
Občine naj poživijo delo hrajevnili odliopoi
Kmalu bodo potekla tri leta, odkar so
začeli s svojim delom pri naših občinah
krajevni odbori. Le-ti so osnovni organi
samoupravljanja delovnega ljudstva v
občini, brez katerih si komunalnega si-
stema ne moremo zamisliti. Preko njih
se rešuje vrsta komunalnih vprašanj, za
katera so vsakodnevno zainteresirani
prebivalci naših vasi in naselij, katerih
pa občina bodisi zaradi odmaknjenosti
ali bodisi zaradi njihovega tipično lokal-
nega značaja ne more tako uspešno re-
ševati.
Kakšno je bilo delo krajevnih odbo-
rov v celjskem okraju doslej? Vsekakor
moramo reči, da so nekateri krajevni
odbori v svojem delu dosegli vidne uspe-
he, medtem ko za vse ta trditev seveda
ne more veljati. Mreža krajevnih od-
borov se je iz leta v leto vedno bolj raz-
predala. V letu 1955 jih je bilo komaj
89, naslednje leto je njih število naraslo
na 118, 1957. leta pa jih je bilo že 144
in lani celo 148. Glede na sedanje sta-
nje in potrebe lahko trdimo, da je mre-
ža krajevnih odborov v glavnem zaklju-
čena. Morda se bo tu in tam kakšen kra-
jevni odbor ukinil, kot n. pr. krajevni
odbor Drensko rebro, katerega območje
gravitira h krajevnemu odboru LisiČno,
vendar to ne bo bistveno spremenilo
sedanjega stanja.
V krajevnih odborih je vključenih 985
državljanov, žal pa je med njimi komaj
5,5 % žena. Najslabše pa je stanje na
področju bivše šmarske občine, kjer ni
v krajevnih odborih nobene žene. Čla-
nov, ki imajo manj kot 30 let je tudi
komaj 15 odstotkov. Ta ugotovitev ka-
že, da bo potrebno pri prihodnjih volit-
vah polagati več skrbi, da bo v krajev-
ne odbore izvoljenih več žena in mla-
dine. To še predvsem zaradi tega, ker
gre tu za tako dejavnost, ki je zanimi-
va tudi za žene, hkrati pa so krajevni
odbori najboljša praktična šola, v kateri
se mladi ljudje najuspešneje lahko
vzgajajo za bodoče člane občinskih od-
borov.
Kljub temu, da je iz leta v leto šte-
vilo krajevnih odborov raslo, pa žal ka-
žejo statistični podatki, da se je število
sej iz leta v leto manjšalo. Leta 1956 so
imeli krajevni odbori v celjskem okraju
361 sej, naslednje leto 358 in lani komaj
338. Čeprav število sej ni povsem mero-
dajno, da bi na tej podlagi lahko z go-
tovostjo cenili tudi dejavnost teh od-
borov, vendar nam tako stanje lahko
služi kot opozorilo, da pri posameznih
krajevnih odborih ni dovolj aktivnosti.
To lahko trdimo za nekatere krajevne
odbore kot n. pr. KO Kalobje, ki lani
ni imel nobene seje, dalje za KO L j ubi-
ja, ki je imel vsako leto le po eno dolž-
nostno sejo, ter nekateri krajevni odbo-
ri v bivši vojniški občini, ki niso imeli
nobene seje. Občinski odbori bodo mo-
rali takim odborom vsekakor bolj poma-
gati in jim dajati več spodbude za delo,
ker je le težko verjeti, da ni na njiho-
vem področju takih krajevnih proble-
mov, za katerih rešitev ne bi bilo med
prebivalci zanimanja.
Občinski ljudski odbori so dali kra-
jevnim odborom za reševanje raznih ko-
munalnih potreb iz leta v leto več de-
narnih sredstev. Leta 1956 so krajevni
odbori sprejeli nekaj nad 16 milijonov
dinarjev, naslednje leto nekaj nad 37
milijonov din in lani že kar nekaj nad
59 milijonov din. Ce bi primerjali ta de-
nar z vrednostjo, ki je bila s temi sred-
stvi dejansko ustvarjena, bi ugotovili do-
kaj razveseljivo stanje. Naj navedemo
samo nekaj primerov.
Krajevni odbori v laški občini so spre-
jeli za elektrifikacijo 7,5 milijonov din,
sami pa so še zbrali 5,5 milijonov in
tako ustvarili vrednost za 13 milijonov
din. Za ceste so prejeli 960.000 din, tam-
kajšnji prebivalci pa so prispevali z de-
lom vrednost 1,2 milijona din.
V žalski občini je bila dejavnost kra-
jevnih odborov še posebej velika. Kra-
jevni odbor Marija Reka je za elektrifi-
kacijo sprejel 2,5 milijona din, prebi-
valci pa so zbrali vrednost še za 8,5 mi-
(nadaljevanje na 5. »tr.)
Zima ni ustavila dela • • •
Regulacija Savinje se tudi sedaj v zimskem času nadaljuje. Sicer neko-
liko počasneje, toda vendar uspešno. Bagerji že kopljejo in poglabljajo
strugo nasproti otroškega igrišča na Savinjskem nabrežju.
Pozdrav Partiji!
»Strašilo kroži po Evropi...« S temi
besedami je Marx na pragu revoluci-
onarnega oseminštiridesetega leta začel
svoj manifest, manifest svetoTnega pro-
letariata. Ni dolgo od tega, dobrih sto
let, in vendar ni človeštvo v svoji zgo-
dovini živelo tako bogato in burno, kot
ravno v teh sto letih.
Delavski razred, nosilec bodoče druž-
be, je dobil novo, nepremagljivo orožje.
Pot, ki jo je moral prehoditi, je bila
sicer strma in krvava, polna zmag in
porazov, solz in veselja. Vse pa je nosilo
v sebi globoko prepričanje, da na koncu
te poti stoji zmaga.
Letos poteka štirideset let, ko je jugo-
slovanski proletariat ponovno visoko
dvignil prapor revolucije in s svojo Ko-
munistično partijo Jugoslavije nastopil
zadnjo etapo borbe, ki je bila z veliko
ljudsko revolucijo kronana z uspehom.
40 let...
Kdo naj opiše to zmagovito pot? Pot,
ki je peljala preko Glavnjače in Srem-
ske Mitrovice, preko Delnic in krvave
diktature. Pot, ki je privlačila tisoče in
tisoče mladih ljudi in jih združevala v
borbi za skupni cilj — za socializem.
To ni bila družba zanesenjakov, »se-
zonskih« sopotnikov, avanturistov. To
niso bili več Špartakovi sužnji, ki razen
upora proti zatiralcem niso videli ni-
česar drugega. To so bili zavedni borci,
ki so jasno videli obrise nove družbe.
Težka je bila pot...
Marsikatera žrtev je bila potrebna,
marsikatera mati je točila grenke solze.
Borci so padali izmučeni pod udarci in
kroglami, novi so vstopali, vrsta borcev
se je včasih zamajala, pretrgala in po-
tem ponovno strnjena pogrumno nada-
ljevala pot.
Danes radi pozabljamo, kaj vse se
imamo zahvaliti tej neustrašeni borbi in
njenim sodelavcem.
Bratstvo in enotnost — skupnost na-
ših narodov ne bi bila nikoli možna brez
svojega trdnega okvirja, ki ga je posta-
vila naša revolucionarna borba.
Zemlja ne bi bila last tistega, ki jo
obdeluje, niti tovarna last delavca.
Prosveta in znanost ne bi bili posve-
čeni izključno delovnemu človeku.
Svoboda bi ostala priklenjena kot
Prometej in jastrebi bi ji kljuvali srce.
Bratstvo med narodi bi ostalo puhla
fraza naprodaj vsakomur, ki bi ponudil
višjo ceno.
Zemlja bi ostala to, kar je bila sto-
letja — izvor bogastva za peščico ljudi,
ki preko »mrtvih trupel« gradijo svoje
blagostanje.
In če radi pozabljamo na vsa ta dej-
stva, potem pozabljamo tudi pogosto
na človeka — borca, ki je s svojo krvjo
ustvaril vse pogoje za bogatejše in lepše
življenje. Ne pozabljamo nanj formalno.
Posvetili smo mu ulice in trge, nova
mesta nosijo njegovo ime in na tovar-
nah se svetlika v neonski razsvetljavi.
Članke pišemo o njem in njegove slike
krasijo marsikatero steno. Vse smo mu
dali, samo nekaj ne: nas same.
Pozabili smo, da je ta človek — borec
bil^in ostal simbol predanosti in samo-
odpovedovanja, da je bil skromen in
neustrašen; da je ljubil svojo zemljo in
svoj razred z vsem žarom svoje mlade
ljubezni. Ni poznal besede »ne morem«
ali» pretežko« in junaško je gledal smrti
v obraz. Poln vere v življenje je stal
pred puškami in vedel je, da bo v skup-
nosti novega človeka živel večno.
Ta človek — borec, veren sin svojega
naroda in svoje Partije mora stopiti ▼
naše srce. Pot še ni končana. Bojna za-
stava še vedno vihra. Borba za boljše in
srečnejše življenje posameznika in nas
vseh je tudi danes težka in dolgotrajna.
To ni samo borba komune in države, to
je borba ljudi vsega sveta.
Toda vse to bomo dosegli, če bomo
ostali zvesti načelom, ki jih je učila in
jih uči Komunistična partija Jugosla-
vije.
Štirideset let je kratka doba. Sto let
tudi. »Strašila«, o katerem je pisal stari
Marx, ni več. Izginili so Spartakovi suž-
nji in Gubčevi kmetje. Ovenčani a
slavo spe mirno spanje komunardi in
sinovi Velikega oktobra. Prometej je
raztrgal verigo; pregnal jastrebe in da-
nes Titan drži v svojih rokah kroglo —
Zemljo.
Poti nazaj ni. Stopajmo pogumno na-
prej s Titom k novim zmagam in vsa
naša ljubezen bodi posvečena njej, ki
nas je varno vodila po poti borbe: Ko-
munistični partiji Jugoslavije!
R. JANHUBA
s SKUPNE SEJE OKRAJNEGA KOMI TEJ A ZKS IN OKRAJNEGA ODBORA SZDL V CELJU
Planske naloge bomo izpolnili
z boljšim izkoriščanjem sredstev za orolzvodnio
POMEMBNE SUGESTIJE ZA USPESNO IZVAJANJE DRUŽBENEGA PLANA..
— VEC SREDSTEV ZA DRUŽBENI STANDARD. — NE SMEMO PA ZANE-
MARITI TUDI NALOG V PROIZVODNJI. — POISKATI SKRITE REZERVE.
IZBOLJŠATI KVALITETO IN OBSEG PROIZVODNJE. — V GOSPODARSKIH
ORGANIZACIJAH NAJ IZLOClJO TISTO, KAR ZAVIRA VISJO PROIZVOD-
NJO. — NAJNOVEJŠI PREDPISI VZPODBUDNO VPLIVAJO NA VECJO
STORILNOST. — S PRORAČUNSKIMI SREDSTVI BO POTREBNO SKRAJNO
VARČEVATI. — NALOGE OBCIN IN GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ PRED
SPREJEMOM PLANA.
Pred dnevi je bila v Celju skupna seja Okrajnega komiteja ZKS in Okraj-
nega odbora SZDL. Na seji, ki jo je vodil predsednik OO SZDL tov. FRANC
SIMONiC, so obravnavali smernice in sugestije za sestavo letošnjega okrajnega
družbenega plana in proračuna. Poročilo o tem je podal podpredsednik okraja
tov. MIRAN CVENK, v razpravi pa so med drugimi zlasti dopolnili poročilo še
predsednik okraja tov. RIKO JERMAN, predsednik OO SZDL tov. FRANC SI-
MONiC, predsednik OZZ tov. FRANC LUBEJ in predsednik OSS tov. JOZE
JOST.
Ker gre tu predvsem za smernice in
sugestije, na podlagi katerih bo izdelan
šele osnutek okrajnega družbenega pla-
na in proračuna, se bomo tokrat izognili
številk in konkretnih postavk, ker se bo-
do le-te do sprejetja plana prav gotovo
še menjale.
Iz poročila in ra^rave bomo navedli
le nekaj sugestij, ki so za uspešno izva-
janje družbenega plana prav gotovo iz-
redno pomembne. Predvsem je treba po-
udariti to, da je letos razprava o smer-
nicah družbenega plana prišla dokaj
Egodaj na dnevni red političnih foru-
mov. To pa zaradi tega, da bi o smerni-
cah, na podlagi katerih bo sestavljen
predlog družbenega plana, čim več raz-
pravljali tudi v občinah, da bi bilo po-
zneje čim manj sprememb in korektur.
Na podlagi pripomb in sugestij, ki jih
bodo dali odborniki v občinah, bo okraj
šele sestavil osnutek. Tako je tudi prav,
saj je okrajni družbeni plan zbir vseh
občinskih družbenih planov, hkrati pa je
to tudi v skladu z vlogo okraja v komu-
nalnem sistemu, ki se je v zadnjih dveh
letih bistveno spremenila v korist vedno
večje veljave naših občin.
Skladno s smernicami republiškega in
zveznega plana bo tudi okrajni plan imel
močan poudarek na družbenem standar-
du. Vendar ne bi bilo dobro, če bi bila
vsa naša prizadevanja usmerjena samo
v to smer, glede proizvodnje pa bi bili
ravnodušni. Gotovo je zelo prav, da
skrbimo predvsem za potrebe družbe-
nega standarda, ne smemo pa izgubiti
izpred oči, da je v celjskem okraju tudi
dokaj težak položaj glede zastarelih
proizvodnih naprav.
Glede investicij v industriji je sicer
celjski okraj zelo močno zastopan. To
pa seveda ima specifični karakter, kajti
pri tem sprejema levji delež velenjsko-
(nadaljevanje na 5. strani)
s IV. LETNE KONFERENCE LJUDSKE MLADINE CELJSKEGA OKRAJA
«
Zo vecjo iidLeležbo mladine v
družbeno-politicnem življenju
Franček Knafeljc — nov predsednik
Okrajnega komiteja LMS.
Preteklo soboto je bila v Celju IV. red-
na letna konferenca LMS celjskega okra-
ja. Poleg delegatov so bili na konferenci
navzoči številni gostje, med njimi: se-
kretar CK LMS tov. Stane Kranjc, sekre-
tar OKZKS tov. Franc Simonič, pred-
sednik okraja tov. Riko Jerman, pred-
sednik OSS tov. Jože Jošt, predsednik
Okrajnega sveta »-Svobod« tov. Andrej
Svetek in drugi.
Poročilo o delu mladine v preteklem
letu, o nalogah mladinskih organizacij v
bodoče, o raznih problemih, s katerimi
se mladina vsakodnevno srečuje, je po-
dal predsednik OK LMS tov. Miro Mast-
nak. Njegovo izčrpno poročilo se je do-
tikalo najrazličnejših vprašanj našega
družbeno-političnega življenja, pri kate-
rem naša mladina aktivno sodeluje, kjer
bi njena afirmacija morala biti še večja.
Navedel je dolgo vrsto uspehov, ki so
jih mladinske organizacije dosegle v pre-
teklem obdobju in ugotovil, da je mladi-
na polna poleta, da se zaveda svojih se-
danjih nalog in jutrišnjih dolžnosti.
O delavnosti mladine, o njeni zavesti,
o njenem vsestranskem zanimanju za
vsa vprašanja je pričevala tudi živahna
razprava, v kateri je sodelovalo blizu tri-
deset delegatov in gostov. Konferenca je
bila v tem pogledu na izredni višini.
Mladina ni načenjala samo svojih no-
tranje organizacijskih vprašanj, temveč
predvsem tiste probleme, ki zanimajo ce-
lotno družbo, zato je ugotovitev, da je
naš mladi rod vreden naslednik sedanje
generacije, popolnoma upravičena. To pa
zlasti zato, ker je na konferenci ves čas
vladal kritični duh, izredna tenkočutnost
in sprejemljivost za obilice težkih nalog
za bodoče delo.
Na konferenci so izvolili nov okrajni
komite LMS, v katerega je prišlo precej
novih mladincev in mladink. Na čelo ko-
miteja je bil izvoljen dosedanji sekre-
tar komiteja tov. Franček Knafeljc.
Konferenca je sprejela več koristnih
sklepov, med temi naj omenimo več lo-
kalnih mladinskiji akcij, poglobljen štu-
dij med mladino, večje prizadevanje
mladine za udeležbo v družbenem uprav-
ljanju, razčiščevanje vprašanj okoli šol-
ske reforme, večjo aktivnost za gospo-
darski in politični razvoj podeželja itd.
Mladina našega okraja je letos prva
opravila svoj letni zbor in ima pred se-
boj tekorekoč celo leto na razpolago za
uresničitev vseh številnih nalog. Ce bo
delo potekalo v takem vzdušju, kot je
konferenca, potem bo ta velik zbir na-
črtov in nalog res uspešno realiziran.
STRAN ^^^ l&^JANUARJi^^T^V^
Ob izgradnji rudnilia Velenje se je gradil tudi gcienjslii rudsr
(Z lelne partijsko konferenca rudnika Velenje)
v svojem izčrpnem poročilu j« se-
kretar rudniškega komiteja ZKS tovariš
Tekavc zelo kritično ocenil uspehe in
pomanjkljivosti v delu rudniškega ko-
lektiva — in predvsem kritično tudi
delo in bodoče naloge članov ZKS. Če-
prav lahko trdimo, da so širom po re-
publiki znani uspehi velenjskega rud-
nika — plod prizadevnosti celotnega
kolektiva, vendar ne bi mogli odrekati
vodilne in iniciativne vloge za ves na-
predek rudnika kot Velenja na sploh —
močni rudniški organizaciji ZK, ki šteje
Ž37 članov, ali 10 % celotnega kolektiva.
Rudniški komite je v tej svoji man-
datni dobi poskušal reševati proizvodne
in politične probleme, ki so se pojav-
ljali v podjetju. S krepko voljo se je
trudil, da bi napravil čim več. Precej
truda je vlagal v to, da bi vse članstvo
ZK angažiral pri politični vzgoji rud-
niških delavcev. V veliki meri se mu je
lo tudi posrečilo.
DVIGNILI SO UČINKE, NISO PA V
CELOTI DOSEGLI LETNEGA PLANA
Za preteklo leto je imel rudnik pla-
nirano storilnost na zaposlenega, od-
nosno rudniški učinek 3,5 ton na dan,
dosegli pa so 3,56 ton dnevno na moža.
Na odkopu so v enem letu dvignili
učinke od 8,34 ton v letu 1957 na 9,35
ton v letu 1958. Letna proizvodnja je
bila planirana na 1 milijon 820.000 ton,
dosegli pa so jo 1 milijon 720.000 ton,
ali 94 ,5 % od predvidenega plana. Pri
tem, ker niso dosegli piana, so imeli
večje stroške, ker je bila vzdržba na
tono proizvodnje večja, tonaža pa
manjša. Iz tega sledi, da so dvignili
učinke, niso pa dosegli letnega plana —
predvsem zaradi tega, ker niso povečali
•taleža delovne sile. Padec storilnosti
je povzročila tudi precejšnja fluktuacija
v zadnjih mesecih leta — v veliki meri
pa tudi dejstvo, da so v zadnjem tro-
mesečju sprejeli večje število novih de-
lavcev za jamo, le-ti pa niso bili vajeni
dela in jih je bilo treba šele uvajati.
Pri zaposlitvi in povečanju delovne
sile hoče letos rudnik voditi drugačno
politiko kot pretečeno leto. Ker je pred-
viden plan, da bodo letos povečali sta-
lež za približno 300 delavcev, hočejo
polagoma, iz meseca v mesec sprejemati
nove ljudi, da se priučijo, spoznajo po-
goje dela in se odločijo, ali ostanejo v
rudarstvu ali ne. Člani ZK bodo imeli
mnogo dela in odgovornih nalog, da
bodo te nove, mlade delavce pravilno
vzgajali.
POLPROLETARCI NAJ SE ODLOClJO
Zadnje čase, v rudniku mnogo govo-
rijo o problemu polproletarcev. Na
splošno delavci pozdravljajo ukrep de-
lavskega sveta, da je treba razčistiti z
delavci — pJolkmeti in jih vključiti v
pravilen proizvodni proces. Tisti de-
lavci, ki posedujejo toliko zemlje, da se
lahko na njej preživljajo, so pa slabi
delavci v podjetju, naj ostanejo doma
na kmetiji in postanejo blagovni pro-
izvajalci. Rudnik se zaveda, da s tem,
ko zaposlujejo male kmete iz okolice
Velenja, zmanjšuje in odteguje velenj-
skemu trgu kmetijske proizvode.
Doslej so iz rudnika odpustili 17 kme-
tov in verjetno bodo morali še neka-
terim dati odpoved. Pri nedavni analizi
zaposlenih so ugotovili, da od 103 kme-
tov dela 79 kmetov v jami, od tega sa-
mo 18 na odkopih, drugi pa so bolj za-
daj na lažjih delih. Nadzorniki so te
polkmete takole ocenili: od 103 pol-
kmetov je le kakih 40 dobrih delavcev,
preko 60 pa slabih, ki več ali manj
prespijo na delu. Ti polproletarci so
lani v povprečju več bolehali kot ostali
delavci. (To pa predvsem v takem času,
ko je na kmetiji največ dela). Imajo po-
sameznike, ki so med letom bolehali
celo preko 100 bolniških dni.
Lansko leto je rudnik zaradi bolnih
in zaradi nezgod izgubil skupno 58.053
dnin. Ce računamo povprečno storil-
nost 3,56 ton na dnino, so zaradi bolnih
izgubili, odnosno manj proizvedli 206.000
ton premoga. Ce pomislimo, da je pod-
jetje v zadnjih treh letih vložilo samo
za osebna zaščitna sredstva preko 45
milijonov din, bi morali biti v tem po-
gledu drugačni rezultati kot so. Medtem
ko znaša okrajno povprečje bolnih 4 %,
je rudnik zabeležil lani kar 6,8 %. Ce
bi ostali vsaj na okrajnem povprečju, bi
lahko zmanjšali izgubo za 24.640 dnin
— to je, da bi lahko proizvedli 87.000
ton premoga več. Tako bi lahko bil
letni plan dosežen z 99,2 % in ne 94,5
kot je dejansko.
KJE SO VZROKI ZA TAKO ŠTEVILO
BOLNIH?
Člani ZK so v razpravi nanizali več
objektivnih, pa tudi subjektivnih vzro-
kov. Dejstvo je, da je bilo med »bolniki«
večje število namišljenih bolnikov in te
so rudniški komunisti premalo zasle-
dovali in odkrivali. Zato je padel pred-
log, da bi rudniški komite in DS bila
v najtesnejši povezavi z obratno ambu-
lanto in po možnosti bi se naj zdravnik
udeleževal tudi sej DS. Ce bo zdravnik
že predhodno obveščen, ali je ta ali
oni delavec v resnici bolan ali pa ga v
stalež priganja le njegovo delo na kme-
tiji, bo laže ali pravilneje ukrepal. Ker
pa je med resničnimi bolniki precej
tudi nediscipliniranih bolnikov, ki se
nočejo držati zdravnikovih navodil iz
razloga, da lahko podaljšujejo zdrav-
ljenje, je padel predlog, da bo treba
nujno uvesti tudi kontrolo, kako se tak
bolnik zdravi doma.
Diskutanti so precej razpravljali tudi
o vprašanju družbene prehrane. Pred-
stavnik obratne ambulante je s tem v
zvezi povedal, da je med njegovimi bol-
niki precejšnje število »želodčarjev«, ki
bi nujno morali imeti dietično hrano.
Bolnik s čirom na želodcu se navadno
hrani pri kmetu ali v menzi in ni nič
čudnega, da se tako bolezen ponavlja
in zavlačuje. Umesten je bil za to pred-
log, da bi vsaj ena kuhinja v Velenju
nudila dietično prehrano.
MLADINA PREDLAGA
USTANOVITEV KLUBA MLADIH
PROIZVAJALCEV
Razveseljivo je bilo, da se je na tej
konferenci pridno oglašala k besedi
prav mladina. Tako je tudi ravno iz
vrst mladine padel predlog, da bi v
rudniku osnovali klub mladih proizva-
jalcev. V tem klubu naj bi mladina raz-
pravljala o vsakovrstnih problemih, ki
jih ima v svojih programih tudi de-
lavski svet. Ce bodo v kratkem reali-
zirali to zamisel, ni dvoma, da bodo
mladi proizvajalci s svojimi mnenji in
pripombami dosti koristili pri reševanju
proizvodnih nalog podjetja.
PRIZNANJE OKRAJA IN OBCINE
Ko je predsednik okraja tovariš Riko
Jerman pozdravil v imenu celjskega
okraja zborovalce, se je zadržal na ne-
katerih splošnih nalogah, ki jih bodo
člani ZK v letošnjem letu mor alt re-
ševati. Opozoril je na nekatere sploš-
ne probleme, ki bodo letos spremljali
naše delo. Kot eno zelo važnih nalog je
omenil področje tarifnih odnosov, pra-
vično nagrajevanje, smotrnejše zapo-
slovanje nove delovne sile itd. Končno
je prizadevnemu kolektivu velenjskega
rudnika iskreno čestital za dosedanje
uspehe in jih pozval, naj z istim elanom
tudi v bodoče dajejo svetal zgled ne
samo občini in okraju, temveč vsej re-
publiki.
V istem smislu je zborovalce pozdra-
vil tudi sekretar občinskega komiteja
ZKS Šoštanj tov. Marolt, ki je v bod-
rilnih besedah svoj govor povezal na
40 obletnico ustanovitve ZKJ in opozo-
ril na naloge, ki čakajo člane ZK v tem
jubilejnem letu.
ŠMARJE ZA 40-OBLETNICO ...
Pred nedavnim je bila pod vodstvom
tov. Lojzeta Libnika v $marju seja ob-
činske komisije za proslavo 40. obletnice
KPJ in SKOJ. Domenili so se, do bodo
posvetili celotno dejavnost smislu tega
pomembnega zgodovinskega dogodka.
Centralna proslava pa bo prav ob ob-
letnici v steklarni »Boris Kidrič« v Rog.
Slatini, kjer so komunisti aktivno de-
lovali pod vodstvom prvoborca Borisa
Kidriča-Petra. Kot zgodovinski spome-
nik pa bo potrebno urediti Kidričevo
domačijo na Knežci, kjer je tov. Kidrič
navadno preživljal počitnice in prav
tam sprejemal nove člane.
Slavni dnevi iz zgodovine KPJ
8.	januar 1943
Tega dne so v neenakem boju
pri Oplotnici na Pohorju padli vsi
borci pohorskega bataljona NOB.
Bataljon je bil ustanovljen avgu-
sta 1942. V njem so bili borci Sa-
vinjske, Ruške, Šaleške in neke
dolenjske čete. Komandant je bil
Groga, politični komisar pa Jože
Menih-Rajko. Vodnik ženskega
voda je bila Pavla Mede-Katari-
na, delavka, ki je bila takrat
najhrabrejša partizanka v Slove-
veniji. Razglašena je bila za na-
rodnega heroja.
Velike sovražne sile so obkolile
bataljon od vseh strani. Presene-
čen in z malim številom borcev
(takrat jih je bilo samo 66) se je
bataljon boril z neprimerno moč-
nejšim sovražnikom polni dve uri.
Borci so nenehoma naskakovali
sovražnika, dokler niso vsi do
zadnjega padli.
9.	januar 1910
Na ta dan je končala delo I.
konferenca balkanskih socialno-
demokratskih strank, ki se je za-
čela 7. januarja v Beogradu na
pobudo Srbske socialnodemokrat-
ske stranke.
11. januarja 1921
Ta dan je bila uspešno končana
velika rudarska stavka Slovenije.
11. januarja 1922
Na ta dan se je začela sodna
obravnava proti Juri Keroševiču
in 18 rudarjem Kreke, ki so sode-
lovali v znanem husinskem uporu
leta 1920. Rudarja Jura Keroše-
viča so obsodili na smrt na veša-
lih, kar pa je sprožilo cel val pro-
testov med naprednimi silami do-
ma in v tujini. Ko so obtoženega
Keroševiča pred izvršitvijo smrt-
ne kazni prepeljali pred sodišče,
je potegnil nož in si ga večkrat
zasadil v želodec. Po tem dogod-
ku so se protesti še nadaljevali in
kralj je moral podpisati akt o po-
milostitvi. Keroševiču so spreme-
nili smrtno kazen v 20 let težke
ječe, od katere je presedel 17 let
v kaznilnici v Zenici. Keroševič
sedaj živi kot upokojeni rudar v
Husinu.
11.	januar 1942
Na ta dan je bil konec draž-
goške bitke. Trajala je 2 dni. Sele
ko so Nemci napadli pod zaščito
topov in lahkih strojnic, so se
partizani morali umakniti. V tej
bitki so imeli Nemci 300 do 400
mrtvih. Partizanske čete sta vo-
dila Stane Žagar in Jože Gre-
gorič.
12.	januar 1929
V noči med 12. in 13. januarjem
1929, v najtežjih dneh šesto janu-
arske diktature, se je v Beogradu
pojavil kot prvi odgovor na to
diktaturo letak, ki sta ga skupno
izdelala pokrajinski komite Par-
tije in SKOJ za Srbijo. Tiskanje
letaka je organiziral Aleksander
Rankovič, sekretar pokrajinskega
komiteja SKOJ za Srbijo.
pogled pp° svetu * pogled^ po svetu
John Galsworthy pravi v uvodu v svo-
|o "Moderno komedijo*', da Angliji sto-
ji z eno nogo v zraku, z drugo v avto-
mobilu najnovejše znamke, lovi rep ka-
kor mačka in momlja: "Ko bi človek
le vedel, kje bi se rad ustavil,-^ kajti
zdaj se ne more več zanašati na boga,
na svobodno trgovanje, družino, premog,
družbeni položaj ... Kdor je doživel po-
tres, ki je trajal štiri leta, ne zna več
stati pri miru. Stari romanopisec je to
povedal za stanje pred 30 leti pa še da-
nes drzi. Za Anglijo in še za kako dru-
go nekdanjo veličino, ki je verovala, da
ie njena sedanjost in tedanjost trajna!
V Angliji zdaj niso nič kaj dobre vo-
lje. Drugi človek SZ, Anastas Mikojan,
ki ga štejejo za sposobnega diplomata,
$e sprehaja po 2DA, ogleduje tovarne,
te pogovarja z lastniki, z delavci in sin-
dikati, ves svet pa ve, da je to samo
prednja stran njegovega potovanja. Stik
2 Dullesom je že vzpostavljen, čeprav
ni dnevnega reda. Nemogoče pa je, da
se ne bi pogovorila o najvažnejših vpra-
ianjih, kjer si stojita oba bloka s puško
ob nogi nasproti: o nemškem vprašanju,
o Berlinu, o Formozi, o Bližnjem vzho-
du, morda tudi o vesolju. Angleži se
boje, da bo azijatsko spretni Mikojan
vdrl v togi diplomatski sistem ZDA, pri
tem pa bi se utegnilo kaj zgoditi, kar
bi Anglijo še bolj utrdilo na položaju
drugorazredne sile. Doslej je bila nava-
jena, da je igrala vsaj vlogo posredo-
valca, to pot še te nima.
Določeno razočaranje je doživela tudi
na Cubi, kjer je podpirala do zadnjega
okrutneža Batisto, boječ se demokratič-
nih zahtev uporniškega advokata Fidela
Castra. Cuba pa pomeni določeno raz-
očaranje tudi za ZDA, ki niso nič na-
vdušene za novo vlado, kajti dobro jim
je znano, kaj je Fidel Castro zahteval
kot pregnanec v Mehiki, nacionalizaci-
jo in demokratizacijo v politiki in go-
spodarstvu, medtem ko je Batista pridno
preganjal komuniste. Cuba je majhna,
vendar je predznak pred veliko številko.
Tudi v Kongu se je zgodilo nekaj, kar
nekdanjim absolutnim gospodarjem sve-
ta ne gre v račun. Črnci v Kongu so se
organizirali, svojo organizacijo imenu-
jejo »-Abako«, vodi jo Kas Vubu. Kdo bi
si mislil pred 30 leti, da bodo taka ime-
na kdaj zapisana na firmamentu zgodo-
vine! V Leopoldvillu, središču Konga,
so očiščevalne akcije bele vojske. Kongo
pa je danes ena najvažnejših kolonij,
ker ima ogromne zaloge urana in drugih
ne dosti manj važnih surovin.
V	Z AR so šli Angleži v Canoso, seve-
da z dostojanstvenim obrazom. Pristali
so na odškodnino za svojo lastnino v de-
želi, ki je bila še pred '10 leti biser v
kroni imperija in glavni člen v verigi,
s katero so ga povezovali. Odkar nimajo
Egipta, je svilena nit, ki veže Common-
wealth, še tanjša.
V	Franciji je končno De Gaulle postal
poglavar države. Rene Coty je odšel,
ustava pa ustoličuje obnovitelja Franci-
je za sedem let. Vprašanje je seveda,
če bo Francijo zares obnovil s silami, ki
jih je zbral okoli sebe. Te sile pač ne
predstavljajo francoskega ljudstva in
njegovih najboljših moči. De Gaulle pa
računa, da bo prav zaradi tega na Za-
hodu dosegel Franciji enako vlogo, ka-
kor jo ima VB ali morda celo ZDA.
Zato se je resno vrgel na prvo franco-
sko atomsko bombo, medtem ko se bra-
ni finančnih žrtev za NATO. Ker hoče
imeti besedo, je zoper ameriško prevla-
do v zadevah raketnih oporišč. Prav ta-
ko zahteva, da mu pomagajo v Alžiru,
ki da j^ za Francijo važnejši kot pa
fronta v Zah. Nemčiji, ki jo forsirajo
ZDA. Za Dullesa je De Gaulle »-nepre-
račUnljiv človek«, ki je od nekdaj terjal
več, kot pa bi bil spričo položaja Franci-
je smel. Tudi njegova operacija s tež-
kim frankom spada med megalomanske
načrte generala, ki bi rad z desničarski-
mi, reakcionarnimi silami dosegel pre-
rod Francije. Zgodovina uči, da to niko-
li ni šlo dobro od rok. Razočaranje uteg-
ne hitro priti na dnevni red javnega
mnenja.
Soseda preko Rena pa je Mikojanov
obisk ocenila kot balistično izsiljevanje.
Adenauer in njegova kamarilja vidi v
vsakem sovjetskem uspehu napad na
nemški obstoj. Zato je glede Berlina iz
Bonna odšla v Moskvo nota, ki bi naj-
raje dokazovala, da se v 14 letih po
vojni ni nič novega zgodilo. SZ nima
pri Berlinu nobene besede, če bi hotela
premakniti dosedanje stanje. Status
Berlina je menda večen, kajti Vzhodne
Nemčije za Adenauerja ni. Vzhodna
Nemčija pa je za SZ realnost, s katero
se loteva nemškega vprašanja. Predsed-
nik Grotteivohl prav zdaj obiskuje azij-
ske prestolnice in to kar po vrsti kakor
nedavno zahodno nemški gospodarski
minister.
Glede na to je umestna pripomba Mi-
kojana, češ da so na Zahodu sovjetsko
noto premalo pazljivo brali in so spre-
menili njen smisel. Videli bomo, ali se
bo Mikojanu posrečilo korigirati ta za-
hodni aspekt na sovjetski predlog o
Berlinu. Iz zadnje izjave Eisenhoiverja
bi sklepali, da je bil bonnski odgovor
obenem tudi washingtonski. — Sicer pa
to še zdaleka ni vse, kar se danes godi
po svetu. Razkropljeni dogodki sedanjo-
sti tečejo tako naglo, da je ni moč po-
vzeti, kvečjemu lahko ujamemo njen
trenutni posnetek in gremo prihodnosti
nasproti — te dni v znamenju največje-
ga dosedanjega človeškega posega v ve-
solje, v znamenju Lunika.	T. O.
Podpredsednik Sovjetske zveze Mikojan se je med obiskom v Združenih
državah zelo rad oglašal v dobrih restavracijah.
(Po pripovedovanju Franca Kača)	Jlt M ^^
V jubilejnem letu praznovanja 40-obletnice ustanovitve KPJ hočemo Celja-
ni oživeti tudi spomine na razne štrajke po celjskih in drugih tovarnah. K sreči
so med živimi še mnogi udeleženci teh štrajkov in se bomo zato obračali nanje
da nam bodo pripovedovali o svojih spominih. Ker sodijo štrajki v Tovarni
emajlirane posode brez dvoma k takratnim najpomembnejšim revolucionarnim
borbam delavskega razreda za svoje pravice, smo topot naprosili tovariša Fran-
ca Kača, častnega meščana mesta Celja in nekdanjega tesnega sodelavca tova-
riša Leskoška-Luke, da nam je obudil spomine na tiste težke, borbene čase, ki
jih je sam doživljal kot brezpravni delavec v Westnovi tovarni.
»Leta 1919 je bil generalni štrajk po
vsej državi. Tistega leta meseca maja
sem se vrnil iz ujetništva in pros'1 v
Westnovi tovarni za delo. Ker je takrat
v tej tovarni že obstojal sindikat, so me
tudi takoj sprejeli. Seveda sem kma'u
;topil v odbor sindikata in že smo imeli
"edne sestanke. Najprej smo se sestajali
ori «-LUKASU« v mestu (nekdanja to-
varna likerjev), potem smo se preselili
n imeli sestanke »PRI KRONI« (danes
trgovina z električnim materialom na
Ljubljanski cesti). Ko so nas od tu pre-
gnali, smo šli v Vodnikovo ulico in smo
v kleti stavbe, kjer je bila do nedavna
Poliklinika, imeli svoje tajništvo. Od tu
>o nas spet pregnali in smo končno na-
^li svoje stalno mesto v Razlagovi ulici,
v hiši, kjer je bila stara šola in kjer ima
danes 2elezn'čarska godba svoje prosto-
re. Tu je imela svojo pisarno tudi Svo-
boda in razni sindikati (živilci, krojači
itd.). Iz teh prostorov nas niso mogli več
pregnati, ker je bila ta stavba last ljub-
ljanske Delavske zbornice. Razume se,
da je tu začela delati tudi že partijska
organizacija, saj so se tu zbirali Lesko-
šek, Šlandrovi, Stanke Peter in drugi.
V poletju leta 1922 je bil v Tovarni
emajlirane posode prvi štrajk, ki je tra-
jal 13 tednov. Zahtevali smo 8 urni de-
lavnik in zv šanje mezd. Strajk je vo-
dil tov. Franc Svetek iz Ljubljane (brat
Andreja Svetka, direktorja štorske Že-
lezarne). StavkokaT-.ov je bilo malo —
morda kakih 130 Westnovih priliznjen-
cev — kakih 1000 delavcev pa je stav-
kalo. Okrog tovarne smo postavili stra-
žo. Ce se je kdo po kaki poti le zmuznil
v tovarno, da bi delal, smo ga prestregli
s pestmi.
Med trajanjem stavke smo imeli več-
krat pogajanja z delodajalcem, toda We-
sten ni hotel na ničesar pristati. »-Jaz
sem gospodar,« se je trkal na prsa, »-do-
volj denarja imam, da lahko tovarna
stoji, vi pa le počivajte, če se vam ljubi
— še klopi vam lahko postavim pred
tovarno, da ne boste stali.« Množica
stavkajočih je od jutra do večera stala
pred tovarno in imeli smo svoje >-redi-
telje«, ki so nosili rdeče trake na roka-
vih. Ko je po nekako 14 dneh Westen
videl, da mi le vztrajamo, se je začel z
nami pogajati in nam samo malenkost
naših zahtev obljubil izpolniti. S tem
seveda nismo bili zadovoljni in smo
stavkali dalje. Proti koncu štrajka pa je
bil sklican shod v Narodnem domu. Dvo-
rana je b;ia nabito polna in so prišli tu-
di taki zraven, ki niso imeli s stavkajo-
čimi n.č skupnega. Potem smo glasovali^
kdo je za nadaljnji štrajk ali pa da zač-
nemo spet delati. Kakih 400 nas je bilo
proti, ostali pa so se strinjali z Westno-
vimi obljubami. Med drugim nam je de-
lodajalec tudi obljubil, da bo vse stavka-
joče spet sprejel nazaj na delo. Ljudje
so naslednji dan res prišli, toda Westen
je sprejel samo nekatere, drugi pa so
bili na cesti. Vsem sprejetim pa je tudi
zapretil, da kdor se bo organiziral v sin-
dikat, ga bo vrgel na cesto. Mogočnežu
je sicer uspelo štrajk razbiti, toda naše
enotnosti pa le ni mogla nobena sila
omajati. 16 ljudi nas je ostalo še nada-
lje organiziranih v sindikatu, organizi-
ranega dela nekaj let res ni bilo, toda
ta čas nismo ostali križem rok, organizi-
rali smo za nadaljnjo borbo ljudi na do-
movih in tovariš Leskošek je bil z na-
mi v stalni tesni povezavi in nam dajal
direktive.
Leta 1931, ko je bil tov. Leskošek že
tajnik sindikatov v Ljubljani, me poišče
v Celju in mi de: ^Ti, Kač, tu bo treba
spet nekaj organizirati.« H-Bom jih pa
zbral skupaj, kar pridi jutri,« sem mu
odgovoril. Res smo se naslednjega-dne
našli v gostilni ►>Pri Amerikancu« na
Mariborski cesti. Bilo nas je kakih 4i.
Tovariš Leskošek nam je povedal, da
bomo volili delavske zaupnike in da naj
bom jaz glavni zaupnik. Cez nekaj dni
smo že dobili potrebne listine od Delav-
ske zbornice v Ljubljani. Dobili smo le-
pak, na katerem je bilo zapisano, da
morajo biti po zakonu v vseh tovarnah
izvedene volitve delavskih zaupnikov.
Dobili smo tudi obrazec, na katereg«
smo napisali, kdaj in kje se bodo vršile
volitve. Lepak z obrazcem bi moral de-
lodajalec razobesiti na vidno mesto ▼
tovarni. Ko sem šel s tem predlogom k
Westnu, mi je dejal, naj razobesim kar
sam in to sem tudi storil. Ker so bile
v tovarni tudi druge stranke (klerikalci,
Kulturbund itd.), bi morali tudi oni ja-
viti predloge svojih zaupnikov. Toda mi-
nilo je 8 dni, odkar je visel obrazec ▼
tovarni, predlogov z njihove strani p«
ni bilo nikakršnih. Po tem roku smo se
sestali na volišču v Delavski zbornici.
Prišel je direktor Delavske zbornice ix
Ljubljane (tov. Kopač) in nam dejal;
>»Oseradnevni rok je minil, drugih pred-
16. JANUARJA — STEV. 2 ^^^ »JiilL
PARLAMENT MLADE GENERACIJE
Mladina našega okraja se zaveda jutrišnjih nalog
Ko se pripravljamo na proslavitev 40.
obletnice ustanovitve Zveze komunistov
in SKOJ, ko v duhu preletimo vso to
A)lgo, težko in slavno obdobje bojev,
udarcev, zmag in uspehov, nam misli ob
tako veličastni preteklosti poletij o v pri-
hodnost. .. Kakšen plod bo rodila žetev;
bo generacija, ki prihaja, vedela svoj
dolg do preteklosti, bo dovolj močna za
breme nalog, bo zvesta naslednica re-
volucije?
Komur se take misli včasih vsiljujejo,
bi moral prisostvovati sobotni letni kon-
ferenci Ljudske mladine celjskega okra-
ja,kjer bi 6e do kraja otresel črnogle-
dnih misli. Ta konferenca, ki je trajala
od 9. do 16. ure, torej polnih sipdem ur,
in na kateri je sodelovalo blizu trideset
udeležencev v razpravi, bi bila
tako po živahnosti, obsežnosti proble-
matike, po bogastvu predlogov in misli
v razpravi lahko za vzgled (in to brez
trohice pretiravanj) delovnim zborom
odraslih, včasih tako neobjektivnih kri-
tikov mladega rodu. Bojim se, da moje
poročilo ne bo kos posredovati tistega
vzdušja, v katerem se je ta plodna kon-
ferenca odvijala.
Dosedanji predsednik OK LMS Miro
Mastnak bere poročilo...
Mlademu človeku ni nič neznanega
Včasih slišimo - sila površne kritike,
*eš, mladim ljudem so sodobni družbeni
problemi »španska vas«. Razprava po
bogatem poročilu je dokazala ravno na-
sprotno. Ce bi v izvajanjih posame23iih
diskutantov ne slišali tako pogosto be-
•edi »mladinska organizacija«, bi se kaj
lahko vživeli v zamisel, da sedimo bodi-
si na občnem zboru zadružne zveze, na
seji šoWcega odbora, na konferenci
Ljudske tehnike, da prisostvujemo seji
delavskega sveta, športne ali kulturne
organizacije. Na kratko, ni področja
družbenega življenja, kjer mladina dela
in živi (mladina pa je navzoča povsod),
ki bi ga v razpravi ne obravnavali, ugo-
tavljali slabosti in sklepali o njem.
Sicer pa, čemu bi izgubljali besede z
nekonkretnostmi! Številke naj povedo
•voje:
Udeležba mladine v družbenem uprav-
ljanju:
V delavskih svetih je bilo lani 397
mladih ljudi do 25. leta starosti. 424 prav
tako mladih ljudi je v novih zadružnih
svetih, vrh tega še 25 članov LMS v
upravnih odborih zadrug. Mlade ljudi
najdemo v svetih ljudskih odborov, v
šolskih svetih, po vseh vzgojnih zavodih
mladina upravlja in dela v šolskih skup-
nostih itd.
Brez dvoma bi vas utrudil s čitanjem,
če bi vam natrosil številke o tem, kje
vse, v kakem številu in kako mladina
sodeluje. Le ozrimo se okoli sebe: Šport-
na društva. Svobode, pevski zbori, razna
druga društva in organizacije. Povsod
mladina s pridom sodeluje in marsika-
tera organizacija, marsikatero društvo
bi prenehalo delovati, če bi ne imelo
mladine. In vendar je mladine le nepri-
merno manj kot odraslih, ker sproti od-
rašča.
POROČILO V BESEDI IN SLIKI Z
LETOŠNJE OKRAJNE KONFE-
RENCE LJUDSKE MLADINE
Kaj vse teži mlade ljudi...
Kot sem že povedal, je vsak, ki se je
prijavil k razpravi, načel nekaj novega,
nekaj, kar je dopolnjevalo poročila, ali
pa odprlo nove probleme. Že to, da so
se vsi morali pismeno priglasiti k raz-
pravi, je posnemanja vredno. Delovni
predsednik je na ta način lahko »reži-
ral« razpravo, da je bila vsebinsko po-
vezana, pestra in konkretna. Pri vsem
tem je vladal presenetljiv red, ki je ob
marsikaterem zborovanju zrelih in
odraslih ljudi »neupravičeno odsoten.«
Sledimo zdaj razpravi delegatov v
skopih povzetkih in spoznali bomo tež-
nje mladih ljudi, kam in kako posegajo
v različna področja našega družbenopo-
litičnega življenja:
Delegatka Jožica Dimčeva je razprav-
ljala o bodočih oblikah dela mladinskih
organizacij v stanovanjskih skupnostih.
Posebej pa se je lotila vprašanja sodob-
ne prehrane in ugotovila, da bodo mla-
dinske organizacije morale skrbeti tudi
za to plat življenja mladega človeka ter
ga na primeren način vzgojiti, da bo
prehrani v dobi rasti in dozorevanja
posvečal večjo pozornost. Seveda ni po-
zabila omeniti tudi ostale pogoje, pred-
vsem skrb družbe, oziroma kolektivov,
ki zaposlujejo mlade ljudi, katerih dolž-
nost pri ureditvi družbene prehrane ni
manjša od proizvodnih nalog.
Stane Ocvirk je razpravljal o vlogi
in udeležbi mladine v delavskem uprav-
ljanju. Navedel je, da pri tem morajo
mladinske organizacije lomiti dvoje
ovir: bojazen pred nedorastlostjo do
problemov pri mladini sami in nerazu-
mevanje do mladine pri organih delav-
skega upravljanja. Ugotovitev, da je šo-
lo za družbeno upravljanje na Teharjih
doslej obiskovalo le nekaj nad deset
mladincev, je v nesorazmerju z dej-
stvom, da v delavskih svetih dela nad
300 mladih delavcev in delavk.
Oskar Smid iz Tovarne emajlirane
posode in Tone Obrul iz »Konusa« sta
razpravljala o delu Kllubov mladih pro-
izvajalcev. No, mimogrede povem, da
sta bila edina, ki sta o dosežkih, uspe-
hih in problemih takih klubov lahko
govorila, kajti v okraju obstajata le ta
dva kluba. Zato pa se je za nujnost
ustanovitve takih klubov širom po okra-
ju izjasnila vrsta drugih diskutantov.
Lojze Borinc, ki že vrsto let uspešno
zastopa vajence v organizaciji LMS, se
je dotaknil problemov vajenske mladi-
ne. Razpravljal je o njihovih težavah,
o vprašanju izobraževanja, o slabih po-
gojih življenja (neredna prehrana in
slabe stanovanjske prilike), o vprašanju
nagrajevanja vajencev, ki razen v ne-
kaj primerih niso deležni nobenih dele-
žev ob delitvi dobičkov, in še o marsi-
katerem problemu vajenske mladine.
Kako različni pogoji za delo mladine
so v različnih krajih je predočila raz-
prava Vide Vajdove iz Mozirja in Jože-
ta Lekšana iz Velenja. Delegat iz Vele-
nja je z enostavno besedo raz vozi j al
uganko o »velenjskem socializmu«, —
Ce je napredek in standard pri nas več-
ji kot kje drugje, je dejal, potem je to
rezultat boljšega in večjega dela —.
Rudi Lešnik iz Obsotelja se je v svoji
razpravi zavzemal za združevanje sil na
podeželju. Spričo majhnega števila ka-
drov vsaka cepitev sil, pa naj bo to na
gospodarskem, kulturnem ali pa šport-
nem področju, slabi skupne cilje. Po-
udaril je neizpodbitno resnico, da mla-
dina brez prostorov za delo in shajanje
ne more dosti narediti.
Delegat Dragan ni dosti »ovinkaril«,
ko se je spustil v razpravo o šolski re-
formi, o delu dijaške mladine in o pro-
blemih okoli teh dveh vprašanj. Dejal
je, da mora šolska reforma pokazati na-
predek tako v poglavitnem namenu —
pri šolskem uspehu, kakor v odnosih na
šolskih zavodih. Ekstremni dijaki se bo-
do morali sprijazniti z dejstvom, da ne
gre za zmanjševanje učne snovi, za eno-
stransko demokratizacijo odnosov v
škodo pedagogov, pedagogi pa bodo mo-
rali skrbeti, da bo šola dajala zavedne,
napredne, izobražene in sposobne ljudi.
Vsaka zastarelost, pa bodisi v učnem
programu, načinu podajanja, še bolj pa
v vprašanju svetovnega nazora, mora
postati šoli tuja.
Kot sem že omenil, se je razprave
udeležilo blizu trideset delegatov in go-
stov. Med gosti, ki so konferenco po-
zdravili in prispevali k razpravi s ko-
ristnimi in vzpodbudnimi' napotki, so
bili: Piiedsednk okrajnega sveta »Svo-
bod« tov. Andrej Svetek, predsednik
OSS tov. Jože Jošt, organizacijski sekre-
tar OK ZKS tov. Stane Divjak, sekretar
Centralnega komiteja LMS tov. Stane
Krajnc, tajnik OO Ljudske tehnike tov.
Srečko Pratnemer in na koncu še se-
kretar OK ZKS tov. Franc Simonič, ki
je govoril v prvi vrsti o vprašanju raz-
voja socializma na vasi. Ko je govoril o
nalogah mladine v našem okraju in ko
je pojasnil pričakovanja, ki jih delovni
ljudje okraja polagajo na mladino, je
takole povedal:
Planske naloge za leto 1959 so v celj-
skem okraju ogromne. Te naloge pa bo-
mo izvršili le ob vsestranskih naporih
delovnih ljudi, v prvi vrsti pa ob vne-
tem gorečem sodelovanju mladine, kjer-
koli živi in dela.
Skrbi zaradi
"dedičeva so odveč...
Da ne bo kdo narobe razumel kar ta-
koj povem, da s temi besedami nisem
mislil tako, češ, pustimo zdaj mladino,
naj gre kakor ve in zna naprej. V mi-
slih sem imel tiste »samodopadljive
ljudi«, ki jadikujejo nad mladim rodom,
ki poveličujejo svoje lastne prispevke k
skupni stvari, ki menijo da bo jutrišnji
dan osirotel. Mladina ne more biti dru-
gačna od okolice, v kateri raste. Lahko
pa je boljša, ker je prožnejša in rešena
prenekaterih usedlin preteklosti. Raz- 1
vesel j i VO' je dejstvo, da v vrstah mladi-
ne ni problemov, ko morajo novi dela-
voljni mladi ljudje stopiti na mesta
onih, ki jih »leta« oropajo pravice član-
stva v LMS. V marsikateri drugi orga-
nizaciji včasih grozi »kriza«, če se nekd#
preseli drugam. Mladinska organizacija
je kot filmsko platno, na katerem se
venomer menjajo obrazi. Trumoma pri-
haja mladi rod vanjo in trumoma po-
mlajujejo njeni člani družbeno politično
razgibanost odraslih državljanov.
Tudi tokrat, ko je slučajno točno ol»
12. uri v spremljavi sobotnih siren bil
razrešen lanskoletni komite LMS (seve-
da okičen s priznanji in pohvalami) s«
se na seznamih kandidatne komisije po-
javila nova imena. Spet bo skozi šolo
družbenopolitičnih nalog šla »garnitu-
ra« mladih ljudi, ki bodo čez leto aH
dve nepogrešljivi delovni tovariši naših
odborov SZDL, člani ZK, gospodarski
in politični voditelji, športniki, kulturni
delavci, sindikalni voditelji, upravljale!,
volivci in voljenci. Zakaj bi torej grban-
čili čelo pred jutrišnjim dnem? Storiti
moramo le tisto, česar si mladina sama
najbolj želi. Sodelujemo z njo, prisluh-
nimo njenim željam, pomagajmo ji, da
se čimprej uveljavi.	J.Kr,
Pogled na del delegatov z ^>veterani-x mladinske organizacije D ospredju.
PREDSEDNIK TITO
OB OTVORITVI AVTOCESTI
ZAGREB—LJUBLJANA
Pri velikih in težkih nalogah
pa ni dovolj samo znati, temveč
je treba imeti tudi srce, treba je
biti do dna svojega bitja prežet
z voljo in ljubeznijo do tistega,
kar se želi storiti, da se tako t
tistem, kar je podvzeto, pokažejo
tudi lastne sposobnosti in sposob-
nosti vsega našega ljudstva. Ml
tako mladino danes imamo in smo
srečni, ker jo imamo.
Vsi se veselimo skupaj 2 naSo
mladino, ki ji je uspelo v tako
kratkem času zgraditi naši skup-
nosti tako velik objekt, in čutimo,
da bo bodočnost naše države, na-
daljnja izgradnja naše države in
njeno življenje prišlo v zelo spo-
sobne in dobre roke. Ni se
nam treba več bati in vpraševati,
kaj bo jutri, ko nas ne bo.
Stane Ocvirk : Za večje in širše
uveljavljanje mladine v delavskem
upravljanju.,.
Lojze Barinc: Vajenci, soudele-
ženi pri proizvodnih uspehih naj bo-
do soudeleženi tudi pri nagrajevanju.
Vida V a jd : V različnih krajih,
D različnih pogojih — različne oblik*
mladinskega dela...
Rudi Lešnik: Za združevanje
sil pri družbeno političnem delu n»
podeželju...
Delegat Dragan: Razprava •
Mski reformi, dijaški mladini in i«
nekatere kritične pripombe o dvojnt
morali....
Delovno predsedstvo konference med poročilom.
WESTNOVI TOVARNI
logov za svoje delavske zaupnike niso
poslali — torej zakon potrjuje vas (16)
zaupnikov.-« Se tisti večer smo vse za-
upnike in namestnike popisali in na-
slednji dan razobesili njihova imena na
vidnem mestu v tovarni. Tako smo spet
začeli organizirano delo.
Pa je prišel spet tovariš Leskošek, ki
je držal stalno zvezo z nami in dejal, da
bo treba zdaj dvigniti našo organizacijo.
Najprej smo v vseh oddelkih postavili
odbore — v vsakem odboru je bilo po
5 ljudi — vsem tem odborom skupaj pa
smo rekli »Savezni svet-«. Organizacijo
Bmo začeli učvrščevati in hodili po »ših-
tu-« organizirati ljudi v okolici. Dobili
smo že kakih 600 članov v sindikat.
Tako organizirani in enotni smo spet
začeli zahtevati svoje pravice. Odborni-
ki so nam sproti javljali, če so v kakem
oddelku mojstri »šikanirali« kakega de-
lavca. Takih primerov je bilo vedno do-
volj in že smo sklenili — takoj jutri
gremo nad Westna s svojimi zahtevami.
Napisali smo si točke in vseh 16 zaup-
nikov je šlo k njemu.
Tiste čase je velika večina od nas de-
lala samo tri dni v tednu, medtem ko
BO Westnovi priliznjenci delali 6 dni.
Jasno je, da smo si tudi mi hoteli pri-
boriti te pravice. Organizirali smo tako,
da so vsi tisti, ki so bili tri dni v tednu
prosti, prišli gotovega dne pred tovarno.
Westen je prišel točno od 8. uri in stoti-
na žensk mu je napravila špalir. Ko je
prišel do vratarja, je zarjul: »Kaj je spet
to?« Vratar ni vedel odgovoriti. »Kje je
Kač?« se je glasilo nadaljnje jezljivo
vprašanje. Poiskal me je neki tovariš
In mi dejal, da moram takoj v tovarno.
(JsLZ sem seveda vse zaupnike vlekel s
seboj.) »Kaj mislite s temi ljudmi,« me
vprašal razjarjeni tovarnar in po-
kazal množico. »Delali bi radi«, sem
odgovoril. Spet smo slišali znane grož-
nje, toda se jih nismo prestrašili. Pova-
bil nas je nato v pisarno, da bi se zme-
nili. Ker smo mi vztrajali pri svojem —
vsi enako delati, ali pa nobeden — nas
je z »Marsch hinaus« hotel odsloviti.
Drugi so res odšli, jaz pa sem ostal in
sem tudi takoj stopil po fante, naj se
vrnejo. Zdaj se nismo hoteli ugnati in
smo govorili in zahtevali. Končno smo
napravili pogodbo, Westen je obljubil,
podpisal, toda ničesar izpolnil. •
Westen je tudi v pogodbi obljubil in
podpisal, da ne smejo mojstri »šikanira-
ti« naših ljudi. Toda mojstri so prav tako
svoje svinjarije naprej uganjali. Leta
1934 pa smo hoteli temu napraviti konec.
Poleti tega leta pride nekega dne za-
upnik Božičnik k meni in mi pravi: »Pri-
di takoj, spet je štrajk v tovarni.« (Seve-
da je Westen poslal pome.) Ko pridem,
je tovarnar stal za pečjo v emajlirnici in
se zadri na mene: »Spet štrajk — zakaj
štrajkajo?« Mirno sem odgovoril, da ne
vem, ker dejansko tudi res nisem vedel.
Poklical je Kresnika, mojstra emajlirni-
ce m njega vprašal za vzroke stavke.
Westnov podrepnik pa začne korajžno
razlagati, da je dal dvema starejšima
delavkama delati lijake in so vso serijo
pokvarile. Zato jima je tudi dal 8 dni ne-
plačanega dopusta. Toda ker se je izka-
zalo, da ti delavki še nikoli nista delali
lijakov in da ju je mojster~!tresnik na-
lašč določil za to delo, da bi imel pred
gospodarjem »dokaze«, da sta nesposob-
ni in bi jih bilo treba odpustiti. Enotnost
tovarniških ljudi pa je že bila tako moč-
na, da si tega niso pustili dopasti — kri-
vica se je kot blisk raznesla po vsej to-
varni in ljudje so obstali pri svojih stro-
jih.
Westen je hotel ta Strajk pripisati me-
ni. Zapovedal mi j«, maj ustavizn peč v
emajlirnici, da bi tako imel vzrok, češ,
da sem jaz ustavil peč in povzročil
štrajk. Tega seveda nisem storil, peči pa
tudi on ni ustavil. Topot so ljudje štraj-
kali 48 ur. Sedeli so pri svojih strojih
tudi ponoči, toda nobeden ni delal.
Drugo jutro pride Westen v tovarno in
me pokliče, naj grem z njim. »Nas je več
zaupnikov«, sem dejal (sam nisem hotel
nikoli z njim razgovarjati). »No, pa vze-
mite vse s seboj!« Sli smo najprej v lu-
žilnico. Takrat nam prileti pod noge ne-
ka delavka, vsa razcefrana. Edina je ho-
tela delati, pa so jo ljudje vrgli ven. Gre-
mo naprej v vlačilnico. Tudi tukaj so
stroji stali in vsi delavci so mirno sedeli
na svojih delovnih mestih. »Poglejte —
je vpil tovarnar — ljudje stojijo križem
rok!« Jaz pa: Držite se pogodbe, pa bodo
delali.« Zapovedal je mojstru Lavrincu,
naj požene pogon. Pogon je tekel kakih
5 minut; toda nobeden od delavcev se ni
dvignil k delu. »Recite jim vendar, naj
delajo,« mi zapove lastnik tovarne; jaz
pa: »Vi ste.gospodar, recite jim vi!« Sli
smo dalje v stiskalnico. Ljudje so tudi tu
sedeli brezbrižno pri svojih strojih in no-
beden se ni zganil, ko je mojster na go-
spodarjevo zapoved pognal motor. Isto
se je ponovilo tudi v kovačnici. V kle-
parskem oddelku pa je Westen sam po-
gnal motor, toda so ga ženske vpričo
njega ustavile. Znova je razjarjeni go-
spodar pognal pogon in znova so ga re-
volucionarne žene ustavile.
Tisti večer, med 48 urnim štrajkom,
me je poklical direktor ftika in mi de-
jal, naj pridemo vsi delavski zaupniki
k njemu v pisarno, da se pomenimo.
»Potolažil« nas je, da je Westen naročil,
da tisto, kar je obljubil, bo tudi izpol-
nil. Prosil nas je, naj vplivamo na de-
lavce, da bodo spet delali. Jaz sem že
poznal Westnove »obljube« in sem zato
vprašal ftiko, če ima kaj pismenega. »Ne,
tega pa ne.« Prav, se bomo pa jutri po-
govorili. Takoj smo obvestili tovariša Le-
skoška, ki je tudi prišel naslednji dan,
(Konec prihodnjič)
Nekaj misli ob razstavi
Jožeta Horvata v Celju
v £oyerju Slovenskega ljudskega gle-
dališča v Celju razstavlja te dni mladi
elikar-amater Jože Horvat — Jaki 22
svojih del; med njimi večinoma olj de-
lanih na platno, steklo, pločevino in le-
sonit.
Jože Horvat je bil rojen leta 1930 v
Mrski Soboti, kjer se je privatno učil
slikarstva pri znanem interpretu prek-
murske pokrajine in njenega človeka
Karlu Jakobu. Nekaj let je preživel v
Varaždinu, sedaj pa stanuje in dela v
Nazarju v Savinjski dolini. Njegova de-
viza je: nadoknaditi zamujeno, zato je
lahko v zadnjih nekaj letih priredil
vrsto samostojnih razstav, ki so veči-
noma uspele. Razstave, ki so bile v Va-
raždinu, Zagrebu, Reki, Murski Soboti,
Mariboru, Ljubljani in Celju, so povsod
zbudile veliko zanimanje. Letos pri-
pravlja Horvat razstavi v Karlsruhe v
Zapadni Nemčiji in menda v Parizu.
Horvat je Celjanom že nekoliko znan,
saj je preteklo jesen pripravil v parku
ob Vodnikovi cesti razstavo »sub divo«,
kar je bilo za celjsko kiiltumo mentali-
teto gotovo drzno dejanje. Se bolj drzna
pa je njegova sedanja razstava, ki kar
nekam noče v celjski umetnosti okvir,
saj učinkuje kot krik modernega izma
v gluho tišino pobožno negovanega in
edino akceptiranega realizma.
V sedanjih pustih dneh, ko obvladuje
naše zorišče sivina v vseh niansah od
bele do črne barve, se nam dozdeva, kot
bi stali ob gejzerih barv, ki navidezno
brezoblično bruhajo iz platen, nas
omamljajo in nam šele preko asociativ-«
nlh zvodov prodirajo v globljo zavest,
kjer zbujajo brezobrisne in zato mno-
golične predstave. Dekorativno in re-
fleksivno si na Horvatovih platnih po-
dajata roke v nebrzdanem plesu silo-
vitosti, temperamenta in drznosti, ki
brezobzirno preskakuje vse konvenci-
onalno, tradicionalno, preživelo, mani-
rirano, išče vedno novih kombinacij, da
bi lahko izrazUo to, kar čuti ali bolje
rečeno, sluti. Ta »kaos« je ravnotako
neizmerljiv z zastarelimi normami rea-
lizma, kot najnovejši dosežki človeške
tehnike z zemeljskimi zakoni in merili.
Človeški duh uhaja iz tisočletnega
okvira klasičnega rekla; da je človek
merilo narave, v »neskončnost« same
narave, kjer postaja njen najvažnejši,
a vendar samo relativni del. Newton se
je umaknil Einsteinu, Raffael Picassoju.
Nedvomno je Horvatovo slikarstvo
osebno pošteno osvajanje novih barvnih
kombinacij, novih harmonij, ki niso več
vezane na »realni« svet, toda zagotovo
obstojajo, sicer ne bi v nas budile več
ali manj močne asociativne odmeve,
simpatijo in antipatijo, zavzetost in od-
klon, premišljevanje in depresijo. V za-
četku se človek upre temu slikarstvu
kot konfuznemu blufu, ker krčevito išče
v sebi obrambo za okopi ustaljenih
umetnostnih nazorov, da reši vsaj del-
ček sebe pred to barvno atako, reflek-
sivnim agresom, tem elementarnim for-
tissimom, ki pa je vendarle tako poln
doživljajskih prvin, da se mu suge-
stivno prepustiš in se naenkrat zaveš,
da se ustvarjeno sploh ne bi dalo iz-
raziti predmetno, ker ne bi odgovarjalo
niti drobcu njegove resnice. Resničnost
se je zamajala na piedestalu svoje do-
slej mišljene oblike, relativnost in dia-
lektika sta jo strmoglavila, da postavita
na njeno mesto novo, popolnejšo res-
ničnost. V umetnosti živijo slutnje, v
tehniki nakazi nove resnice o ko2anič-
nem dogajanju in izven njega. To je
prodor na nov umetnostni planet, kjer
ni kulturne tradicije in ne civilizacij-
skih osnov, zato se nam ta umetnost
dojmi konkviskadorsko osvajaška, brez
kulturnih sedimentov in zato »barbar-
ska«. Vsem Horvatovim delom je pri-
znati sugestivnost in prepričevalno moč,
toda tudi emocionalno pogojeno reflek-
sivnost in naivno neposrednost, pome-
šano z elementarno samozavestjo, ki
meji včasih kar na izrazno brutalnost.
Vse to dokazuje silovitost nebrzdanega
talenta, ki drvi kot hudournik proti
morju spoznanj, kjer se bo prej ali slej
umiril, kultiviral, postal proniclivejši,
razumnejši, globlji, da bo človek v nje-
govem refleksu lahko občudoval mod-
rino osvojenega neba, brezmejnost člo-
veškega duha in predvsem smiselnost
svojega življenja ...	Jože Curk
Božičev „Uinik" na delavskem odru
Drama N. Božiča >»Umik« spada
vrsto dobrih odrskih tekstov s partizan-
sko, oziroma medvojno tematiko. To de-
lo predstavlja galerijo človeških znača-
jev, čeprav popolnoma v stilu agitk, za
katere je značilno črno-belo slikanje ju-
nakov. Agitke so neke vrste odrske re-
portaže, ki jim je psihološka poglobitev
sicer podrejena plat, zato pa z dogaja-
nji, čeprav površinsko, lahko dosežejo
učinek prepričljivosti. Tako je tudi Bo-
žičevo delo. Slika prizore v nekem sa-
mostanu med okupaicijo, dokumentira
skrajno pokvarjenost v ustaških vrstah,
ostro žigosa izdajalski in krvav režim
ustaške strahovlade, obenem pa toplo
predstavi preproste ljudi, žrtve ustaške-
ga divjanja, v njihovi poštenosti, člove-
koljubnosti in zavesti.
Zanimiva lika sta predvsem Vilko Zo-
ričič, ki je podivjana pesniška natura
razpet med oblastiželjnost in ljubezen
do žene hostarja in pater Bernardo v
svoji klerofašistični pretkanosti, krvoloč-
nosti in zahrbtnosti. Božič je vsakemu
liku dal načelni pečat tipov, ki so v zad-
nji vojni bili domala povsod podobni, pa
naj bo to v Sloveniji, na Hrvaškem ali
kje drugje.
Uspešna izvedba takega dela je popol-
noma odvisna od ansambla, ki ga pred-
stavi na odru. Kot je lahko psihološko
globoka drama v izvedbi slabih inter-
pretov le medlo dogajanje, ki lahko ce-
lo dolgočasi, je agitka v izvedbi dobrega
ansambla lahko prepričljiva in pretresu-
joča. Pri delu, ob katerem gledalec prvi
hip spozna značaj junaka na odru, ne
more nič drugega sugestivno vplivati na
vpubliko kot igralec s svojim podajanjem
in režiser z dinamiko igre. Tako delo ne
vzbuja vedno novih občutkov, sodb in
psihoanalitičnih ugank pri gledalcu. Le-
tega zanima v skrajni črti samo še to.
ali bo zlo premagano, bodo svetli liki v
drami zmagoviti.
Naši amaterji, združeni v delavskem
odru »^Svobode«, so v tem pogledu uspe-
li. Uspeli so pritegniti publiko v dogaja-
nje na odru in obdržali njih misli ter
ugibanja v stalni napetosti. Več jim de-
lo samo ni moglo nuditi. Srečali smo se
s starimi znanci n-^kdanioga »-nr^Hloo-
klicnega« Ljudskega gledališča in z no-
vimi silami amaterskega gledališkega
udejstvovanja. Režiser Cvetko Vernik
je imel v nekaterih amaterjih že ob za-
sedbi pol uspeha v žepu. Imena kot To-
ne Zorko, Jože Zagoričnik, Angelca Sa-
darjeva, France Mirnik, Avgust Jordan
in Mira Zelinka poznamo desetletja ali
pa iz uspehov amaterskih uprizoritev v
zadnjih letih. Sem moram prišteti tudi
Jara Zelinko, Petra Simonitija, Sonjo
Dolinar, Staneta Kosa in Ivana Gomba-
ča. Le-ti so že vajeni odra in so presto-
pili mejo, ko amater neha misliti na
publiko in začenja igrati. Medtem pa
bodo mlajši igralci ob svojih izkušenej-
ših tovariših, zlasti pa ob pogostejših na-
stopih prebili »-zid«, ki ga morajo tudi
amaterji zlomiti.
Drama N. Božiča, ne vem če je bila
namenoma uprizorjena v ta namen, vse-
binsko sovpada v jubilejno leto naše vo-
dilne politične organizacije. Ljudski
oder je s tem delom premostil praznino,
ki jo zadnja leta čutimo v Celju. Od na-
daljnjega dela tega kolektiva pa bo od-
visno, da bo Celje sčasoma spet imelo
tako ansambel amaterjev, kakršen je v
našem mestu delal pred ustanovitvijo
poklicnega gledališča, katerega kvaliteta
ni zaostajala za delom tedanjih manjših
poklicnih ansamblov.
Letošnja prva uprizoritev je dober za-
četek. Da pa bi izpolnili naša pričako-
vanja, bodo morali igrati, igrati pogo-
steje, dobiti od družbe večjo podporo in
pogoje. Kar je za poklicnega igralca ta-
lent in akademija, to je za amaterja ta-
lent in delo, kajti na oder se je treba
vživeti, se na njem počutiti doma. Med
igranjem doživetja in doživetim igra-
njem je prepad, ki ga ljubitelj odra pre-
mosti le z delom in prakso.	J.
Prizor iz prvega dejanja N. Božičeve drame »Umik« v izvedbi amaterskega
ansambla Delavskega odra.
EPIGRAMSKl PREPIR
STAREMU MACKU
Prisegaš pri vseh svojih križih,
da Stancerja ne poznaš!
Kako ga češ poznati,
ko že od starosti
svojih mačk več ne poznaš.
Ce ti ga ne poznaš,
pa ga bodo morda poznali
tvoji potomci.
Milan Stancer
ODGOVOR
Kot vidim, pomen besed slabo oceniš!
(Saj si morda zapisal!)
Ce morda namesto osla pegaza zajezdiš,
prav rad te bom drugačnega narisal.
Vlado Smeh
KOMENTAR
Ce prvi, ki je pesnik (?), nima rime
in drug, ki ni, pa jo ima —
naj prvi pač za čopič prime
in s tušem drugemu nalošči tla ...
-jur
Kako zborujejo upokojeni
prosvetni delavci celjskega okraja
2e nekaj let sem se zbirajo v Celju
po enkrat na mesec upokojeni učitelji
in profesorji, možje in žene, iz Celja in
drugih bližnjih ter oddaljenejših krajev
celjskega okraja. Da bi njihovi sestanki
ne bili zgolj prijateljski in tovariški,
povezujejo udeležence tudi bogati kul-
turni in študijski programi, prepleteni
s- predavanji, referati, s šaljivimi bodi-
cami in življenjskimi jubileji živečih in
umrlih tovarišev. Za vzoren potek teh
privlačnih sestankov skrbi ožji aktiv, ki
mu predseduje priznam celjski pedagog
Alojz Gobec.
Prvo sredo v letošnjem letu so se zo-
pet zbrali v posebni sobi restavracije
»Pošta«, ki jim nudi gostoljubno streho,
da bi izrekli medsebojne čestitke in pre-
gledali bilanco o minulem letu.
Notranji in zunanjepolitični pregled,
osvetljen z zanimivimi podatki o domo-
vini in po vsem svetu, je podal književ-
nik Fran Roš. Letno poročilo tovariša
Gobca izkazuje 9 mesečnih sestankov.
V teku leta so se spominjali tudi za-
služnih jnož za slovensko kulturo: pro-
fesorja Napotnika, Vladimira Levstika,
200-letnlce Valentina Vodnika in Vinka
Moderndorferja.
Med predavanji pa naj omenimo tov.
Fohnovo o njenem potovanju po Angli-
ji, Jura Kislingerja o zgodovinskem po-
menu železnice Dunaj—Trst, Rajka Vre-
čerja o 90-letnici žalskega tabora, Loj-
zeta Hofbauerja o zgodovinskih zanimi-
vostih Hrastnika, Jožeta Gosaka o Te-
harskih plemičih.
Obširna je bila razprava o i>okojnin-
skem zakonu, ki jo je vodil Franjo Ža-
gar iz Šentjurja in njegov koreferent
Peter Mavrič.	-nik
MLADINSKI TISK
Mladinski tisk je v vojniški osemletki
zelo razširjen. Učenci višjih razredov so
naročeni predvsem na Pionirski list.
Mladino in na Mlada pota.
Tako je 70 odstotkov učencev naro-
čenih na mladinski tisk in to kljub
temu, da je pretežna večina učencev iz
socialno šibkih družin.
Z ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV
DVORCI V CELJSKI OKOLICI
(Nadaljevanje)
Rožni dvor imenovan Jamski dvorec
ali Diehlovo. Je v osnovi iz 18. stoletja,
saj mu je bil ob koncu tega stoletja last-
nik baron Gall von Gallenfels, imetnik
opekarne na Zgornji Hudinji. Od njega
ga je verjetno kupil Vital Rakusch, ki
ga je posedoval v 1. polovici 19. stoletja.
V sredini stoletja je bil v lasti pivovar-
narja Tappeinerja, kateremu je sledila
Marija pl. Gugenmoss in nato Diehlovi,
ki so si v njem uredili večje podjetje
za proizvodnjo alkoholnih pijač. Leta
1929 je bila posest prepisana na ime
otrok in kmalu nato razprodana. Te-
meljno poslopje je kupil stavbenik Ka-
rel Jezernik in mu 1. 1936 nadzidal dru-
go nadstropje. Danes se dvorec ne raz-
likuje od okoliških stavb in zato tudi
ni takoj opazen.
Semečev dvorec. Na njegovem mestu
je stal v 2. polovici 18. stoletja Milesijev
hlev. Leta 1785. je dvorec zgradil Va-
lentin Peric, za kar govorita letnica in
monogram na portalovih podbojih. Leta
181.5 ie stavbo dobil Matevž Perko, leta
1830 pa je bila dražbeno prodana Francu
pl. Maurerju, lastniku trboveljskega
rudnika in steklarne. Leta 1883 je hiša
prešla v posest Semecov in je tako osta-
la do danes. Stavba sama je klasicistič-
nega koncepta, njena glavna fasada pa
je neorenesančna. Nastala je leta 1909.
Pritlična okna krasi lepa, kovana kla-
sicistična mreža. Stranski petosni fasadi
imata v simetralah F>ortala. katerih se-
vernega odlikuje lepo okovje, južnega
pa kamnoseSko obdelano klasicistično
čelo. To je nedvomno najlepši portal
Celja. Njegovo pravokotno čelo krasi
kartuša z deloma rokokojskim, deloma
klasicističnim dekorjem. Ima vklesan
monogram V P in letnico 1785. Stavba
je danes v močno zanemarjenem stanju,
a jo je zelo škoda, ker je lepa in kot
kulturni spomenik (najlepši primer me-
ščanske hiše-dvorca v Celju) zaščitena.
Kapunov dvor imenovan tudi Anger-
jev dvor ali Sadnikova vila. To je velika
enonadstropna stavba s pritličnim go-
spodarskim poslopjem nad mestnim i>ar_
kom, ki se pojavlja že na akvarelirani
perorisbi Celja iz leta 1740—50 in je
torej vsaj iz 1. p>olovice 18. stoletja, če
ne še starejša. V 2. polovici 18. stoletja
je bila ta hiša služna opatij ski gospo-
ščini, a jo je okrajni fizikus dr. Frey
von Freydenfeld dotiral 1. 1780 usta-
novljenemu kuratnemu beneficiju. Leta
1809 je bil beneficij spremenjen v tretje
kaplansko mesto in je zato hiša 1. 1813
prešla v arfno gospoščino. Leta 1875 je
bil dvorec prodan v civilne roke ter so
ga odtlej posedovale družine Orešek,
Janič in Sadnik. Stavba je še danes
dobro ohranjena ter dominantno obvla-
duje podobo mestnega parka.
Zeleni dvor na Teharski cesti je bil
v letih 1926-27 tako predelan v južno-
nemškem stilu, da j^ od stare stavbe
ostala samo še klet s kamenitim stol-
pom v sredini ter 4 oprogami in kapa-
stimi oboki naokoli. Stavba je iz. 1. po-
lovice 19. stoletja, a ni več niti spoznav-
na niti zanimiva. Isto velja za SmrekoT
dvor v Smarjeti, katerega ne moremo
datirati pred 19. stoletje, ter za DečkoT
dvorec na Livadi ob Mariborski cesti,
ki je bil 1. 1896 popolnoma predelan v
neorenesančnem slogu in ga lahko po-
gojno datiramo v 18. stoletje. Ta dvo-
rec je za celjsko zgodovino pomemben
zato. ker je v njem prebival znani po-
litični in kulturni voditelj celjskih Slo-
vencev dr. Ivan Dečko (t 1905).
Končali smo naš popis 12 dvorcev v
neposredni celjski okolici ter spoznali,
kako zanimivo življenje skrivajo za svo-
jimi skromnimi fasadami, ki ne vzbuja-
jo v nas nobene p>ozomosti in navadno
tudi ne obzirnosti, pa vendar pred-
stavljajo zanimive detajle preteklega
mestnega življenja, drobce zginule do-
be, sledove propadle družbe. Ti dvorci
stoje med nami kot konfini dialektike,
kot tihi pričevalci starega in nevsiljivi
opazovalci modernega življenja, ki plju-
ska preko njih ter jih bo polagoma od-
plavilo. Ostali bodo le najzanimivejši
med njimi, ki so spomeniško zaščiteni,
ne toliko zaradi absolutne kulturne
vrednosti, kot dokumenti lokalne zgo-
dovine. (Gornji Lanovž, Kapunov, Ser-
nečev, (^zdni in Kristinin dvor.)
»Kapunov dvor« ali Sadnikova vila nad parkom.
v nekaj vrstah °v nekaj vrstah
LJUDSKA UNIVERZA V VOJNIKU
Ljudska Univerza v Vojniku je imela
v zimski sezoni že tri predavanja, ki so
bila zelo dobro obiskana. Zanimivi sta
bili zlasti predavanji »Po francoskih
Alpah« in »Vtisi iz Melbourna«, ki jih
je posredoval znani celjski športnik
Lorger. Predavanje Ljudske imiverze
nameravajo razširiti tudi na ostale kra-
je v vojniškem predelu ter bodo skušali
pritegniti poslušalce s filmi in uporabo
episkopa. V okviru ljudske univerze
snujejo tudi mladinsko univerzo, ki bo
namenjena izključeno šolski mladini.
Učiteljjški zbor, ki bo organiziral mla-
dinsko univerzo, bo poskrbel tudi za po-
ljudne teme, ki bodo privlačne za mlade
poslušalce.
POMANJKANJE ŠOLSKIH PROSTO-
ROV V VOJNIKU
V vojniški osemletki nastajajo,v zvezi
z dotokom učencev iz ostalih krajev
vedno večje težave zaradi premajhnih
učnih prostorov. Oddelki so prenatrpani
ter bo nujna adaptacija šole, počasi pa
bo treba misliti tudi na gradnjo novega
poslopja.
Trgovsko podjetje
»NASA KNJIGA«
Celje, Stanetova ulica 10
sprejme
FAKTURISTA-STKO
Plača po tar. pravilniku podjetja.
Nastop službe možen takoj. Proš-
nje vložite na upravo podjetja.
VI. družabni večer rezervnih of cirjev
BO V SOBOTO, 31. JANUARJA 1959 V DOMU OF
Občinski odbor UROJ Celje bo pravočasno razposlal vsem rezervnim ofi-
cirjem in podoficirjem vabila, s katerimi bodo lahko v času od 26. do
31. januarja rezervirali prostore v pisarni Obč. odbora UROJ v Celju,
na Titovem trgu, poleg blagajne Kina «-Union«.
V primeru, da iz kakršnihkoli razlogov kdo izmed rezervnih oficirjev ali
podoficirjev vabila ne bi prejel, si kljub temu lahko v navedenem času
rezervira mesto za ta družabni večer.

Drugi sprehod po Žalcu
Lepo nedeljsko popoldne je kot na-
lašč za sprehod, prijeten sprehod — če-
prav le po trgu in najbližji okolici. Da
pa bi se dobre in vedre volje še zvečer
vedel kam dati, sem poiskal naj bližnjo
oglasno desko. Našel sem jo v zelenem
nasadu poleg železniške postaje, toda
kakšno! Prva ugotovitev je že ta, da
stoji na neprimernem prostoru, na zele-
ni trati, tako da mora oni, ki tu lepi
plakate, na vsak način gaziti po nasadu.
Zato verjetno tudi ni nič aktualnih pla-
katov, le nekaj starih, na pol strganih
frfota v mrzli zimski sapi. Sem sicer
daljnoviden, kak drug državljan s slab-
šim vidom pa bi moral stopiti v nasad,
če bi hotel kaj prebrati. Druga tabla, na-
meščena na vzhodnem koncu nasada v
sredini trga je prav tako na neprimer-
nem mestu. Ko sem si stvar ogledoval,
me je ix)grabila jeza, ker se je stara in
mlada mularija podila in gazila po z
muko urejenih nasadih. Pa sem se jih
nalezel, kot že dolgo ne! Poslali so me
nekam in še nekaj rojstnih imen sem
dobil... Enega iz te klape, pa sem le
ujel. Pa mi je fantič rekel, le kam naj
se grejo igrat. Z njiv, travnikov, dvo-
rišč, veste, skratka od povsod jih po-
dijo. Pa imajo ti frkovci prav, čeprav še
vedno ne toliko, da bi lahko človeka
zmerjali in zasmehovali, ko, jih opozo-
ri, da ne delajo prav. Ker po vsej ver-
jetnosti nisem edini, ki sem to ugotovil,
pa je komaj pred dvema tednoma izvo-
ljeni izvršni odbor sveta stanovanjske
skupnosti v Žalcu že razpravljal o nuj-
ni potrebi, da se uredijo prostori, kjer
se bodo otroci lahko po mili volji igrali,
skakali, se lovili, žogali itd. Stvar se bo,
takšen je namreč sklep, že spomladi
uredila. V mnogih krajih sem že bil, a
še nikjer nisem videl takih tabel nekje
sredi zelenega pasu. Žalsko turistično
društvo bi se res lahko zganilo in kaj
pokrenilo, čeprav že nič koliko mesecev
ni imelo nobene seje upravnega odbora
in čeprav tudi o letnem občnem zboru
še ni ne duha ne sluha!
Ker se že ob vsako malenkost obreg-
nem, sem sklenil, da bom med nadalje-
vanjem sprehoda — gledal v zrak. Toda
to sem ga šele polomil! Zagledal sem
namreč hišne številke. Soseda hiše štev.
94 (mesnica) ima hišno številko 126 (po-
šta), tretja hiša od pošte proti zahodu,
v kateri je uprava »Savinjskega maga-
zina« ima že štev. 144, soseda, posloval-
nica »Moda«, pa je že na štev. 196. Me-
nil sem, da je treba pogruntati sistema-
tiko numeracije in sem šel do »Hme-
zadovih« blokov. Vsi trije so bili zgra-
jeni istočasno — 1954. leta, oštevilčeni
pa so, čeprav drug poleg drugega, s štev,
201, 195 in 194. Vendar ta konec je na
novo zazidan in še večina hiš sploh ni-
ma številk. Zato sem se vrnil do pošte
in krenil po cesti proti Grižam. Ugoto-
vil sem, da ima upravna stavba »Jutek-
sa«, ki je na levi strani ceste, štev. 96,
zadnja hiša pred železniškim prelazom
na desni strani ceste že štev. 160, prihod-
nja, prva preko železniškega prelaza na
levi strani ceste pa štev. 109. Po cesti
proti Ložnici sem mimo hiše štev. 125
prišel prej do hiš s štev. 121, 122 in 123,
predno je prišla na vrsto štev. 124. Pri
hišni številki 25 se odcepi pešpot na Lož-
nico, vendar prideš najprej mimo stare
hiše s štev. 34, predno najdeš novi hiši
s štev. 26 in 27. Potem sem nehal. Prej
pa sem le še opazil, da je tudi sredi trga
občina s hišno štev. 74 soseda hiše štev.
24. Na skrajnem koncu trga, tam kjer
se začne numeracija s štev. 1 pa bo —
če se bo gradnja nadaljevala z doseda-
njim tempom, zgradba veterinarske po-
staje kot soseda dobila najvišjo hišno
številko v Žalcu, ker bo prav gotovo zad-
nja dograjena...
To »gledanje v zrak« me je pripeljalo
do prepričanja, da na zadnjem zboru vo-
livcev ni bil zaman iznešen predlog, naj
bi se v Žalcu imenovali trgi in ulice,
čeprav ni tega predloga nihče resno je-
mal. Rad bi le vedel, ali si pismonoša
razvrsti pošto po hišnih številkah ali
kako. Jaz se v tem labirintu številk že
ne bi znašel. In kako bo to šele izgleda-
lo, ko bodo oštevilčene vse nove hiše, za
katere sedaj v raznih spisih, dokumen-
tih in na poštnih pošiljkah tako lepo pi-
še »n. h.«!? V Žalcu je brezpogojno po-
trebno imenovanje ulic in numeracija,
kot je uvedena v vseh urejenih večjih
naseljih. Tudi tu bi Olepševalno turistič-
no društvo lahko kaj storilo. Morda ne
bi kazalo začeti kar z imenovanjem vsa-
ke ulice, temveč se najprej pogovoriti
o sistematiki: kateri okoliš bo imel uli-
ce imenovane po političnih osebnostih,
kateri po pesnikih, kulturnih veličinah
itd.
Da ne bi kje zopet kaj staknil, sem
domov grede trdovratno gledal v tla. In
na vso srečo! Na dvorišču hišne številke
91 je občina zgradila stanovanjsko hišo,
ki nosi letnico dograditve 1957 (sicer pa
tudi oznako »n. h.«). In tam je greznica
tako polna, da teče čez — ker pa je tudi
kanal zamašen, ne požira in nastaja —
mlaka, ribnik — barje. Res vsa sreča,
da so me hišne številke prisilile, da sem
gledal v tla, sicer bi zagazil v to brozgo.
-šk-
Kmetijske zadruge y Dobrni nam poročajo
V zadružni svet v Dobrni so izvolili
pretežno mlade ljudi, med njimi tudi
žene in člane aktiva mladih zadruž-
nikov. Do sedaj so imeli že dva zase-
danja, na katerih so razpravljali o per-
spektivnem planu kmetijske zadruge in
o kooperaciji. Vpliv pomlajenega se-
stava zadružnega sveta, ki se živo za-
nima za delovanje zadruge je čutiti tu-
di v večji aktivnosti le-te.
Kmetijska zadruga v Dobrni ima še
precej zamočvirjenih zemljišč. V per-
spektivnem planu zadruge predvidevajo
v prvi fazi osušitev 5 ha zamočvirjene
zemlje, na kateri bodo uredili nasade
hmelja. Osuševalna dela bo zadruga
izvedla s sodelovanjem vodne skupnosti.
V ta namen so najeli tudi že potreben
kredit. V kooperaciji bodo povečali
krmsko bazo za 10 ha. Prilično težko
stališče pri sklepanju koperacijskih
pogodb ima zadruga v višinskih prede-
lih paškega Kozjaka, kjer divji prašiči
uničijo velik del posevkov.
Aktiv žena zadružnic v Dobrni je Se
mlad, vendar se že dobro uveljavlja.
Lani so žene izvedle dva tečaja za vku-
havanje sadja in pripravo sadnih so-
kov, v letošnji zimi pa nameravajo ob
pomoči kmetijske zadruge organizirati
kuharski in prikrojevalni tečaj.
Flanshe naloge bomo izpolnili
(Nadaljevanje s 1. strani)
šoštanjski bazen. Prav zato bi morali
iz obstoječih pogojev proizvodnje ust-
variti več. V vsakem podjetju moramo
težiti za tem, da bi z dobrimi investi-
cijami in smotrnejšim angažiranjem
amortizacijskih skladov čim bolj iz-
boljšali kvaliteto in povečali obseg pro-
izvodnje. To nas opozarja, da bomo v
bodoče pri izvajanju planskih nalog v
tem pogledu bolj skrbni.
Po smernicah, ki jih je podal tovariš
Cvenk, kaže da bo letošnji družbeni plan
po količinskem in vrednostnem obsegu
zelo napet. To bo brez dvoma zahtevalo
od proizvajalcev izredno prizadevanje,
vendar bo plan ob upoštevanju smernic
in sugestij tudi dosegljiv.
V minulem obdobju je bila slabost
vseh sugestij, da so ostale le-te po na-
vadi napisane, malokje so se pa lotili ne-
posrednih, ukrepov, ki so v vsakem pod-
jetju različni. Zato bi z letošnjim druž-
benim planom morali odpraviti tako
prakso v naših gospodarskih organizaci-
jah. Ni dovolj, če spremljamo količinski
in vrednostni obseg proizvodnje, pred-
vsem je važno, da v podjetjih ugotovi-
jo napake iz več let nazaj in tako izbolj-
šajo proizvodnjo. Tega se bodo morali
lotiti v gospodarskih organizacijah, če
bodo hoteli izločiti tisto, kar zavira na-
daljnji razvoj.
Skratka povedano, planske naloge bo
moč izpolnjevati in jih tudi presegati, če
bodo v vsakem delovnem kolektivu s
preudarkom, zavestjo in energijo pristo-
pili k boljšemu izkoriščanju sredstev za
proizvodnjo, ki jih že imajo. Še vedno
nismo povsod vsega izkoristili, kar že
imamo. V nekaterih podjetjih naprave
niso pravilno izkoriščene, orodje je raz-
metano, ne štedijo dovolj z materialom
itd. To so bogastva, ki se dajo gospodar-
sko izkoristiti. V vsakem podjetju se še
da povečati obseg proizvodnje. Toda po-
goj za to je, da se z interesom in odgo-
vornostjo pristopi k delu. Naše gospo-
darske organizacije pa čakajo še števil-
ne naloge tudi glede boljše organizacije
dela.
Prav tako glede nesreč pri delu mar-
sikje še nimajo pravilnega odnosa. To
prestavlja 100 milijonski izpad v tovar-
nah. Vsaka nesreča nas postavlja pred
dejstvo, da premalo ali skoraj nič ne
storimo za preventivo. Zato bo tudi druž-
beni plan določil, da se mora ustvariti
registracija nesreč. Sele takrat bomo vi-
deli, pod kakšnimi okolnostmi pride do
nesreč in kako se jih lahko izognemo.
Predpisi, ki so izšli ob koncu pretek-
lega leta, dajejo močno vzpodbudo go-
spodarskim organizacijam glede dviga
storilnosti. Ce je bil dohodek gospodar-
ske organizacije na enega zapvoslenega
lani 100, letos pa bo 150, bo razliko 50
pri delitvi dohodkov dobila gospodarska
organizacija v svoj sklad. To je močna
vzpodbuda, da ne bodo v podjetjih za-
poslovali nepreudamo novih ljudi. Vsi ti
predpisi bodo rodili več smisla in priza-
devanj za boljšo organizacijo dela in
večjo storilnost sploh.
Tudi povečanje osebne potrošnje, ki
jo predvidevajo smernice okrajnega
družbenega plana, bo v nevarnosti, če
ne bomo izvajali vseh nalog in smernic,
ki jih bo družbeni plan vseboval.
Ce na kratko povzamemo glavne smer-
nice za sestavo letošnjega družbenega
plana, moramo predvsem ugotoviti, da
je letos več sredstev kot lani namenje-
nih za pKJtrebe družbenega standarda.
Zaradi smotrnejšega koriščenja se bodo
ta sredstva združevala pri občinah. Prav
tako se bodo združevala sredstva za in-
vesticije v gospodarstvu, ker bo tako
njihova uporaba veliko bolj smotrna.
Sredstva iz kmetijstva, obrti in trgovi-
ne se bodo uporabljala le za razvoj teh
panog. V kmetijstvu se bodo vlagala
sredstva predvsem v kmetijsko zaosta-
lejše, vzhodne predele celjskega okraja
in v panoge, ki so najbolj rentabilne. Tu
gre predvsem za tehnično opremo kme-
tijskih zadrug, za večjo mehanizacijo
ter za dvig živinoreje s povečanjem
krmske baze in gradnjo cenenih hlevov
za živino. Smernice dajejo predvsem po-
udarek kooperacijskim odnosom v kme-
tijstvu.
Glede okrajnega proračuna je v raz-
pravi prišla do izraza težnja, da bo glede
proračunskih sredstev treba letos izred-
no varčevati. Proračunska kvota bo le-
tos sicer za 6,5 % večja kot lani, ven-
dar pa bo zaradi višjih plač ter dolga,
ki izvira iz nerealiziranih proračunskih
dohodkov v lanskem letu, potrebno po-
vsod uvesti skrajno štednjo.
Preden bo okrajni družbeni plan do-
končno sestavljen in sprejet, bo v teh
dneh naloga občinskih ljudskih odborov,
da vskladijo svoje osnutke planov s pla-
ni gospodarskih organizacij predvsem v
industriji, še posebej pa v kmetijstvu,
kar se je doslej večkrat pozabljalo. Le
tako, če bodo plani realni in konkretni,
če bodo gospodarske organizacije poiska-
le vse skrite in še možne rezerve, bomo
dvignili proizvodnjo skladno z nalogo
družbenih planov. Ce tega ne bomo sto-
rili, bodo tudi vsa naša prizadevanja za
dvig osebnega in družbenega standarda
ostala le na papirju in v besedah, ne bo
jih pa občutil naš delovni človek.
Oličine naj poživijo delo krajevnih odborov
(Nadaljevanje s 1. strani)
lijonov din. Krajevni odbor Šentjanž je
za gradnjo vodovoda prejel 1 milijon
din, prispevki prebivalcev pa so znašali
1,7 milijonov din. Krajevni odbor Bra-
slovče je organiziral gradnjo kanalizaci-
je in vodovoda. Prebivalci pa so se med-
seboj dogovorili, da^ bodo zapeljali za
vsak hektar obdelovalne zemlje po 1 m®
gramoza in so tako zastonj navoziU pre-
ko 500 m^ gramoza.
Nič manj uspešno ni bilo delo krajev-
nih odborov v šentjurski občini. Krajev-
ni odbor Ponikva je prejel za cesto
300.000 din, ustvarjena vrednost pa zna-
ša 3,5 milijonov din. S prostovoljnimi
vožnjami so prebivalci te vasi navozili
preko 1000 m^ kamna. En sam kmet je
n. pr. zvozil 150 voz. Prav tako se je
bogato obrestoval sprejeti denar v kra-
jevnem odboru Loka. Za elektrifikacijo
so prejeli 5 milijonov din, elgktrovod
pa je vreden 21 milijonov din. Prebival-
ci so namreč sodelovali s prostovoljnim
delom, prevozi in darovali so drogove.
Tudi na Kozjanskem je bila pobuda
krajevnih odborov in sodelovanje pre-
bivalcev kar zadovoljiva. Za ceste so
prejeli 2,1 milijona din, popravilo pa
presega vrednost preko 10 milijonov din.
S tem denarjem so na novo tlakovali
5 km ceste, temeljito popravili pa 12
kilometrov ceste. Vzgleden primer nam
nudi tudi krajevni odbor Bistrica, kjer
so vaščani Kunšperka zgradili 1200 me-
trov vodovoda in je občina prispevala
za ta dela le 200.000 din za nabavo cevi.
Ti primeri kažejo, da se izplača ob-
činam dotirati krajevnim odborom vsaj
osnovni denar za razna komunalna dela.
Seveda to pa le tistim krajevnim odbo-
rom. ki znaio mobilizirati lastna mate-
rialna sredstva v raznih oblikah in kjer
so prebivalci tudi voljni sodelovati s pro-
stovoljnim delom. Seveda v vseh krajev-
nih odborih takih vzpodbud zaenkrat še
ni opaziti.
Naj opozorimo še na eno pomanjklji-
• vost, ki močno zavira uspešnejše delo in
razvoj krajevnih odborov. Tu gre za ta-
ko imenovane režijske odbore za elektri-
fikacijo, za vodovod in podobno, ki jih
ustanavljajo korfiunalne dejavnosti po
naših občinah. Le-ti nastopajo kot po-
vsem samostojen organ in celo mimo
krajevnih odborov. Ta pojav ni v skladu
z namenom dejavnosti krajevnih odbo-
rov, saj so v prvi vrsti le ti poklicani,
da kot organi družbenega upravljanja
rešujejo komunalne probleme na svo-
jem področju. Prav je sicer, da se za iz-
vajanje določenih komunalnih del osnu-
jejo taki režijski odbori, vendar bi mo-
rali poslovati le kot pomožni organi kra-
jevnega odbora in pod njegovim vod-
stvom in nadzorom opravljati zaupano
dejavnost. Le tako bomo utrdili krajev-
ne odbore, hkrati pa komunalno dejav-
nost organizirali smotrno.
Ti skopi podatki nam vendarle kažejo,
da je bila večina krajevnih odborov več
ali manj delavna. Predvsem so bili do-
seženi lepi uspehi tam, kjer je občina
iniciativo podprla z dotacijo ali pa je
krajevne odbore na koordinacijskih se-
stankih spodbujala k dejavnosti. Te iz-
kušnje pa nalagajo občinskim odborom,
da bodo morali v bodoče še bolj skrbeti
za vskla je vanje dela krajevnih odborov.
Predvsem bodo morali občinski odbori
bolj pogosto sklicevati konference s
predsedniki krajevnih odborov. Skupno
obravnavanje komunalnih problemov
bo najboljša vzpodbuda za aktivnost
krajevnih odborov. Le-ti bodo dobili ob-
čutek, da niso prepuščeni sami sebi in
da se za njihovo delo zanima občina.
Take konference bodo koristne pred-
vsem takrat, ko bodo občine določale
proračunska sredstva za krajevne odbo-
re.	-ma-
žena dom družina
Peci in Kako jili kurimo
Glinaste p>eči so v zadnjih letih doži-
vele temeljite spremembe. Ce pogledamo
zunanjost stare in jo primerjamo s
pečjo novejšega tipa, vidimo, da se je
č.lovek pri izdelavi peči v prid termič-
nim in higienskim zahtevam odrekel
prejšnji monumentalnosti. Peči starejše-
ga datuma so narejene kot kak spome-
nik. So na visokem podstavku, tesno ob
zidu, v kotu ali zidni vdolbini, da je ta-
ko več kot polovica ogrevne površine ne-
izkoriščene. Da bi bila bolj mogočna, so
jo naredili čim više. S tem se je zrak v
višjih legah prostora segrel, pri tleh pa
je ostal hladen.
Nova, pravilno grajena glinasta peč pa
je gladka, brez vencev in okraskov, od-
daljena od zidu 15 do 20 cm, postavljena
je na noge, da se tudi spodnja stran pe-
či izkoristi kot ogrevna površina. Je
nizka pa široka, s čimer je doseženo
ogrevanje tik nad podom. Tudi notranja
konstrukcija lončene peči se je z razvo-
jem spreminjala, predvsem zaradi tega
ker je drva zamenjal premog.
Glinasta peč je grajena na načelu
akumulacije toplote. Enkrat ali dvakrat
dnevno jo naložimo in stremimo za tem,
da gorivo čimprej zgori, ker je to naj-
ekonomičnejše. Toploto, ki nastaja med
gorenjem, zidovi peči srkajo in jo poča-
si oddajajo v prostor. Zato se mora peč
po končanem kurjenju čim bolje zapreti,
da preneha kroženje zraka skozi peč in
uhajanje toplote v dimnik.
Sporedno z lončeno se je razvijala tu-
di železna peč. Ustroj in način delova-
nja železne p>eči pride najbolj do izraza,
če jo primerjamo z glinasto pečjo. Kot
smo že rekli, oddaja glinasta peč tako
imenovano akumulacijsko toploto. Na-
sprotno pa je za železno peč značilno,
trajno gorenje brez akumulacije toplo-
te. Zato je pri vsaki železni peči najvaž-
nejša konstrukcija in izvedba naprav
za uravnavanje dovoda zraka. Te na-
prave morajo biti brezhibne, kajti od
njih zavisi kvaliteta peČi. Od železnih
peči se zahteva, da so njeni sestavni deli
tesno med seboj združeni, ker ima sicer
odvišni zrak možnost dostopa v notra-
njost peči, kar seveda občutno zmanjša
njeno koristnost.
Iz higienskih razlogov mora železna
peč nuditi čim manj možnosti nabiranja
in izgorevanja prahu. Biti mora pristop-
na od vseh strani, da jo lahko očistimo.
Da more toploto izžarevati na vse stra-
ni, je ne .posatvimo v kot ali vdolbino.
Pogosto opažamo težnjo povečati
ogrevno površino s pločevinastimi dim-
nimi cevmi. Z dolžino teh cevi ni treba
pretiravati, ker sicer dosežemo ravno
nasprotno. Kurjenje postane neekono-
mično, pa tudi iz estetskih ozirov take
napeljave niso priporočljive. Površina
cevi naj znaša kvečjemu polovico ogrev-
ne površine peči.
Peč služi zato, da s čim manjšo količi-
no kuriva prostor enakomerno ogreje-
mo, ne da bi se zrak v prostoru pokvaril.
V	prostor, ki ga ogrevamo, ne smejo
uhajati dimni plini, zrak v sobi mora
biti tudi med kurjenjem čist in tudi po-
tem ostati tak.
Ce ne dobimo od peči zaželene toplote,
temu dostikrat ni vzrok samo dimnik
ali peč, pač pa nepravilno kurjenje. Pri
tem je treba paziti m kuriti tako, da se
razvije čim manj dima, ker obstoja dim
v glavnem iz neizrabljenega goriva, ki
odhaja po dimovodih v zrak.
Najenostavnejše je kurjenje z drvmi,
treba pa je uravnati podpih tako, da ni
preživahen, ker se sicer plamen znatno
ohlaja. Pri kurjenju s premogom je tre-
ba najti pravo mero, da se ne naklada
v peč preveč ali premalo. Ce se naloži
V	kurišče preveč premoga, se ne dovaja
gorečemu kurivu dovolj zraka, zato je
gorenje slabo. Pri tem se razvije obilo
dima, peč se ne more ogrevati, kakor bi
bilo treba. Ako pa se naloži v kurišče
premalo kuriva, je podpih preživahen in
odnaša neizrabljeno toploto v dimnik.
Zato je najbolje, da se premog naloži
enakomerno na sprednjo in srednjo po-
vršino kurišča. Brž ko se ves premog
razgori, se podpih v toliko omeji, da
premog lahko mimo in polagoma dogo-
reva. Preden se ponovno naloži premog,
se mora žerjavica razprostreti čez vse
kurišče, a nato zopet naložiti na spred-
nji in srednji del kurišča. Dim, ki se
razvija pri takem kurjenju, mora na
svoji poti tudi preko zadnjega dela ku-
rišča, kjer se nahaja razžarjeno kurivo
in tako velik del dima in plinov izgori
ter se pretvarja v koristno toploto. Ako
se naloži premog čez razžarjeno kuri-
šče, se tvori mnogo dima, ki odhaja ne-
izrabljen v dimnik.
Kako velike izgube nastajajo pri upo-
rabi kuriva z nesmotrnim kurjenjem, je
razvidno iz dejstva, da se v mestu, ki
ima okoli 200.000 prebivalcev, tvori letno
približno 1 milijon kilogramov saj.
Nepravilnemu delovanju peči in s tem
v zvezi prekomerni porabi kuriva je
mnogokrat vzrok tudi napačna priklju-
čitev v dimnik. Pri tem je treba upošte-
vati načelo, da mora imeti vsako nad-
stropje svoje dimnike. Velike važnosti
za racionalno uporabo kuriva je pa po-
leg ostalega tudi redno čiščenje peči,
ker kopičenje saj onemogoča sprejema-
nje in oddajanje toplote.
Ce ne upoštevamo udobnosti, ki jih
nudijo sodobna kuriva, kot so plin, elek-
trika ter tekoča goriva (nafta), so pri
nas trdna goriva še vedno najcenejša.
Zaradi tega je treba še vedno računati
na uporabo drv in premoga, ker sta naj-
cenejša, treba pa je kurilno napravo
urediti in kuriti tako, da bomo z njimi
kalorično vrednost drv in premoga čim-
bolj izkoristili in zmanjšali potrošnjo.
»SODOBNO GOSPODINJSTVO 11-12/58
Izšla je zadnja številka petega letnika »Sodob-
nega gospodinjstva«. V teh petih letih si je pri-
dobila revija širok krog bralcev v mestih, indu-
strijskih središčih in vaseh, saj je prinašala
mesečno najrazličnejše prispevke z različnih
področij gospodarskega dela. Kljub temu, da je
revija strokovnega značaja, so jo vzljubile zla-
sti gospodinje, ker jim je postala dober pomoč-
nik pri urejanju lastnega gospcdinjstva.
Letošnja dvojna novoletna številka ne za-
ostaja v svoji pestrosti za prejšnjimi številka-
mi. Uvodoma prinaša kratko poročilo z 11. nacio-
nalnega kongresa za zaščito otrnk. Sledi zani-
miv (lanek o samopostre/bi v trgovini in pre-
hranjevalnih obratih. Zavod za pospeševanje
gospodinjstva v Celju poroča o tečaju za trgov-
ske nameščence. Vse, ki delujejo v stanovanj-
skih skupnostih, bo zanimal članek o kritičnih
pri ombah k ureditvi mehaniziranih pralnic.
Napotki za uporabo lonca na zvišan pritisk bodo
dobrodošli gospodinjam, ki kuhajo v takem lon-
cu.
Rubrika, namenjena ureditvi stanovanja, pri-
naša na"rte in fotografije stnn<iv«nj. ki jih gra-
di Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljub-
ljana. Tu najdemo tudi čedne knjižne police,
kombinirane z zaprtimi oniariranii. za dnevne
sobe.
Zelo tehten je prispevek o jutranjem zajtrku
pri nas in članek o na pul pripravljeni hrani,
ki bi lahko v precejšnji meri razbremenila zla-
sti zapcslene žene, če bi naša živlUka industrija
in trgovina pokazala za to več zanimanja.
Tudi ta številka prinaša navalila z pletenje im
odgovore na vprašanja bralcev.
Revija »Sodobno g«spf'dinj>tvo« izhaja meseč-
no. Izdaja jo Centralni za\<Kl za napredek go-
spo<linjstva v Ljubljani, Miklošičeva 4. Letn«
naročnina znaša 400 dinarjev.
miladina ESŠ, le tai(o naprej!
miaamsKa organizacija na UJKonomsKl
•rednji šoli v Celju pridno uresničuje
sklepe lanske konference. Eden najvaž-
nejših lanskih sklepov je bil poživiti
politično-ideološko delo med mladino. Z
novim šolskim letom je naša mladina
uvedla v svoj umik mladinsko uro. Tu
poslušamo predavanja iz različnih pod-
ročij (Razvoj delavskega gibanja, o
umetnosti, o brigadnem življenju, o al-
koholizmu, o mladinskem kriminalu itd.)
Za omenjena predavanja se pripravijo
dijaki višjih letnikov, pa tudi profesor-
ji se radi odzovejo vabilu mladine in s
svojimi kvalitetnimi predavanji poživijo
mladinsko uro.
Druga važna pridobitev za dijake ESS
je ta, da smo uvedli v šoli javno oce-
njevanje, ki se je dobro obneslo. Pri
tem imajo mnogo zaslug ravnatelj in
profesorji, ki zelo razumejo mladino.
Sploh se zadnje čase opaža nadvse tes-
no sodelovanje med profesorji in dijaki.
Tudi na športnem področju se mla-
dina udejstvuje. Zal pa pouk telesne
vzgoje občutno zavira to, ker zaenkrat
še nimamo lastne telovadnice.
Končno se je na naši šoli ustanovila
tudi partijska celica, ki si je zadala na-
logo temeljito preštudirati program VII.
kongresa.
MLADINA V VOJNIKU DOBRO DELA
V Vojniku delujeta kar dve mladinski
organizaciji: vaška in na osemletki. Obe
sta zelo aktivni, vendar ima vaška orga-
nizacija mladine precejšnje težave, ker
nima primernega prostora, kjer bi se
nemoteno shajala. Mladinska organiza-
cija na osemletki posveča vso pozornost
pravilnemu usmerjanju mladine v po-
klice, njen vpliv pa je čutiti tudi pri iz-
boljšanju učnih uspehov.
Vaška mladinska organizacija tesno
sodeluje tudi z močnim aktivom mladih
zadružnikov.
kronika nesreč
Tinkn Klinarjn iz Paške vasi je stroj pri delu
Mškodoval kazalca na obeli rokah. Tudi Stanku
Jakobu iz Stenice pri Vitanju je stroj pri delu
^škodoval prste na roki.
Nekaj mesecev star otrok M. B. iz Trnovelj
pri Strmcu je v neopažnem trenutka padel a
peči in dobil notranje poškodbe.
Skozi okno je padel iz nadstropja v Kersniko-
vi ulici Ivan Zupane. Poškodoval si je glavo in
r*ke.
'Pri delu je padel velik kos lesa na nogo Jo-
ietu Turnšku iz Žalca in mu jo poškodoval.
Srečo v nesreči je imel vinjeni voznik avto-
mobila J. L. iz Celja. Zvrnil se je z avtomobi-
lom pri železniških zapornicah v Medlogu. Po-
ikodovano je vozilo, sam pa je ostal brez po-
lk odb.
Pri padcu sta si poškodovala nogo Anton Ki-
drič iz Negonja pri Rogaški Slatini in Alojzija
Coh iz Malega Tabora ob Sotli.
Pri padcu si je poškodoval hrbtenico Franc
Grašič iz Govc pri Smartnem ob Paki.
Pri prometni nesreči na Ljubljanski cesti si
{e pretresel možgane in poškodoval nogo Branko
■olič is
gibanje prebivalstva
v času od 7. do 10. januarja 1959 je bilo
rojenih; ii dečkov in 18 deklic
Pordčiii Sb sei
Milan Božič, kuhar in Ivana Naraločnik, bol-
aiška strežnica, oba iz Celja. Milan Sternad,
ključavničar iz Kasaz in Charlotte Ramskugler,
Šiviljska pomočnica iz Celja. Franc-Alojz Go-
iunc, mizar, pomočnik in Ana Petelinek, name-
ičenka, oba iz Celja. Ivan Cafuta, skladiščnik
1» Ana Jereb, delavka, oba in, Celja,
Umrli so;
Franc SoIar, upokojenec iz Ljubnega, star 68
let. Rudolf Mravljak, upokojenec iz Skal, star
M let. Jožefa Klavora, upokojenka iz Celja,
stara 69 let. Justina Thaler, gospodinja iz Zg.
Zreč, stara 30 let. Pavla Thaler, otrok iz Zg.
Zreč, stara 1 dan. Elizabeta Sume, gospodinja iz
Celja, stara 71 let. Silva Stumpfl, otrok iz Lipja,
stara 1 leto. Jožef Skrbinek, invalid, upokojenec
U Celja, star 55 let. Franc Zdouc, upokojenec
Iz Tremerja, star 74 let. Ivan Smeh, upokojenec
Iz Kačjega dola, star 78 let. Jožef Hriberšek,
kmetovalec iz Raven, atar 51 let.
▼ ČASU OD 3. DO 1». JANUARJA 1959 SO V
CELJSKI BOLNIŠNICI RODILE:
Kulalia Črešnar, gospodinja iz Planine p. Sev-
4BKt — Marjeto; Eulalia Crešnar, gospodinja iz
Planine p. gevnlcl - janczni Angr«
{ospodinja iz Sv. Eme — Angelo; Marija Mirnik,
■jigovodkinja iz Celja — Magdaleno; Vida
Florjane, pomož. delavka iz Kokarja — Jožpfa;
Romana Vrenko, tkalka iz Vojnika — Mileno;
laroiin« Gobec, gospodinj* i? Zadrž - Mirosla-
*?«; Antonija Palnkfei, gospodinja Iz Gotovelj --
Silvestra; Marija Ferlič, gospodinja iz Celja -
Dragico; Kristina Mastnak, gospodinja iz Zida-
■ega mosta — Miljenko; Ivana Krnmpak", polj.
delavka iz Hajnskega — Aleksandra; Ivanka
Krizmanič, gospodinja iz Celja — Frančiško;
Marija Šmit, gospodinja iz Zahenberca — Jožefo;
Frančiška Štifter-Uobnik, gospodinja iz Zavodic
—	Romana; Ljudmila Levart, gospodinja iz Dra-
ie vasi — Andrejo; Alojzija Kasesnik, delavka
Iz Velenja — Branka; Emilija Špiljak, pomož.
delavka iz Prišlina — Milana; Matilda Zakeli,
gospodinja iz Stor — Vlasto; Albina Horvat,
predmet, učiteljica iz Celja — Darjo; Kristina
Sakun, gospodinja iz Sestjanža — Stanislava;
Terezija Korez, gospodinja iz Donačke gore —
Astona; Marija Lipovšek, gospodinja iz Kompolj
—	Antona; Karolina Lipnikar, gospodinja iz Ple-
iivca — Stanislava; Jožefa Gobec, gospodinja ii
Tancovca — Božidara.
Seminap za člene delavskih svetov v Žalcu
V ponedeljek se je začel v Žalcu se-
minar za člane organov delavskega sa-
moupravljanja gospodarskih organizacij.
Občinski sindikalni svet je minulo leto
organiziral takšne seminarje in omogo-
čil, da se čim večje število delavcev in
uslužbencev seznani z najaktualnejšo
problematiko s področja celotne gospo-
darske zakonodaje. Ti seminarji so po-
trebni toliko bolj, ker šola za družbeno
upravljanje v Teharjih ne zmore spre-
jeti večjega števila slušateljev, saj za-
jema področje celotnega okraja, ti semi-
narji pa, sicer v skrajšani obliki,
obravnavajo skoro celotno tvarino, kot
omenjena šola. V seminarju, ki se je
pričel v ponedeljek in ki bo trajal 5
dni, so zastopniki delavskih svetov
manjših gospodarskih organizacij. Po-
kazala se je namreč potreba, da se prav
predsednike in ostale člane teh delav-
skih svetov čim prej pouči o pravicah
in dolžnostih, o nalogah in sploh o
osnovni gospodarski zakonodaji, osnovni
gospodarsko-politični smeri itd. Na tem
seminarju že upoštevajo predloge, ki so
Jih podali anketirani udeleženci lansko-
letnih seminarjev, tako da prireditelj
upa, da bo uspeh še povoljnejši, kot je
bil v minulem letu.
Občinski sindikalni svet v Žalcu si
je postavil kot stalno nalogo program
stalnega prirejanja seminarjev in bo
tako nedvomno prispeval k nadaljnjemu
strokovnemu dvigu članov delovnih ko-
lektivov v občini.	-šk-
GASILCI IZ VINSKEGA VRHA
V nedeljo so v gasilski dvorani v
Selah gostovali s prikupno burko mladi
gasilci iz Vinskega vrha. Kljub ostremu
mrazu je bilo precej ljudi, ki so se iz
srca nasmejali. Pozdraviti pa moramo
požrtvovalnost Vinskovrhčanov, ki se
na odprtem traktorju niso ustrašili
hude zime.
ORGANIZACIJA RDEČEGA KRI2A
V VOJNIKU
Organizacija Rdečega križa v Voj-
niku, ki šteje 328 članov, je imela pred
kratkim občni zbor. Organizacija je zelo
delavna, kar se je pokazalo tudi pri
akciji krvodajalstva, kjer so dosegli 95
odstotno udeležbo. Na občnem zboru so
razpravljali o problemu nadaljevalnih
tečajev RK ter sklenili, da bodo le-te
izvedli iakoj pO Zaključku kmetijske-
gospodarske šole v Dobrni. Nadalje so
sklenili, da bodo razširili zdravstveno
prosveto v sleherno vas. Vsaka vas bo
dobila tudi omarice za prvo pomoč.
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
Občni zbor Ljudske tehnike je potekal
v prijetnem ozračju, kajti poročila so bila
kar razveseljiva. Zelo dejaven je bil avto-
moto krožek, lepe uspehe pa je imel tudi
foto-krožek, ki je oskrbel našim ljudem in
trafikam prav lepe razglednice našega
kraja. V sklopu Ljudske tehnike je dobro
uspevalo tudi Kino podjetje. Deloval je
tudi tehnični krožek učencev osnovne šole,
ki pa se bo v bodoče še bolj razširil.
Nekaj drobnih iz Dobrne
Prosvetna dejavnost je v Dobrni v
zimskem času močno oživela. Zlasti sta
razgibani tamburaška in harmonikarska
sekcija. Oživel je tudi pevski zbor, ki
se pridno pripravlja za koncert. Dram-
ska sekcija pripravlja kar dve odrski
deli. Za krajevni praznik v februarju bo
uprizorila Kreftovo Kmetijo, kot nasled-
nje delo pa bo v sezoni uprizorila še
Nušičevo komedijo Ad acta.
Organizacija Zveze borcev na Dobrni
je precej močna, saj šteje 182 članov,
je pa tudi zelo delavna. V organizaciji
deluje več komisij. Tako je komisija za
dokumentacijo NOB zbrala že precej
podatkov, zbrala pa bo tudi podatke o
sodelovanju žena v NOB. Na občnem
zboru so sklenili, da bodo na poti 14.
divizije, koder leze padli borci, posta-
vili spominske plošče, tako da bo ta
slaven pohod ohranjen tudi zanamcem.
Dopolnilna šola za otroke padlih bor-
cev na Dobrni deluje že drugo leto. Ta-
ko stanuje v Domu Mihe Pinterja 32
otrok. Šolski uspehi le-teh so zelo dobri,
ker jim tako uprava doma kot vzgoji-,
tel j ski kader posvečata vso skrb. Na-
men te šole je, da si otroci pridobe po-
trebno izobrazbo za praktične poklice.
ŽOO PRIJAV ...
Odziv v kmetijsko-gospodarske Sole
na šmarskem področju je letos nekoliko
slabši, vendar za predvideni intematski
tip v Kozjem in Rogaški Slatini kar
precejšen, saj se je prijavilo okrog 200
mladih ljudi. Komisija za KGS pod
predsedstvom tov. ing. Andreja Marinca
je pripravila primeren predmetnik in
in zajela dober strokovni kader. Soli
bosta pričeli s poukom 21. januarja in
sicer v Kozjem I. letnik, v Rogaški
Slatini II. letnik, ki bo zajel tudi gospo-
dinjski tečaj ter osnove iz upravljanja
s traktorjem in kmetijskimi stroji. Te-
čaje bi zaključUi 7. februarja. Kmečka
mladina bo tako sredi pouka in razve-
drila najlepše izkoristila zimski čas
TELESNO-VZGOJNO DRUŠTVO
PARTIZAN V VOJNIKU
Telesno-vzgojno društvo Partizan v
Vojniku je v zimskem razdobju močno
poživilo svojo dejavnost. Precejšnjo
pozornost je posvetilo zlasti pionirskemu
naraščaju. Kljub mrazu vztrajajo in
pridno vadijo zvezne vaje za nastop v
Beogradu. Društvo se trudi, da bi pri-
tegnilo čim več novih članov in to pred-
vsem mladine.
Novoletne težave celjske trgovske mreže ^
>Odgovor na novoletne pikrostU
Celjski tednik je v članku »Kakšen je bil naS
start v novo letofU, zapisal tudi nekaj pikrih
na račun trgovine. Ker pa nam je to področje
dela poznano, smo nekoliko podvomili v ob-
iektivnost teh navedb. Glede specialitet, za
atere pisec trdi, da jih niso imele specerijske
trgovine pred Novim letom, je res, da je trgo-
vinam zmanjkalo nekaj blaga. To velja pred-
vsem za ogrsko salamo, delikatesno šunko, ne-
•"•'j^''' napolitank, določenih težin
čokolade m podobno, ni pa pisec navedel tudi
objektivnih vzrokov, zaradi katerih "prav tega
blaga ni bilo nogoče dobiti. Za ogrskimi sala*
mami in šunkami je poleg močnega izvoz« zel«
veliko povpraševanje in si jih trgovine, razes
rednih količin, ki jih dobivajo, niso mogle z*-
fotoviti več. Grosist je bil brez tega blag«,
sto velja tudi za določene boljše vrste napo-
litank, nekaterih bonbonov, čokolade itd, k«r
je bilo v industriji razprodano. Na itevilns
brzojavke in naročila to proizvajalci odgova*^
jali, da blaga nimajo.
Trgovine, zlasti špecerijske, so bile v leto-
šnjem letu bolje založene, kot kdajkoll. 2t
meseca novembra so si zagotovile pretežen del
blaga, ker je bil promet od 25. novembra p«
vse do konca leta sorazmerno velik. V mesec«
decembru so bile z nabavami že določene te-
®® stopnjevale in tržišč« Se danea «1
■staljeno. Resnici na ljubo pa moramo priznati,
da ip h I v lefošniem letu večii promet, kot c«
je trgovin« sploh pričakovala. Tako ao ««
primer živilske trgovine imele v odnosu na 1«».
SKo leio v aecembru za 50 do 40 % večji promel
Posamezne trgovine so pripravile za Dedk«
Mraza po več tisoč zavitkov in so delali kolek^
tivi tudi do 12. ure ponoči. Večino teh zavitkov
so naročile organizacije in podjetja šele v za(i-
njih dneh, tako, da so se prav zaradi teca
zaloge določenih artiklov hitro znižale.
Glede navedb, da je veletrgovina s Speeerl>
skim blagom prav v tem času »uprizorila« lo-
venturo, je pa bil pisec napačno informira«^
ker je bila inventura pri trgovskem podjetj«
na debelo »MERX« od 3. do 5. januarja. Bil«
pa je primopredaja zalog trgovskega podjetja
»Koloniale živila«, ki se je združilo s podjetjem
>MERX«, v času od 24. do 29., od 30. do 31. pa
so bila odprta vsa skladišča.
Očitek celjskim trgovinam bi bil apraviče««
če bi bili to res subjektivni vzroki. Da pa tem«
■i povsem tako, je dokaz, da je bilo takšno ali
še slabse stanje tudi v drugih krajih; v Ljub-
ljani ia drugod.
ELEKTRIKA V ZAVODICAB
Občinski ljudski odbor Mozirje se tru-
di, da bi bile čimprej elektrificirane Se
zadnje vasi v občini. Tako je prispeval
tudi precejšnji delež v napeljavi 3150 m
elektrovoda v Zavodice pri Nazarjih.
Priznanje gre tudi lastnikom zemljišč,
ki so nam rade volje dovolili postavitev
drogov. Čeravno so interesenti povečini
delavci in mali posestniki, so k napelja-
vi prispevali del sredstev. Opravili pa
60 3345 prostovoljnih ur, s čimer so
znatno zmanjšali stroške in omogočili,
da je elektrifikacijski odbor uspešno
izvršil svojo nalogo in je v osmih mese-
cih v naših domovih zagorela tako zaže-
lena električna luč.
Občinskemu ljudskemu odboru Mo-
zirje, podjetju Elektro-Celje in vsem,
ki so nam s čimerkoli pomagali pri elek-
trifikaciji, se prebivalci Zavodie prav
iskreno zahvaljujemo.
IMENO IN VIRSTANJ ZDRU2ENA
V nedeljo so se sestali člani SZDl^.
Imeno in Virštanj ter sklenili, da s«
združijo v enotno organizacijo SZDU
Ugotovili so, da je področje že tako z
območjem Kmetijske zadruge povezane
v gospodarsko enoto in je tudi naj-
boljše, da se poveže v organizacijski io
društveni dejavnosti. Za predsednika je
bil izvoljen Mato Simanovič iz Viršta-
nj a, za sekretarja pa Franc Turk ia
Imenega. Upajo, da bodo tako laže reše-
vali tekoče probleme in uspeli tudi »
akcijo za gradnjo Ljudskega doma
Virštanju, ki so lani pričeli.
Ljudje in mostovi v snegu
Po nedokončanem mostu že od takrat, ko je prva deska vezala Lisce z
^'■otokom*', hodijo ljudje sem in tja ...
Kakor smo veseli napredovanja re-
gulacijskih del pri ureditvi korita
Savinje skozi Celje, tolikokrat smo se
že prepričali, da bi Savinja že dosti-
krat preplavila bregove, če bi ne bila
deloma že ukročena, prinašajo regu-
lacijska dela s seboj tudi nevšečnosti.
Desni breg Savinje je bil nekaj dni
domala odrezan od mesta. Le redki
so tvegali prehod čez vegasto brv v
parku in se niso menili za op>ozorilo.
Ljudje se v naglici pač spuščajo tudi
v nevarnosti. Za Liščane je pot čez
betonski most na ovinku le predol-
ga...
In vendar se je nekako posrečilo
zvezati začetek s koncem. Seveda
samo za pešce. Nov most v Liscah je
za >»korajžne-« že prehoden, čeprav
uradno prepovedan.
Januarski motiv na »otoku« je svo-
jevrsten. Ko je sneg zapadel čez novo
naselje, ni več našel ob strugi Savi-
nje košatih kostanjev. Teh orjakov
vajeno oko je »osirotelo« že za eno
idilo.
Sredi novega naselja čez ledeno-
mrzlo Savinjo ponovno stopa v službo
pred leti »-upokojeni« kapucinski
most. Starina je po svoje šaljiv. Opo-
zorilo na zasneženi ograji neprijetno
strese bralca:
»■Prehod na gradbišče in k o p a n j e
na tem odseku strogo prepovedano.«
Radoveden sem, kdo bi si v tem
času »-uE>al« prekršiti drugi del pre-
povedi.
Pustimo šalo ob stran. Večjega ob-
čudovanja so vredni ljudje, ki pri
gradnji mostu delajo. To so tesarji
»Ingrada«. Ogenj, ki gori v preluk-
njanih sodih za asfalt, je kot pljunek
v mrzlo Savinjo, nad katero se vleče
megla mraza. Toda izgleda, da so ti
ljudje veliko manj zmrzljive »-sorte«,
kot številni firbci, ki se ne morejo
odločiti med ždenjem v zapečku in
pašen jem radovednosti.
Da ne bom izjema, sem vprašal de-
lavce, kdaj bo most gotov?
«-Ja, če ne bo prehudo pritisnilo, bo
naš del končan do konca januarja.«
Opozorila na zasneženi ograji novega
mostu se ljudje le delno držijo. —
Namreč prepovedi kopanja
V mrazu delo ni prijetno, tada vsi
ne moremo delati za toplimi zidovi...
Seveda sam most še ne pomeni, da
je ta odsek dobil prometno zvezo čez
Savinjo. Treba bo urediti še cestišče,
nasip ter povezavo med Partizansko
cesto v Liscah in Trubarjevo ulico za
»-prvim celjskim nebotičnikom«.
Predhodnica regulacije je že na
»otoku«. Mehanizacija podjetja »^Hi-
drotehna« se je preselila nasproti
»■Gozdne restavracije«. Kraja, kjer je
poleti mrgolelo od kopalcev, ni več
mogoče spoznati. Tam se čez umetne
pragove vrtinči zelena Savinja, ko-
lobari v vrtincih in tolmunih, bagerji
pa grebejo v strugo in povišujejo
nekdaj z grmovjem prerasli breg.
Medtem ko v Liscah vsak dan pri-
hajamo bliže dnevu otvoritve »stare-
ga« mostu, se za vedno poslavlja brv
v parku. Zdaj, ko je zima, so žalostni
le prebivalci Anskega vrha in drsalci,
toda prišla bo pomlad in »-žalovanje«
za brvjo se bo razširilo na vse Celja-
ne, ki se tako radi zatečejo v mestni
park. No, ta kraj tišine, zračnosti in
prijetnih gredic se je za nekaj let
spremenil v gradbišče. Pred leti še
otrok ni smel stopiti na zelene trate
pod redkimi primerki okrasnega
drevja, danes pa tam navzkriž leži
kamenje, grede so zapuščene, steze
razorane od vozil. Pa vendar — kaj bi
vzdihovali. To je samo prehodni čas,
in če bo res kot obljubljajo, bo v pre-
novljeni park kmalu vodila lepša,
varnejša in širša brv. Da bi bile te
naše želje čimprej izpolnjene, dela
dolga vrsta ljudi v snegu in mrazu.
Le naše vrle dalmatinske kamenarje
je zima pregnala z obeh bregov Savi-
nje. ----—----------
Kos za- kosom... Brv v parku st
poslavlja...
Dobre vesti iz Galicije
Ko smo nedavno imeli v Galiciji let-
ni občni zbor SZDL, smo se pomenili o
marsičem koristnem, kako bomo dosegli
Se večji napredek našega kraja. Reči
moramo, da naša zakotna Galicija iz
dneva v dan bolj napreduje. To se je po-
kazalo tudi pri novembrskih volitvah v
zadružne svete, kjer je bila dvorana na-
bito polna in kjer smo med prvimi vo-
lili skoraj stoodstotno. Posebno mladina
si utira pot naprej in noče nikjer zaosta-
jati.
Razume se, da je pri nas dosti napred-
nih kmetov, ki so že precej storili za na-
predek naše vasi. Med prve sodelavce
lahko štejemo našega upravnika KZ, ki
daje vsem dobre in pametne nasvete, iz-
polnjuje vse obljube in mu zato tudi ne-
omajno zaupamo.
Marsikaj se je že in se še bo spreme-
nilo pri nas. Galičani smo vsi zadovolj-
ni, da imamo v bližini zadružno trgovi-
no, kjer lahko vse kupimo in vnovčimo
tudi svoje pridelke. Velika pridobitev
za Galicijo je elektrika. Pri elektrifika-
ciji smo z združenimi močmi vsi sodelo-
vali in danes že skoraj v vsaki hiši v
najbolj hribovitem predelu svetijo z
električno lučjo.
Ko smo pred leti spoznali, da nam
primanjkuje prostorov za odkupljeno
sadje, za umetna gnojila, stroje itd. je
kar hitro vznikla misel, da moramo
imeti nov zadružni dom. V dobrem letu
dni je zrasla stavba, ki je Galiciji v po-
nos, nam kmetom pa v veliko korist.

šport * šport»šport * šport ♦ šport
VBlihi načrti po kongresu telesne hulture
f zadnji številki našega tednika smo se se-
■nanili z bližnjimi načrti pri izboljšanju spiske
telesne vzgoje v našem okraju, ki nam Jih je
•osredoval predsednik okrajnega sveta za teles-
ao vzgojo tov. Karel Jug. Danes pa se beseda
« načrtih družbenih organizacij za telesno vzgo-
jo in spremembi organizacijskih oblik.
O SOLSKI AKTIVNOSTI V POCITNICAH
Poleg velikih načrtov pri gradnji šolskih
Igrišč za telesno vzgojo proučuje Svet za te-
lesno vzgojo smotrnejšo izkoriščanje solskih po-
čitnic za telesno vzgojo šoloobvezne mladine. V
Sloveniji, pa seveda tudi v celjskem okraju, t
tem pogledu močno zaostajamo za iniciativno-
stjo in delom v ostalih republikah. Gre pred-
vsem za mladino mest in industrijskih naselij,
ki T počitniškem času ni deležna nikakršne te-
lesne vzgoje, pa čeprav je zimski in poletni čas
aajprikladnejši za gojitev smučanja, plavanja
in atletike.
▼ Zagrebu n. pr. prav v počitnicah skrbijo
pod strokovnim vodstvom za športno razvedrilo
iolske mladine, kjer je na tisoče mladine aktiv-
aih v športnih igrah, plavanju, smučanju, drsa-
aju, namiznem tenisu, šahu in drugih oblikah
telesne vadbe. Vse šolske telovadnice so v zim-
skih počitnicah ogrevane, pravtako določeni raz-
redi, ki služijo po svobodni izbiri šolske mla-
dine za športno udejstvovanje. Nekateri učenci
se odločijo za svobodne aktivnosti, drugi za vpis
f iportne šole, tretji za tekmovanja, nekateri
ca skupinske izlete in podobno. Na bližnjih
smučiščih Zagreba so organizirane smučarske
Šole pod vodstvom smučarskih učiteljev in vadi-
teljev. Organizatorji vseh teh aktivnosti so Sve-
ti za telesno vzgojo, strokovno vodstvo pa je
T rokah učiteljev in profesorjev telesne vzgoje
ter strokovnjakov iz družbenih organizacij, ki
8o za to delo honorirani. Ali bi v Celju, Šošta-
nju, Velenju in morda še drugod ne mogli sle-
diti zgledu Zagreba? V LR Srbiji je n. pr. Svet
ca šolstvo LRS izdal odlok, da so šolska vod-
stva v zimskem in letnem času v počitnicah
dolžna organizirati telesnovzgojne aktivnosti s
iolsko mladino. Ce smo morda sedaj še izgubili
letošnji zimski odmor, bo treba podvzeti po-
trebne korake, da tudi pri nas organiziramo te
vrste aktivnosti vsaj v glavnih počitnicah!
O NAČRTIH V DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH
Najprej beseda o družbenih gradnjah, saj
aam močno primaajkuje športnih objektov. V
celjski občini se bodo nadaljevala dela pri
fradnji Ljudskega kopališča, ki bodo zahtevala
e izdatna materialna sredtsva. Zato bi bilo pri-
Eoročljivo, da bi tudi v naslednjih letih grad-
eni odbor pokazal toliko vitalnosti kot v zad-
■jik dveh in da bi celjska podjetja ter vse celj-
sko prebivalstvo pomagalo pri nadaljnjih etapah
izgradnje tega objekta. Poleg dokončne izgrad-
aje kopališča so v projektu v njega soseščini
ie igrišča za odbojko, rokomet, košarko, odprto
kegljišče in podobno — skratka pravi športni
park. V Gaberju bo SD OLIMP izgradil na
svojem stadionu društveni dom s potrebnimi
sanitarijami, njihova želja pa je, da bi ob
ajem zgradili še dvostezno kegljišče. V Storah
SSD KOVINAR gradi na Lipi moderen športni
stadion.
V	žalski občini imajo namen dokončno izgra-
diti stadion v Polzeli, obnoviti partizanske do-
move v Braslovčah, Preboldu, Taboru in Go-
milskem, V načrtu je tudi ureditev stadiona
v Žalcu z atletsko stezo, ki bi ga središče
aajvečje občine v okraju vsekakor nujno po-
trebovalo, vsekakor mnogo bolj kot štiristezno
kegljišče, o katerem se toliko šušlja, da se bo
izgradilo v kratkem času! Občinski Svet za te-
lesno vzgojo vsakekor zastopa pravilno stališče,
da je treba najpreje zgraditi tiste športne ob-
tekte, ki bodo smotrno izkoriščeni po množični
elesni vzgoji naše mladine.
T laški občini se bodo lotili gradnje plaval-
aega bazena kot turističnega objekta, ki b«
obenem služil tudi športnim namenom, in to v
Laškem. V Sedražu je v načrtu gradnja telo-
vadnice, v Laškem pa še večja adapcijska dela
aa Domu Partizana.
V	konjiški občini so ▼ Slov. Konjicah na-
slednji načrti: Preureditev Doma »Pratizana«
— dvorana v telovadnico, ureditev čistilnih na-
Srav pri plavalnem bazenu, in dokončna are-
itev še ostalih naprav na stadionu.
V	mozirski občini bodo v letošnjem letu koa-
£ali dela na prizidku partizanskega doma, ure-
dili telovadišče, popravili plavalni bazen, do
leta 1961 pa obnovili partizanski dom v Gornjem
^radu in igrišče ter uredili kopališča v Ljubnem
m Gornjem gradu.
V	šoštanjski občini bodo dopolnili igrišča in
fiportne naprave na stadionu. Več o njihovih
načrtih ne vemo, čeprov se mnogo govori tudi
« gradnji plavalnega bazena v Velenju.
V	šentjurski občini bodo glavna dela v Sent-
jarju, kjer žele že do leta 1961 izgraditi pla-
Talni bazen v sklopu skromnega športnega par-
ka z igrišči za nogomet, odbojko, rokomet in
atletsko stezo.
V šmarski občini prav tako mislijo na po-
večanje že obstoječega skromnega plavalnega
bazena na 33 m X 12 m, na prizidek partizan-
skega doma v Bistrici ob Sotli z garderobami
ia sanitarijami, na preureditev plavalnega ba-
zena v Rogatcu in še na manjša dela v okvira
delavnih partizanskih društev v Kozjem in Ro-
gaški Slatini,
Vsekakor ne smemo pozabiti na velika dela.
ti so T načrtn PD Celje in CTZ pri nadaljnji
obnovi in i/.gradnji Logarske doline ter pla-
ninskih postojank na Okrešlju, Korošici iu
Golteh. Tudi tu so na vidika velike investicije,
ki bodo pripomogle k smoternejšemu in kultur-
nejšemn zbližanju tega prelepega planinskega
sveta našim delovnim Ijjidem.
Brez dvoma nisem naštel vsega, kar bo ustvar-
jenega in izgrajenega za nadaljnji napredek
našega športa. Vsekakor bodo tudi podjetja in
stanovanjske skupnosti v tem obdobju zgradila
vrsto manjših igrišč in objektov za razvedrilo
in športno udejstvovanje delavstvo in otrok.
Pridobitev tolikšnega števila novih objektov
pa nam nalaga, da že kar letos krepko pričnemo
tudi z vzgojo amaterskega strokovnega kadra,
ker se nam sicer lahko pripeti, da na teh šport-
nih napravah ne bo provega življenja. Pred-
vsem velja vsa pozornost vzgoji inštruktorjev
in vaditeljev za plavanje, smučanje, atletiko in
športne igre, v največji men pa razgledanih
športnih prednjakov, ki bodo doma vsaj v glav-
nih obrisih v vseh panogah telesne vzgoje.
ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE?
Kongres za telesno kulturo je obstal v svojih
tezah in po razpravi, da bo treba iz dosedanje
razdrobljenosti doseči večjo enotnost v pogledih
telesne kulture. To vsekakor občutimo prav živo
tudi v celjskem okroju. Ko bi bilo treba sedaj
pokazati kako se naj ta enotnost manifestira
v dnevnem življenju, v dnevni praksi, pa prav
naši najvišji organi za telesno vzgojo ne najdejo
skupnega jezika. Ljudska mladina Jugosla-
vije se je odločno postavila na stališče o enot-
nosti telesne kulture pri nas. Partizan, zveza
za telesno vzgojo Jugoslavije in Športna zveza
Jugoslavije pa nikakor vsaj doslej še nista
zbližala svojega programa, organizacijskih ob-
lik itd. Nasprotno — vsaka od njih vztraja,
da naj na terenu še vedno obstojata samostojna
vodstvena organa v okviru okraja za šport in
telesno vzgojo — okrajna športna zveza in
okrajna zveza Partizan. Združevala naj bi ti dve
vodstveni organizaciji nekakšno »koordinaciono
telo« . . . Okrajni svet za telesno vzgojo zastopa
mnenje, da bi v celjskem okraju najbolj odgo-
varjalo težnjam in željam terena enotne
okrajno vodstvo za telesno kulturo partizanskih
in športnih društev, ki bi tudi v okviru občin
moralo dobiti ustrezna občinska vodstva — or-
gane. Le na ta način bodo lahko odpadle razne
anomalije, ki se danes pojavljajo pri tem delu,
smoterneje bodo uporabljena sredstva, bolje se
bo lahko vodila politika šolanja novega stro-
kovnega kadra, gradnje, vzdrževanje objektov,
propaganda, pametno uredil tekmovalni sistem
in podobno. Zato si bo okrajni Svet za telesne
vzgojo skupno s SZDL in LMS prizadeval, d«
se formira takšen organ, ki bo najbolje odgo-
varjal trenutnim potrebam in razvoju telesne
kulture pri nas, pa naj se imenuje kakor hoče.
Odgovorni partizanski in športni delavci v celj-
skem okraju kažejo v zadnjih letih veliko so-
delovanje pri svojem delu in si tudi sami
želijo takšne organizacijske oblike, ki bi jih š«
bolj združevala v vodenju in delu z osnovnimi
organizacijami na terenu. Ker takšna volja ob-
stoja, potem vsekakor ne bo težko uresničiti
veliko zamisel zadnjega kongresa o enotnosti
naše telesne vzgoje in športa.
Deset let Atletskega
društva Kladivar
Te dni je minilo 10 let od ustanovne skup-
ščine AD Kladivar, ki je bilo vse to desetletje,
izredno bogato na izrinili športnih uspehih.
Celjski atleti in atletinje so brez dvoma po-
nesli športni sloves našega Celja po vsej Jugo-
slaviji in daleč na okrog izven njenih meja po
vsej Evropi. V Celje so romale visoke športne
trofeje — naslovi poedinskih in ekipnih držav-
nih prvenstev, lepe poedinske in ekipne zmage
nad inozemskimi tekmovalci in ekipami, odlični
plasmani na evropskih prvenstvih in olimpijskih
Igrah itd. Kladivar je v zadnjih 10 letih pri-
speval ogromni delež k razvoju slovenske in
jugoslovanske atletike ter njenemu ustanav-
ljanju v svetu. Kar v letu 195S je dal v državno
reprezentanco 15 svojih članov in članic, pet
se jih je udeležilo evropskega prvenstva, na
poedinskem državnem prvenstvu je bil Kladivar
v Beogradu s Crveno zvezdo najuspešnejši.
V nedeljo 18. januarja bodo zborovali na svoji
redni letni skupščini ti zaslužni celjski šport-
niki in športnice, kjer bo upravni odbor polagal
bilanco svojega dvoletnega dela. Skupščina bo
v društvenem domu, pričela pa se bo ob 8.30. uri.
Kegljanje:
Poraz in zmaga-
Kegljači Betona so ▼ zadnjih dveh nedeljah
imeli v gostih odlične kegljače Branika iz Ma-
ribora in KK Ljubljane. Proti Braniku je Betou
bil premagan s tesno razliko 6-tih kegljev —
6414:6420. V ekipi Betona je bil najboljši Ma-
rinček z 877 podrtimi keglji, sledijo pa mu
Tome 844, Vanovšek 837, Lubej 836, Zagorc 800,
Kohne 796, Robida 755 in Kerkoš 686.
Proti Ljubljani je BETON dosegel tesno
zmago s 6479 : 6467. Tokrat je bil najboljši Va-
novšek z 868 podrtimi keglji, za njim pa Tome
824, Marinček 822, Kohne 810, Zagorc 809, Pe-
tecin 794, Lubej 793 in Cafuta 759.
TEP in Ingrad
sindikalna prvaka Celja
v okviru delavskih športnih iger je v zadnjih
dneh bil zaključen kegljaški turnir med sindi-
kalnimi aktivi celjske občine. Nastopilo je na
4-steznem kegljišču Betona 18 moških in 2 ženski
ekipi — skupno 114 tekmovalcev. Pri moških je
bil naslednji vrstni red: 1. TEP 906, 2. OLO
Celje (TNZ) 872, 3. Zadružniki 855, 4. Ingrad I
850, 5. Tehtnice 822, 6. Cinkarna 814, 7. Sa-
vinja 798, 8. Elektro II 783, 9. OLO Celje II
776 itd. Izven konkurence so Invalidi dosegli
873 kegljev, kar bi zadostovalo za 2 mesto. Pri
ženskah je zmagal Ingrad s 383 podrtimi keglji
pred Elektro s 343.
Smučanje:
Odličen uspeh Verha
na Jelovici
Mladi celjski tekač Emil Verk se je odlično
uveljavil v smučarskem teku na Jelovici, kjer
je bil med izbranimi jugoslovanskim tekači
šesti!
Belaj Amalija je' sodelovala na tekmovanjih
v inozemstvu, ker je enkrat zaradi zloma smuč-
ke morala odstopiti, v štafeti pa je prispevala
k 7. mestu jugoslovanske ekipe.
Občinski odbor RKS Celje, razpisuje mesto
materialnega knjigovodje
ki delno pozna tudi finančno poslovanje, za ce-
lotno materialno vodenje šolskih mlečnih ku-
hinj.
Zaželjena je moška, nekoliko starejša oseba.
Delovno mesto je stalno, plača po uredbi,
■astop službe takoj ali najkasneje s 1. febru-
arjem 1959.
Pismene prijave sprejema Občinski odbor
8KS, Celje.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
ČUN 603-11-600-1/3-266 PRI ME-
STNI HRANILNICI V CELJU -
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISKA CELJSKA
TISKARNA V CILJU
Štiridesetletnica KP Jugoslavije
Sirom po vsej domovini so se že pričele različne akcije in manifesta-
cije, s katerimi bo preko vsega leta dan poudarek štiridesetletnici obstoja
Komunistične partije Jugoslavije. Številne borbe in dogodki, ki jih je na
svoji revolucionarni poti imela naša Partija, zahtevajo, da se z njimi spo-
znajo najširše množice, predvsem pa naše mlade generacije. Da bi to
dosegli, bodo letos odbori za proslavo te najslavnejše obletnice zbirali zgo-
dovinsko gradivo KPJ, pojačan pa bo tudi študij zgodovine in publicistična
dejavnost. Tudi naš list pri tem ne bo izostajal, temveč se bo trudil, da
bo objavljal čim več gradiva in spominov iz štiridesetletnega plodnega
obdobja naše Partije.
Da bi list to nalogo čim uspešneje izpolnil, vabimo vse, ki bi nam
pri tem lahko pomagali, k sodelovanju. Vsak podatek, vsaka najmanjša
stvar v zvezi z razvojem delavskega gibanja in Komunistične partije v
Celju in celjskem okraju, nam bo dobrodošla. Prispevke bomo rade volje
objavili, najboljše pa bomo ob koncu leta tudi nagradili.
Moj najljubši doživljoj v športu
Bil sem na nogometni tekmi za naslov svetov-
nega mladinskega prvaka v Rimu med mladin-
skima reprezentancama Madžarske in Jugosla-
vije. Naši nogometaši so igrali slabo, napad je
bil pasiven. Pa se je spomnil zvezni trener
name. Seveda so me začeli iskati med tisoč-
glavo množico. Končno so me našli in šel sem
igrat namesto prvega napadalca Borisa Miluti-
noviča. Naši navijači so to spremembo sprejeli
z negodovanjem. Niso me še poznali. Toda v
duhu sem sklenil, da jim pokažem, kaj pre-
morem. In res, ko sem dobil žogo, sem pre-
igral prvega igralca, nato drugega in se končno
znašel sam v obrambnem prostoru pred vra-
tarjem madžarske reprezentance. Streljal sem
v zgornji desni kot in tako zabil neubranljiv gol
— 1:0 za Jugoslavijo. Gledalci so mi burno
vzklikali: Kopi, Kopi. To me je še bolj pod-
žgalo in dve minuti nato je že padel drugi gol.
Vzklikanje se je spremenilo v pravcat vihar.
Gledalci so metali v zrok dežnike, klobuke in
grabili drug drugega za kravate. Sam pa sem
ostal hladen in po dobljeni žogi sem pokazal
vso svojo nogometno tehniko: vzel sem pred-
ložek, spravil žogo v zrak, igral z glavo, pa
zopet s kolenom, brcnil žogo s peto čez glavo
itd. Madžarska obramba jc bila ohromela, kajti
take tehnike, take dovršene tehnike še niso
nikoli videli. Sam pa sem zabijal gole in po-
tresel nasprotnikovo mrežo, da je bilo veselje.
Gledalci so skoraj ponoreli od navdušenja.
Tako je prišel prvi polčas. Rezultat je bil
v našo korist. Ko sem hotel v oblačilnico, me j«
obkolila množica fotografov, novinarjev in re-
porterjev, tako da se nisem mogel premakniti.
Vsi so me križem spraševali, občudovali in pre-
rokovali sijajno bodočnost. Tako je poteki*
tistih kratkih 15 minut.
v drugem polčasu sem še bolj dovršeno za-
igral, tako da je bil končno rezultat, po moji
zaslugi seveda 15:0 za Jugoslavijo. Gledalci so
v zadnji minuti vdrli na igrišče, me dvignili
na ramena in me nesli med glasnim vzklika-
njem v oblačilnico. Toda ni še bilo končano. T«
so me sprejeli moji tovariši in me hvalili, mi
čestitali in me občudovali. Drugi dan so po vseh
časopisih na prvih straneh tiskali članke o tej
tekmi in priobčevali mojo fotografijo. Tako seia
postal kar čez noč slaven. Dobival sem po-
nudbe raznih klubov in ženitbene ponudb«.
Toda slednje so bile nesmiselne.
Najbolj pa me je razveselilo, ko so mi p«
radiu čestitali moji součenci.
Ne vem, kaj vse bi se mi še sanjalo tisto noč.
da me ni mati zbudila in me spomnila, da
bomo danes res igrali nogometno tekmo, vea-
dar ne z Madžari, ampak z 11. e ...
Omenjeni stavek je dobil drugo nagrado oi
Sveta za telesno vzgojo OLO Cflje kot šolska
naloga za zadnji kongres telesne kulturel
objave in oglasi«objave in^oglasi
POZIV
Občinski ljudski odbor Celje, Oddelek za na«
rcMlno obrambo poziva mladince, rojene v letu
1941. da se priglasijo za vpis v seznam obvez-
nikov nabornikov.
Vpisovanje bo od 15. januarja do 24. januarja
1959 od 7, do 12. ure pri Oddelku za narodno
obrambo Obč. LO Celje in na Krajevnih uradih
Store, Škofja vas, Šmartno v Rož. dolini, Voj-
nik, Frankolovo, Strmec in Dobrna.
OBJAVA
Občinski odbor RKS, Celje prireja v Celju
zdravstveni tečaj o negi bolnika na domu, ka-
teri bo predvidoma trajal en teden z dnevnim
dveurnim predavanjem in praktičnimi vajami
in to v popoldanskih ali večernih urah.
Absolvirane tečajnice bodo imele možnost, da
sprejmejo stalno in redno zaposlitev in to pod
pogojem, da bodo absolvirale še dopolnilni tečaj
o gospodinjskem delu okrog bolnika, predvsem
o pripravljanju dietne hrane.
Vabijo se žene in dekleta, ki že imajo
opravka z bolniki ali ki čutijo potrebo, da se
izpolnjujejo tudi v tej zdravstveni smeri, da
se v najkrajšem času prijavijo osebno ali pis-
meno s točnimi podatki o rojstvu in bivališču na
Občinski odbor RKS, Celje.
Občinski odbor RKS Celje
Komisija za razpis mest direktorjev pri ob-
činskemu ljudskemu odboru Šentjur pri Celju
razpisuje na osnovi 90. člena Uredbe o ustanav-
ljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ 51-53)
mesto
UPRAVNIKA KMETIJSKEGA POSESTVA
Loka pri Zusmu
Pogoji: Kmetijski tehnik z dvoletno prakso
ali absolvent nižje kmetijske šole s petletno
prakso na vodilnem mestu v kmetijski gospo-
darski organizaciji.
Prošnje z življenjepisom in opisom doseda-
njih zaposlitev ter potrdilom o nekaznovanju je
nasloviti na Občinski LO Šentjur pri Celju. Rok
za vlaganje prijav je 20. januar 1959.
LETOŠNJE PUSTNE PRIREDITVE OLEPŠEVAL-
NEGA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Tudi letos prirejamo tradicionalne maškarade.
Na pustno soboto, 7. februarja ob 20 bo velika
maškarada, v nedeljo, 8. ob 15 bo maškarada
za otroke od 5 do 8 let, ob 17.30 pa za otrok«
od 9 do 14 let.
Pri vseh maškaradah bo letos prvič prvo-
vrsten program ter velika konkurenca in tek-
movanje mask,
Predprodaja vstopnic od 1. februarja dalje ▼
društveni pisarni.
Olepševalno in turistično društv«
Celje
Reševalna postaja Velenje spfejme šoferja D
kategorije iz celjskega okraja.
Pogoji, samski avtomehanik.
PRODAM krasno belo nylon (čipkasto) plesn«
obleko in čevlje, primerno za maturantko ali
nevesto. Naslov v upravi lista.
PRODAM poceni škornje št. 43 boks, skoraj
nove. Močnik, Stanetova 22.
^RODAM skoraj nov levoročni čevljarski »ši-
valni stroj znamke »Pfaff«, serije 24. Majce«
Kari. Celje, Aškerčeva 3.
PRODAM ali zamenjam enostanovanjsko hii«
pri Celju za manjše posestvo. Ponudbe na
upravo lista pod šifro »Ugodna prilika«.
PRODAM mlado bicjo kravo. Z c m e , Celje —
Zagrud 102.
NA PRODAJ avto Fiat Džardineta tipa C 1953,
570 cui^, osebni, pripraven tudi za tovor d«
4UU kg, ker ima zadnja vrata iu premične se-
dele. Cena 600.000 din. Informacije daje: Ja-
godič, Celje, Maistrova 5.
KUPIM vprežno kosilnico nemške znamke. T«t
Mijo, Celje, Zvezna 51.
KUPIM drsalke št. 36 ali 37. Vprašati: V i vod,
lil. osnovna šola, Colje.
KUPIM klavir ali pianino s kovinsko mehanik«.
Naslov v upravi lista.
NAMEŠČENK.A išče opremljeno sobo proti na-
gradi. Naslov v upravi lista.
Z AH VALA
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob bridki
gubi naše mame
PEČAN IVANE
!z Celja, Nova vas
ter jo spremili ua ujeui zaduji poti, iskren«
hvala.
Žalujoči:
niuž Ivan, Pegan,
otroci Viktor, Tavla in Pina
z družinami iu sorodstvo.
Nedelja, 18. januarja
12.00 Pogovor z državljani
12.10 Zabavna glasba, vmes objav«
12.15 Želeli ste - poslušajtel
Ponedeljek, 19. januarja
17.00 Celjska kronika
17.10 v tričetrtinskem taktu
17.20 Športni tednik
17.30 Želeli ste - poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Torek. 20. januarja
17.00 Celjska kronika
17.10 V plesnem ritmu s Celjskim plesnim
septetom
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Sreda. 21. januarja
17.00 Celjska kronika
17.15 Poje pevski zbor Učiteljišča Celje pod
vodstvom Borisa Ferlinca
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Četrtek, 22. januarja
17.00 Celjska kronika
17.10 Literarna oddaja: Milan Stancer: Ljubim
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Petek, 23. januarja
17.00 Celjska kronika
17.10 Igra trio Edvarda Goršiča
17.30 Želeli ste — i oslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Scbota, 24. Januarja
17.00 Celjska kronika
ir.lO Za prijeten konec tedna . . .
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
gle(iališče«g|6daliS6e
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJB
Sobota, 17. jan. ob 20. uri — Knott: Kliči »M«
za umor — sobotni abonma in izven
Nedelja, 18. jan. ob 10. uri — Knott: Kliči >M<
za umor — nedeljski dopoldanski abonma ia
izven
ob 15.30 uri — Knott: Kliči >M« za umor —
nedeljski popoldanski abonma in izven
Torek. 20. jan. ob 20. uri — Knott: Kliči >M<
za umor — torkov abonma in izven
Sreda, 21. jan. ob 19. uri — Knott: Kliči »M<
za umor — Gostovanje v, Šentjurju
Četrtek. 22. jan. ob 19.30 uri — Knott: Kliči .M<
za umor — Gostovanje v Voiiiiku
Petek, 23. jan. ob 20. uri — Knott: Kliči »M«
za uiuor — Gostovanje v Laškem
kino * kino * kino«kino
KINO UNION. CELJE
OH 17. — 20. 1.. >Hni va«. kitajski film
Od 21. — 24. I., »La Toiir — pazi <!e<, jugosl«-
vanski-francoski film, barvni cinesmascbpe
KINO METROPOL, CELJE	'
Od 17. — 20. 1., »Ljubezen je na kocki<,
ameriški film
Od 21. do 24. 1., »Razkošna ladja«, ameri^J
barvni film
Dne 28. I. matineja: »Zadnji plemena. Komaa-
čev«, ameriški barvni film
Kovinsko podjetje ..KLIMA" Celje
SPREJME V SLUŽBO
ADMINISTRATIVNO USLUŽBENKO Z ZNANJEM STROJEPISJA
Plača po tarifnem pravilniku.
Prošnje je vložiti na tajništvo podjetja.
UPRAVNI ODBOR TOVARNE LESNE GALANTERIJE, RIMSKE
TOPLICE razpisuje mesto
RAČUNOVODJE
Pogoj: srednješolska izobrazba in vsaj 5-letna praksa po možnosti v lesni
industriji.
Nastop službe 1. februarja 1959 oziroma po dogovoru.
Plača po tarifnem pravilniku. Samsko oz. družinsko stanovanje je na raz-
polago. — Pismene prošnje je treba poslati upravnemu odboru podjetjaj
Komisija za delovna razmerja trg. podjetja »AVTOMOTOR«
Celje, Levstikova ulica 12
RAZPISUJE DELOVNA MESTA
oddelkovodje kolesnega oddelka
Pogoj: 5 letna praksa — trgovski pomočnik (moški).
Nastop je možen s 1. marcem 1959
Prošnje je vložiti komisiji za delovna razmerja trg. podjetja »AVTOMOTOR«
do 10. februarja 1959.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža in očeta
Skerliinok Jofeta
se najprisrčneje zahvaljujemo kolektivu Celjske tiskarne za vence in za
vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, znancem in Jbrijate-
Ijem, dr. Novak Janku za pomoč, duhovščini in vsem, ki so ga spremili
na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena in otroci z družinami
Kamnita sekira in „Lunik"
SODOBNIKA
Človek se odpravlja v vesolje, do-
ma pa pušča nered in krivice ...
Naša zemlja je na vseh področjih v
hudih nasprotjih. Na eni strani polihi-
strovsko izobraženi ljudje, ki obvladajo
po več deset jezikov, ki jih imenujemo
žive leksikone znanosti, na drugi strani
pa več kot dve tretjini nepismenih ljudi.
Ponekod so proizvajalna sredstva razvita
do vrhunca, civilizacija presega celo me-
je naših skromnih predstav, drugje pa
tisoči letno umirajo od lakote, nalezlji-
vih bolezni in v krvavih spopadih.
Človek prodira v vesolje, se spušča
na dno oceanov, se sprehaja po mrtvi
Antarktiki, vrta predore p^ gorskimi
masivi, v eni uri preleti četrtino oble,
ima stroje, ki namesto njega mislijo.
Sovjetsiki »-Lunik-« je postal umetni pla-
net, kar pomeni zmago človeka nad pri-
rodnimi silami. Toda ravno na nasprotni
strani zemeljske oble, v džunglah Brazi-
lije, so nedavno raziskovalci naleteli na
pleme popolnoma divjih ljudi, ki jih s
sodobnim človeštvom veže v sorodstvo
samo oblika telesa in sila boren jezik
kot način sporazumevanja med njimi.
To so Xeti. Pleme, ki živi v globoki ka-
meni dobi. Ti ljudje imajo kamnito orod-
je, kamnito orožje, primitivno posodo.
Dober lok s puščicami je že pravo pre-
moženje. Jedo deloma pečeno, deloma
surovo mesno hrano ter sadeže. Kače,
insekti, polži, črvi in zverjad, vse jim
enako dobro tekne. Živijo v krdelih po 25
do 30 ljudi. Njihov jezik je tako ptrimi-
tiven in redkobeseden, da se ga izobra-
žen belec v tednu dni brez težav nauči.
Teže se privadi gestikuliranju, ki ob
redkem besednjaku tudi predstavlja na-
čin sporazumevanja. Ti ljudje ne vedo
za železo. Spijo na tleh na prostem in
so primitivne koče iz vej pri njihovih
sosednih plemenih pravo razkošje. Ho-
dijo popolnoma nagi, le lovci in ^jevni-
ki včasih obesijo nase kako lepotičje,
toda ne kot oblačilo, temveč kot verske
amulete. Njihov jezik ne pozna besede
ljubezen in način množitve, niti nima ri-
tualnih običajev, kot na primer najbolj
divja afriška plemena pred stoletji. Raz-
množujejo se po instinktu kot živali.
Medtem pa >»Lunik-« kroži okoli sonca.
Milijarde in milijarde gredo letno za
oboroževanje, ki grozi uničiti civilizacijo.
Ko človek takole prebira vrstice o teh
drastičnih nasprotjih na naši zemlji, se
mora nehote vprašati, kdaj bo človek po-
svetil več pozornosti svojemu lastnemu
planetu. Kdaj bo odpravil ta kričeča
nasprotja, kdaj bodo vsi ljudje v pov-
prečju doumeli pomen teh vrhunskih
uspehov znanosti in kdaj bo človek, vsa-
ko človeško bitje na svetu, živelo civili-
ziranega človeštva dostojno življenje?
Ko »-Lunik-« kroži okoli sonca je pri-
mitivni Xeti s kamenito sekiro ubil ku-
ščarja in ga s slastjo pogoltnil. Kako
grozljivo nasprotje — toda resnica.
Del plemenske skupine Xetor, ki živijo v najgloblji primitivnosti sredi
Brazilskih pragozdov.
POKROVKE
»Imate iz emajla lonec?«
»Police prazne so pri nas!*
Kdaj ho zadreg s posodo konec,
vprašuješ ti, vprašujem jaz.
»Samo pokrovke še imamo, ^
a ne odlašajte preveč!
Ze jutri drugim jih prodamo,
če vam ne bodo danes všeč.*
Sem kupil tri pokrovke cele.
Igra se z njimi deca naj!
Pokrovke — te so zdaj činel«.'
Peklenski to je direndaj!
BRITVIC NI!
Ni več britvic! Britvic ni!
pravi trgovinska mreža
in zatorej jaz pa ti
bova kot bodeča neža
polna dlačic in bodic
nekaj časa okrog hodila,
dokler na pomladi klic
si ne bova spet obrila
z bradama obdanih lic.
A za zdaj — stop do aprila!
KOSTI IZ PLASTIČNE SNOVI
V medicini je »torjen spet korak na-
prej. Pri poškodbah, kjer so kosti, pa
tudi lobanjske kosti, tako močno po-
škodovane, da jih ni moč poravnati, so
aačeli uporabljati kosti iz plastične sno-
vi. Te kositi baje popolnoma nadon^šča-
jo prave, s prednostjo, da pri teh ni ne-
varnost kostne revme in zloma.
REVOLUCIJA V RUDARSTVU
V Dombasu (Sovjetska zveza) so ne-
davno iskopali tri sto metrov dolgo ru-
darsko okno. Pri tem ni sodeloval no-
ben mdar z običajnim orodjem. Ta 300
metrov dolg rov je izkopal stroj, ki ga
na površini zemlje upravlja šest Ijudi^
Ta izimi je obet, da v bodočnosti ne
bo treba rudarjem več pod zemljo iska-
ti zaslužka. No, stroj je drag ko žefran
in »knapovstvo« za komandnim pultom
pod svetlim soncem je res še stvar bo-
dočnosti ...
»To je premalo. Vzamem tored deiset mož. Z ostalim orožjem
se utrdite v hiši. Odrinemo takoj.«
»Z vami grem,« je rekel Jim. »Otok poznam.«
»Nikamor,« je rekel Wright.
Jim ni mogel preprositi očeta in tako je Rogers odšel sam
v kanaško naselje, da izmed svoje posadke izbere najsposobnejše.
Cez uro in pol se je vrnil s kopico kanakov. Oborožili so jih
z lovskimi puškami dn jim dali naboje. Le šest jih je znalo rav-
nati z orožjem, ostale so za silo naučili. Ta čas so se zbrali v vili
še ostali belci, knjigovodja Nash, droben suh možic, žena doktorja
Backerja, Goldov pomočnik Garrick in še oba Rogersova častnika,
kanaka Bao in Go. Oba sta prostovoljno spremljala kapitana, ki se
Jo proti deseti ponoči odpravil na čelu dveuiajstih mož na zapadni
otok.
Okrog treh popoldne se je vrnil Rogers z nezavestnim Goldom
na ramenih v Wrightovo vilo. Bil je na smrt utrujen in v spre-
jemnici, kamor so odnesli tudi radiotelegrafista, se je vrli pomor-
ščak sesedel v naslanjač in malone zgubil zavest. Doktor Backer,
ki je komaj odpomogel živcem Mr. Wrighta, se je z vso vnemo
lotil nezavestnega Gol da in ga končno spravil k sebi. Ko se je
hotel lotiti še kapitana, je ta zamahnil z roko in zahroi>el: »Pu-
stite me, pa mi brž prinesite požirek viskija s sodo.«
Novice, ki sta jih izdavila oba prišleca, so vzbudile pravcati
preplah.
»Odrezani od celine!« je stokal trgovec z biseri. »Izročeni na
milost in nemilost razbojnikom!«
Njegove tri hčere so se stisnile v kot na kavč in jokale.
»Zdaj vam je menda jasno, kam spada Molcke?« je rekel
stari Wright in si obrisal čelo. »Lopova bi bil moral prijeti, ko
je bil tu.«
»Zdaj je prepozno,« je rekel Rogers. »Poskrbeti moramo za
•brambo.«
»Sina moram rešiti, pa naj me stane karkoli!«
»Saj ne veste, kje ga boste iskali.«
»Približno vem. Boy je videl včeraj ponoči Giltoerta, ko je
okrog polnoči zapustil klub in se napotil proti notranjosti otoka.
Okrog pol petih zjutraj mu je sledil še Peter.«
»Kaj je boy bedel cela noč?«
»Z Negakuro je bil v palmovem gozdu, nedaleč od kluba.«
»Prav,« je rekel Rogers. »Pripravljen sem z dvajsetimi možmi
udariti proti Molckejevi hiši. Imate puške?«
»Vsega skupaj petnajst in šest pištol.«
V dveh motornih čolnih so zapluli v laguno in se izkicali na
lesenem pomolu. Rogers je pustil dva kanaka za tsražo pri čolnih
in z ostalimi odšel skozi palmov gozd. Ko so se približali grebenu,
ki je ločil atol od samega otoka, in se pričeli vzpenjati med pal-
mami in ovijalkami po tesni stezi navkreber, se je kanakov po-
lastil nemir. Obstajali so in si niso upali naprej. Rogers je pol-
glasno preklinjal in jim prigovarjal. Spravil jih je nekako do
čistine, nekaj deset metrov od grebena, od koder se je tlo potem
zopet spuščalo. Tam pa so jim prasnili naproti streli izza skal
na TThu. Ranjen ni bil nihče, vseeno pa se je kanakov polastila
zmeda. Sedem jih je udrlo na vrat na nos po stezi navzdol in, naj
je Rogers še tako preklinjal, ostali trije, ki niso zbežali, so vztra-
jali na tem, da ne gredo več naprej.
»Ni pomoč, k^tio,« je rekel Bao. »Nas štiri nič opraviti, iti
nazaj.«
Temna noč, buro, bum, kauiak bati,« je dostavil Go, ki se je
bil sam komaj premagal, da ni poprej zbežal.
Hočeš nočeS se je moral Rogers z razredčeno četo vrniti. Na
pomolu pa jih je 6akalo novo presenečenje. Kanaki, ki so bili
■bežali, so poskakali v čolne in se odpeljali.
Rogers je preklel esdem različnih bogov in klical vesoljno po-
gubljenje nad strahopetne kanake. CoLna ni bilo nikjer več no-
benega. Končno se je odločil, da se utrdi v klubski zgradbi in klju-
buje, če bo treba, vsem piratom in razbojnikom sveta.
Naslednjega jutra je poslal Mr. Wright motorni čoln, Rogers
se je z ostankom svoje vojske vkrcal in se vrnil na vzhodni otok.
Wright je obupal nad življenjem svojega sina.
Vila se je čez noč spremenila v utrdbo. Na okna so položili
vreče s peskom, vse je bilo pokonci, pripravljeno na napad.
Naslednji dan je minil v mučnem pričakovanju. Wright je
brez pomoči ležal na kavču. Poveljstvo je prevzel kapitan Rogers.
Ure so minevale strahotno počasi.
»Ce do večera ne bodo napadli,« je sklenil Jim, »pojdem po-
noči na skrivnem do pristanišča, se prepeljem z motornim čolnom
v laguno in se splazim do Molckejevega naselja.«
Ukradel je očetov revolver in čakal teme. Ob devetih je neopa-
žen smuknil iz hiše in stekel po pobočju proti pristanišču.
Heinz Kerr je ležal na pogradu v baraki in razmišljal. V po-
slednjem času se je nabralo v njem toliko vprašanj, kot nikoli
poprej, pa čeprav bi seštel vseh svojih dvajset let. Z nepremag-
ljivim zaletom so podirala v njegovi duševnosti stebre, ki so se
mu prej zdeli neporušljivi, večne vrednote; čutil se je bednega in
vsega zmedenega spričo navala nasprotujočih si čustev in misli,
ki so se prepletale v njegovih vročičnih možganih.
S sedemnajstimi leti je šel v mornariško šolo kot prosto-
voljec. Domovina je zanj pomenila najsvetejši xx>jem, za katerega
bi bil pripravljen izkrvaveti. Neskončna množica puhlic, s ka-
terimi so ga pitali na vsakem koraku, se je v njegovem srcu nekako
pretapljala v suho zlato. Govorili so mu, da je vojna, ki jo bije
nemški narod zoper svet, domovinska vojna, vojna pravičnih zoper
krivične. Zato je hrepenel z vsem svojim mladim srcem, da bi
se je čimprej udeležil in po svoje pripomogel veliki stvari, ki so
o njej pele pesmi, pričale neskončne množine podob po razstavah
in galerijah in govorile zanesene povesti. Duh zlaganega heroizma
ga je vsega prežel in mu napolnil srce, da je v njem ostalo komaj
kaj prostora za vsakdanje, življenjsko, človeško.
Ob koncu leta 1944 se je vkrcal v podmornico, ki je štiriin-
dvajsetega decembra izplula iz hamburškega vojnega pristanišča.
Novo leto so praznovali na odprtem morju južno od Anglije. Praz-
novali so ga ob dveh trgovskih ladjah, ki so ju torpedirali na Sil-
vestrovo popoldne.
Potem so se odpravili na križarjenje po Atlantiku. Dvakrat
ali trikrat so sprejeli gorivo in torpeda z nemških ladij, napadali
so konvoje in posamezne parnike, a nikoli sprejemali brodolom-
cev na krov. Ob takih prilikah se je globoko v njem zganil odpor
zoper takšno neplemenito ravnanje, zvdomil je v vojaško pleme-
nitost kapitana Hotza, ki ga je do tedaj občudoval in ljubil. Jugo-
zapadho od rta Hom so prejeli poslednjič gorivo s parnika »Mosel«,
oddali pisma in zapluli v Pacifik.
V bližini Paumotskih otokov jih je dohitela vest, da je vojna
končana. Kapitan Hotz in večina mornarjev je sklenila, da se
ne bodo vdali, marveč se bodo skušali prebiti vsaj do Avstralske
obale. Na Paumotih je živel Nemec Hirsch, s katerim so se sezna-
nili na enem izmed Paumotskih otokov, kjer so se izkrcali, da bi
dobili pitno vodo. Hirsch je pridobival kopro. Založil je podmor-
nico s hrano in gorivom — sam je imel trideset tonski motorni
kuter in zalogo nafte — in gostil vso posadko kak teden. Dal jim
je tudi točne podatke, kako lahko navežejo stike z Gerdom Mol-
cke jem, trgovcem s kopro na Flyntovih otokih in jim obljubil, da
bo hranil zanje zalogo nafte do jeseni šestinpetdesetega leta, če
bi naneslo, da se bodo vračali k ameriškim obalam. V tem pri-
meru bi vzeli njega s sabo, da bi jim priskrbel na poti gorivo in
hrano pri ljudeh, ki jih je poznal preko trgovskih zvez.
Potem so zapluli proti Novi Zelandiji, jo obšli s severa in se
končno ustavili pri Fljmtovih otokih. Molcke j a so hitro našli, ta
jim je pokazal skrivališče za podmornico in jim priskrbel zveze
6 Charlesom, zaupnikom Mr. Wrighta, trgovca z biseri. Heinz Kerr
je kmalu spoznal, da je kapitan vodil čisto poseben razlog, da se
ni vdal pri Paumotskih otokih, marveč nadaljeval pot do Flyntovih
otokov. Hirsch mu je namreč vdihnil misel, da bi oropal nekaj
ladij in mu nasvetoval Tasmansko morje, kjer je vodni promet
dosti večji. Ko bi naropali dovolj dragocenega blaga, naj bi se
vrnili po Hirscha in se skupaj prebili do Amerike, kjer bi delili
dobiček in se razšli. Heinz je nekoč neopažen prisluškoval pogo-
voru med Karlom, prvim častnikom in kapitanom Hotzom, ko sta
govorila o tem. Iz pogovora je razbral, da je bil načrt napravljen
že na Paumotskih otokih in da se nameravata posadke znebiti.
Takrat ni natanko razumel te besede. Mislil je, da nameravata
ostale mornarje pustiti na kakem otoku, sama pa i±)ežati. 2e to
se mu je zdelo podlo, a ko je kasneje nekoč zopet ujel podoben
pogovor med Molckejem, Karlom in kapitanom^ se mu je zazdelo,
da pomeni beseda nekaj dnigega, nekaj neskončno umazanega in
strašnega. Ob tej misli se je zgrozil, vendar je staro spoštovanje
do Hotza zmagalo nad uporom. Sam pri sebi si je dopovedoval, da
je prenanet in da je vse skupaj napak razumeL Vendar se je Yse
bolj odtujeval svojemu poveljniku in tovarišem in se zaprl vase.