Poštnina v državi SHS pav&hlirana. Štev. 19.	V Ljubljani, dne 12. maia 1920.	Leto XXXIII.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zvene
Izhaj* vsako i r e d o ob S. uri zjutraj. — Cena mo j. 15 K na leto. —■■ Za Nemčijo 18 K. — Za Ameriko io drutfe tuje države 30 K. — Posamezne Iterlike se prodajajo po 50 vinarjev.
Spisi ln dopisi se poSiljajoi Urednlitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserutl pal Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
V Maribor!
Svobodomiselstvo je po končani vojski po celem svetu znova dvignilo svojo glavo, znova so pregledali in razvrstili svoie čete, da se začne boj proti Bogu, proti veri v posmrtnost, proti Cerkvi in njenim napravam. Zato je treba odstraniti božje ime v javnosti, razkristjaniti družino in šolo; z Bogom pa naj bodo seveda odpravljene tudi njegove zapovedi.
Mi, ki imamo vero v Boga, posmrtnost in odgovornost pred Bogom, se živo zavedamo, da mora država brez Boga in njegovih zapovedi jadrati v pogubo in zato je naša dolžnost, če hočemo rešiti sebe, svoje družine, svojo mlaJino in državo, da sklenemo svoje vrste in jih postavimo nasproti svobodomiselstvu. Stojimo pred odločitvijo: ali naj vlada Bog ali — trebuh, svoboda ali nasilje, napredek ali propast.
Svobodomiselci vseh držav se družijo v skuono bojno črto, to so deloma prostozidarske lože deloma razne socialistične, ozir. komunistične intcrnacionale (mednarodne zveze), da tako nastopajo z združenimi močmi in z enotnim načrtom.
Tudi mi ki stojimo na krščanskem temelju, se moramo strniti v svojo predvsem slovansko krščansko inlernacionalo, da bo naš odpor silnejši, naše delo uspešnejše.
Zato bomo pohiteli letošnje poletje na veliki slovanski orlovski tabor v Mariboru. Zbrali se bomo tamkaj predvsem Slovani iz novonastalih slovanskih držav, da skupaj določimo svoje smernice, ki naj nas vodijo pri graditvi naših novih držav. Nov položaj zahteva novih načrtov.
Predvsem bodo došli v Maribor naši češki bratje na čelu jim nadškof iz Prage Kordač. Čehoslovakov se bo pripeljalo cel vlak in bodo imeli lastno godbo. Tudi Poljaki bodo odposlali številno zastopstvo. Kar nas posebno veseli, je pa to, da pridejo tudi naši Amerikanci, ki že par mesecev prav pridno delajo v Ameriki za številno udeležitev. Tudi francoske krščanske organizacije so prijavile svojo udeležbo. Povabljene so tudi krščanske organizacije iz Belgije, Švice in Anglije. Sv. oče bodo poslali v Maribor svojega zastopnika kardinala Chcrubinija. Da bodo navzoči tudi vsi jugoslovanski škofje in vse jugoslovanske krščanske organizacije, je samoobsebi umevno.
O drugih podrobnostih in velikanskih pripravah, ki se vrše, bomo še poročali, Sedaj pa naj se že krščanske organizacije in posamezni pripravljajo na Maribor, da bo manifestacija krščanske misli čim sija jnejša.
Kmetsko ljudstvo, pozor!
Kaj nas uči delo komunistov zadnjih
dni?
Bodimo odkriti ter se prav pošteno pogovorimo. Mojc mnenje kot kmeta je, da je sedaj prav vsak kmet, kajžar ali kmetski delavec lahko izpregledal, ako je bil še tako slep in imel še tako debelo dilo na očeh, da bi ne videl, kako nujna potreba je vsemu kmetskemu ljudstvu se združiti, organizirati in skupno nastopati. Marsikateremu kmetu so se že hlače tresle, ko je slišal po mestih pa tudi že na deželi komuniste govoriti, namreč: v enem mesecu bodemo mi gospodarji države in potem gremo k temu kmetu po žito, k onemu po živino itd. V vsakem kraju so že kar določili kam bodo šli ropat. Da, da, kmetje, to je dober nauk za nas vse. Hvala Bogu le, da se komunistom ni posrečilo, kar so nameravali. Ako bi se jim bilo posrečilo, bi mi kmetje danes žalostno gledali, kako bi nam komunisti vlekli iz naših hlevov našo živino, ki smo si jo zadnji čas drago in z velikim trudom malo zare-dili, oni pa nam bi kratkomalo plačali ceno, kakršno bi se izmislili, v večjih slučajih pa še nič. Pobrali bi še te mernike žita, kar ga imamo, da bi potem oni, ki nič ali pa le nialo delajo, dobro in poceni živeli, mi pa, kmetsko ljudstvo, ki noč in dan garamo, pa štedili in še slabega stradali.
Morda mi bode k temu kateri ugovarjal in rekel: mi kmetje bi tega ne dopustili in bi se uprli takemu početju komunistov, saj nas je več kot komunistov. Dragi moji tovariši, ne delajmo si praznih sanj. Ako bi mi komuniste gledali toliko časa, da bi dobili v svoje roke oblast in oboroženo moč, Vam povem, potem imamo roke zvezane in vsak, kateri bi se uprl dajatvi žita ali živine, bi imel takoj puško ali bajonet na prsih in ako bi bilo še tako krivično. Tako nasilno postopanje bi kmete ustrašilo, ter bi bili prisiljeni lepo
mirno gledati, kako nam komunisti ropajo hleve, žitnice, kar je še v njih.
Poglejmo kako vas, kjer je par surovih faniov; terorizirajo celo vas, vsa vas se trese pied njimi. Seveda ako so pa vsi drugi fantje pametni, se združijo ter kmalu pokažejo takem surovežem, do kam ima segali njih korajža in oblast. In tako pametni boiro morali biti tudi mi vsi kmetje, ter pokazati komunistom, do kam sega njihova oblast. Teh komunistov je v naši državi k večjemu 5 od sto, nas kmetskega prebivalstva pa 82 od sto, a vendar so tako predrzni, da bi se drznili nasilnim potom vzeti vlado v svoje roke ter upeljatl komunistično diktaturo. Kmetje, ali ni ta zadnji čin komunistov izzivalen in naravnost poniževalen za nas vse? Ali hočemo še naprej to mirno in ponižno gledati, roke križem držati ter čakati gotovega pogina od strani komunistov? Nef nikdar nef Združimo in organizirajmo se vsi kmetje od prvega do zadnjega v Jugoslov. Kmetski zvezi in ako to ne bode zadostovalo, sc bomo morali organizirati tako, da bomo ob času nevarnosti zamogli postaviti nasproti tudi kmetske sile.
Na Pavarskem so lansko leto prišli na vlado tudi komunisti, kar bavarskim kmetom ni bilo po volji; združili so se, ustavili dovoz živil v mesta in industrijske kraje in komunistične vlade je bilo v enem tednu konec. Na Bolgarskem so v jeseni meseca novembra tudi komunisti napovedali splošen štrajk. Načelnik kmetijske organizacije bolgarskih kmetov Stambulinski skliče kmete na zborovanje, se posvetujejo ter odločijo, da oni sami hočejo napraviti konec neopravičenemu štrajku. Šli so kmetje v vojašnice, se oborožili ter tako šli nad štrajkujoče komuniste v mesta, jih prav pošteno namlatili, kakor so zaslužili ter v kratkem času upostavili red po celi državi. Tako delajo organizirani kmetje v naših bližnjih državah. Upajmo pa, da nam kmetom v naši državi ne bo potreba poseči po tako skrajnih sredstvih, ker imamo še med delavci zelo veliko pametnih ljudi, ki so organizirani v naši stranki, ki tudi sedaj niso hoteli slediti komunistom, ter tako dosegli, da se komunistom njihova nakana ni posrečila, Pač pa je prav, ako smo v bodoče pripravljeni na vse, ker, getovo to ni zadnji poizkus komunistov.
Kmet i1
Sadovi se kažejo.
Ko je nastopila sedanja vlada, fe stala pred težko, skoro neizvršljivo nalogo. Or-žavne blagajne so bile prazne, vso kupčijo z inozemstvom so imeli v rokah venžmki domači in tuji, krščeni in nekrščeni, draginja je šla navzgor z nepopisno hitrico, železnice so bile na tem, da sploh obstanejo, valuta je padala; bilo je obupno »tanje, Ze takrat ie Domoljub povedal: najprvo bo treba polagoma ustavljati državni voz, ki je letel z veliko brzino v pogubo, in za to bo treba precej časa, nato Sele bo t reba zopet voz z vsemi silami potiskati naprej.
In zgodilo se je tako. Vlada je začela zavirati in dasi je voz še zmerom letel navzdol, toda šlo je že počasneje. Prišla je naredba, da vzame vso živilsko trgovino z inozemstvom v roke država, sledila je odredba, da se število uradniških moči čimbolj skrči, prišla je začasna postava o davkih na vojne dobičke, na železnicah se je očividno boljšalo, ko so hoteli komunisti izvesti roparski prevrat in pohod po celi državi ter prevrnili na ta način celo državo in z njo nas in naše premoženje v brezno, se jc vlada z močno roko uprla ob državni voz in nedvoumno dopovedala komunistom, na; si takih zločinskih poizkusov nad našim ljudstvom več nc dovolijo.
Rekli smo pred meseci, da bodo te odredbe morale čez nekaj časa pokazati svoje nspehe. In nismo sc motili. Draginja, ki se jg dvigala z veliko brzino, se je začela pri mnogih važnih predmetih že ustavliati, pri drugih že celo pada. Pšenica v Banatu je bila že po 12 kron, danes jo je že kupiti po 8 K 50 v, koruza je bila po 8 kron, danes sc dobi v Banatu tudi že po 5 do 6 K, Seveda se pri nas te cene ne bodo še takoj pokazale, toda padle bodo, če bo sicer vladal v državi red. Tudi pri manuiakturi se kaže, da so cene dosegle svoj višek in da bo šlo polagoma navzdol. Krepek nastop proti komunističnim hujskačem je pridobil državi na zunaj ugled in kredit, posledica )e bila, da sc jc valuta začela boljšati, lire in dolarji so padli.
Seveda pa bo treba še mnogo, mnogo dela, zakaj preveč stvari je še, ki naravnost kričijo po ureditvi m preteklo bo še dokaj Časa, doprinešenih bo še mnogo žrtev, preden bo vse tako, kot bi moralo biti- Glavno je, da vlada v državi red in tega je — bvala Bogu — sedanja vlada obdržala in zato ji bo zlasti kmetsko ljudstvo jci bi bilo ob posrečenem komunističnem prevrata najbolj tepeno, vedno hvaležno,
V Belgradu se sedaj dela na to, da bi v vlado prišle vse stranke razen komunistov. To pa zavoljo tega, da bi mogel vendar parlament tudi delati in tako znatno olaj-lati vladi težko delo pri urejanju države,
Odkrito povemo: nam je ljubše, če se sedaj vse stranke, ki imajo kolikaj smisla za notranjo utrditev države, vprežejo v državni voz in ga začnejo potiskati zopet navzgor. Čim več dobromislečih delavcev, tem hitreie in lažje bo šlo. Toda eno moramo povdariti: te smernice, ki jih je ubrala sedanja Vlada, se morajo ohraniti, pot, ki jo je utrla in začrtala sedanja vlada, mora ne samo ostati, temveč se mora utreti še
globlje. Se bolj utrditi in poravnati, da bo Šel voz hitreje navzgor.
Dalje je naša misel tmii ta: ne vemo, kakšno jc mnenje merodajnih krogov, toda prav je, da tudi ob morebitni izpopolnitvi vlade ostane dr. Korošec železniški minister. Napravil je že mnogo reda pci železnicah, obdržal »e red v najtežavnejšem in najnevarnejšem trenutku in to daije poroštvo, da bo železniško stanje spravil v po-polen red, v kolikor je v danih razmerah sploh le mogoče.
naši poslanci v boju proti draginji.
Jugoslovanski klub je vložil na ministrstvo naslednje predloge;
I.	Ministrstvo prehrane naj izvrši re-kvizicijo v špekulacijske svrhe pri trgovcih nakopičenih in iz istega namena pri veleproducentih zadržanih zalog žita, odnosno mlevakih pridelkov.
II.	Za rekvirirano blago naj sc določijo pridelovalnim odnosno nakupovalnim stroškom primerne cene, ki pa ne bi smele presegati tržnih cen ob Novem letu 1920,
III.	Rekvirirano blago naj se da na razpolago v nakup oficielno priznanim aprovizacijskitn organizacijam, posebno onim v pasivnih pokrajinah.
Kar se tiče pobijanja draginje po »Središni zadrugi za onabdevanje i izvoz«, izražamo svoje globoko prepričanje, da bo zadruga izvršila svojo v vladinl naredbi od 17. aprila 1920 določeno nalogo le tedaj, ako bo imela samo svoj socialni namen pred očmi ter se bo izogibala kapitalistično - gospodarskemu stremljenju. V to svrho naj izločuje vse nereelne čmitelje, ki se bodo skušali iz dobička-željnih namenov uriniti med Zadrugo in >roducente na eni strani in Zadrugo ter consumenti na drugi strani, pač pa naj se >oslužuje v splošni gospodarski blagor judstva delujočih institucij. Zato naj se sprejme v pravilnik za poslovanje Zadruge izrecno določilo:
Središna zadruga a) nakupuje njej za izvoz pridržane predmete v prvi vrsti po gospodarskih zadrugah;
b) pri nakupovanju blaga v inozemstvu in razprodaji inozemskega in domačega blaga se v prvi vrsti ozira na potrebe gospodarskih in konsumnih zadrug.
Tehtna beseda tehtnih mož.
Pri na« se vse svobodomiseistvo z združenimi močmi trudi, kako bi vero v Boga in odgovornost po smrti spravili ob kredit. V ta namen jim posebno služi neprestano napadanje duhovnikov, Cerkve in njenih naprav, ker vedo za izrek: Udari pastirja in razkropile se bodo ovce.
Drugod pa, kjer znajo države vladati, so drugačnega mnenja. Veliki državniki se zavedajo, da brez vere v Boga in vero v posmrtnost ni mogoč preporod Človeštva. Ministrski predsedniki nmogodelnega angleškega kraljestva so izdali v zadnjem času sledeč oklic svojim narodom:
»Vojna je v temeljih razmajala družabni red v izobraženem svetu. Privedla
Jo učenjake do tega, da poiščejo pogoj,, narodnega in mednarodnega Življenja Vojne izkušnje in vsi poskusi, da h6 ^ novi življenje v Času miru, so jasno d<> kazali, da ne vigoja, nc znanost, ne diplomacija. niso mogle ustvariti temeljev, na katere bi se postavilo vso življenje. Niso moglo, ker predpostavljajo, da ima samo telesna moč pogoje sa življenje. Toda vsi ti činitelji so samo sredstva ali orodje, kj ga uporablja duh pri svojem delovanju. V ostalem ima tudi up, ki ga polaga člove štvo v mirno življenje, zaščiteno od Zvezo narodov, za predpogoj to idejo in zahteva da se čim krepkeje razvije. Jasno je, da tudi Zveza narodov ne bo imela uspeha ako vseh narodov, brez izjeme, nc bo vodila dobra volja. Ta dobra volja pa nujno temelji na duševnih razlogih: na veri v Boga, ki ga vsi priznavamo svojim Očetom. Edino čc priznavamo to resnico in božjo previdnost nad človeško usodo, bomo muli temelj, na katerem bo mogoče zgraditi red in skladnost mod ljudmi. Te vere pa ne moro uvesti uikaka vlada. Ta vera mora biti prostovoljen, spontan plod volje vseh ljudi v vseli deželah. Mi, ki »ino, vaak na svojem področju, odgovorni za vlado in upravo britanskega cesarstva, v tiči-gled teh vprašanj bodočnosti svečano it-javljamo, da je najkrepkejši temelj svetovnega miru v tem, da priznamo ta načela. To je vzrok, da smo hoteli povedati ljudem dobre volje v vseh deželah našem cesarstva, da morajo tudi oni ponovno pretehtati odgovornost, ki jo bodo prevzeli, ko pojde za obnovitev izobraženi sveta. Naj pronikne vanje spoenanje, da nosijo te duševno sile v sebi večno moč io da nam samo one morejo nuditi nado, da bo prišlo kraljestvo trajnega svetovne,^ miru.« — I.loyd Gcorge za Veliko Brita> nijo. — Itobert Borden za Kanado. — Hughes (delavski voditelj) za Avstrnlijo. — Mnssay za Novo Zelandijo. — 8quire« za Novo Zemljo.
Pri nas »Ljudski glas« in »Domovin«« fio naprej krepko udrihata proti vsemu, kar pospešuje versko mišljenje in življenje, »Kmetijski Ust« bo pa z napadanjem duhovnikov krepko pomagal.
Majhne besede majhnih mo*.
Pozor, dekleta, ki prihajate z dežele v Ljubljano!
Mnogo jc deklet, ki prihaja v LJubljano iskat službe ali tovarniškega dela, [* mestnega življenja in mestnih nevarnosti prav nič ne poznajo in jih mnogo takoj, ko prestopijo prag Ljubljane, pade v rok« brezvestnim ljudem.
V obrambo teh deklet je Krekova pro-sveta ustanovila pisarno, in sicer v Aloj-zijevišču (pritličje), Poljanska cesta št. t. Zato naj se dekleta, ki pridejo v LJubljano v službo ali na delo, oglasijo v toj pisarni, kjer dobijo vsa potrebna pojasnila. V pisarni je obenem pose lak a posredovalnica. Vendar svarimo dekleta, da bi prihajal« v Ljubljano, če nimajo službe ali dela že dobljenega in zagotovljenega. •
Pisarna je odprta vsak dan od 8. ®> 12. in od 3. do 5. ure razen ob nedeljah'
praznikih in sobotah popoldan. Dekleta, hi se oglase, naj prineso s seboj zglasnice od domaČega kupnega urada ali od dru-gtva, kateremu pripadajo. Prečastits žup-ne urade in društvene odbore pa prosimo, da v tem oziru gredo dekletom, oziroma svojim članicam na roke.
Krekova proeveta.
(Zveza služkinj, Zveza delavk.)
Iz tajništva ]KZ.
Dne 6. maja t. 1. je prejelo tajništvo /KZ od poverjeniStva za kmetijstvo sledeči dopis z dno 30. aprila 19*0, štev. 3049, ki ga dajemo tem potom na znanje:
Na tamkajšnji dopis z dne 9. aprila t. 1., Štev. 190(5 se sporoča, da so je za ceplje-tijc prašičev proti prašičji rdečici naročila zadostna množina cepiva.
Vsled zakonitih predpisov in v svrho, da se zabrani Širjenje kužnih bolozni, zlasti rdečice in svinjske kuge in ne povzroči nepregledna gospodarska Skoda, je dovoljeno, da smejo imeti v zalogi cepivo lo živinozdravniki in cepljenjo izvrševati edi-uole diplomirani živinozdravniki.
Vsled toga poverjeništvo za kmetijstvo ne more ugodili želji tajništva JKZ, da bi cepljenje sineli vršiti tudi lajiki.
Obenem se pa tajništvo obvešča, da bo poverjeništvo skrbelo, da se čimpreje pomnoži število živinozdravnikov in da se bodo tudi stroški za cepljenje izdatno zni-ftali. — Poverjenik: Jan.
Krava v šoli.
(Anton Pevc.)
Zaključek.
Predno zapustiš šolo, napraviš izpit in po njegovem izidu dobiš izpričevalo. Tudi ri kravah se moramo prepričati, ali so z oljšim ali slabšim uspehom zadostile pouku njih praktične šole. Preizkusiti mora-rarno polein preizkuševalne mol-ž e, koliko mleka natn v resnici dajo in potem kontroln ih društev, koliko krme za to množino porabijo. Prvo izvršuje najboljše živinorejec sam; za drugo so navadno poklicani kontrolni pristavi, ker majhnemu gospodarju največkrat primanjkuje časa in izurjenosti, da bi se pečal s tako podrobnim knjigovodstvom in računanjem. Toda preizkusiti se mora, če naj se prav presoja gospodarska vrednost živali. Izmed gospodarsko največ vrednih se oifbirajo plemenske živali. Te morajo imeti vse dobre in koristne lastnosti v najpopolnejši meri v sebi združene, ter vrhtega še zmožnost, da se prenesejo v celoti na zarod. Vse dobre lastnosti kake živali so deloma podedovane, deloma si jih žival sama v življenju pridobi in deloma so uspeh šole razumnega živinorejca, I astnosti, ki si jih je žival sama ali po naši zaslugi v življenju nanovo prisvojila in "1 segajo globoko v organizem živali oziroma se spajajo z živčevjem, se v nagnjenju vedno prenesejo na zarod, Telico od mlečke matere boš veliko hitrejše naučil veliko molzti, kakor telico od slabe mlekarice, Čeprav si je morebiti mati pridobila do-
bro mlečnost šele vsled naše dobre šole) vime se upravlja neposredno od osrednjega
živčevja in zato tvori dobra mlečnost takoj predmet podedovanja.
Čim bolj so koristne lastnosti v stari-ših utrjene, tem bolj gotovo in v tem večji meri se prenesejo na potomce. To svoj-stvo imenujemo plemensko vrednost živali. Žival nima te vrednosti nikjer zapisane ,marveč se spozna šele ua njenem zarodu in presodi deloma po izvlečku iz matičnih knjig, če je v njem dovolj jasno načrtana krvna črta (starost rodovi-ne),k kateri pripada. Pasme, ki so nastale nanovo vsled križanja, se motajo zato na|-prvo zadostno utrditi potoni plemenitve v krvnem sorodstvu (dobiti zanesljivo čisto krvno črto) nato šele morejo nuditi dobre pasemske krvno čiste, svojega imena vredne plemenske. Telica iz stare mlečne rodovine (dolga čista krvna črta bo postala dobra mlekarica brez posebnega tvojega truda, ako ji ti vime naravnost ne pokvariš; telico iz mlade mlečne rodovine (kratka čista krvna črta) moraš ti naučiti mlečnosti, le da se bo tega hitro naučila, ker ima to lastnost nekoliko že v krvi; telice iz slabe mlečne ali vsevprek križane rodovine pa moraš trdno držat', če naj se priučuje dobre mlečnosti, ne da bi na njo sproti zopet pozabile. Vzgled velja tudi za bike plemcnjake, le da bik oplemeni vsako leto 60—80 krav in ti more zato v par letih naplaviti veliko škode ali veliko koristi. Brez poznavanja matičnih knjig oziroma njih rodovine (krvne črte) ne kupuj bikov.
Kaj je lepa plemenska živi-li a, izraz, ki ga tako cesto čuješ pri nas'' začasno predstavlja produkt križanja, ki je čim najbolj podoben tuji kulturni pasmi, ie katere je nastal, — z manjšimi izjemami — nekaka sraka, ki se šopiri s pavovim perjem pod imenom montafoncev, simentalcev in pincgavccv. Plemenska vrednost teh križancev ostane zelo dvomljiva, dokler ne zjednačimo njih kri i nekolikoletno rejo v razumnem krvnem sorodstvu, posluževaje se v svrho kontrole matičnega knjigovodstva. Nato jim bomo dali še pristno domače ime »slovenska rdečelisasta, pšeničnoru-menolisasta in siva živina,« njih lastnosti pa bomo izboljšali in premenili iz pokrajinsko (švicarsko-, pinegavsko-, montaionsko-, kulturnih v svetovno-kulturne, Dotlej potrebuje še dobre šole nele naša živina, marveč tudi naš živinorejec, ne izvzemši onih, ki so obdarjeni z bujno domišljijo. Gospodarstvo zahteva suhih številk in plemenska živina dolgih (utrjenih) čistili krvnih črt, drugače vedoma goljufamo sebe in kupce.
Lepoto govedi presojamo pri nas še šporno, po švicarskem vzorcu, nekako tako kakor presojamo lepega konja. Če bi takim častilcem »lepe govedi« predstavil dobro uspelega shorthornskega pleinenjaka, velik, širok sod iz mesa na nizkih nogah, bi gotovo vzkliknil »oh, kako je grd.« Če bi pripeljal na premovanje živine, kakor se je prirejalo nekdaj na Kranjskem, posebno mlečno .dansko rdečo kravo, lino okostje pokrito s fino kožo, skoz katero lahko prešteješ vse kosti in žile, in z veliko, za njeno postavo razmeroma preveliko mlečno posodo, bi gotovo kak član premovalne komisije vprašal »kaj pa dela tukaj to stra-
šilo.« Lepota kot šport se presoja tam, kjer predstavlja gospodarsko vrednost in prvi pogoj cene, kakor je to primer pri kotlih« Pri govedi pa pričenja lepota pri gospoda«, ski vrednosti; čim botlj uspelo predstavlja krava »izborno mašino« za mleko, toliko lepša je; čim bolj široko ia nizko segajoča ogrodje ima trup shorthornske govedi, to« liko lepšega plemenska predstavlja. Dvo« mim, da bi se nam Slovencem izplačalo rediti goved za šport; imeti bi morali zemlja ki bi z manjšim trudom rodila vsaj trikrat toliko, kakor nam rodi sedaj,
Cim si prisvojimo tak praktičea čut — po angleškem in danskem vzore« — za presojanje lepote govedi, bomo prišli do zaključka, da je škoda na molzni kravi vzdrževati 8 let 200 kg mesa, če bom tega šele rubd, kadar prodam desetletno kravo mesariu. Kakor sem v 5. razredu. omenil* predstavlja teh 200 kg mesa vsakoletno izi gubo K 111, v 8 letih K 888 in pri 4 kra* vah K 3552. Ali ima slovenski živinorejec« ki redi 4 krave, toliko denarja odveč, da more v 8 letih vreči v gnoj 3552 K. Torej je za nas nujno potrebno, da se seznanimo s praktično lepoto pri plemenski molzni govedi, ker z gojitvijo »športne lepote« pridemo z našim kmetijstvom kmalu na be-raško palico. V tem oziiu ima kmet povsem prav, kadar trdi, da je ia nova živin« prav lepa, toda ne nese; požre veliko, mleka pa nima veliko. Da bo dosedanja pinc-gavska in simentalska goved v nekaterih slovenskih okrajih mogla tvoriti temelj našim bodočim slovenskim pasmam, moramo njih krave izšolati za mlekarice in potem zdržati suhe, pri teži 400—450 kg, ter tako primerne za - naše manj rodovitne pokrajine. Šolanje teh krav ne bo lahko, ker predstavljajo navaden vzorec hitro rastoče« p i t a 1 n e (mesne) živine. Lastnost tvo-riti meso, je pri njih tako utrjena, da se tudi v najrazumnejših rokah hitro spozabijo in pričnejo tvoriti meso namesto mleka. Vendar ke<r ostane tudi v bodočnosti nai ideal velika, hitro rastoča goved, čije moško potomstvo ima prostor in lastnost nastaviti obilo mesa na svojem životu, bomo delo minulih let le modernizirali in gojili Še nadalje dosedanjo živino, toda raz stališča največje gospodarske k o-ri s t i, brez plemenskih sanj in športno lepote.
Živinorejecl Kar boš sam naučil kravo, to bo krava znala. Če se boš zanašal 1» na pasmo in na rodovino, se boš često varal. Vsaka žival ti mora takoj dobro plačati kar požre, ali z mlekom ali z mesom. Izjemo dela le dober plemenski bik, ki žre naravnost le na upanje, po ovinkih pa krmo prav bogato poplača. Ponoči sanjajo o »prekrasni plemenski živini«, v hlevu pa drži živino, ki ti sproti ali vsaj v nepredol-gem roku plača použito krmo z največjim gospodarskim dobičkom.
Razgled po svetu.
Jugoslavija.
j Koncentracijska vlada. Dr. Vesnič sa trudi v Belgradu, da bi sestavil koncentracijsko vlado, da bo prišel parlament do rednega dela. Sedanji vladi je glavno na-
2elo: delo; zato ni proti koncentracijski .vladi, a kar zabteva, je; agrarna reforma (e mora rediti korenito in nestrankarsko, proti komunistom je treba krepko nastopiti s krepkim zatiranjem kapitalizma, ustava mora biti taka, da bodo zadovoljna vsa tri plemena v državi, Ce bodo ti pogoji sprejeti, je vlada radevoljno pripravljena, da vstopijo vanjo tudi liberalci, Kako bo s pogajanji, se ne ve, Ce ne uspejo, bo morala sedanja vlada pač parlament, ki ga liberalci bojkotirajo, odgoditi, in sama z odredbo uveljaviti volilni zakon ter razpisati volitve. Radi nemarnosti svobodomiselnih strank vendar ne moremo pustiti državo v prepad. Sedanja vlada uživa trdno zaupanje krone, posebno odkar je spretno odstranila komunistično nevarnost,
d Ljudsko štetje v Jugoslaviji. Vlada jc odredila, da se izvrši dne 31. decembra 1920 splošno ljudsko štetje na teritoriju kraljevine SHS, Istočasno se ima izvršiti tudi popis vse domače živine in popis hiš Jn poslopij, v katerih stanujejo ljudje-Ljudsko štetje bo v rokah občinskih oblasti. Njihova dela bodo nadzorovala okr. glavarstva in ministrstvo za socialno politiko. Državni in občinski uradniki, učitelji vseh šol, svečeniki in drugi pismeni državljani so obvezani, da prevzamejo po-pisovalne pole, v kolikor jih v to določi .občinska oblast. Osebe, ki opravljajo te posle v kraju, kjer stanujejo, nc dobe nobene nagrade, osebe pa, ki opravljajo po-pisovalne posle izven svojega bivališča, dobivajo dnevnico po 20 dinarjev in povračilo vseh potnih in drugih stroškov. Vse stroške izplača občinska oblast.
j Ruski kapital v Jugoslaviji. Trgovinsko ministrstvo jc podpisalo pravila o ustanovitvi ruske banke s kapitalom več 'deset milijonov dinarjev. Družba bo pripeljala na Jadransko morje 14 svojih parni-kov, ki so bili dosedaj v Carigradu in bodo opravljali sedaj parobrodsko zvezo med Baroni, Dubrovnikom in Skadrom. Družba bo pripeljala skoro ves svoj ogromni materijal ln poljedelske stroje, ki so bili namenjeni za gospodarsko obnovo južne Rusije in bodo ta materijal dajali kmetovalcem v Jugoslaviji.
j Vinarji odpravljeni ali kako se dela draginja. Zdi se, da je sedaj postala pri gotovih ljudeh krona najdrobnejši drobiž in da jim tudi že stotaki spadajo k drobižu. Tako poroča neki hrvatski list iz Sarajeva, da je ondotna pivovarna zvišala cone pivu za 50 kron pri hektolitru, gostilničarji pa so napravili iz 50 kar 200 in so povišali vrč piva od 3 K na 4 K. (Tudi v Ljubljani je iako. Op. stavca.)
j Kobilice v Hercegovini. V Hercegovini, posebno v okolici Mostarja, so se pojavile kobilice, ki so pokrile nekoliko kvadratnih' metrov površine. Boje 9e, da ne bi Škodovale letini, ki je letos izredno dobro uspela.
AVSTRIJA.
V Avstriji sede na vladnem krmilu vse tri velike stranke: krščanskosocialna, socialistična in velikonemška. Dosedaj so le več ali manj srečno skupaj vozile, sedaj pa se zdi, da bodo šle vsaka svojo pot Gre za ustavo. Socialisti so za strog centrali-
zem, krščanski socialci za obširno avtonomijo, tudi velikonemci so zmerni avtono-misti. Ce nc pride do sporazuma, bo v vladi počilo.
MAŽARSKA.
Mažarska vlada je zopet za eno bridko prevaro bogatejša. Svoj čas je namreč vložila na mirovno konferenco zahtevo, naj se izvede v vseh bivših ogrskih pokrajinah ljudsko glasovanje. Ko so Mažari čakali na odgovor, so skušali z raznimi zarotami nasilnim potom priklopiti izgubljeno ozemlje. Pa ni šlo. Sedaj pa so dobili tudi odgovor od mirovne konference, ki jim sporoča da z ljudskim glasovanjem ne bo nič, in da meje ostanejo tako, kot so zdaj.
ITALIJA,
Italijanska javnost se vznemirja, ker radi neprestanih komunističnih štrajkov država izgublja kredit in raditega valuta pada. Najhujše pa je to, da v Italiji nimajo premoga. Uvažajo ga Angleži in Ameri-kanci, ki zahtevajo zanj ogromne cene (1000 kg stane 700 lir). Ker ga pa uvažajo le malo količino, je vsa italijanska industrija in cel javni promet v veliki ncvcvic-sti in delavcem groze odpusti, Žc sedai se je nabralo v Italiji velikanove j Stavilt brezposelnih delavcev, ki so pa s.rjv;tn r.-i vseh večjih izgredih. Italiji v gospodarskem oziru ni postlano na rožicah in če sc razmere ne bodo kmalu izboljšale, zna priti polom.
Pri vseh notranjih težavah ima Italija dovolj časa, denarja in veselja, da meče Jugoslaviji polena pod noge. Sedaj pošilja pod krinko Rdečega križa orožje in municijo v Bulgarijo, ki teden za tednom kliče vojake na orožne vaje na ma-cedonsko mejo.
POLJSKA.
Poljska arniadA v svojem boju proti ruskim komunistom napreduje. Zasedla je mesto Kijev.
FRANCOSKA.
Na Francoskem tudi socialna demokracija najrajši »deluje« s štrnjki. Napovedala je štrajk železničarjev, ki je bil precej splošen, a vendar ne tolik, da bi sc ves železniški obrat ustavil, fttrajk pa se je začel kmalu krhati in je doživel končno popoln polom.
Tedenske novice.
Politične.
p Zatajiti se hočejo. Vsem je znano, s kako vnemo so pred komunističnim uporom in še potem socialisti zagovarjali komun •'.-. Ljudski glas« pa je vedel, da na kmetih lo ne kaže, zato je zatajil svoj komunizem. Dokazal je svojo trditev s tem, da imenuje Domoljuba lažnjivega kljukca. Mi pa danes znova ponavljamo: Socialisti in komunisti so ljudje, ki imajo popolnoma Iste cilje: odpraviti zasebno last in uvesti samo soc. delavsko komando. Razloček je samo glede načina, kako naj se to izpelje: socialisti pravijo: počasi in mirnim potom, komunisti pa so mnenja: z revolucijo. Torej gospodje okrog »Ljudskega glasa«: ne sramujte sam samih sebe in povejte odkri-
to, da vaša kmetsko delavska zveza hofe isto doseči kot komunisti. Ali si upat« ta jiti?
p Komu v prvi vrsti velja boj socialL stov? Človek bi sodil po navdušenem pj. sanju, da draginji, izkoriščanju delavcev kapitalizmu itd. Toda zmotili smo se. Ljud' ski glas piše na prvem mestu v 19, vilki letošnjega leta: »Vedno je naš boj ve" ljal v prvi vrsti klerikalcem, saj smo v njih gledali vedno največjo nesrečo nak. ga naroda, najstrašnejši jarem,« N0 dose-daj smo vsi mislili, da je zaenkrat dragi-nja, verižništvo in kapitalizem največja nesreča, Ljudski glas pa nas uči, da edino le klerikalizem. Ubijte lintverna!
p Gorjače. Zadnji »Ljudski glas« p0. zivlje, naj prinašajo socialisti na shode gor-jače. Čisto po okusu komunistov. Tako bo draginja rešena.
p Za »svobodno ljubezen« vnema socialistični »Naprej« svoje pristašinje. Naj »ljubijo« in si vzamejo svobodo, ki je dana »vsakemu žužku« in naj zavržejo božje, cerkvene in prosvetne zakone«. Socialistični »Ljudski glas«, ki se navdušuje za »Kmetsko delavsko zvezo pa pravi, da ss mota boriti za vero, katero bi radi klerikalci uri.ili. Ker pišejo socialisti vedno čUti re«n(eo, naj se kmalu rodi učenjak, ki nam bo razložil, kako socialisti zmorejo pridigovati »svobodno ljubezen« brez božjih in cerkvenih postav« in v istem času braniti vero,
p Samostojni komunisti. Piše se nam: Od več strani iz Dolenjske, kakor tudi Ii Gorenjske, naši možje pripovedujejo, da ako bi bil nastal puč ali nered v državi, jim je večja nevarnost pretila od strani samostojnih, kakor pa od strani pravih delavskih komunistov. To so vsakovrstni dvomljivi elementi po deželi, katere so samostojni privabili v svojo stranko, ki niti iz daleka ne spadajo v kako kmetijsko stranko in vztrajajo pri stranki le zato, ker jih samostojni dobro plačajo in zastonj napajajo, da potem hodijo po njihovih shodih kričat in vpit in naše shode razbijat z raznim orožjem. Zato v vsakem okraju vidimo le ene in iste ljudi.
Takim ljudem res naš kmet ob takem času ne more zaupati. Prvič, ker so tisti ljudje po večini vse drugo kot kmetje, drugič, ker napadajo naše poštene kmetske može in razbijajo naše mirne shode in tretjič, ker jih voditelji samostojnih vedno huj-skajo na naše kmetske može.
Mi se temu prav nič ne čudimo, kei vsaka hujskarija enkrat dozori in se pokaže nje sad. — Vsem pametnim kmetom v kmetijski stranki pa jc to morda zadnja opozoritev, kam plove njihova stranka, na kar smo mi že zdavnaj opozarjali.
p Reka in liberalna vlada. Prejšnja liberalnosocialistična vlada se je s svojim predlogom antanti dne 20. januarja t. 1. odrekla vrhovnemu pokroviteljstvu nad Reko. To stališče, ki ga je zavzela prejšnja vlada, dela sedanji vladi velikanske težav« in zapreke pri pogajanjih za Reko.
p O. Fajdlga Iz Sodraiice nam pojasnjuje, da on znane koruze sploh ni prodajal, pač pa njegova žena, in ta no dražje kot po 6 kron. Dobiček (la je imela malenkosten in jc bila prosta vsake kazni, dasi se je trudil njegov nasprotnik naprtit1 1»
t
par tednov zapora. Dalje pojasnjuje gosp. Fajdiga, da on ni noben liberalni voditelj v Sodražici in da ne živi s pravimi pristaši SLS v nasprotstvu.
p Čedno razmere- Nu vinarski in sadjarski Soli v Mariboru so vsi gojenci dne 4. maja zjutraj zapustili zavod. Vzrok: Nered v zavodu, šikaniranje gojencev od strani ravnatelja Žnidaršlčc. in prefekta ing. Petkovška, skrajno slaba hrana itd. TJČiteiJstvo osobje, predvsem ravnatelj in prefekt, so pristaši Samostojnežev, so *irili Kmetijski list in delali propagando »a samostojno. Ponavlja se ista pesem kot na Grmu, kjer je ravnatelj Vedemjak porabljal celo uradne kuverte za vabila na samostojne shode. Na grmskl Šoli, kjer tu di gojenci stalno stanujejo, je prirejal hbode samostojnih. Zdi se, da ti »vneti« vzgojovatelji kmetske mladine poskušajo napraviti iz kmetskih šol prava gojišča samostojnega naraščaja. Poverjeništvo za kmetijstvo poživljamo, da napravi že enkrat konec tem gnilim razmeram.
Domače novice.
d Čudne razmere na ljubljanskem tr
gu. Te dni je prineslo kmetsko dekle na ljubljanski trg košaro krompirja na prodaj. Nameravala ga je prodajati po 3 K za 1 kg. Tržni paznik pa ji je kar zapovedal, da ga mora prodajati po 2.50 K 1 kg. Ker mi ravnanje tržnega paznika ni bilo povsem všeč, sem vprašal zraven prodajajočo branjevko, po kateri ceni ona prodaja krompir. Odgovorila mi je, da po 3.50 K. Opozoril sem tržnega paznika na to razliko cen, a mi je osomo rekel, da branjevka lahko dražje prodaja kakor pa kmetice. Res čudne razmere vladajo na ljubljanskem trgu, da se kmetu cene kar diktira, prekupci pa lahko prodajajo kakor hočejo.
d Zapuščine in zavarovalnine v Ameriki. Veliko je med našim narodom ljudi: ki imajo svojce v Ameriki ter je za temi v letih vojne nastalo precej zapuščin in zapadlo dokaj zavarovalnin. Vsled ameriških vladnih odredb, so ti premoženjski objekti, v kolikor se jih je likvidiralo, založeni pri upravniku sovražnega premoŽenja v Washingtonu, ozir. pri tozadevnih oblastvih v drugih ameriških državah, tako, da bode treba veliko potov, predno bodo dobili ta premoženja dediči v roke. Za posameznika je postopek združen z velikimi stroški, dočim bi se pri skupnem nastopu dalo hitreje in ceneje doseči uspeh, posebno ker bi bilo v slučaju, da gre za skupno veliko svoto, mogoče osebno intervenirati. Da bo možno ugotoviti, za katere svote gre tu, poživljam vse, ki imajo v Zjedinjenih državah ameriških zapuščine in zavarovalniške terjatve, da mi iste čimpreje mogoče prijavijo, da se uvede sporazumno enoten postopek, ako bi to kazalo. Radi splošno koristnega namena prosim tudi sodnije, urade, gg. odvetnike ter notarje za prijavo, vse jugoslovanske liste pa za ponatis tega poziva. Gospodarska pisarna dr, čeme, Ljubljana,
Miklošičeva cesta 6, d Poziv deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani glede preskrbe ■ krompirjem. Deželna vlada naj pozove vse aprovizacije, stranke in druge korporacije, da naj si
preskrbe zadostno množino krompirja in ližola tekom meseca maja. Preostanek teh živil smatramo prost za Izvoz in zahtevamo, da nam vlada dovoli za preostalo blago prost izvoz. — Gospodarski odbor KZ in SKS za ljubljansko okolico.
d Jugoslovanski polk v Sibiriji. Podporočnik I. jugoslovanskega polka v Sibiriji, g, Bogdan Pogačnik je dospel v Ljubljano ter podal nastopne informacije; I. jugoslovanski polk šteje kakih 2000 mož (po večini Slovencev in Hrvatov) ter se nahaja v mestu Nižnij Udinsk ob sibirski železnici okrog 500 km severozapadno Ir-kutska. Polk je v češki divizijski skupini. Stanuje v vagonih. Pisem in poročil ne dobiva z doma že dve leti. Odkar so Čehi z boljševiki sklenili premirje, se pripravljajo jugoslovanski legijonarji na vrnitev v domovino. Če bo šlo vse v redu, utegne biti naš polk meseca junija v Vladivosto-ku, oktobra ali novembra pa doma. G. Pogačnik je prinesel s seboj tudi pošto našega sibirskega polka za domovino, ki bo te dni razposlana.
d Bankovci s ponarejenimi kolki. Gre-mij trgovcev v Ljubljani naznanja, da so bodo zadržani bankovci s ponarejenimi kolki vrnili lastnikom, kadar bodo kronske novčanice popolnoma vzete iz prometa. Finančno ministrstvo bo o usodi teh novčanic odločalo po završetku zamenjave in si Je dalo predložiti imenski izkaz vseh onih oseb, katerim so bile novčanice zadržane.
d Vojaški grobovi v Sloveniji. Na
ozemlju sedanje Slovenije je, v kolikor se je moglo dognati, 13.270 vojaških grobov. Od tega odpade na Kranjsko 8300 grobov, na Koroško 250, na Štajersko 4690 ln na Prekmurje 21. Ti vojaški grobovi se nahajajo na 108 krajih.
d Romarski shodi na Krki na Dolenjskem so preloženi na prve tri nedelje po Vel. šmarnu: prvo nedeljo 22. avgusta pridejo nemški Kočevarji, za te so litanije in nekaj nemške pridige; drugo nedeljo po Vel. šmarnu pridejo Gorenjci, morda s posebnim vlakom; tretjo nedeljo pa pridejo Dolenjci in iz okolice. Zato letos o Pinkoštih ne bo na Krki romarskega shoda. Binkoštno in kvatrno soboto jeseni Je vselej zapovedan post ravno na dan, ko romarji prihajajo na Krko, in kvatma nedelja pride že preveč na Jesen, zato so romarski shodi preloženi.
d Vrhnika. Dne 16. t. m. priredita orlovski odsek in orliški krožek na Vrhniki na vrtu Rokodelskega doma javno telovadbo z vrtno veselico. Spored: 1. ob 3. uri popoldne javna telovadba. Nastopijo odsek, krožek" in obojni naraščaj. Igra orkester Slov. dijaške zveze iz Ljubljane. 2. Veselica s srečolovom ln šaljivo pošto. Za jed in pijačo dobro preskrbljeno. Med ljudstvom vlada veliko zanimanje za to prireditev.	: 1
d Vabilo na orlovski tabor celjskega okrožja, ki se vrSi dne 13, junija 1920 na Te-harjih. Domači odsek in vse druge naše krščanske organizacije so že pridno na delu, da poskrbijo, da se razvije tabor v veličastno manifestacijo orlovske misli. Isti dan bo blagoslovljena nova zastava tukajšnjega odseka. Vtpored še priobčimo. Bog živil
d Iz kroga železničarjev smo prejeli pojasnilo, da so nekatere 9troke železni-
čarjev res slabo plačano in je zato mezdni boj upravičen. (Op. uredništva: DobromK slečim železničarjem, ki vršo svojo dolžJ nost, bo kmetsko ljudstvo vedno nakloV njeno in jim tudi privošči višje plačej nikdar pa ne bo odobravalo, da bi dobra plačani komunistični hujskači zlorabljali Železničarske težave za svoje temne na-i mene, ker s tem se žeiezničarskemu stanuf samo ugled jemlje, cela država pa spra\V lja v nevarnost/)
d Fantovska. Mesarski pomočnik Mli lan Prepeluh v Ljubljani je na konju pri-jezdil v kavarno k Zalazniku in zahteval« »Dve črni kavi, prosim: eno meni in eno! mojemu konju.« Policija je dala zadeval na sodnijo, ki Je pa bila mnenja, da noben paragraf ne prepoveduje hoditi konjem V kavarno in piti črno kavo, če se sicer dostojno obnašajo in sta bila Prepeluh itt konj oproščena.
d Požar s smrtnimi žrtvami. Dne #« maja sc je vnel na glavnem kolodvoru v, Ljubljani en vagon petroleja, ki je bil zaprt v železnih sodih. Gasit je prihitela ljubljanska požarna bramba. Med gaše-njem, pa so sodi eksplodirali ,in kosi železnih sodov so leteli daleč naokoli. Več Jih je padlo tudi med ognjegasce, od katerih je bil gasilec tapetnik Albert Žargl smrtno zadet, Maks Leveč pa je bil nevarno ranjen in je tudi pozneje v bolnišnici umrl. Lahko ranjenih je bilo še več dru-gib gasilcev. Požar so omejili in pogasilh d Umrl jc v Ljubljani bogoslovec II. letnika g. Jože! Faganel.
d Velik požar. Velika nesreča je zadela v nedeljo 2. majnika prebivalce na Brezovici doljni pri Št. Jerneju. Ob tričetrt na dve popoldne je jelo goreti pri Armiču v) listnici. Dasi so druge hiše precej oddaljene in je gosto drevje vmes, ni vse to nič pomagalo. Kar skakal je divji element od strehe do strehe, tako da je do tal vpepe-1x1 23 deloma velikih poslopij. Trem gospodarjem je zgorelo prav vse, hiše, gospodah* ska poslopja, kmetijsko orodje, vinska po» soda in celo deset prešičev. Siromaki ao res usmiljenja vredni in potrebni. Št. Jer-nejci smo vselej radi pomagali v takih ne»; srečah. Že od Velike noči smo poslali en« krat 500, drugič 700 kron ponesrečenim^ Zato se tudi sedaj zaupno obračamo do javjij nosti z iskreno prošnjo: pridite nam na pq» moč! Škoda se ceni uradno na 300.000 Iv«, Za pomožni odbor: Iv. Krhin, župan; A" Lesjak, župnik.
— Radeče pri Zid. mostu. V četrtek 6. t, m. okrog 3. ure popoldne je začelo V tukajšnjem farnem zvoniku naenkrat gdf-reti. Ognjegascem, ki so takoj prihiteli nft pomoč, se je posrečilo ogenj toliko obvlav dati, da je bila odstranjena nevarnost, ki je pretila, da se užge tudi ostrešje na cer. ltvi. Cerkev je ostala nepoškodovana, od zvonika pa je ostalo golo zidovje. Pogrešali bomo posebno edini zvon, ki se fa razbil, in pa uro. Škode je nad 100.000 K, Sumnja, da je kdo podtaknil ogenj iz zlob' nosti, ni utemeljena.
d Vinski tatovi. V Sv. Jerneju pri Lo-čah so se že skozi eno leto ponavljale tatvine poljskih pridelkov, zlasti pa vina. Dolgo so zasledovali tatove, slednjič se je posrečilo lovcem jih dobiti. Eden glavnih ta-
4»
tov je Ciril Pirš, ki je bil pri zasledovanju obstreljen in leži sedaj v bolnici, od koder pride v ječo. Najbolj žalostno pa je to, da je bil Ciril eden glavnih agitatorjev samostojne kmetske stranke in je imel vedno na »farje« prav posebno slast. Svetujemo Samostojni stranki, naj se vendar že enkrat otrese takih ljudi, katerih se je vse polno nabralo pri nji in ki imajo marsikje po deželi glavno besedo, ker so najbolj predrzni. Za kmetsko stranko taki ljudje niso, pa naj bo ftranka taka ali taka.
g V lastno obrambo ustanavlja sedaj kmetsko in delavsko ljudstvo na deželi » ljudsko stražo«. I)a se zavaruje proti raznim piokuculioin, rdeftkarjem fn komunistom, ki prihajajo na kmete hujskat in rokoviijaCit. Pomagaj si sam in Bog ti bo-Ido pomagnlt
d Velika nevarnost za vero, tako je /me drobni knjižici, v kateri je ponatisnjen izboren članek iz Bogoljuba in katerega naj bi vsak Slovenec pazljivo prečital. Stane 1 K in se dobiva v prodajalnici Kat, tisk. društva (Ničman) v Ljubljani.
d »Povestice« se imenuj« knjižica, ki ; /e Izšla v Jugoslovanski knjigarni. Pet j Lratkih in mlčnih povesti, ki jih je s) isal pisatelj Tagore. Vsakdo jih bo z napet jo bral. Stano 9 K f>0 vin.
d Levstikove pesmi je izdata Jugoslovanska knjigarna. Pesmi so preproste, lahko razumljive, v lopem jeziku in globoko iobčutene. Levstik je znan slovenski pesnik in Je umrl I. 1887. Knjižica stane nevezana 9 K 00 vin., vezana 19 K 510 vin.
d Kdor bi vedel kaj o Maksimiljanu Ivančič, katerega zadnji naslov je: 1419 C 47 th st. Cleveland Ohio, prosim, da mi blagovoli sporočiti. Ivančič Jakob, dijak, Ljubljana, Ljudski dom H.
Gospodarska obvestila.
g Cene mlekn v LJubljanL Skupni gospodarski odbor KZ in SKS za ljubljansko pkolico je poslal na ljubljanski magistrat eledečo vlogo: Skupni gospodarski odbor KZ in SKS za ljubljansko okolico si dovoljuje magistrat opozoriti na dejstvo, da Bo komisije za presojo con v občinah ljubljanske okolico določile, da je primerila cena mleku G K za 1 liter na domu produ-centa in 6 K 50 vin. dostavljeno na trg ali na dom konsumenta v Ljubljani. Z ozirom na to, da so omenjene komisije po ministrski naredbi pravomočne za določanje cen, gospodarski odbor nujno prosi in zahteva, da mestni magistrat to času in razmeram primerno ceno prizna in vsaj do 20. t. m. objavi. Gospodarski odbor je mnenja, da za dobro mleko cena ni pretirana, p.ato pa rade volje pristane na to, da magistrat vrši kontrolo glede kakovosti mleka. Zahteva pa odbor, da se h kontroli mleka privzame po onoga odoborovega člana. Gospodarski odbor upa, da mestni magistrat tej upravičeni zahtevi ugodi, ker bi v nasprotnem slučaju producenti bili prisiljeni v samoobrambo poslužiti se .vseh dovoljenih sredstev. Za slučaj, da bi mestni magistrat ukrenil, da bi verižniški urad zaradi zgoraj določene cene začel preganjati mlekarice, izjavljamo, da bomo takoj po prvem preganjanju ustavili dovoz mleka v Ljubljano. 3'
g Bogata žetev na Mažarskem. Na
Mažarskem je pričakovati silno bogate žetve. Radi izbirnega vremena bo žito za 2—3 tedne prej dozoredo. Ker bodo letos na razpolago nravnost orjaške koiiome rita, misli vlada odpraviti vse omejitve, ki so ve: zale promet z živili.
g Cena vinu je padla v zadnjem tednu pri litru za 1-3 K. Vzroka sta dva: prepoved točenja ailkoholnih pijač in obetajoča se bogata letina.
g Lanenl sukanec za čipkarlce. Težko pričakovani sukanec razdeljujejo čipkarsko šole vsem čipkaricam, katere imajo čas in v kolikor jih no zadržuje poljsko delo. Sukanec na vretencih ni za čipke in škoduje lc dobremu imenu naSih Čipk, ker postanejo čipko že po prvem pranju cunj aste.
g Mlečne cene v Čehoslovaški so uradno določene na 1 K 60 v za 1 liter.
g Vinogradniki, pazitel Po daljšem toplom vremenu jo dne 5. t. m. izdatno deževalo. Ta dež je najbržo takrat žo zrele, prve (spomladtie) t rose peronoaporo zanesel na spodnjo trtne liste, to Jo na one, ki stojo najbližje pri tleh. Po protoku 14 do 18 dni, tedaj okoli 19. t. m. ali malo pozneje, boste našli na teh listih prve sledi peronosporo. Ako takrat padt« dež nlf močna rosa, razvijo gliva na spodnjih •straneh listov v obliki belih lis nove, prve poletno trosc, kl lahko okužijo vse zeleno delo trt, ki rto takrat niso So poškropljeni. Zato priporočam, da najpozneje do 18. mu J a svojo vinogrado poškropite 7. galico ali z Boanapasto, ki jo dobito pri Slov. Kmelijakt Družbi v Ljubljani. No zamudite tega trenotka, zlasti ako so bo v tem času pripravljalo vremo za dež, drugače utrpltc lahko veliko Škodo. Prosim, da ini poročate, kdaj da «t© opazili prve sledi peronosporo {paleža) na trtah. — Nadzornik Skalicky, Novo mesto.
g Valute: Ameriški dolarji 13.300 do 13800, avstrijske krone 04, carski rublji 198— 202, čehoslnvaško krone 235, 20 kronski zlati 430-500, angleški (untl 630, francoski franki 960—1050, napoleonl 480 —500, nemške marko 276—280, rumunskl leji 270 do 272, Italijanske liro 690—700.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:„
Dopisi.
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3 °io brez kakega odbitka.
tiratfie srt ti 8. zlHtra} d« i. pmltfm.
<?!«sf Inserat!
St. VID NAD CERKNICO.
Kdor molči, devetim odgovori. Tako smo si mislili glede poročila, ki ga fe prinesel »Kmetijski list« o našem shoda dne 22, februarja 1920.
Toda, ker omenjeni list v svoji 17. Števil, ki zopet isto pogreva, naj spregovorimo mi o tem par besed, da bo velika eadorolj-, nost fn veselje fn radost vidovskfh »samostoj. nih« še večja.
Ne morejo se namreč dovoli naveselitf neprimerne surovosti in divjaštva, s čimer so preprečili naš shod. Seveda flm tege pač n« smemo preveč nameriti. So bili le malo »vin* ski«. čeprav je bilo to precej po deseti sveti maši.
Kakšen je bfl boj, o tem nočejo ničesar slišati; tndi nam se ne zdi vredno poročati, ker je pač vsakemu znano kako sc z žganjem in vinom »ohrablfena« četa — boja je.
»To vam je bil poraz,« se ponašajo. Kdo bi se ne veselil tako na lahek in na tako »sijajen« način pridobljene zrnate. Niti vseh »kalibrov« surovosti ni bilo treba uporabiti, zadostovalo je divje vpitje in kričanje in zmerjanje in grožnje in kletve, da sovražnik, ki se je hotel braniti samo z mirno besedo ln ■ pametnimi razlogi, takega boja sploh ni sprejel ter se umaknil z bojišča.
Premagati nasprotnika s takim orožjem, s katerim se on braniti noče, mora biti po mnenja »samostojnih« posebno častno in slavno, ker drugače bf se bili a udarili c nami • mirno besedo in z umskimi razlogi kot smo mi zahtevali, toda te naše skromne zahteve niso upoštevali — gotovo so fmell opravičen vzrok, zakaj ne — so pač bolj vafenl prvih, zgoraj omenjenih sredstev, na kar iim moramo čestitati k njihovi veliki umski in srčo< izobrazbi.
Čudno. Shod preprečen, govornika pregnana fn vendar imamo Kmetsko zvezo, ki ie šteje lepo število članov in še vedno novi se
priglašajo.
Edino svetovnoznana zmaga »samoetol-nih« je pripomogla, da so Vidovci spregledan, in da pristopajo v našo zvezo in nai« društvo, ki fe prt :krbelo svoje člane z dobro koruzo,
moko itd.
• Samostojni« pa so imeli preccf v začetku smolo. Tako se f:m je »zbnzaralo« z njihovo plesnivo koruzo, kakor se je »zbnzara-lo« z našim shodom, kot oni piielo.
Upamo pa, da bodo polagoma spregledali vsi, ki še niso prišli do spoznanja, da je SKS — stara liberalna stranka, kl si v svoji starf obleki ni upala med kmete, in ki si je za to nadela novo, vabljivo obleko, da tako slepi kratkovidne.
Kmetska zveza Sv. Vid nad Cerknico.
POPOTNIK IZ MIRNSKE DOLINE, Dolgo sem molčal, kaj ne 7 Veste, start moji ljubi znanci, svet je velik, ljudje smo se klatili po svetu, sedaj pa smo zopet doma, v lepi deželi Kranjski! Lepo pozdravljeni dragi čitateljll Zopet bom romal po dolini, naznanial kar sem videl in čul. Veseli me, da ee je v Trebnjem ustanovilo kmetijsko društvo, podružnice so v vsaki župniji. Nič čada. če so liberalni trgovci hodil Saf je ljudem prihranio samo pri koruzi 250.000 K; ljudje božji, pa še verjamete hujskačem! Svinčnik v roke, Da izračunaj, koliko stotisoč ima že kmet od društva dobička! Povsod dela Ljudska stranka za vas, pa le verjamete slabim časopisom! KoMko je po dolini Kmetijskega listal Liberalci so oblekU drug kožuh, ampak gad ostane gad —-če tudi spomladi kožo sleče! — Birtl se kislo drže, vina ne smelo prodajat. Sedal ima gotovo vesele dni gospod Kalan v Ljubljani, čeravno so ga komunisti natepli. V Krmeln »o dela'i vsako nedeljo in praznik, te dni sem šel pa v delavnik skozi Krmel — vse tiho! Star rudar ie rekel: Praznujemo sv. Komunista! Čuden svetnik, ga ni v nobeni pratiki! Prišli so srbski vojaki, naredili mir v Karmelu, glavne tiče odpeljali v ječo. — V Tržišču so lantje enega pošteno oklalf, ga zavlekli v hst-nik, potem pa čakali, da je umrl brez Boga. Strašnol Res pa ie, kakršno življenje, tak« smrti Kadar grem proti Tržišču potipMetu v
rfva ubili. — Lep je n*8 dom v Tržišču, poln ^vtfenla, zasluga domačih gospodov donov-•ov. Kaai bo pa občni zbor izobraževalnega
#oštva? —- V šoli pa pilijo tfasove, poskušali so peli; le to fe Čudno, zakaj ne v društvu 7 "" j« v šoli druga sapa? Tega pa ic nel .deta in iantje nikar na levo) — Sadje kaže po dolini krasno — trta bo bogata! - Orle v Tržišču ie surova roka napadla a kamni, fant, eakrat mora biti konec potrpežlfhrosti, te bodo klicali v Mokronog na št. 51 — V Mokronogu ■ta mesarja iz kože devala — lfudi, ti so se paveličali ter ustanovili »Samopomoč«, sedaf 4obWajo izvrstno meso od zdravih živali — aiesnrjl imafo pa veliki petek. Prav, na{ se gostijo včasih! — Na Trebelnem imajo novega nadnčlteifa, stari jo fe odkuril v Babno polic — Se to za danes, da ima trg Mokronog električno razsvetljavo, nima pa moke, sladkorja is masti.
Junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaia * * * (Dali«. |
Luleranska procesija ae ie s sodnikom Hcndelnom in njegovimi plemiškimi spremljevalci vred razlila v minoritsko cerkev. Ravno ie notri začel govoriti luteranski pridigar. — Ven ga ni bik) mogoče umeti; n|egov glas je bil slabejši kakor onega pridigarja, ki je na cvetno nedeljo pridigal v Štajru. Henrik se danes spominja nanj. Ha, še danes ga je sram le suženjske pridigel Pa še Štefano se je drznil sramotiti oni nesramnež/ Da ae mu ni po-tnšil jezik — Kaj neki danes ta notri klati? Pa morda zopet l|udem zažiga kadilo, pa ne Bogu)
Tnintaiu je slišati veni Lfubi prijatelji v Kristu ... veliki dan ... dan, ki ga je naredil .. mož, ki ga je poslal Bog, možu |c ime Jo-ihini ,.
Henrik se jc ugriznil v ponosne ustnice, i ostrogami je vzpodbodel konja, da se je rzpel pokonci. Zopet se kadt Hudem, o ti grda Ilovešna ničemurnostl Za Bogal Li naši pridi-Jarji res ne znajo drugega kakor: Bil je mož >d Boga poslan, po imenu Joahim? —
Od on? strani sem jc prizvenel glas roga in na hladnih, veselo igrafočih krilih pomladnega velra je priplaval temkaj škofov glas. Pel je latinsko. Tiho šumlianje jc spremljalo njegov glas, kakor bi padalo sto in sto jesenskih listov.
Pač so tam na oni strani tisoči molili na kolenih in so v tvoji gorečnosti napol glasno Šepetali molitve. Nenadoma je postalo vse tiho. Henrik je vedel, da sedaj daje škof blagoslov z monštranco ... Tiho vabi zvonček, oblački kadila se dvigajo in pod podobo krtilia •kriti Zveličar blagoslavlja ljudstvo. Zvonček je obmolknil. Zopet se je pričelo šepetanje in Ittmljanie, ljudje so zopet pričeli moliti. Strelci •o se dvignili s kolen, in votlo so zagrmele salve pušk. Nato je nastala svečanostna ti-hota.
Iz luteran&ke ccrkve pa je mogočno do-ael pridigarjev glas, da ie Henrika sklelelo ln peklo v dno duše: »Njin pobožnost« — tako je kričal — »je zemska, naša ie duhovna. Njih Bog je kruh, naš pa je Bog. Molijo kruh kakor Indijanci in črnci, kakor zastiralo svojo aionstranco, je njih srce zastrto s praznoverjem in prismojenostio.«
Henrik je ves vznevoljen poslušal to pso-Vaojc. Prav tako zmerja kakor nekdaj Majo-rin«. O naša vera, naša vera. vera mojega •četa in moje matere, zakaf te vedno pačijo z zmerjanjem in psovanjem? Zakaj je katoliško praznovanje lepše in ljubeznivejše? Ves nejevoljen je začel jezditi po trgu gori in doli.
Čuj. od obokanih vrat mestne hiše sem prihaja peketanje konjskih kopit. Skozi vrata , na smolnatočrnem, rdeče uzdanem konju pri jahal mož, v obraz rjav kakor Turek, Sle-
dili so mu štirje suličarji. Jezdil je počasi in se ie osiral na vse strani. Za aflm ja skozi obokana vrata pridrdral voz, hi to ga spremljali suličarji. Vos je bil po tvojem bogat vti in sijaju podoben cesarski kočiji in |e bil preoblečen z rdečini usnjem. Okna so bila zastrta s srebrnimi zastori, na kozhi pa sta sedela dva ciganska dečka in sta Igrala eden na tamburico, drurfi pa na citre. V voz so bili vpreženi štiri konji, ki so bili na glavi, na hrbtu In na stejjnih tako čudno nmetno poslikani. da so bih podobni krilatim levom. Voz je obstal pri vratih deželne hiše. Jezdec je pridirjal do stotnika Henrika in ga je vprašal v slabi nemščini:
*Se je-h že začela služba božja? Zdi se mi, da je ravno sedaj pridiga?«
Henrik je s hitrim pogledom premeril tuj ca s svoiega rdečega žrebca doli. Li nI to eden izmed trnovskih odposlancev, na vsak način pa je Oger; nosi huzarsko kamlžolo in žametast plašč, strumni, črni lasje pa so mu sple teni v kite.
»Služba božja bo kmalu minula,- je odvrnil Henrik ozirajoč se skozi cerkvena vrata; ravno sedaj delijo kruh.«
»Me veseli,- ie rekel tujec In je pokazal cel zid snežnobelin zob, »tudi mi smo prote-stantje in sicer spoznavamo kalvfosko vero. Imamo s seboj svojega pridigarja. Upam, da bomo smeli v tej cerkvi obhajali kalvinsko službo božjo — jaz sem brat sedmograškega kneza, Stelan Betien — grof.«
Trpite na revmatizmu in glhtlčnih bolečinah? Vdrgnjenje s pravim i*ellerjevin> flui-dom je takorekoč dobrodejnol 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 k.
Rabite milo-odvajajoče sredstvo? Feller-jeve prave Elza-krogljice izvršujejo svojo dolžnosti 6 škatljic 18 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Želodec okrepčuioča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneie. Engen V. Feller, Stnbica donfa, Elza trg Št. 16, Hrvatska.	E
Ovčjo volno
v večiili množinah
ie
M
ek»ioi tnn in impor'na družtia v LJ u b I »ni, Krekov trg 10. knrnor je poslati ponudbe z navedbo cene in množine ter nriiožitt v<>čii vzorce. 1718
iiuuene s firmo, mm, račune IW.
Izvršule natančno po naročilu
Jugoslovanska tiskarna v Liubljani.
ali sle že d račili
„Domo! uba" ?
7aLfli lH '11 DID taK0 <ira£" mato za vozove, IfUnUl RU U ulb kremo in ma>o za čevlje, ko s po mojih roceptin in navodilih lahko za 200% ceneje in čisto prlprosto doma pripravita. Vse tri recepte z natančnim navodilom tudi za dobavo prinrav proti predplačila /a K 25- . — Ponudbe kakor znesok naj se blagovoli poslati na anončni zavod Drago Bese |ak, Ljublja a, Cankarievo nabrežje št. 6.	1773
Dne 25. maja 1920 t. j. na binkoštni torek
se vrSi
I. redni občni zbor
Kmetijske nabavne in proda|ne zadruge ▼ Kranju v prostorih .Ljudskega doma* ob 10. url dopoldne.
Dneva! ttii 1. Poročilo načelstva. — 2. Odobritev računskega zaklfučka za 1.1919. — 3. Sklepanje o obrestovanju članskih deležev, — 4 Volitev načelstva. - 6, Volitev nadzorstva. - Slučajnosti.
Razglas.
V sredo dne 19. maia 11. ob 8. uri popoldn«
vrši se v btahovci pri Kamniku (gostilna „prl Korelnu")
javna dražba
približno 2090 kbm smrekovega lesa, ki je na
planini občine Gosd i prt Kamniku) la približno 300 kbm bukovega lesa ter nekaj smrekovega lesa iz. planinskega gozda na Mali planini pri Kamniku.
Los se lahko ogleda vsuk dan od 10. do 18, maja t, 1 na licu mesta. Vsa pojasnila giede smrekovega lesa na planini občine Gozd duja načelnik gospodarskega odseka Jožef RomSak iz Brišč hišna št. 4 pri Kamniku In glede lesa na Mali planini pa harol Prelesnik v Stahovd,
Gospodarska odseka za planino občine Gozd in Malo planino.
Za zeleno krmo
priporočamo sledeča semena: grahoro čisto ali pomešano z ovsem po K 4-2J kg. lečo za krmo po K 4-60 kg., grah za krmo po K 8"20 kg., Sever & Komp., Ljubljana, VVolfova alica 12.
^Betonske cevi,
cevi za vodnjake, 1 m svetlobo, streSnlk, grobne oklepe, stebre ra ograje iid nudi po najugodnejših cenah F. Baada A drug v LJubljani,
Karlovska cesta it 8.	1738
— Dobro ohranjene oinsbe —
g«	g% možnosti polovujake kupi
SbUllB hmeHarna o Žalen.
Svilena in žimnata
S1 mlinska sita
(pajtlji) vseh vrst se dobe v trgovini A. Čada ž, Ljubljana, Ko/odvorsaa ulica šrav 35, nasproti .Stare Tišlarje-e gostilne".
Cenjenim naročnikom in drugemu slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem dobil zopet priznano
najboljšo in zanesljivo
,BRRV0'
za barvanje vsakovrstnega blaga. -Dobi se: črna, modra, rudeča, zelena, rujava in lila barva v zavitkih po K 2*20 en zavojček pri
Kari Loibner
Celje, pri „Zvoncu".
RazpoSilja se vsaka množina po poŠti. — Vsakemu naročilu se pri-dene slovensko navodilo.
iuiiiii1iiiiiiiiiiimiiiiiiim
uii..................................
Gospodarska pisarna dr.Cerne
posojila, zemljišča in posestva, ureditev pošiljatev iz Amerike in ameriških zapuš&n, nakazila denarja v vse kraje, vse go-. • , spodarske zadeve . ■ .
Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
(poslopje Ljudske posojilnice),
floinniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiilimiililiiiiiiiiiimuini
hlapec se sprejme v službo za 3-4000 K na loto. Potrebujem tudi bolj priletnega za pri živini. Pišite ua uprav-m.«tvo,Domoljuba'pod Šifro .Hlapec 1781'.
Modna ln mnnuiaktaina trgovina
Ivanka Praprotnik,
Sv. Petra cesta 21, Ljubljana
naznanja st. občinstvu, da je ravnokar dofilo fino volneno blago za ženske obleke v črni, modri, zeleni in rujavl barvi, žamet, sukno, hlačevina, konteninu, platno za rjuhe, cvilih, raznobarvne satinaste odeje 1.1, d. Kdor hoče dobro blago in po coni kupiti naj se obrne na to domačo tvrdko. Vzorci in ceniki se no razpošiljajo.
imate bolečine? V lica? V celem telesa? Vas mati glavobol? Trganja po a dih? Trpite na reumatizmn in gihtn? Ste se prehlad K? Ne morete spa l? Niti delati? Ste nervozni In preveč občutljiv za mrzli zrak?
Poizkusilo vendar FeUerjev pravi Elzafluid! Čudili se bodetot Občutili bodete čuvstvo zadovoljnostit lto-Seni ste bolečin In hvalite FeUerjev Elzafiuld kot dobrega prijatelja v hudih dneh. G dvojnatih ali 2 veliki specijalnl steklenici !I8 K. Zagoiski sok proti kašlju In prsnim bolečinam, 1 steklenica 6 K.
Vaš želodec nI v redu ? Trpite na počasni prebavi? S abem npelitu ? Knblte ml o, za-ncsljlvo odvajajoče sredstvo ?
Oj, kako bodete zadovoljni, ako samo poizkusite Fellerjeve prave Elza-krogljice! To so res dobrel 6 Skatljic 18 K. Želodec okrepču-joca švodska tinktura, 1 velika stoklenica 15 K. Pravi balsam, 12 malih steklenic 36 K. Lahko še na-	_
ročite I Fellerjev Elza-mrčesni prašek, 1 vel. škat-Ija 5 K. Zobne kapljice, stoklenica 4 K — v. Očesne kapljice 4 K — v. Zanesljivo mazilo zoper srbečino in srbečico,lonček 10 K. Močna franeovka v steklenicah po 8 K in 22 K. Omot in poštnina posebej, a naj ceneje! Eugen V. Feller, lekarnar, Stublca donja, Elzatrg št. 16, Hrvatska.
Mlinska sita
(pajtlje) po najnižjih cenah nudi J. Doltnar, Svetje — Medvode.
Primeiaj krmi Mastin
enkrat na todon eno pest. Ob pomanjkanju krmo ko se uporabljajo nadomestilna sredstva za krmila pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin, dietetrčno sredstvo, ?a živino, je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, a Parizu, v Itimu in na Duna.u. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 6 zavojev praška Mastln zadostuje za C mesecev za enega prašička ali vola.
Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastlna 2050 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh in živini, garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje, No smrdi, nomaže perilo. 1 lonček 8 kron. Po pošti 10 kron 50 v.
Lekarna Trnkdczy
Ljubljana, Kranjsko. Zioven rotov?a.
£ ajstarejža hranilnica na Slovenskem.
Kranjska hranilnica
v Ljubljani — ustanovljena 1. 1820
obrestuje hranilne vloge s
3%.
Kranjska hranilnica je pupilarno varen zavod in jo nadzoruje deželna vlnda.
Za plačila zavodu bo dajo na razpolago poštne položnice.
Čisti dohodek Kranjsko hranilnice je — ne glede na to, kar so odkaže rezervnim zakladom — po pravilih določen v pospeševanje občokoristnib naprav ln podjetij na Kromskem — .skupna svota doslej v to svrho odmenjonih zneskov znaša K 8,701.115-87.
sprejme v učenje Franjo Replč, sodarski mojstot v LJubljani (Trnovo), Hrana in stanovanje jiro* sto. Prijaviti se je treba osebno v delavnih dneh,
Razpisuje so služba
Plača po dogovoru, prosto stanovanje in njiva, Prednost ima rokodelec in oni, ki bi znal vo. diti društveno godbo.
Mestni župni nrad ČornomelJ, 30. IV. 1920.
sfenice-Sčurbi
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moj* najbolje preizkus, in splošno hvaljena sredstva ki,t| proti poljskim miiim 10 K, za podgane in miši 10 K, za Ščurke 10 K, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, mazilo proti ušem pri ljudeh S In 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, prašek za uii v obleki in perilu 6 in 10 K, nktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport:
M. JONKER, Pctriniska ul. 3, ZAGREB L
deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega m trdega lesa kupi po najviš i ceni vsako množino družba IM-P E X v L| uhlja ni, Krekov trg 10,
»imn štriii mi
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdkl
£can Jeis;£fii, Lfnblfana
Emonska cesta 2. 47!i2
UUD51M POSOJILNICA I
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6
obrestuje hranilne vlc^e po čistih
ca
4?
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlogf in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Izdaja konzorcij »Domoljuba«.
Odgovorni urednik Anton SnŠnik v Ljubljani.
Tiska Jugoslovanska tiskarna.