njak, Hrvat, predsednik Istrske mladine, Fani Ložar, Slovenka iz Gorioe, Maslo Marica, Slovenka, članica Okrožnega odbora ZMS za vzhodno okrožje, Germelli Luigi, Italijan, predsednik UGAF-a (U-nione gloventii antifasclsta Fiume), Sgubin Eraldo, Italijan iz Krmina, Gla‘dre»si Serglo, Italijan, Milevoj Ivan, Hrvat iz rudnika Raše, Ba-cichi Silvano, Italijan iz Tržiča.
V imenu izvoljenega odbora se je delegatom za izkazano zaupanje zahvalil tov. Vlado Sestan.
Nato J* bila »prejeta resolucija, ki obsega Oklepe današnje konference. Z burnim ploskanjem in o-dobravanjem Je mladina »prejela predlog, da «e pošlje brzojavko ave-
Pisec nadalje poudarja, da so bili Jugoslovani v Julijski krajini izpostavljeni iztrebljanju s strani pobesnelih fašistov, ki jih je popolnoma podpirala fašistična duhovščina, in podčrtava, da bi se vse to ne zgodilo brez vednosti Vatikana.
«Fasistična duhovščina se je pojavila tudi kot zvesta tovarišica Pa^ veličevega ustaškega gibanja in je vezana z najpodlejšimi dejanji ža-loigre hrvaške zgodovine.
Obstajajo dokazi o sodelovanju hrvaške fašistične duhovščine z Antonom Paveličem in njegovimi ustaši že zdavnaj pred propadom Jugoslavije v Jankapusti, Borgo-taro in z južno ameriškimi »domačimi stražami*.
To dokazujejo tudi priznanja celih skupin »katoliške akcije* in celo nekega nadškofa, ki se je bahal, da imajo oni zasluge za Paveličev« zmago.
Škof Kolman In Mussolini
Ljubljanski škof Gregorij Rožman je poslal Mussoliniju poslanico, v kateri izraža svoje in svoje duhovščine lojalnost in obljublja iskreno sodelovanje »ter moli, da bi Bog blagoslovil Mussolinijeva dejanja hi vse veliko italijansko in slovensko ljudstvo, ki -bo živelo v napredku pod krili rimskega imperija*.
Pisec se nato spominja, kako so Paveliča v avgustu leta 1914. sprejeli v Vatikanu, ko so bili skupno z njim »prejeti ustaški voditelji in ministri in z njuni vikar zagrebške škofje knežoškof Salis, ter več drugih znanih ustaških duhovnikov, »Katoliški list*, glasilo nadškofa Stepinca, je pisal v zvezi s tem o sporazumu med Paveličem in Mussolinijem, s katerim Je Pavelič izdajalsko prodal pol Hrvaške in skoraj vso Dalmacijo fašističnim okupatorjem, ln o sprejemu v Vatikanu, ter izjavil, da je bila e tem »postavljena pregraja* širjenju pravoslavja*, — kar je bilo v resnici stremljenje Vatikana.
Nobenega dvoma ni, da je imelo vse to kakor tudi prisrčne brzojavke med papežem in Paveličem ob pr iliki vseh važnih vatikanskih dogodkov, katerim so sledili apostolski blagoslovi *a Paveliča, namen vplivati na vso še obotavljajočo se duhovščino.
Pese boi papeški odposlanec Mar* coni je ob Priliki posvetov« novega
škofa dr. Petra Cura izjavil med drugim, da občuduje zvestobo hrvaškega ljudstva in ga poziva, naj bo zvesto «Sveti stolici, ki mu je stoletja pomagala v boju proti vzhodnemu barbarstvu, to je proti pravoslavju in srbstvu*.
Vse to kakor tudi sprejemi us-taake mladine in zagrebških orožnikov v ustaških uniformah pri papežu Piju XII, je zelo koristilo ustaški propagandi.
Požiganje pravoslavnih samostanov, uničevanje pravoslavnih cerkva, ubijanje po cericvah itd., vse to se ni moglo goditi brez odobre-nja rimske kurije.
Vse to ustaš ko duhovniško sožitje je najbolj cenil zločinec Pavelič, ki je nagradil z visokimi odlikovanji vso škofijo m vsakega duhovnika posebej za »ustaško sodelovanje*.
Pisec poudarja v zaključku, da je v vrsti ysega uetaško-duhovnii-kega delovanja tudi pastirsko pis-
mo, ki ga Je reakcionarno italijansko časopisje z veseljem pozdravilo in sovražno uporabilo.
(Osnovna vprašanja odnošajev med cerkvijo in državo v Jugoslaviji morajo biti narodnostna in neodvisna* — zaključuje pisec.
Za avtonomijo Sicilije
Palermo, 1. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga javlja iz Rima, da so predstavniki gibanja za avtonomijo Sicilije dali predlog, naj bi Sicilija dobila pokrajinsko avtonomijo v okviru Italije.
s/
»Pastirsko pismo
na Lagtovem
Lastovo, 1. Tanjug. — Zene z o-toka LastoVo v Dalmaciji so na javnem zborovanju obsodite čits-nje pastirskega pisma v Dalmaciji. V lastoveklh cerkvah pastirsko pismo ni bilo prečitano. Lastovske žene so poudarite, da ne bodo dovolite, da bi cerkev okmjevala ljudske pridobitve.
Posvetovalni odbor za Japonsko
Washington, 1. Tass. — Kot je bilo že javljeno, bi moral posvetovalni odbor za Japonsko pričeti tukaj 30. oktobra in delovati s sodelovanjem predstavnikov večjih držav.
Zaradi jasnosti je potrebno povedati, da sedaj ZSSR ne sodeluje v posvetovalnem odboru za Japonsko kaj 30. oktobra delovati s sodelo-m da ni sodelovala pri pošiljanju povabil na sestanek odbora.
Kot Je dobro znano, smatra sovjetska vlada, da mora biti vprašanje poevet ovalnega odbora rešeno v zvezi s sestavom nadzornega organa za Japonsko, v katerem naj bi bili predstavniki štirih velesil: ZDA, Veliko Britanije, ZSSR in Kitajske, in ki bi mu načeloval predstavnik ZDA.
%^^WWWWWVWWWWWV%
za siouansho bratstvo
Proglas kmečke stranke Jugoslavije
Beograd, 1. Tanjug. — Kmetska »tranka je izdala volivni proglas, ki prav med drugim:
»Na volitv« za ustavodajno skupščino moramo gledati kot na volitve, ki so zgodovinska preokretna točka v razvoju naše dežele. Kajti 1L novembra se mora 20 letni boj jugoslovanskih narodov proti reakciji za svobodo in enakopravnost uspešno zaključiti. Kmetska stranka se je pridružila narodno-osvo-bodllnemu gibanju.
Program ljudska fronte, v kateri je tudi kmetska stranka, bo podlaga ustavi demokratične federativne Jugoslavije, kajti ta program je izraz skupne volje našega ljudstva, ohraniti vse, kar smo pridobili s prelivanjem krvi v boju proti notranjim in tujim sovražnikom Jugoslavije.
Z ozirom na gospodarsko politiko »e kmetska stranka pridružuje »tališču, da ne more biti politične demokracije brez gospodarske demokracije.
V demokratski federativni Jugoslaviji bo uresničena tudi gospodarska demokracija, ker bo v»a ob-toab ne samo politične, ampak tudi
gospodarska, v rokah onih, ki delajo.
V zunanji politiki stoji naša stranka na stališču, da j« potrebno ustvariti iskreno bratstvo slovanskih narodov pod vodstvom mogočne Sovjetske Rusije, to doseči najtesnejše sodelovanje med južnimi Slovani. To sodelovanje bo mogočen činitelj miru in varnosti na Balkanu*,
V zaključku poziva proglas vse pripadnike kmetske stranke in vse ljudstvo, naj glasuj« pH volitvah za kandidate liste ljudske fronte.
Resolucija ranjencev
Ljubljana, 31. Tanjug. — Ranjenca kirurškega oddelka v Ljubljani so sprejeli na svojem zbbrovanju resolucijo, ki zahteva priključitev Trsta in Slovenskega Primorja Jugoslaviji.
Ranjenci pravijo v resoluciji: »H. novembra bodo šli vsi ranjeni borci na volitve to glasovali bodo za Th -tov® listo. Pozivam« vse pošten« Slovence, da se udeleže vsi volitev, ker 11. novembra mora biti volt-ka zmaga demokratične federativne Jugoslavije*.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
2. novembra 1945;
Prosvetni pregled
14. oktobra je prosvetno društvo Edinost zopet priredilo predstavo. Veselili so se je brezskrbni otroci, mladina in sivolasi starčki, ki so Izjavili, naj bo program raje bolj skromen, a prireditve pogostejše. «Kdaj se prične?* so se spraševali vaščani. Dvorana je bila nabito polna, ko je pevski zbor zapel himno »Naprej*. Nato je spregovoril komisar strelskega bataljona tov. Jožef. Sledila je Gregorčičeva deklamacija «Prstan». Zelo jim je Ugajala tudi pesem »Na nebu zvez-de sevajo*. Resnični dogodek opi-can vigri «Zora», jim je Zbudil spomin na preteklo težko življenje. Sledili sta še deklamaciji »Pismo materi iz groba* in »Primorska vstaja*. Šaljive igrice »Zdaj grem eem, zdaj grem tja*, »Snubač* in »Fotograf* so spravili ljudstvo v •mehe in zadovoljstvo.
21. oktobra je na Rakeku nastopilo z zelo pestrim programom
Praznik naše knjige
Najstrašnejša vojna kar jih pomni »vet — je za nami. Iztrgani so kremplji fašistični zveri, ki je zasekala našemu malemu, a junaškemu narodu, tako globoke in boleče rane. Vendar se naše ljudstvo zaveda, da še ni prišel čas za počitek. Nasi razbiti domovi, nase po »vetu raztepene družine, kriče po obnoiA. Tudi nosa duša im nosa kultura kličeta po obnovi. Sedaj, ko gremo novim, svobodnejšim in boljšim Sasom naproti, moramo obnoviti in povzdigniti tudi same sebe, da bomo lahko stopili med naj-kulturnajše narode kot enaki med enakimi.
Ko je naša lepa Primorska dežela še ječala pod fašističnim jarmom, je bila zadruga «Goriška matica» tista os, okrog katere se je vrtelo vse ono, kar je od našega kulturnega življenja moglo v takratnih razmerah obstajali. Glavni steber »Goriške matice» je bil njen urednik France Bevk, ki je potom nje poslal po eno ali dve knjigi na leto med ljudstvo v času, ko je bila potreba po lepi knjigi pri nas največja. Tu so se zbirali tudi vsi o-stali pomembnejši primorski pisatelji, ki jih niso plašila fašistična preganjanja in so vztrajali na rodni grudi ter stali svojemu ljudstvu ob strani. Tako srečamo tu: Dr. Budala, Feiglja, Slavkota Slavca, Drena, Pastuškina, V rban jakovega Nandeta, Ferda Plemiča i. dr.
Ta naša stara in priljubljena <Go-rifka matica», ki je v 1930. letu; v času, ko je posebno sodišče v Trstu kosilo glave naše najboljše mladine, tudi sama klonila, vstaja sedaj k novemu življenju. Njena hčerka sKnjiina zadruga» v Trstu, se pripravlja da nadaljuje, razširi i« poglobi delo svoje velike prt.d-nioe, da bo vredna novih časov, katerim gremo naproti. Naš naj-plodovitejsi pisatelj France Bevk, s svojo bogato življenjsko in literarno izkušnjo stoji tudi novi zadrugi ob strani in jo bo podpiral po svojih močeh. Tudi ostale pisatelje-borce bo *Knjižna zadruga» zbrala okrog sebe in zraven pa še vse one, ki jih je rodila najnovejša doba in prihajajo sedaj na plan.
V nedeljo dne 4. novembra je praznik naše lepe knjige. Bivša «Goriška matica» se je v najtežjih letih naslonila na naša kulturna društva in z njihovo pomočjo je rasla ter se razvijala. Tudi nova sKnfižna zadruga» se obrača na vsa Prosvetna društva, NNO, na bivše poverjenike * Goriške matice» in na vsa druga kulturna društva. Pojdite na ta dan vsi na delo! Nabirajte nove člane za <iKnjižno zadrugo*, da bo dobila krepak temelj, i« katerega se bo bohotno razvilo drevo nase kulture, pod soncem svobode. Članski delež, Lir 30.-fe isti, kot je bil pred vojno. Ker pa je tira sedaj mnogo manj vredna, je ta prispevek tako malenkosten, da lahko pristopi vsakdo vsaj z enim deležem in s tem pripomore noži knjigi do novega razmaha.
Istočasno nabirajte naročnike za zProsvetno knj&nioo» kjer bo sKnjižna zadruga* izdala že letos tri lepe knjige za borih 40.— lir naročnine. V vsako primorsko hišo naj pridejo naše knjige kat eden pr\Ah znakov obnove, kot znanilke boljše in srečnejše dobe za naš težko preizkušeni narod.
prosvetno društvo »Simon Gregorčič* iz vasi Osek-Vitovlje. Ze s samim »prejemom so naši bratje bivše stare Jugoslavije dokazali svojo veliko bratsko ljubezen do nas Primorcev. Točke programa so bile zelo lepo izvajane. Igralci so želi največje občudovanje med krajevnim prebivalstvom, ki je venomer vzklikalo Primorski, neločljivi od demokratične federativne Titove Jugoslavije. Dramatski odsek in pevski zbor, ki štejeta skupno 6? članov, sta se še istega dne vrnila v domači kraj. Prebivalstvo Rakeka se jim je zahvalilo za obisk ter izrazilo iskreno željo, da bi jih zopet čimprej posetili.
21. oktobra je igralska skupina iz Bovca predvajala v Logu pod Mangartom igri «Golobar» in «Snubač». Zelo lepo je bila zlasti podana igra »Golobar*. Ob tej priliki sta nastopala tudi loški pevski zbor in loško tamburaško društvo. Vsi igralci so želi največje ozčudovanje od strani ljudstva, ki je bilo zbrano v velikem številu.
21. oktobra je na novo ustanovljeno prosvetno društvo »Novi zar* priredilo v Rupi svojo prvo predstavo. Obenem so tudi svečano ot-vorili Mladinski dom in čitalnico.
Goriški pionirčki prihajajo veak dan ob določeni uri v Ljudski dom. Hite v dvorano, zadnji pa, ki se bojijo zamude, kar pritečejo. Učijo se otroško igrico, nekaj zbornih recitacij in lep baletni ples. Toda na tej predstavi ne bodo sodelovali samo gorički pionički, temveč solkanski in šentpeterski. Solkančani imajo štiriglasni pevski zbor, sent-peterski pa štiriletnega harmonika-ša. Ob tej priliki bodo najpožrtvo-valnejšl pionirji odlikovani. Mladi kulturni delavci so glasno sklenili, da bodo čisti dobiček namenili revnim otrokom. Zima se približuje s hitrim korakom in tolikim njihovim sovrstnikom primanjkuje obleke in hrane. Zato hočejo po svojih močeh pomagati vsak najpotrebnejšim.
Tudi Šempas noče zaostajati na prosvetnem polju, 24. oktobra so imeli ustanovni občni zbor prosvetnega društva, kateremu so dali ime «Lipa». Vsi prisotni člani so obljubili, da ne bo prosvetno društvo ostalo le na papirju, temveč, da se bo z resnim in neumornim delom potrudilo dvigniti prosvetno življenje v vasi.
V Tolminskem okraju je kultur-
LUDVIKA
Povsod
Povsod grobovi,
po njivah, gmajnah, hostah se vrste, na morskem dnu jih krijejo valovi.
Za dom so padale mladike dragocene, naroda sinovi, za njimi naša srca krvave.
Zaman jih Čaka v upanju in dvomu, da povrnejo se iz tujin, domača vas in jutra zlata, njive mlade, ljubeče žene, deca in domovi.
V očeh mladenke hrepenijo nad.e...
Zaman na oknu čaka nagelj rdeč in rožmarin.
Povsod grobovi,
naših bratov, sinov in mož,
saj smrt je žela brez oddiha.
Grobovi njihovi na tujih tleh samujejo brez rož, brez tihe solze in brez vzdiha...
(Iz dni okupacije)
Kakor vselej, je tudi to pot mladina dokazala, da ji ni nobena naloga pretežka in nobena zapreka nepremagljiva. Na predstavi so izvajali enodejanki »Luknja v namiznem prtu* in »Ženin Miha*. Dobro uspela je tudi dvodejanka »Kaznovana ničemurnost*. Na sporedu so bile še deklamacije in pesmi. Prireditev je zelo dobro uspela. Toda neumestno je bilo razgrajanje nekaterih motilcev, ki se prav gotovo ne zavedajo velikega pomena kulturnega življenja.
no delo zelo razgibano. Vsako nedeljo je več nastopov, tako da človek ne ve, kam bi šel. Sleherni z veseljem gleda prireditve, ker vidi, da zlasti mladina dobro napreduje. 21. oktobra je nastopilo tudi prosvetno društvo »Franc Sivelj* iz Zatolmina. Predstavljali so točki »Analfabet* in »Trije ptički*. Ljudstvo je s temi prireditvami zelo zadovoljno in si želi mnogo takih nastopov, ker s tem samo pridobiva to kar je izgubilo tekom fašističnega zatiranja.
Tržačani padlim
Tržaško ljudstvo ne pozabi svojih mučenikov in borcev, ki »o v narodno osvobodilni borbi žrtvovali svoja življenja za osvoboditev ljudstva izpod nacifaslštičmega jarma. .
Dva skupna grobova na tržaškemu pokopališču kjer leže talci, obešeni v via Ghega, via Massimo DAze-glio in del talcev ustreljenih na Opčinah, sta bila lepo okrašena s cvetlicami. Med dvema grobovoma je vdelana iz drobnih kamenčkov velika rdeča zvezda, simbol borbe, kateri so žrtvovali svoja mlada življenja, Ves dan je ljudstvo romalo na ta dva groba, ter nosilo cvetje.
Komemoracija v rliarni
Včeraj je bila v rižarni v Trstu komemoracija žrtev nacifašistične-ga nasilja. Precejšne množice ljudi »o se zbrale v rižarni okrog mesta, kjer je nekdaj stal krematorij z dimnikom. Med ljudstvom bo bili tudi svojci nekaterih žrtev. Na mestu, kjer je stal krematorij, je bil postavljen lesen križ, ves obsut s šopki rož in z venel. Na traku nekega venca je bil napis: «Gloria eterna agli Erol del Popolo*. Komemoracijo je priredil IV. rajon antifašističnih žena Skedenj . Sv.
Ana. Ob 9 uri Je prižel na to meeto škedenjski župnik g. Rovis Kazimir in blagoslovil kraj, kjer so fašisti mučili in sežigali antifašistične borce. Med drugim je dejal: »Danes In jutri je naša dolžnost, da vse znane in neznane žrtve velikih idealov, na tem posrečenem mestu počastimo. Spomnimo se največjih mučenikov, ne pozabimo na žrtve, ki so trpele in padale za medsebojno ljubezen in mir*.
Iz mirenskega okraja
G. Major ZVU za Mirenski okraj je že pred tednom dni odpotoval o Rim in »i pustil namestnika, da bi služil ljudstvu, ki vsak dan prihaja v urad za odobritev raznih prošenj. Lrjudje prihajajo iz oddaljenih vasi in so zelo razburjeni nad tem, da mora ves okraj čakati na milost i« nemilost enega samega človeka.
Gledalitte Verdi
Danes se prične razprodaja listkov za še razpoložljiva mesta za prvo predstavo opere »Tosca*, ki bo v soboto ob 20. url. Abonma red B.
Jutri se prične razprodaja listkov za dnevno predstavo »Cavalle-ria rusticana* in »Pagliacci*, ki bo v nedeljo ob 16. uri. Abonma red C.
Teroristi
Pred nekaj dnevi so organizirane fašistične tolpe vlomile v urad zadruge vojnih oškodovancev in povzročile ustanovi preko 100.000 lir škode.
V ulici Alviano štev. 16 so cet-oieki banditi oropali čevljarja Marušiča in so mu grozili, da ga bodo ubili če bo črhnil le besedo. Dne 29. oktobra pa se je dogodil primer, ki nam potrjuje, da se teroristična tolpa belogardistov sprehaja po Gorici in v imenu četniške komande izziva in po načrtu organizira nerede. 7,e 28. t. m. ob 8. uri zvečer se je na Placuti zbrala giuča 10 belogardistov in razgrajala ter vzklikala v slavo četniških tolpam.
Drugi dan, v ponedeljek ob šestih zvečer, se je trojica te belogardistične gruče prikazala v ulici sv. Ivana ter vdrla v gostilno pri «dobrem Furlanu*, kjer so na hrani člani SIAU-ja. V kuhinji so začeli pregledovati koliko loncev je na štedilniku. Zažugali so gospodinji, da ne sme kuhati v taki koli-
čini brez posebnega dovoljenja zavezniške policije. Ker sme gostilna pripravljati jedi kolikor hoče, so zaenkrat odšli. Z velikim hrupom pa so se vrnili okoli pol enajstih v isto gostilno, v kateri so gostje ravnokar odpeli nekaj partizanskih pesmi. Gostom so zabrusili v obraz, da smejo peti le popevke četn iških tolp.
Ker tudi takrat ni bilo pravega vzroka, da bi nadaljevali z izzivanjem, se je eden izmed zločincev spravil md natakarico z izgovorom, da mu r.c v-ača ljubezni. Začel jo je daviti in sirota bi lahko podlegla, ako bi ji gostje ne priskočili na pomoč. Pripominjamo, da so bili ti trije zločinci oboroženi s pištolami in četniškimi noži.
Sicer so prizadeti prijavili zadevo zavezniški policiji.
Ali je zavezniška policija storila že potrebne korake, da se taki primeri ne bodo več dogajali in da bodo zlikovci prejeli zasluženo kazen?
Kdo so izzluadi o Kopru
Stavka v Kopru — ali bolje rečeno, provokacije protiljudskih elementov, šipekulantov in bivših fašistov, ki se boje ljudske oblasti, s katero so hoteli izzvati neko in tervencijo od zunaj, je končana. Ljudstvo, ki je prihitelo iz vseh krajev v bližini Kopra, iz Izole, iz Pirana, Strunjana, Sermina, Ankarana, S. Borole, iz S. Lucije in Portoroža* je odločno izpovedalo, da ima dovolj fašističnih izzivanj. S transparenti, vzkliki in s svojo prisotnostjo so to svojo odločno voljo najbolj potrdili. V tej svoji odločnosti niso mogli prenesti napada na Titovo sliko, katerega je poskušal gostilničar Reichatein, ki so ga vsi poznali kot zagrizenega fašista, ki je sodeloval pri ofenzivah po bližnjih vaseh. Reichstein je bil zagrizen sovražnik Slovencev in je prepovedoval govoriti in peti slovensko. Prav tako je dal zažgati hišo Štoka Josipa v Marezigah. Baje to ni bil edini požig, katerega ima na vesti. Prav tak zločinec je bil tudi Zarli, ki je sodeloval pri «ra-strelamentih* in »i šiloma prisvajal lastnino kmetov na takih pohodih. Tretjega izzivava, kateri je tudi poskušal raztrgati ljudsko svetinjo, je množica pretepla tako, da so ga morali prepeljati v bolnico. (S tem popravljamo napako, katero smo poročali včeraj — da je bil tretji izzivač ubit). Narodna milica, ki je takoj ob prihodu maokfe-
V vsako družino koledar »Knjižne založbe" t
stantov v Koper, odšla iz kasarne, ni mogla preprečiti teh incidentov, dokler niso predstavniki ljudstva pozvali manifestantov, naj ne nase. dajo provokacijam, in dokler ni do. bila pojfcčanja,
Manifestantje so pokazali discipliniranost in so upoštevali pozive svojih predstavnikov in narodne milice. Zbrali so »e na trgu v Kopru, kjer so poslušali govore'. S trga so se pozneje v najlepžom redu razšli.
Tvoja žrtev ni bila zaman
Sedem bratov, sedem požrtvovalnih aktivistov in vojakov je stela družina Zidar iz Topola pri U. Bistrici. Borili so »e vsi za svobodo svoje zemlje, udejstvovali so se v vsakemu delu, da so pomagali ljudstvu v borbi proti okupatorju. Lačni in trudni, premraženi in bosi so v borbah prehodili gozdove, hribe in doline. Težka je bila pot, toda zasvitalo se Je na obzorju. Prišel je dan ofenzive Jugoslovanske armade. Brigada za brigado je korakala proti Slovenskemu Primorju, na sam Trst. Napočila je svoboda. Drug za drugim so se vračali bratje, drug za drugim so prihajali materi v objem. Šestkrat so materine roke privile k sebi sina — partizana, nato pa se trudno povesile. Sedmega sina Ivana ni bilo. Nem je ostal materin obraz, oči vlažne.. Zazrla se je tja v daljavo, tja v tisti grozni hi slavni 4. januar 1944., ko je Ivan daroval svojemu narodu in svoji zemlji mlado,
nadepolno življenje. Težka je bila ločitev, toda v tolažbo nam je zavest, da žrtev ni bila zaman.
Danes, ko se sklanjamo nad grobovi naših najboljših sinov, .se zaklinjamo, da bomo čuvali kot svetinjo pridobitve, ki so jih naši borci nam priborili.
Slaba letina
Letina v vaseh okoli Trsta je bila letos zelo slaba in ljudstvo ob vzhodni in jugovzhodni strani Trsta se s strahom sprašuje, kaj bo čez zimo. Redko kdo ima toliko hrane, ki bi mu zadostovala. Druga leta so kmetje vsaj deloma lahko kaj zaslužili v mestu, letos pa v mestu ni dela, letina pa je bila taka, da se slabše ne spominjajo tudi najstarejsi ljudje. Krompirja so pridelali komaj dvakrat toliko, kolikor so ga posejali, fižola 4 do 5 krat toliko, vina pa zelo malo.
Poštni uradi na Goriškem
Poštno ravnateljstvo javlja, da so zopet odprti sledeči poštni uradi na Goriškem: Berginj, Pnvačina, Komen, Miren, Renče, Domberg.
Enotni sindikati
Sindikat vratarjev. Policija je odredila obnovitev koncesij vratar-jsv. Vabimo vse vratarje, da se zglasijo v naših uradih v ulici Im-briani 5 in prinesejo s seboj koncesijo, kolek za 6 lir, administrativne kolke za 30 lir in kolke za 8 lir.
Vratarji, ki so svojčas že predložili koncesijo na kakem komisari-jatu, naj se javijo v naši pisarni in prinesejo s seboj izkaznice.
Sindikat gradbene stroke. Vsi delavci, ki delajo pri podjetjih Bra-mante, Barbo in Bruno naj se zgla. »jo v ulici Imbriani 6, da inkasi-rajo osvoboditveno nagrado. Uradne ure od 17. dalje.
Sindikat za zdravstvo. Vsi člani odborov v naslednjih podjetjih naj se zberejo dne 2. novembra ob 17,30 v ulici Imbriani 5, soba št. 7: La-vanderia Triestina, Žiberna, Adriatica, Vidali, Fabbris, De Vigli, Tor-resella, Bagno Romano, Bagno Centrale.
Razstava začetnikov. Prosvetni odsek enotnih sindikatov organizira pokrajinsko umetniško razstavo za začetnike. Otvoritev bo 15. novembra. Vpisovanja se »prejemajo vsak dan v ulici Imbriani 5, soba št. 4 do 10. t. m.
Zveza Primorskih dijakov
Včeraj se je na zborovanju v kinu Alabarda, ustanovila Zveza primorskih dijakov, ki ima namen združiti vse dijake v coni A, Italijane in Slovence, vlsokošolce in srednješolce in ščititi njihove interese. Cez nekaj dni bo novo društvo pričelo svoje delovanje s kampanjo v prid revnega dijaka. O tem bomo še podrobneje poročali. Začasni sedež društva Je v ulici Alfleri 12, pritličje, telefon št. 90-628, pri tvrdki Bisianl. Uradne ure so od 10. do 12. in od 18. do 20.
Pristopajte kot člani »Knjižne založbe"!
WWWWVVSWAWAWWWWWyWAVWČČA’rtMWAVWWVWWWiVW. WA,.WAV^AV.WA\,.VAVAWAV:
in zato ga je tako motil njen ob- mitrija »a sekretarja pečerskega
I Nikolaj Oatrovki [	62
Kako se je kalilo jeklo
( Wom nn)
Na tretji polici v kotu je ostal *amo prostor za Rito, vse ostalo Pa je bilo prenapolnjeno * zavitki listov.
— Ne brigaj se, se bova že kako namestila, — je rekel Pavle.
Vagon se je odpeljal. Pri oknu je sedela na kupu zavitkov tetka.
— Manjka, kje je moja kanta? — se je slišal njen klic. Ko »ta sedela v tesnem prostoru, ograjenem z eavoji od sosedov, ata si Rita in Pavle mašila usta s kruhom in jabolki in »e veselo spominjala prejšnjega, ne po vsem veselega dogodka.
Vagon je drvel. Prenapolnjeni, razmajani vagoni so škripali in po-kaU s svojilni suhimi lesenimi deli in poskakovali na spojnicah tračni«. Vagon je prevzela večerna tema. Za njo je odprta okna pokrila noč. V vagonu je bilo temno.
Rita je utrujena zaspala in položna glavo na torbo. Pavle Je se-
sedel na koncu police 1 sklonjeno glavo in kadil. Tudi on je bil utrujen, toda ni imel prostora, da bi se vlegel. Skozi okno »e Je čutila svežina roči. Od tresljaja »e je Rita zbudila. Opazila je ogenj Pavlove cigarete. »On bo tako sedel do jutra. Izgleda, da mi neče Jemati prostora*, je pomislila Rita.
— Tovariš Korčagin! Odvrzite t« boržujske predsodke, vležite se in odpoJljte! — je rekla šaljivo.
Pavle se je vlegel poleg nje in z zadovoljstvom Iztegnil otekle noge.
— Jutri bomo imeli mnogo dela. Spi, spi! — Njena roka je z zaupanjem objela prijatelja in poleg svojega obraza je začutil njene lese.
Zanj Je bila Rita nepristopna, bi-'a Je njegova prijateljica In tovarišica z istimi cilji in njegov politični vodja, Toda, bila j« ženska! To je prvikrat občutil pri mostu
jem. Pavle je občutil njeno globoko, enakomerno dihanje, in bližino njenih usten. Ta bližina je izzvala V njem nepremagljivo željo, da bi jih poljubil. Samo z močno voljo se je obvladal.
Rita s« je, kot da bi uganila njegove misli, nasmehnila v temi. Ona je že preživela radost ljubezni in žalost izgube. Dvema boljševiko-ma j« dala svojo ljubezen in oba so ji odvzele belogardistične krogle. Prvi, hraber kemisar brigade, drugi, mladenič z jasnimi očmi.
Hitro ropotanje koles je uspavalo Pavla. Sole zjutraj ga je prebudil žvižg lokomotive.
Zopet se je pričela Rita vrač-ati v svojo sobo. V beležnico, ki jo Je le redko kdaj odprla, je vpisala nekaj kratkih beležk.
U. avgust.
Končali smo gubemtjsko konferenco. Aklm Mihajlo in drugi so odpotovali v Harkov na vseukrajin-»ko konferenco. Name Je ppadlo vse tehnično delo. Dobava in Pavle sta dobila polnomočje za gubor-nijski komi tet. Odkar so poslali Di-
mitrija sa sekretarja rajonskoga komitela mladine, ne prihaja več k učenju. PrcohJoiili so ga z delom. Pavle se še poskuša učiti. Toda, ali nimam jaz časa, ali Pa njega kam pošljejo. Zaradi težkega položaja na železnici Je pri njih stalna mobilizacija. Včeraj je bil pri meni Zarkl. Nezadovoljen je, ker so mu vzeli mladeniča. Pravi, da »o njemu samemu neobhod-no potrebni.
23. avgust.
Danes sem šla po hodniku In videla. kako »o pri vratih uprave stali Pankratov, Korčagin in še nekdo drugi. Sla sem bliže. Slišala sem Pavla, ki je pripovedoval;
»Da bi vedeli, kakšni tipi so tam — človeku bi zanje ne bilo žal krogle*. »Vi — pravi — nimate pravic« vmešavati »e v naše zadeve. Tu Je gospodar železniški komitet, a ne kak komsomol! In kakšen gobec ima ta človek... Vidite, tja so prišli pravi paraziti!*
Slišala sem mastno kletev. Ko me je Pankratov zagledal, je dregnil Pavla. Ta se je obrnil, me zagledal in prebledel. Ni mi pogledal niti v oči, ampak takoj odiel.
Sedaj ga dolgo ne bom videla. Dobro ve, da jaz nikomu ne apraš-čam kletvic.
27. avgust.
Pisarna Je bila zaprta. Položaj postaja vedno bolj resen. Zaenkrat si ne morem vsega napisati — ne sme se. Akim je prižel iz sreza slabe volje. Včeraj je bil pri Tczere-vu zopet vržen Iz nasipa vagon z živilskimi potrebščinami. Izgleda da bom prenehala zapisovati, vse je nekam v odlomkih. Čakam Kor-čagina. Videla sem ga — z Zarki-jetn sestavljata komuno petorice.
*
* *
Nekega dne so Pavla v delavnici poklicali na telefon. Rita mu je sporočila, da Je zvečer prosta in da še nista končala teme: Vzroki propada pariške komune.
Zvečer, ko je prišel k hišnemu vhodu v Kruglo — v untverzitetskt ulici, je Pavle pogledal navzgor. Ritino okno je bilo razsvetljeno. Stekel je po stopnicah kot vedno, udaril s pestjo po vratih In, ne da bi počakal na odgovor, je vstopil.
Na postelji, na katero ni imel nihče od moških pravice, da se vsade, je ležal moški v vojaški ob-
Nov izvrfnl odbor v Grgarju
26. oktobra je zasedala v Grgarju okrajna skupščina, ki se jo je udeležilo 32 odposlancev. Zasedanje je otvoril predsednik okrajnega NOO, nato je tov. Aljančič iz poverjeništva podal splošen politični pregled in govoril o notranji preureditvi Jugoslavije in Julijske krajine, poudarjajoč gospodarsko borbo, ki jo lahko uspešno zaključimo le na skupnem polju zadružništva ter načrtnega in enotnega gospodarstva.
Iz raznih poročil referentov in odposlancev je bilo razvidno, da
Laži in dejstva
V nedeljo 4. novembra Dan slovenske knjige!
je okrajni odbor že rebil obilo nalog v našo korist in napredek. Skupščina je nato razrešila celotni okrajni NOO, nakar so se vršile nove volitve. V novi okrajni Izvršni odbor je bilo izvoljenih tudi nekaj članov iz prejšnjega. Vsi so zagotovili skupščini vso požrtvovalnost in predanost v korisit narodu.
Tov. Zvonimir, tajnik okrajnega NOO, je podal referat o zadružništvu in sindikatih in poudaril nujnost, da se vse delavstvo organizira za zaščito njegovih interesov. Skupščina je med drugim sprejela sklep za čimprejšnjo zad-uho podružnico v okraju, za obnovo vseh šolskih ali za šolstvo primernih poslopij in za ustanovitev sindikalne organizacije.
Izpiti in vpisovanje na slovenskih srednjih šolah y Trstu
Redno vpisovanje za vse razrede slovenskih srednjih šol v Trstu, via Corsica 11, II. desno, se nadaljuje v petek 2. 11. in v soboto 3. 11. od 9. do 12. ure.
Sprejemni izpiti za prvi razred za zamudnike so v ponedeljek 5.11. ob 8. uri. Izpiti za posamezne višje razrede bodo od ponedeljka dalje po razporedu, ki si ga lahko ogledat« na solski oglasni deski.
Predavanje prof. Smidichena
Včeraj dopoldne ob pol enajstih je imel predsednik socialistične republikanske stranke prof. Smldi-chen predavanje o temi »Stari časi pripravljajo nove*. Predavanje se je vršilo v nabito polni dvorani gledališča »Eden*. Profesor Sir.idi-chen je orisal zgodovino francoske revolucije, razvoj Mancistične ideje ter poudaril pomen druge svetovne vojne. V svojem govoru je govoril z velikim spoštovanjem o delu Lenina in Stalina ter o junaški Rdeči armadi, kar je ljudstvo pozdravilo z dolgotrajnim in burnim vzklikanjem. Govoril je tudi o doprinosu zavezniške vojske k zmagi nad fašizmom in nacizmom.
Svoje predavanje je zaključil s predlogi za neko »samostojno* državno tvorbo, kjer bi se po njegovem mnenju učvrstilo in poglobilo slovansko-italijansko bratstvo v Julijski krajini.
Ljudje, ki prihajajo iz Italije in ae vračajo na svoje domove v Trst, Istro ali na Reko, pripovedujejo o veliki lažni propagandi po vsej Italiji proti Jugoslaviji in vsemu, kar je slovanskega. To propagando ne vrše samo reakcionarni tisk, temveč tudi italijanske civilne in vojaške oblasti ter razne ustanove, kot Rdeči križ, baze za repatriacijo in druge. Pred dnevi smo srečali v Trstu bivšega narednika italijanske vojske Duvnjak Ivota, z Reke, ki je po več letih Vojaške službe in ujetništva dobil odpust iz vojske. Na diviziji »Pičeni*, mu niso hoteli izdati odpusta za Reko, češ da ga bodo tam jugoslovanske oblasti prijele in da mu ne zagotavljajo življenja, ker Jugoslovani vršijo na Reki množična pobijanja. Radi tega so mu deli odpust samo za Trst. Tovariš nam je pripovedoval, kako se v Rimu širijo najrazličnejše govorice o položaju v Trstu in predvsem v coni B. Na postaji so mu pripovedovali, da mu ni treba iti v Trst, ker je tam revolucija, še mamj pa da bi se vrnil na Reko, kjer ga čaka gotova smrt. Vse to je na tovariša močno vplivalo in ko je prišel v Trst, je hitro vprašal nekega Tržačana, ali je on v revoluciji nevtralen. Na Tržačanovo začudenje, o kakšni revoluciji sprašuje, je tov. Duvnjak dejal, da govore po vsej Italiji o revoluciji v Trstu. Pripovedoval nam je kako so ga na postaji v Mestrah na Rdečem križu pregovarjati, naj o-stane v Italiji, da bo dobil 10.000 lir nagrade in v bodoče rodno 1.500 lir mesečne podpore. Tovariš, katerega giavni cilj je bil vrniti se domov k svojcem, je vse te »obilne* obljube zavrnil in nadaljeval svojo pot. Pri Rdečem križu so mu pridržali legitimacijo vojnega ujetnika,
Ker so mu italijanske vojaške oblasti izdale dokumente samo za Trst, se je tovariš obrnil na tukajšnji Rdeči križ Jugoslavije, kjer so mu izstavili potno dovolilnico do Centralne baze za repatriacijo v Divači, odkoder ga bodo poslali domov. Izrazil je veliko začudenje nad mirom in redom, ki vladata v Trstu, ter dejal, da ni pričakoval tako ljubeznivega sprejema pri Rdečem križu Jugoslavije. Izjavil je, da se nahaja v Italiji še mnogo Slovencev in Hrvatov, ki bi hoteli domov, a da se zaradi te lažne propagande proti Jugoslaviji in neresničnih vesti o položaju v Trstu in Julijski krajini, ne upajo vrniti.
UNRRA pomaga
Najavljen j« prihod sledečih ladij Unrrainega blaga za Jugoslavijo: »Marija Petrinovič* s 6902 tonami, od katerih 6.800 ton pšenice ter 40 kamionov m avtomobilskih
Č.VAW.
Izboljšanje bo prinesla obnova
Sindikalno zborovanje v Gorici
29. oktobra se je v Delavskem domu v Stračicah vršilo sindikalno zborovanje, ki ae ga je udeležilo okrog 100 sindikalnih zastopnikov1 iz gorlških tovarn, obratov in drugih ustanov ter delegati Iz vseh okrajev. Zborovanje so vodili tov. Batti Rodolfo, predsednik o-krožnega odbora Enotnih sindikatov za Goriško, tov. Dorko, tajnik odbora, in tov. Musin iz Glavnega odbora Enotnih sindikatov za Julijsko krajino.
Predsednik okrožnega odbora E-notnlh sindikatov tov. Batti Je v svojem poročilu ugotovil, da se J« od zadnje seje petkrat pomnožilo število organlzirancsv, kar pomeni, da delavoi čutijo potrebo po organizaciji. Pohvalil je Komenski o-kraj, ki Je uspel do sedaj organizirati v sindikate okrog 2000 delavcev in kmetov. Enotni sindikati so se uveljavili v vseh okrajih in med vsemi zdravimi sloji delavstva. Podčrtal je velik pomen svetovne sindikalne konference, ki se je vršila v Parizu In je potrdila zahteve 80 milijonske armade delavcev. Te konferenc« se je udeležil tudi zastopnik Enotnih sindikatov Julijske krajine. Tov. Batti je poudaril, da se zahteve delavcev uresničujejo le tam, kjer imajo delavci, kmetje in deloma inteligenca oblast v rokah. Tam, kjer vlada enot-
leki. Revolver, potniška torba in kapa z zvezdo »o ležali na mizi. Poleg njega Je v tesnem objemu sedela Rita. O nečem sta se živo razgovarjala™ Rita je obrnila svoj veseli obraz proti Pavlu.
Oprostila ae je Iz objema, človek v uniformi je vstal. *
— Da vaju seznanim — je rekla Rita in pozdravila Pavla, — to je..
— David Ustlnovič, — je preprosto rekel človek v uniformi in modno stisnil Korčaginu roko.
— Prišel je nenadno — se Je smeje la Rita. Kordagtn »e je hladno rokoval z njim. V njegovih očeh se je kot iskra kremena pojavila velika sumnja. Na rokavu Davida je opazil štiri kvadrate.
Rita Je hotela nekaj povedati — Korčagin pa jo je prekinil:
— Pritekel sem, da bi tl povedal, da delam danes pri razkladanju drv na pristanišču. Da me ne bi .jakala... Poleg tega pa imaš ti še goste. Jaz grem, da me ne bodo čakali možje.
Pavle J« tako nenadno izginil skozi vrata kot Je nenadno prižel.
(Se nadaljuje)
nost in bratstvo med vsemi sloji brez razlike na narodnost. Nato je orisal življenjske pogoje delavstva, k: niso le slabi, ampak naravnost obupni.
Udeleženci so posegali v diskusijo z zanimivimi in koristnimi vprašanji ter pripombami. Iz diskusije se je lahko dognalo, da je vse zdravo delavstvo vseh kategorij strnjeno in odločno v Enotnih sindikatih, medtem ko se radi cepijo šovinistično In faSističns nagnjeni elementi med uradniki. Ti so vedno nasprotovali in še sedaj nasprotujejo vsem zdravim predlogom in sklepom delavstva. Te elemente pa podpirajo Julijokl sindikati, ki imajo namen razbijati enotnost delavcev in kmetov, brez katere ni mogoča zmaga proletariata. Julijski sindikati nas živo spominjajo na »Italijansko zbornico dela*, ki je v Italiji 1920. leta, v dobi namreč ko ge Je porajal fašizem, nastala v nasprotju z »Splošno konfederacijo dela*. Kakor danes Julijske sindikate, tako so tudi tedaj »Italijansko zbornico dela* podpirali fašisti, delodajalci, industrije! in reakcionarji. In tedaj ni bilo »jugoslovanske nevarnosti* in ni bilo tržaškega vprašanja. Slo se je le za fašizem! Danes se v podobi Julijskih sindikatov pojavlja ista reakcionarna taktika Iz leta 1920. V tej reakcionarni igri Julijskih sindikatov so zapleteni danes mnogi uradniki, del železničarjev in pa del pos'tnlh in telegrafskih uradnikov.
Tov, Dorko Je natočil, naj vsi sindikalni zastopniki pripravijo statistiko brezposelnih v okrajih in v mestu, da bo okroinl odbor Enotnih sindikatov posredoval za njihovo zaposlitev, eventuelno tudi izven cone A.
Tov. Musin iz Glavnega odbora Enotnih sindikatov za Julijsko krajino je prečital spomenico z zahtevami, ki so zapopadene v šestih točkah, katero so delavci iz Trsta, Tržiča, Milj in drugih krajev tržaškega okrožja vložili pri ZVU dne 5. oktobra t. 1. — Tudi zastopniki sindikatov Gorice in okroVJa so e-noglasno potrdili spomenico in zahtevali, naj se predoči ZVU kot izraz volje vsega gorlskega delavstva, ki je organizirano v Enotnih sindikatih.
Tov. Musin je pripomnil, da s tem nikakor ne bo rešeno obupno stanje delavstva, ker se da zboljšati le z naraščanjem proizvodnje in z obnovo. Delavci Julijske krajine so P« pokazali za vse to dovolj dobre volje in nestrpno Izražajo to razpoloženje |n zahtevo vsak dan.
rezervnih delov. Najavljena je za 3. november.
»Paine Wingart» s 5.000 tonami, od katerih 1338 ton mila, 1971 t°n hrane, 666 ton obleke in 100 traktorjev ter 211 plugov. Najavlja31 je za 8. november.
»George Berkeley» s 8.000 točami pšenice, najavljena Je za 9. c0-vembra.
Neopravičljiva naredila
Zavezniški oficir, ki zastopa kmetijstvo pri zavezniški vojaški upršr vi v Gorici, je izdal naredbo, s Mr toro propo-veduje oddajo kmetijskih potrebščin: goriva za traktorje, semen, vrprežne živine, ki izhaja ^ vojnega plena in kmečkega croi ja vsem onim krajem, ki jih ***■ eorujeja kmetijski uradi.
Na podlagi te odredbe je drzsln kmetijski inšpektorat v Gorici šibil prošnjo tov. Jožela Arčon w Renč, s katero je naprosil potrebni petrolej za pogon traktorja ri oranje. Koliko so Renče doprine^1 v borbi proti fašistom, je javnost dobro znano. Znano je tudi, do 30 fašisti Renče večkrat izropM J* požgali ter da nimajo vprežne ** u>me. Odrekati Renčam gorivo *® motorno oranje, pomeni preprd obnovo kmečkega gospodarstvo uvajati isti sistem proti našim #** rusenim ter izropanim vasem, * ga je okupator uporabljal v čdtA narodno osvobodilne borbe za M* je. ki so jih bili partizani os^ bodil*.
Opomba uredništva
Zaradi pomanjkanja prostora ^ mo z člankom »Celica 41» nadeli*" vali v prihodnji številki.
Obskrbovanfe kmetijski pridelkov
Po naredbi Kmetijskega oddeli* ZVU se je prekinilo vse oskrbov*' nje s kmetijskimi pridelki (seffl^ na itd.), sredstvi za obdelovanj® (gnojila, gorivo, itd.) kakor nakazovanje konj občinam, kjer 36 ne delujejo občinski kmetijski **" radi.
Ta ukrep je bil potreben zar*® toga, ker do sedaj ni bilo mog0**
Nove knjige v obnovljen0 domove, za nove ča**'
Odgovorni urednik STER CIRIL
t Naznanjamo, da bolh prepeljali na domače Pokopališče:
tov. MAVRIC ALFONZ^’
roj. 18. 6. 1914 X)v.PRIMOŽIČ DARINKA'
roj. 20. 4. 1927 tov. PRIMOŽIČ JOtEfA.
roj. 23. 11. 1922, ki »o padli v zasedi v Ičg* pri Marijinem Celju, dne maja 1944, ter
tov. BOSK1N ALDA roj. 9. 1. 1928 (padlega dne avgusta 1944 v Cerovem'-^ Prevoz naših dragih •* ^ vršil v nedeljo, dne 4. n bra t. 1. ob 4. uri popom ^ 7nlni	bo KrCfl ^
ugotoviti, kam so šli in kako *® bili uporabljeni gori imenovani P51' delki.
Da se zagotovi redno oskrbo''* nje in zamenjava pridelkov mestom in okoliškimi vasmi, j® B< obhodno potrebno, da se v 'r®*š vaseh ustanove očinski kmetij^T uradi.
Za poslovanje teh uradov in ** vsa pojasnila glede njihovega *
lovanja naj še občinski poverj®°!' ki obrnejo na Okrožni statistk30" gospodarski urad v Gorici, ki če bo potrebno, poslal na ni®8^ svojega uradnika.
Naredba o prekinitvi oskrbo^ nja bo preklicana takoj, ko *e . občinah ustanove gori ime n o v* uradi.
Tečaj za ženske kroje
Prosvetni krožek S. SkamPer** misli uvesti tečaj za žensko kr°J** nje in šivanje. Vpisovanje je vS®^ večer od 19. ure dalje v tajnistvd'
Kdo ima pravila „Dijaške matice*4
Prosimo vse tovariše člane in člane «Dijaške matice* v Trstu, ** pošljejo proti odškodnini ozirrt*^ vrnitvi, pravilnik »Dijaške mati®** v Trstu, če ga še imajo.
TRŽAŠKI RADIO
Spored za soboto 3. 11.
6.30 glasba za dobro jutro! napoved časa — glasba za dob jutro; 7.10 čltanje sporeda v ®!oV‘' 7.15 poročila v slov.; 7.30 ph1-0*-!,, v ital j.; 7.45 koledar; vesela r tranja glasba; 8.30 zaključek.
10. 2 uri 35’ v zvezi z VidmoO^ 12.35 predavanje; 12.45 poročila^ slov.; 13. napoved časa
poroč^
v italj.; 13.15 operna glasba,’ - ^
   _ ra
športne vesti; 14. pregled v<* ^ krajevni pregled, predavanj« italj.; 14.30 zaključek.
16. 2 uri 30’ v zvezi z Vidm<*"‘ 18.30 obvestila svojcem; 19. Uu glasbena ura, romantična (nadaljevanje); 19.30 oddaja taJZ lavce; 20. napoved časa — pornč* v slov.; 20.15 poročila v italj.; glasba za delavce; 21. mladi ntki; 21.30 igra v italj.; 22 med *^ venskimi ribiči: lov na tune zveš'na slike1; 22.30 glasba za tedna iz Vidma; 23. napoved — zadnje vesti v italj.; 23.10 vesti v slov.; 23.20 nočno zabavi-24. zaključek.