v ki -J INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE letnik XIV. št. 7 julij 2008 Obrazi Podgore Fotografije so z razstave Obrazi Podgore avtorja Tamina Petelinška Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 8. 2008. ...in rekel Je: Naj bo Svetloba! střešra ; na A brez strešnih oken Fakro, bi vse ostalo le pri besedah. Vrhunska, tehnološko dovršena in zavidljivo toplotno izolativna strešna okna, izdelana iz najboljših materialov, z bogato dodatno opremo - veliko izbiro senčil, opcijskim daljinskim krmiljenjem, senzorji za dež, protipožarnimi senzorji ter patentiranim sistemom izbirnega odpiranja PreSelect, ustvarijo veselo delovno in bivalno vzdušje v še tako temačni mansardi. Meje prostora kar nekako izginejo. Edinstveno domišljen, inteligenten prezračevalni sistem samodejno prilagaja pretok zraka skozi prezračevalne reže glede na zunanjo temperaturo, s čimer varčuje z vašo energijo. Samo pri Fakru. ni Zastopa in prodaja MIXd.o.o. Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/78871 90] Županova stran 3 Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, cenjeni občani Smo sredi poletja, pa nam zunanje temperature ne kažejo tega, ter v času dopustov in počitnic. Vsak potrebuje čas zase, da naredi odklop od vsakdanjih skrbi in si napolni telo z energijo, ki jo v tem hitrem, stresnem tempu življenja vsi še kako potrebujemo. Pomembno je, da najdemo čas za komuniciranje s prijatelji, da iz sebe damo tiste stvari, ki nas mučijo, saj te komunikacije enostavno primanjkuje. Besede blagodejno vplivajo na naše počutje, lahko pa nam napravijo veliko škode. Skratka, od časa do časa si je potrebno vzeti čas tudi zase, za boljše počutje, za zdravje našega telesa in duha. Za avto še kako pazimo, da ga pravočasno peljemo na servis, nase pa enostavno pozabimo. Na občini dela potekajo nemoteno, saj imamo delo organizirano tako, da gremo na dopust postopno, da se prilagodimo dejanski situaciji. Izpostavil bom najbolj ključne zadeve, ki so v teku poleg rednih vsakodnevnih opravil. Komasacija: Projekt komasacija v K.O. Podgora je prinesel kar nekaj težav, ki ne bodo kmalu rešene. Na projekt končne razdelitve zemljišč je bilo podanih 30 pritožb. Pritožbe so bile poslane na Upravno enoto v Grosuplju. V začetku junija (11. 6. 2008) je Upravna enota na podlagi 70. in 102. člena zakona o splošnem postopku sklicala sestanek oz. ustno obravnavo, na kateri so se obravnavale pritožbe na odločbo o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju. Na obravnavi je Geodetski zavod Slovenije (GZS) predstavil možne rešitve pritožb. Komasacijska komisija, Občina Do-brepolje in GZS so bili mnenja, da se vse pritožbe najprej rešujejo na Upravni enoti Grosuplje. Upravna enota Grosuplje je klub dogovoru, da se reši čim več pritožb že na prvi stopnji, poslala vse pritožbe v reševanje drugi stopnji - na Ministrstvo za kmetijstvo. Razlogov za postopanje izven dogovora niso pojasnili. Rok za odločanje o pritožbi je eno leto. Občina bo naredila vse, kar bo mo- goče, da se pritožbe rešijo čim prej, čeprav ni stranka v teh postopkih. Dokler odločbe niso pravnomočne, postopek komasacije pravno ni zaključen, saj vpis lastništva v zemljiško knjigo ni mogoč, posledično tudi ne zemljiško knjižni prepisi pri prodajah, nakupih itd. Poleg navedenega problema pri izvedbi komasacijskih postopkov je tu še sprememba predpisov na področju kmetijstva. Z vstopom naše države v EU smo morali prejšnje predpise prilagoditi predpisom Unije. Občine lahko razdeljujejo pomoči oz. sofinancirajo investicije v kmetijstvu le na podlagi izjem, ki jih določajo uredbe Sveta EU. Občina tako ne bo mogla financirati agromelioracij, pač pa jih bo le sofinancirala v višini do 50%, v skladu z uredbami EU in s sprejetim Pravilnikom o sofinanciranju programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 90/07). Več o problemih komasacije in o nadaljnjih aktivnostih K.O. Podgora vam bomo spregovorili v ponedeljek, 25. avgusta 2008, ob 19.30 uri v dvorani Jakličevega doma. Vljudno vabljeni. Kanalizacija Zdenska vas: Kanalizacija Zdenska vas se gradi iz pobranih okoljskih dajatev. Občina je prenesla investicije na Javno komunalno podjetje Grosuplje, ki kot bodoči upravljalec komunalne infrastrukture vodi ta projekt. Dela izvajajo Komunalne gradnje Grosuplje, ki so bili najugodnejši ponudnik. Investicija se je nekoliko zavlekla zaradi težavnosti terena. Z obema direktorjema smo imeli sestanek, na katerem smo zahtevali, da se izgradnja kanalizacije čim prej zaključi (podaljšan delovni čas in delo ob sobotah) ter se asfaltira del ceste Zdenska vas - Pred-struge. Vaščanom Zdenske vasi ob tej trasi se opravičujem za nastalo situacijo (čas izvedbe) in se vam zahvaljujem za strpnost, ki ste jo imeli ves čas gradnje. Vodovod Hočevje: Zaključena je druga faza izgradnje vodovoda. Vodovod je narejen do začetka vasi. V naslednjem letu sledi tretja faza in dokončanje tega projekta. V začetku julija sem imel razgovor na MOP-u pri mag. Bernardi Podlipnik glede sofinanciranja vodovoda. Za letošnje leto je obljubljenih 60.000 EUR, enako vrednost pa tudi za prihodnje leto. Upam, da bo obljuba tudi realizirana. Za vas Hočevje se pripravlja načrt za javno razsvetljavo, ki bi jo istočasno gradili z vodovodom v naslednjem letu. Ureditev centra Vidma in obnova občinske stavbe: Na občinski seji, ki je planirana za 5. avgust, bo predstavljen projekt Ureditve centra Vidma. Sledil bo javni razpis za izvedbo, ki je že v pripravi. Poleg ureditve centra Vidma je predvidena obnova fasade in zamenjava oken in vhodnih vrat na občinski zgradbi. Občinska zgradba je spomeniško zaščitena, zato se moramo držati navodil Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKD). Okna morajo biti lesena in v enaki obliki, kot so stara, fasada pa se le obnovi na poškodovanih delih, odstrani obstoječo barvo in nadomesti z nekoliko svetlejšo - toplejšo barvo. V zasnovi je bila predvidena ureditev pokritega vhoda, a tega ZVKD ni dovolil. Občinski prostorski načrt - OPN: Objavljen je javni razpis po odprtem postopku za izdelavo občinskega prostorskega načrta, ki je objavljen na Portalu javnih naročil, razpisna dokumentacija pa na spletni strani Občine Dobre-polje. Smeti - pokopališče Videm: V kontejnerjih ob pokopališču so se v zadnjem času pojavili kosovni odpadki. Nekdo je zamenjal okna na hiši in ves material prinesel v te kontejnerje. Poleg tega so bili tudi drugi odpadki, ki ne sodijo v te kontejnerje. Pozivam vas, da pokažete nivo kulture in v te kontejnerje odlagate samo odpadke iz pokopališča (rože, sveče). Tudi tu bomo kmalu šli na ločeno zbiranje odpadkov. V kolikor se bodo v bodoče v teh kontejnerjih pojavljali drugi odpadki, bomo prisiljeni urediti video nadzor. Upam, da to ne bo potrebno, saj zgledno skrbite za urejenost grobov, torej pričakujem tudi zgledno odlaganje odpadkov s pokopališča. 2008 Ureditev centra Kompolj in Strug: Projekt ureditve centra Kompolj in Strug je v zaključni fazi. Projektant je dobil projektne pogoje od vseh razen od DARS-a, ker se je zapletlo pri prometnikih. Ko bodo z DARS-a uskladili še morebitna odstopanja, bodo pripravili projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Upajmo, da bo dokumentacija kmalu dokončana, saj bi tako še v letošnjem letu realizirali projekt ureditve centra Kompolj, ki je bil planiran v letošnjem proračunu. Če dokumentacije ne bomo pravočasno dobili, bomo ureditev centra Kompolj nadaljevali spomladi naslednjega leta. Vodovod Tisovec: Vodovod je zgrajen in ima uporabno dovoljenje. Po pravilniku o oskrbi s pitno vodo se morajo vsi vaščani priključiti na javno vodovodno omrežje ter plačati komunalni prispevek. Na septembrski seji bo občinski svet razpravljal o spremembah odloka o obračunanem komunalnem prispevku, po sprejetju teh bodo izdane odmerne odločbe za plačilo komunalnega prispevka. Prav je, da vodovod služi svojemu namenu, še posebej, ker investicija ni bila majhna. Vodovod Vodice: Po strokovnem posvetu smo se odločili, da gremo v spremembo projekta vodovoda Vodice. Pomembno je, da imajo vaščani zagotovljeno pitno vodo, kar lahko zagotovimo s črpalno postajo in ni potrebno graditi stolpnega vodohrama, ki predstavlja velik finančni zalogaj. Projekt vodovod Vodice bomo prijavili za sofinanciranje iz RR LUR, ker predvidevamo, da bi lahko pridobili 100.000 EUR, kar predstavlja 50 % investicije. Upam, da bomo uspešni in bi lahko vodovod zgradili najkasneje do leta 2010. Postavitev oznak za pešpoti in kolesarsko pot: Po občini Dobrepolje poteka pešpot in kolesarska pot, ki je projekt RR LUR, občine Dobrepolje in nekaterih občin na območju osrednjeslovenske regije. Izdana je brošura vseh pešpoti na območju Ljubljanske urbane regije - LUR. Postavitve oznak pešpoti in kolesarske poti bosta izvedla TD Podgora in Mladinsko društvo Dobrepolje - sekcija skavti - v sklopu svojih nalog ter tudi skrbela za vzdrževanje teh poti. Ureditev modre dvorane: V Jakličevem domu smo uredili večnamensko dvorano - modro dvorano, ter nabavili vso potrebno opremo. Dvorana ima 80 sedežev. Vsa dela so zaključena. Modra dvorana bo namenjena organizaciji seminarjev, potopisnih predavanj, glasbenih vaj in nastopov, razstavam... Poleg tega bo tudi poročna dvorana, zato moramo z Upravne enote pridobiti ustrezna dovoljenja. Širokopasovno omrežje: Prijava na Ministrstvo za gospodarstvo je bila realizirana, dokumentacijo je bilo potrebno dopolniti zaradi razširitve območja tako imenovanih »belih lis« v občini. Upamo, da bomo na tem razpisu uspešni in zgradili širokopasovno omrežje ter tako omogočili dostop do informacijske tehnologije v vsako gospodinjstvo. Želim Vam prijetne in sproščujoče do-pustniške dneve. ♦ V mojem srcu je prostor za vse ljudi Janez Pavlin, kandidat za poslanca v Državni zbor N.SI Nom Sioweni/a KrSeanslia ljudska stranka Spoštovani. Predsednik države dr. Danilo Tûrk je razpisal parlamentarne volitve, ki bodo v nedeljo, 21. septembra. Stranka N.Si - Nova Slovenija je na svoji seji sprejela sklep, da podpre mojo kandidaturo na jesenskih volitvah v Državni zbor Republike Slovenije. Prepričani so, da bom znal zastopati in zagovarjati aktualne teme v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna gorica zato, ker dobro poznam problematiko v teh občinah, saj župani zgledno sodelujemo. Pripravil bom program, ki ga bom zagovarjal ter projekte v teh treh občinah. Potrudil se bom, da bom izvoljen, saj bi tako pripomogel k hitrejšemu razvoju teh treh občin, ker kot župan Občine Dobrepolje vidim, kako stva- ri funkcionirajo ter na kakšen način se pride do določenih projektov, ki so financirani s strani države; zato je dobro imeti čimveč poslancev iz tega okoliša. Zaradi tega sem se tudi odločil, da kandidiram za poslanca v Državni zbor, ker menim, da bo to zelo pozitivno za občino Dobrepolje in da bo tako hitreje pridobila dodatna sredstva v občinski proračun. Potrebno je samo eno: dobiti dovolj glasov, jaz v to ne dvomim. Prizadeval si bom, da bi dobil najbolj sveže in aktualne informacije o vseh stvareh, zato svoja stališča, predloge, vprašanja in mnenja posredujte na mail: kandidat.ianezpavlin@gmail.com in Vam bom z veseljem odgovoril. V naslednji številki pa bolj obširno o moji kandidaturi. Naše prioritete NSi se pripravlja na prihodnost. Država mora delovati kot servis državljanov in postati njihov partner. Zagovarjamo pravno državo, kjer zakoni ne zavezujejo samo državljanov, temveč tudi vlado, javno upravo in pravosodne organe, ki nimajo pravice odločati, ali zakone upoštevati ali ne. Vlada mora biti odgovorna javnosti in vsem državljanom, ne samo volivcem vladnih strank. Zavzemamo se za profesionalizacijo, racionalizacijo in depolitizacijo državne in javne uprave ter pravosodja. Zavzemamo se za učinkovito sodstvo, da bi dosegli sojenje v razumnih rokih in ena- Parlamentarne volitve 2008 5 kost pred zakonom. Podpiramo skladen regionalni razvoj in prizadevanje, da bi z davčnimi spodbudami in ustrezno razvojno politiko izenačevali razmere za življenje in delo v vsej državi. Sprejemamo zavezo, da se državljanom v vseh delih Slovenije omogočijo prometna, energetska in komunikacijska infrastruktura, oskrba, osnovno izobraževanje, nujna zdravstvena pomoč in druge osnove za življenje in delo. Zavzemamo se za razmere, ko se bodo državljani brez strahu odločali za sprejem novega življenja v svoje družine in bodo spoštovali in cenili navzočnost ostarelih in bolnih v svojem okolju. Država mora postati prijazna do družine. V Novi Sloveniji bomo uveljavili pobude civilne družbe za šolo po meri človeka na vseh stopnjah. Vrnili bomo dostojanstvo učiteljskemu poklicu in zagotovili večjo pluralnost in odprtost organiziranosti šolskega sistema. V socialni politiki se zavzemamo za solidarnost, povezano z od- govornostjo, in podpiramo vzajemnost med zavarovanci. V zdravstvu se zavzemamo za izboljšanje zdravja državljanov, za skrajšanje čakalnih vrst in za utrditev finančne trdnosti sistema brez občutnega povečanja prispevnih stopenj. Naša beseda velja. Ne dajemo obljub, ki jih ne bi mogli uresničiti Janez Pavlin, kandidat za DZ Kdo je Iztok Vrhovec? Iztok Vrhovec je občan občine Grosuplje. Po poklicu je ekonomist, svoje delo pa opravlja kot vodja poslovalnice ene izmed slovenskih bank. Na letošnjih parlamentarnih volitvah bo kandidiral za poslanca iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna gorica. V prostem času se ukvarja z mladimi in starejšimi na več področjih: • Iztok je ustanovitelj skavtske skupine v Grosupljem (leta 1991), ki se je potem razširila na vse tri občine, tako v Ivanč-no gorico, kot tudi v Dobrepolje. • Bil je urednik skavtskega glasila Rastoči topol, ki je izhajal v približno 500 izvodih. Veliko je pisal o mladih, vrednotah, o razširjanju skavtstva... • Bil je član upravnega odbora Mladinskega informacijskega svetovalnega središ- ča MIC, kjer je bil tudi urednik njihovega glasila. V sklopu tega društva so 3-4-krat letno pripravljali tudi razne prireditve, ki so bile zelo obiskane. Sam je ponosen na dejstvo, da so takrat člani tega društva bili zelo aktivni pri izbiranju imena za nov radio, ki se je takrat začel odpirati v Grosuplju -Radio Zeleni val. Iztok je ustanovitelj društva za kulturo in hec. Največja prireditev, ki so jo izpeljali, je bila izbira Naj Grosupeljčana in Grosupeljčanke. Vsakoletno so pripravljali tudi razne dobrodelne prireditve z namenom pomagati družinam v stiski. Leta 1990 je bil eden izmed ustanoviteljev občinske Karitas v Grosupljem. Vsako leto pripravljajo mašo za ostarele in bolne, se udeležujejo raznih simpozijev in predavanj po Sloveniji, obiskujejo starejše na domu pomagajo socialnim šibkim družinam. Iztok je tudi član študentskega kluba Groš. Je predsednik osrednjega gasilskega društva v Grosupljem. Iztok torej sodeluje tako z mladimi, kot tudi starejšimi, saj meni, da je to povezovanje potrebno. Na eni strani imaš starejše, od katerih lahko pridobiš izkušnje, na drugi strani pa mlade, katerim lahko s tem izkušnjami pomagaš, jim daješ ideje... Iztok pravi, da je vedno pripravljen pomagat ljudem v stiski. Zadeve hoče speljati tako, da najde rešitev, ki je sprejemljiva za vse. Po naravi je zelo energičen, zato mu volje za delo ne manjka. Iztok bi se v primeru izvolitve za poslanca zavzemal več področij. Vsekakor se bo zavzemal za prenos dobrih praks starejših na mlajše, preko gasilcev, cerkve, občinske Karitas, vere... pravi, da ga najbolj moti to, da ljudje na položaju niso več »ljudje do ljudi« ampak samo »ljudje za sebe.« Kljub pestremu življenjepisu ni nikoli izgubil stika z ljudmi, saj jim ves čas tudi pomaga - v tem je našel svoje veliko poslanstvo. Ob uspešni poslovni karieri, kot vodja poslovalnice ene izmed slovenskih bank, je sprevidel, da išče nove izzive, ki bi jih rešil z odličnostjo, kot dosedanje. Zato se je, po daljšem nagovarjanju prijateljev in poslovnih partnerjev, odločil kot poslanec pomagati Grosuplju, Ivančni gorici in Dobrepolju ter njihovemu razvoju. Kot vsak izziv je tudi tega sprejel z vso resnostjo in odgovornostjo, trdno odločen opraviti posel, ki mora biti opravljen. 2008 Razpisi, obvestila Na podlagi Zakona o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 51/06), Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2008 (Ur.l. RS, št. 28/08) in Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje (Ur.l. RS, št. 90/2007) Občina Dobrepolje objavlja Javni razpis za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje za leto 2008 1. Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje za leto 2008 in sicer za izvajanje sledečih ukrepov: Skupinske izjeme za kmetijstvo • naložbam v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (naložbe v kmet. gosp.-posodab-ljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje pašnikov, urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov -melioracije), • zaokrožitev kmetijskih zemljišč (menjava kmetijskih zemljišč), • zagotavljanje tehnične podpore na področju kmetijstva in v okviru društvene dejavnosti). 2. Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev za posamezne namene: • naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo: - naložbe v kmetijska gospodarstva - posodabljanje kmetijskih gospodarstev 5.000,00 EUR, - urejanje kmetijskih zemljišč (urejanje pašnikov ter urejanje dostopov) 9.200,00 EUR, • zaokrožitev kmetijskih zemljišč (sofinanciranje prepisov zemljišč) 1.000,00 EUR, • sredstva za zagotavljanje tehnične podpore in de- lovanje društev na področju kmetijstva in čebelarstva 9.480,00 EUR. 3. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so: • za ukrepe v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oz. sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Dobrepolje, • za ukrep zagotavljanja tehnične pomoči (v okviru skupinskih izjem in pomoči »de minimis«) registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine in regije (društva na področju kmetijstva) in organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije. 4. Razpisna področja: A/ NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA -v skupni višini 14.200,00 EUR Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Sredstva se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. Upravičeni stroški: - stroški za pripravo načrtov za novogradnjo in adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, temelječih na zakonodaji ES ter drugi splošni stroški, - stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, - stroški storitev v zvezi z novogradnjo ali adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, - stroški za nakup in montažo nove in rabljene tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke, - nakup materiala, opreme in stroški novogradnje pomožnih živinorejskih objektov (gnojne jame, gnojišča, seniki, silosi,...) razen sofinanciranje adaptacije in rekonstrukcije gnojnih jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda nitratne direktive, - nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije. Urejanje pašnikov Sredstva so namenjena urejanju pašnih površin in podpori pašnemu in kosnemu izkoriščanju travne ruše. Sredstva se dodelijo za: - novogradnjo pašnika (zemljišče, na katerem se ureja pašnik, ne sme biti manjše od 1 ha), - za razširitev obstoječega pašnika (zemljišče ne sme biti manjše od 0,5 ha) in - za obnovo pašnika, starejšega od 10 let. Upravičeni stroški: - stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke, - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Urejanje dostopov Sredstva so namenjena izvedbi manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oz. pogojev obdelave kmetijskih zemljišč. Sredstva se dodelijo za: - urejanju, obnovi in izgradnji dovoznih poti in gozdnih vlak. Upravičeni stroški: - stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti (stroški strojnih storitev in porabljenega materiala-sofinancirajo se dejanski stroški izvedbe oz. največ do 1,00 EUR na m2 poti oz. vlake). Finančne določbe v okviru naložb v kmetijska gospodarstva: - bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 50% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) ter 40% na ostalih območjih, - pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah, - pomoč se ne dodeli za že izvedene investicije oz. aktivnosti na podlagi zahtevka, ki mu morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi), - najvišji znesek posamezniku iz naslova podpor za naložbe na kmetijsko gospodarstvo ne sme presegati 400.000 EUR oz. 500.000 EUR na območjih OMD v treh letih. B/ POMOČ ZA ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠČ — v višini 1.000,00 EUR Sredstva so namenjena sofinanciranju stroškov, nastalih z zaokrožitvijo oz. menjavo zemljišč. Namen ukrepa je spodbuditi združevanje kmetijskih zemljišč v večje zaokrožene enote za lažjo in učinkovitejšo rabo za kmetijske namene. Ukrep velja le za tista področja, kjer še ni bil uveden postopek komasacije oz. kjer že tečejo postopki o uvedbi koma- sacije. Upravičeni stroški: - stroški pravnih in upravnih postopkov. Finančne določbe v okviru pomoči za zaokrožitev zemljišč: Finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev do 100% nastalih upravičenih stroškov. C-1/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE (za organizacije, registrirane za izvajanje tehnične podpore) — v višini 4.440,00 EUR (skupna višina sredstev za tehnično pomoč v okviru skupinskih izjem in pomoč »de minimis«) Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične podpore za izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu ter svetovanju kmetov in njihovih družin. Izvajalci tehnične podpore so organizacije za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na področju občine ali regije. Upravičenci morajo vlogi priložiti letni program dela. Okvirne teme tehničnih podpor: - izobraževanje kmet. pridelovalcev na temo primerna oz. zmanjšana poraba fitofarmacevtskih sredstev s prikazom pravilne uporabe in nastavitve škropilnih agregatov, - strokovna podpora rejcem krav in vzpodbujanje ohranjanja sonaravnega načina prireje, - uporaba informacijskih poti za potrebe kmetij in urejanje dokumentacije, - ohranjanje rodovitnosti tal. Upravičeni stroški: - strošek organiziranja programov izobraževanj oz. usposabljanj (stroški predavanj, demonstracij, tečajev, delavnic, idr.), - honorarji za svetovalne storitve. Finančne določbe v okviru zagotavljanja tehnične podpore: - bruto intenzivnost pomoči do 100% upravičenih stroškov, - pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, - največji upravičeni strošek je za organizacije do 6.000,00 EUR/program letno. C-2/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V OKVIRU DRUŠTVENE DEJAVNOSTI in DELOVANJE DRUŠTEV (za registrirana stanovska in interesna združenja in zveze - društva na področju kmetijstva) - v višini 5.040,00 EUR Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične podpore in sicer: - izobraževanju in usposabljanju kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu ter izvajanju različnih aktivnosti v okviru društvene dejavnosti (programi društev na področju kmetijstva). Izvajalci tehnične podpore so registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na področju občine ali regije. Upravičenci morajo vlogi priložiti tudi letni program dela. Upravičeni stroški: - strošek organiziranja programov izobraževanja oz. usposabljanja, - honorarji za svetovalne storitve, - na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih stroški udeležbe, potni stroški, stroški izdaje publikacij najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, - stroški publikacij, katalogov, spletišč (kritje Razpisi, obvestila 7 stroškov priprave in tiska katalogov in kritje stroškov vzpostavitve internetne strani). Finančne določbe v okviru zagotavljanja tehnične podpore: - bruto intenzivnost pomoči do 100% upravičenih stroškov, - pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, - največji upravičeni strošek je za društvo do 1.000,00 EUR/program letno. 5. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge za posamezen ukrep so navedena v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge. Obrazce vlog lahko zainteresirani dobijo v delovnem času občinske uprave na naslovu: Občina Do-brepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, oziroma na spletni strani občine: www.dobrepolje.si. 6. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga. Nepopolne vloge, bodo zavrnjene. 7. Rok vložitve prošenj za dodelitev sredstev za sofinanciranje na področju kmetijstva v letu 2008 je 18.08.2008. Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepo-lje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije pri Mariji Kramžar. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti z oznako NE ODPIRAJ - »sofinanciranje programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2008«. 8. Odpiranje vlog bo 19.08.2008 od 9.00 ure dalje na sedežu Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Vi-dem-Dobrepolje. 9. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni s sklepom najkasneje 20 dni po odpiranju vlog. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu. 10. Medsebojna razmerja med občino in prejemniki sredstev pomoči bodo urejena s pogodbo. župan Janez Pavlin, Občina Dobrepolje Podjetniške in druge informacije Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647793 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. • Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2008/2009. Razpi-snik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: je neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za kadrovske štipendije, ki jih delodajalci izplačujejo od šolskega/študijskega leta 2008/2009 dalje za pridobitev izobrazbe po javno veljavnih izobraževalnih programih. Sofinanciranje se lahko ob izpolnjevanju predpisanih pogojev zagotavlja za posameznega štipendista do zaključka tiste ravni in programa izobraževanja, v katerega je posamezni kadrovski štipendist vpisan v šolskem/študijskem letu 2008/2009. Roki za oddajo prijav je 15.10.2008 do 15. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.sklad-kadri.si/ • Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov. Razpi-snik: Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Predmet razpisa: je povečanje števila zaposlenih invalidov s finančnimi vzpodbudami delodajalcem. Rok za oddajo vlog: je 6.10.2008 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.svzi.gov.si/in-dex.php?dep_id=7 • Javni razpis za posojila v kmetijstvo -pridelava. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Predmet razpisa: je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Roki za oddajo prijav so: 16.7.2008 in 19.8.2008 in 17.9.2008. Podrobnosti razpisa: http://www.rdf-sklad.si/kmetijstvo.html • Javni razpis za posojila v kmetijstvo -predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Predmet razpisa: je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem z začetnimi investicijskimi projekti. Roki za oddajo prijav so: 16.7.2008 in 19.8.2008 in 17.9.2008. Podrobnosti razpisa: http://www.rdf-sklad.si/kmetijstvo.html • Javni razpis spodbujanje zaposlovanja starejših brezposelnih oseb za leto 2008. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je spodbujanje in subvencioniranje zaposlovanja starejših brezposelnih oseb, ki so starejše od 50 let in so vsaj 3 mesece prijavljene v evidenci brezposelnih na Zavodu RS za zaposlovanje. Rok za oddajo vlog: do 12. ure 10.9.2008. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Jav-niRazpisi/JavniRazpisi.htm • Javni razpis spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb za leto 2008. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb s pomočjo subvencije za zaposlitev. Zaposlitev brezposelne osebe mora biti realizirana za polni delovni čas za obdobje najmanj enega leta pri netržnih delodajalcih. Rok za oddajo vlog: do 12. ure, 10.9.2008. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Jav-niRazpisi/JavniRazpisi.htm • Javni razpis spodbujanje zaposlovanja mladih brezposelnih oseb za leto 2008. Raz-pisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je spodbujanje zaposlovanja, s pomočjo subvencije za zaposlitev, mladih brezposelnih oseb, ki sodijo med težje zaposljive skupine brezposelnih. V izvajanje bodo vključene brezposelne osebe, ki so mlajše od 25 let oziroma so iskalci prve zaposlitve, ki so pred manj kot dvema letoma pridobili strokovno ali poklicno izobrazbo in so najmanj 3 mesece prijavljene v evidenci brezposelnih pri Zavodu RS za zaposlovanje. Rok za oddajo vlog: do 12. ure, 10.9.2008. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Jav-niRazpisi/JavniRazpisi.htm m. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Oddelek za kmetijsko svetovanje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si Strokovna ekskurzija na kmetijsko živilski sejem v Gornjo Radgono Tudi letos kmetijsko svetovalna služba Dobrepolje v sodelovanju z občino organizira strokovno ekskurzijo na kmetijski sejem v Gornjo Radgono. Ekskurzija bo potekala v torek, 26. avgusta 2008. V program bo vključen ogled sejma, kmetije v okolici Radgone ter pozno kosilo. Lastna udeležba bo 20 EUR. Čas odhoda iz Strug ob 6.15, iz Kompolj ob 6.30, iz Vidma izpred avtobusne postaje ob 6.45. Prijave sprejemam na KSS Dobrepolje na telefon 7867 150. 2008 Gospodarstvo a OBMOČNA ZBORNICA GROSUPLJE Jože Intihar Gospodarsko gibanje 2005 - 2008 Danes je gospodarjenje zelo dinamično. Težko mu je slediti, še posebno na tako velikem področju, kot ga ima OOZ Grosuplje. Zdelo se mi je potrebno, da komentarje, kako zelo cveti gospodarstvo, argumentiramo s podatki. Podatki bodo dobrodošli vsem, ki jih zanima rast gospodarstva v primerjavi z letom 2005, 2006 in 2007. Razporejeni so po gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih. Leto 2005 je preračunan v EUR tako, da je primerjava lažja. Zbrani podatki zajemajo vse družbe in s.p., ki so aktivni in so oddali letno poročilo. Število gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov 2005- 2006-2007 na območju OOZ Grosuplje. Število delavcev v letu 2006 pri SPse je najbolj povečalo v občini Grosuplje - za 86 in tudi po % , ki je 12,3; sledi Ivančna Gorica z 11,6 % in Dobrepolje 10 %. V letu 2007 je bilo v občini Grosuplje 144 podjetnikov več, b Ivančni Gorici 118 in v občini Dobrepolje 26 samostojnih podjetnikov več od predhodnega leta. Največje povečanje s.p. je bilo v Ivančni Gorici za 21,6 % Iz vseh podatkov, ki imajo osnovo v letnih poročilih AJPES-a, si lahko ustvarimo sliko celotnega gospodarstva na območju dobrepoljske občine. V občini Dobrepolje je padec pri s.p. od 9,71 % na 6,45 %, gospodarskim družbam pa se je delež dvignil iz 1,39 % na 1,47 %. Ta rast pa je minimalna, je pa v vzponu; v letu 2006 je odstotek padel le iz 1,39 na 1,38 %. ♦ ŠTEVILO GOSPODARSKIH DRUŽB 700 600 500 400 300 200 100 0 2005 2006 2007 □ Grosupje 535 566 677 ■ Ivančna gorica 282 299 324 □ Dobrepolje 53 57 62 Mi □ Grosuplje ■ Ivančna gorca □ Dobrepolje Največje povečanje v letu 2006 je v Grosupljem - 31 družb, sledi Ivančna Gorica - 17 in Dobrepolje - 4. Glede % je na prvem mestu Dobrepolje - 7,55 %, Ivančna Gorica - 6,03 % in Grosuplje - 5,79 %. V letu 2007 pa je imela občina Grosuplje 111 več gospodarskih družb, občina Ivančna Gorica 25 in občina Dobrepolje 5. ŠTEVILO SAMOSTOJNH PODJETNIKOV 10001 2005 □ Grosuplje 699 785 941 ■ Ivančna gorica 489 546 664 □ Dobrepolje 140 154 180 2006 □ Grosuplje ■ Ivančna gorica □ Dobrepolje 2007 Največji in najuspešnejši v občini Dobrepolje v letu 2007. Navedeni so samo tisti, ki so oddali letno poročilo AJPES -u in dovoljejo javno objavo. GOSPODARSKE DRUŽBE NAJUSPEŠNEJŠI GLEDE NA PRIHODEK: PEKARNA BLAINIK D.O.O. 18.166.294 EuR OSTRŽEK D.O.O. 3.138.249 EUR STOLARNA DOBRÉPOLÍĚ D.O.O............................................... .........................2.222.065 EUR................. NAJUSPEŠNEJŠI GLEDE NA DOBIČEK: WOOD TRADE D.O.O .................................114.115-EUR................. A.B.Z. D.O.O. 90.674 EUR KGž D.O.O. 83.205 EUR NAJVEČ ZAPOSLJUJEJO: PEKARNA BLATNIK D.O.O. .................22Î;7ÎDELAVCEV................. STOLARNA DOBREPOLJE D.O.O. 49,8 DELAVCEV OSTRŽEK D.O.O. 19,69 DELAVCEV SAMOSTOJNI PODJETNIKI NAJUSPEŠNEJŠI GLEDE NA PRIHODEK: ŽAGA POGORELC MARUA POGORELC S.P. 1.302.540 EUR AVTOPREVOZNÍŠTVO GRANDOVEC ANTON S.P 788.468' EUR STANE JAKIČ S.P................................................................................................................ .................766.384 EUR................. NAJUSPEŠNEJŠI GLEDE NA DOBIČEK: AVTOPREVOŽNÍŠTVO GRANDOVEC ANTON S.P. ..................Î05.'9Î0-EUR................. ŽAGA POGORELC MARUA POGORELC S.P. 100.964 EUR JANEŽ KLINC S.P. 39.467 EUR NAJVEČ ZAPOSLJUJEJO: STANE JAKIČ S.P ......12,80"5ELAVCEV................. ŽAGA POGORELC MARUA POGORELC S.P. 12,58 DELAVCEV JVR ÍNŽENÍRÍNG JANEŽ BAŠELJ S.P.................................................. ..........7,23 DELAVCEV................. KDO JE ' PLAČAL NAJVEČ DAVKOV V LETU 2007: WOOD tRaDe d.o.o...................................................................................................... .......................37.30ÎEUR................. A.B.Z. gradbeni inženiring d.o.o. 27.300 EUR KGŽ d.o.o. 22.103 EUR Prireditve Proslava ob dnevu državnosti Mojca Pugelj V občini Dobrepolje so na predvečer praznika ob Dnevu državnosti pripravili proslavo na športnem igrišču v Kom-poljah. Slovesnost se je pričela s prihodom Godbe Dobrepolje in povorke gasilcev na prireditveni prostor, predstavila se je domača pevka Tina Gačnik -Tia-na, ki je zapela slovensko himno, program pa so popestrili tudi otroci iz vrtca in podružnične šole Kompolje. Slavnostni govornik je bil župan občine Do-brepolje, Janez Pavlin, ki meni, da smo samostojnost pridobili s preudarnim delovanjem v zapletenih okoliščinah. Poudaril je, da smo Slovenci in Slovenke izbrali pot v Evropo, v skupnost, kjer prevladujejo demokratične vrednote, kjer se spoštujeta človekova individualnost in dostojanstvo. Za konec je dodal, da so že omenjene vrednote tisto, kar nas bo povezovalo tudi v prihodnosti. Ob koncu uradnega dela proslave je bilo podeljenih tudi 66 priznanj gasilcem, ki so uspešno opravili tečaj za čin gasilca ali čin vodja enote. ♦ Slavnostni govornik Janez Pavlin (foto Srečko Vrbinc) Knjižnica v Dobrepolju Aif.frMu Ěíi/títiifíí Gtvîtiffjf ' □biF—jln Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure. »Saj doma je nemogoče, revež sam je dan na dan, njemu pa se družbe hoče, dogodivščin, potovanj.« (Pavček Tone) Godba Dobrepolje ZABAVAJMO SE SKUPAJ! Hura! Še vedno so počitnice!! V knjižnici Dobrepolje jih lahko preživite tudi drugače, ne samo ob knjigah. Vse nadobudne osnovnošolce, želne zabave in smeha, vabimo, da se nam pridružite na ustvarjalnih delavnicah, ki bodo potekale od 18. do 22. avgusta: ponedeljek, sreda, petek od 13. do 16. ure, torek, četrtek od 10. do 13. ure. Delavnice bomo zaključili z razstavo naših izdelkov. Dobimo se v knjižnici! 10 let Turističnega društva Podgora »Našim zanamcem zapuščamo doto, za katero želimo, da jo pametno in zdravo dograjujejo.« Ana Letonja in Saša Strnad, TD Podgora Teh deset let dela ni pustilo posledice le na materialnih stvareh, ampak je tudi v nas ljudeh pustilo lepe spomine na vse tiste skupne ure, dneve, ko smo se ob prostovoljnem delu družili, se veselili, izmenjevali izkušnje in bili povezani kot ena velika družina. Začetek ustanovitve TD Podgora je bila posledica obnovitve podružnične cerkve Sv. Nikolaja v Podgori. Prišlo je do pobude, da bi preko ustanovitve društva združili moči in storili še več koristnega. Namen in cilj je bila ureditev in promocija vasi, privabiti čim več ljudi v naše kraje. Pri našem delu so nas opazili tudi drugi, saj je bila Podgora v okviru TZ Slo- venije, v kategoriji drugi kraji, izbrana za najlepši kraj. Skozi leta smo pridobivali na prepoznavnosti in vrednosti. Ob letošnjem jubileju našega delovanja nam je član izvršnega odbora Turistične Zveze Slovenije Vlado Kostevc izročil priznanje ob uspešnem delovanju na področju turizma, s svojo prisotnostjo in spodbudnimi besedami pa je naša dejanja na področju turizma in v kulturi potrdila tudi Alenka Jeraj, poslanka v državnem zboru. S svojim govorom nas je počastil tudi župan Občine Dobrepo-lje, Janez Pavlin. Častni gostje so bili tudi sekcija MPZ Škrjanček - »Pomašni pevci« in KD Godba Dobrepolje. Kasneje se je družabni večer razvil s pomočjo Ansambla Toneta Rusa, stavami o teži pujska, skakalnim gradom za otroke in srečelovom. Kulinarika in dobra postrežba sta zopet presegli pričakovanja in tako se glas o kvaliteti ponudbe in storitve širi še dlje, kot se je sedaj. Ja, kaj č'mo, kdor je dober, je dober. In kaj smo vse naredili v desetih letih? Glavni projekt je bila: idejna zasnova in postavitev ter ureditev Naravovarstvenega centra pri Koritu, ki vsebuje: • zgraditev koče, kjer so tudi naše prireditve; • obnovitev samega Korita - kjer izvira in skoraj nikoli ne presahne izvir iz- pod hriba Grmada; • poglobitev in razširitev ribnika pri Koritu; • napeljava elektrike in vode v koči; • idejna zasnova in ureditev učne gozdne poti »ZVONČEK in TELOH«; • zasaditev dreves; • ureditev vodnega vira - Bč; • ureditev meteornih voda. Svojo ustvarjalnost smo usmerili tudi v: • idejno zasnovo otroških igral in ureditev botaničnega vrta; • pridobivanje starin iz dobrepoljskega okolja pri načrtovanem muzeju na prostem; • arhiv likovne zbirke TD Podgora (odkupljenih 19 likovnih del); • etnološki zapis vasi (fotografska in likovna razstava OBRAZI PODGORA); • ureditev vrta pred cerkvijo Sv. Nikolaja in na Miklavžev večer, kamor bomo postaviti dva kipa akademskega kiparja Staneta Jarma in uredili dvorišče s primerno zasaditvijo zelenja. V društvu obstajajo tri sekcije: kulturna, konjeniška in planinsko- pohodniš-ka sekcija. Vse tri so zelo dejavne. Sodelujemo in povezujemo se z drugimi društvi v dolini ter izven nje. Sodelovanje se je izvrstno pokazalo mi, otroci pa so se lahko vozili v spremstvu z vodniki na vozu z malim in velikim ponijem. Povezovalni program je vodil Klančar Alojz, ki nam je predstavil preskakovanje ovir s konji, jahanje okrog sodov, galop v pravem galopskem sedlu z angleškim polnokrvnim konjem s predstavo izvedenih nalog Mojce Bahor. Bilo je veliko obiskovalcev in interesa za ponovitev programa, kar bo tudi naš prihodnji izziv, saj veselice kot take ne bomo imeli vsako leto, zato se bomo osredotočili na Podgorsko rajo in dan odprtih vrat konjeniške drugi dan praznovanja, ko je bil dan »PODGORSKE RAJE in DAN ODPRTIH VRAT KONJENICE«. Na voljo so bile delavnice: pravljične urice, izdelovanje risbic, učenje kaligra-fije z Janjo Praček, izdelovanja cvetja iz krep papirja, »APTY TOYS« iz Ljubljane je imel grad iz pene in prikazal uporabo igral za otroški fitnes, ZRU iz Velikih Lašč je imel delavnico HIŠA ABECEDNICA, sledile so tudi družabne igre Badminton, žoganje z malo in veliko žogo, skakanje s kolebnico in skakanje na skakalnem napihljivem gradu. Obiskoali so nas Vitezi Trubarjeve konjenice v popolni opre- Zdaj, ko vse to prebirate, si verjetno mislite, da samo delamo. Pa temu ni tako, nismo samo »fizikalci«. Vsako leto si privoščimo izlet po Sloveniji. To je priložnost, da z ljudmi širom Slovenije navezujemo stike, spoznavamo njihove navade in običaje. Smo tudi pobudniki »Srečanja ljudi, ki nosijo ime Podgora«. Letos bo to že naše tretje srečanje - Podgora pri Zlatem polju. Vsako leto organiziramo tradicionalne prireditve • Salamijada; • Golažijada; • Ex tempore; • Literarni večeri poezije ob domačem kruhu in vinu; • 5. in 6. Julija smo praznovali jubilej delovanja društva z dvodnevno prireditvijo »Srečanje družin, vaščanov in prijateljev«, in naslednji dan »PODGORSKE RAJE ter Dan odprtih vrat konjeniške sekcije«; • Srečanje Podgorcev iz cele Slovenije; • Dvodnevna konjenica po Dobrepolju; • Miklavžev sejem se bo nadgradil v Miklavžev večer; • Pohod na dan samostojnosti na Kamen vrh; • Zegnanje konj na Štefanovo. Mnogo sestankov, usklajevanj, nasprotnih mnenj, dobrih idej in velikokrat tudi hude krvi je bilo vpletenih v teh desetih letih, vendar vse le za dobro, za razvoj in prepoznavnost kraja. Vsa vas je sodelovala, od starejših, ki ste s svojimi izkušnjami prispevali levji delež, da se danes ponosno oziramo na obstoječe objekte, do mladih in najmlajših, ki ste s svojo zagnanostjo in optimizmom dajali utrip vsem dogajanjem. Veseli smo, da smo imeli srečo, da se je v tako majhni vasi zbrala »prava« eki- pa. Prav vsak posameznikov poklic ali hobi nam je prišel prav, da smo ga vtkali v naša dejanja. Vsako leto se nam pridruži več članov, tudi tako imenovanih zunanjih - izven vasi, brez katerih tudi ne bi mogli izpeljati tako uspešnih akcij. Upravni odbor društva pa je bil tisti glavni motor, ki je vseskozi skoraj v nespremenjeni sestavi vodil in poganjal kolo delovanja društva. Hvala vsakemu posebej za dolgoletno zvestobo, podporo in vsestransko pomoč. Na tem mestu se zahvaljujemo tudi vsem Podgorcem, donatorjem in sponzorjem, ki ste s podporo svojega časa, znanja in finančnimi sredstvi veliko prispevali za našo preljubo vas PODGORA in navsezadnje ponudbo v Dobrepolju. Še veliko idej, načrtov in ciljev je pred nami. Skupaj z vami si upamo polni načrtov zreti v prihodnost! ♦ Saša Strnad o vaščanih Podgore »Že dalj časa zbiramo podobe iz svojega sveta, vsakdanjega življenja, obenem pa smo nezavedno sestavljali serijo portretov vaščanov z vsemi prigodami in povestmi iz današnjega časa ter časa pred nami. Odraz vsega tega je moč čutiti v naših izvedenih projektih - kjer preteklost pretakamo v sedanjost.« Projekt OBRAZI PODGORE je edinstven primer etnološkega zapisa ljudi in vasi Podgora v zgodovini Dobrepolja v obliki fotografske in likovne razstave. »Nekaj je v nas, da mislimo s svojo glavo, zaupamo v svoje sposobnosti, smo združeni, a neodvisni, se uspešno prilagajamo spremembam in zrastemo vsako leto.« »OBRAZI PODGORE« Likovna in fotografska razstava Naravovarstveni rekreacijski center »Koča pri KORITU« Saša Strnad, KS TD Podgora_ S fotografsko razstavo je želela kulturna sekcija TD Podgora prikazati vrednost navadnega človeka, ljudi-vaščanov, ki so vasi povrnili življenje s svojim življenjem. Ljudi, ki so dopustili, da gre vas s časom naprej, da se odpira in uči. Letos smo se odločili, da so tokrat na vrsti naši ljudje. Naš glavni motiv je bil človek, pravzaprav vsakdanja srečanja z njim. K projektu sem se odločila, da povabim mladega avtorja, Tamina Petelinš-ka iz sosednje vasi Kompolje. Na vseh razstavljenih fotografijah je čutiti njegov poseben odnos do dogajanja v okolici, ki deluje prepričljivo in sveže, fotografije izžarevajo sproščenost obrazov in toplino. To so študije človeka ob različnih trenutkih. Pri fotografiranju je uporabil preprost in neposreden odnos, z nagovorom ljudi, naj gledajo ravno v aparat. Zakaj? 2e znan fotograf Laureati je utemeljil svoje početje: »Gledati portret je kot gledati istočasno vase in okoli sebe; v obrazih drugih iščemo to, kar bi radi bili, kar nam je všeč in kar nam ni.« Razstava je prikazala samo 60 fotografij avtorja Tamina Petelinška, vendar pa celoten arhiv obrazov Podgore obsega preko 400 fotografij. Verjamem, da bomo v prihodnosti pri njem zasledili še veliko dobrih del. Pomembno je tudi to, da se je korajžno lotil zelo zahtevne teme - človeka, kar je v današnji slovenski fotografiji žal bolj redko. Izbrana tematika je aktualna in še toliko bolj pomembna, saj se prvič predstavljamo ljudje, ki ustvarjamo življenje v vasi, dihamo z okoljem in ga vabimo v svojega. Projekt »Obrazi Podgore« so način pripovedovanja zgodb ljudi iz fotografij. Iskreno in pristno. Zato ne pravimo zaman, da je Podgora vas o ljudeh za ljudi. Fotografska in likovna razstava bo imela dokumentarni pomen, a je obenem zanimiva tudi iz formalnih, prostorskih in estetskih pogledov. V širšem smislu si vas Podgora pri svojem poslanstvu postavlja za cilj pobudo in priložnost za srečanja, premišljevanja in razprave o življenju Podgore v preteklosti in sedanjosti kot eden izmed primerov zgodovinskih, človeških in socialnih sprememb. Predstavili smo se Vam Obrazi, ki vzpostavljamo dialog z vsemi sosedskimi vasmi, občino in ostalim okoljem. Nekatere med njimi dobro poznate, nekateri še pridejo do vas. Zdaj smo izgledali takole. Kako bomo izgledali čez deset let? Boste lahko videli in preverili na prihodnji razstavi. Ob fotografski razstavi pa smo vam predstavili tudi likovna dela, saj kot že naše poslanstvo Extempor pravi: približujemo ljudem umetnost, omogočamo spoznavanje umetnikov in avtorjev likovnih del z ljudmi v njihovem bivalnem okolju in tako prispevamo k izobraževanju. Pomemben dejavnik v našem delovanju je socializacija. Prav druženje je tisto, ki tako imenovano visoko kulturo lahko približa uporabnikom. Na ogled so bila likovna dela Obrazi Podgore, kot so ga videli naslednji slikarji: Srečo Ferkulj, Saša Pajk, Pavle Ščurk, Bogdan Potnik, Marjan Miklavec, Mojca Barbič, Martina Starc, Majda Dreo, Marjana Klančar, Milan Šorli in Polona Petek. Ob koncu naj zapišem, da gre zahvala za to predstavitev izjemnih fotografskih in likovnih del slovenskih avtorjev, ki jo TD Podgora postavlja na ogled v letu, ko obeležuje spoštljivih deset let uspešnega delovanja, zagotovo najprej vaš-čanom Podgore, vrsti izjemnih ljudi, ki so z velikim razumevanjem in spoštovanjem pomagali oblikovati ta kulturni dragulj - projekt zapisa vasi. Hvala vsem, ki mi pomagate pri uresničenju vizije in poslanstva kulturne sekcije TD Podgora. Ponosna sem na vse vas in vesela, da živim v vasi Podgora s tako izjemnimi ljudmi, kot ste Podgorci! ♦ Pokrovitelj razstavnih panojev: KUD Marij Kogoj *Avtorske pravice so pridržane, zato je potrebno vsakršno objavo fotografij predhodno uskladiti z avtorjem fotografij, portretiranci in vodjo TD KS Pod-gora Dan odprtih vrat Konjeniške sekcije TD Podgora Za nami je prvi dan odprtih vrat, ki je minil zelo hitro, razgibano in v zadovoljstvo tako nam članom kot obiskovalcem. Na dnevu odprtih vrat smo ljudem želeli predstaviti konja kot živo bitje in v sklopu konjeniškega športa. Pri- kazali smo pristop h konju, osnovne hode, preskakovanje, spretnostno jahanje okoli sodov, galop v pravem galopskem sedlu na polnokrvnem angleškem konju, nekje vmes pa sta nas obiskala tudi videza Trubarjeve konjenice. Program je povezoval g. Alojz Klan-čar, inštruktor jahanja iz Malega Mlače-vega, za hrano in pijačo je poskrbelo TD Podgora, mi pa smo s poniji, večjimi konji in poni vprego poskrbeli za vse tiste, ki so si zaželeli zajahati konja ali se popeljati naokoli. ♦ Folkloristi iz Ponikev so se predstavili varovancem Doma Sv. Terezije Mojca Pugelj Usklajeni plesni koraki, zvoki diatonične harmonike in ubrano petje so tiste odlike Folklorne skupine Ponikve, ki so pripomogle k dejstvu, da so dodobra poznani v naši občini in tudi izven njenih meja. Nastopajo torej na raznih prireditvah, proslavah, tudi tekmovanjih, konec junija pa so se predstavili tudi varovancem Doma Sv. Terezije na Vidmu. Uslužbenci so varovancem pomagali priti ven, na parkirišče pred domom, in predstava na prostem se je lahko začela. Najprej so se predstavili najmlajši, ki so s svojo prisrčnostjo na obraze vseh zarisali kar nekaj nasmehov. Program so nadaljevali starejši folkloristi - najprej s petjem, nato tudi s plesom. Varovanci so bili z videnim zelo zadovoljni. Bili so celo mnenja, da bi bilo lahko takšnih dogodkov v domu več, saj lepo popestrijo bivanje v domu. ♦ Vesele počitnice po Angleško na Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah Mojca Pugelj Letos bo Vesele počitnice po Angleško v dveh poletnih mesecih preživljalo 1200 otrok iz domala vseh koncev Slovenije in pokrajin. Pridružili se jim bodo še otroci iz Nemčije, Francije, Švedske, Romunije, Jordanije in drugod. V vsakem terminu je v povprečju 150 otrok, za katere skrbi 15 mentorjev. Tabora mladih v Dolenjskih Toplicah se je letos udeležilo tudi nekaj otrok iz Do-brepolja. Dopoldanski čas je bil vseh 7 dni namenjen angleškim delavnicam, ki so potekale pod skupnim naslo- Na sliki Anamarija, Ester in Ožbej iz Zdenske vasi ter Živa in Alja iz Predstrug. vom Zdravo življenje. Poglavitno izhodišče za izvedbo delavnic je krepitev zdravja in preprečevanje vseh vrst razvad, ki škodujejo zdravju, ozaveščanje otrok v smislu okoljske vzgoje, spodbujanje k športnim aktivnostim in zdravemu načinu prehranjevanja. Tako so se otroci vsak dan v angleških delavnicah srečali z različnimi podtema-mi, kot na primer: »Ne, hvala alkoholu, cigaretam, drogam in drugim oblikam odvisnosti«, »Zdrava prehrana«, »Z gibanjem do zdravja - šport za sprostitev in zdravje«, »Skrbimo za cisto okolje« in »Moje zdravo telo«. Pripravili so torej pestre angleške delavnice, preko katerih so se otroci iz cele Slovenije družili z vrstniki v številnih dejavnostih: • zabavno-sprostitvenih (letni kino, taborni ogenj, ples v diskoteki, tombola, kvizi, piknik, Vzemi ali pusti ... ) • športnih (plavanje v termalni rivieri Balnea, kolesarjenje, lokostrelstvo, ježa konj, igre z žogo, namizni tenis, vožnja s kanuji po Krki, kolesarski poligon...), • ustvarjalnih (likovna, plesna, glasbena, pravljična... ) in drugih dejavnostih. ♦ Odpri oči! 27 animatorjev in kopica otrok, zbranih zaradi igre, druženja, veselja in seveda Njega. Le kaj bi bilo to? Ja seveda, bravo! Oratorij 2008. Odpri oči je bilo letošnje sporočilo oratorija in mi smo ga vzeli zares, saj smo skupaj s sv. Pavlom odkrivali moč ljubezni do bližnjega in Boga, ustvarjali v osmih delavnicah ter se igrali številne igre na igrišču. Naš dan se je začel z dvigom zastave in petjem himne, nadaljeval v kapeli in potem delom po skupinah. Sledile so delavnice in malica, nato pa igre. Verjamem, da so najbolj navdušile vodne igre zadnji dan oratorija in pohod k podgoriški cerkvi, kjer smo si, po sv. Maši, pripravili ognjišča in spekli težko pričakovane hrenovke. Njami, so teknile :). V nedeljo smo oratorij zaključili z sv. mašo, sledila pa je tudi kratka predstavitev gledališke, glasbene in plesne, športne, elektro in gradbene delavnice ter delavnice za ročna dela, in skupinice najmlajših otrok, ki smo se poimenovali Sončki. Tako so tudi starši lahko videli, koliko vsega smo doživeli na letošnjem oratoriju, ki je potekal od 7.7. pa do 14.7. Na spodnji sliki pa lahko vidite nasmejane obraze animatorjev. Verjemite, veliko dela je s pripravo in izvedbo oratorija, skrbi in tekanja v zadnjem trenutku. Vendar verjamem, da animatorjem ni žal za ta teden, ki so ga preživeli skupaj z svojimi mlajšimi brati in sestrami. Prav navdušujoče je, koliko veselja se lahko rodi iz enega oratorija. Pa se vidimo naslednje leto :). ♦ 5. oratorij v Strugah odpríočí ORnTORIJ2008 »Oratorijska zgodba za leto 2008 v nekaj obrisih predstavi življenjsko pot Sv. Pavla, apostola narodov. Poudarek je na njegovem spreobrnjenju, kako je »odprl oči« in razumel, da Jezusa ne sme preganjati, ampak ga vzljubiti in vsem ljudem pomagati, da bi ga spoznali in zaživeli po njegovem nauku. Osnovni namen oratorija je, ne samo v tem letu, ko je pač takšen naslov, da bi otroci in mladi odpirali oči za bistvene stvari v življenju: ljubezen, spoštovanje, solidarnost, prijateljstvo z Bogom ...« Maša v Tisovcu L.P. Oratorij je letos prvič pri nas bil celote-denski. Animatorji smo se nanj pripravljali že vse od pomladi. Potekal je od ponedeljka, 14. do nedelje, 20. julija. Vsak dan je bilo veselo že zjutraj, ko smo dvignili zastavo, se zbujali ob petju in za jutranjo telovadbo poskrbeli z nogometom, bansi... Na oratoriju se nas je uči- lo, zabavalo in veselilo skupaj z anima-torji 56 mladih src. Animatorji so po dvigu zastave vsako jutro odigrali delček zgodbe o Sv.Pavlu in otroci so čez teden spoznali, kako je Savel s svojim spreobrnenjem postal Pavel in se začel truditi za krščansko vero. V delavnich smo preverjali naše spret-nostne sposobnosti, pred malico odšli v cerkev, kjer smo postavili šotor prošenj in zahval, popoldne pa imeli veliko skupno igro. S Pavlom smo sestavljali njegove misli, šli na vodno potovanje, spremljali smo ga na pohodu skozi puščavo in zadnji dan popisali nepopisan list. V četrtek smo imeli celodnevni izlet v Tisovec, kjer smo v tamkajšni cerkvi pripravili mašo. Ne pozabimo povedati, da je cerkev posvečena Sv.Petru in Sv. Pavlu. V njej smo si ogledali lepe kipe ravno tistih svetnikov, ki so nas spremljali skozi celotni oratorij. Oratorij smo začeli z mašo in blagoslovom animatorjem, končali pa ravno tako z nedeljsko mašo, ki je bila zelo posebna, saj so jo pripravili otroci sami. Po maši smo se pred cerkvijo posladkali z dobrotami, rekli besedo, dve ali tri in domov odšli z mešanimi občutki. Veselje za vsa doživetja, sreča za vsa prijateljstva, žalost, ker je zgodba končana... Priprav in dela za oratorij je veliko, plačilo še večje. Vsi nasmehi, vse veselje, vsa prijateljstva, skupni trenutki...se splača. Zato nam animatorjem kljub vsemu ni težko, le veliko časa gre, zato se zahvaljujemo vsem staršem, ki so potrpeli, ker smo bili v času oratorija le malo doma. Naš župnik je dejal: »Bog bo to v vašo knjigo življenja zagotovo zapisal z velikimi črkami!« Na koncu bi se radi zahvalili še vsem, ki so nam materialno, finančno ali osebno polepšali skupne dneve: Bistro Pri Petru, Mas s.p., Občina Videm-Dobrepolje, OŠ Struge, Pekarna Blatnik, PGD Struge, Posek in spravilo lesa, Pugelj Dušan s.p., Trgovina Jelka, Zaga Pogorelc, vse žene in mame, ki so nam spekle pecivo, vaš-čani Tisovca, Jure Babnik sdb, župnik Bogomir Hren, ne pozabimo pa tudi na vse starše, ki so nam zaupali svoje otroke. Hvala vsem vam in vsem tistim, ki ste karkoli na kakršen koli način prispevali za uspešen Oratorij 2008, Odpri oči. Bog povrni vsem. ♦ Glasba v naših krajih je doma 17 lasba v naših krajih je doma Tina Gačnik je v poletje stopila z novo skladbo z naslovom Me drži Tina Gačnik - TIANA se je na svoji spletni strani takole predstavila: »Z rojstvom v ljubljanski porodnišnici se je vse začelo. Kot tretji, najmlajši otrok sem pokukala na svet julija 1985. Odnesli so me domov v Zdensko vas v občini Dobrepolje, kjer še vedno stanujem, prepevam, zorim, rastem ...« Mojca Pugelj Tina, prepevaš , že odkar te poznam. Toda na slovenski glasbeni sceni si se »pojavila« nekako lansko leto. Kakšni so občutki, ko si enkrat del te scene? Bil je ravno pravi čas, da preizkusim svoje sposobnosti. Dve nagradi na festivalu Ritem duha 07 sta mi dali velik zagon. Spoznala sem pravo ekipo, ki me še vedno spodbuja. Tudi sama sem pridobila malo več samozavesti in odrskih veščin. Vse to pa je zelo pomemno pri Na snemanju doseganju cilja. Občutki niso nič drugačni kot prej, le da od sebe zahtevam še več dela in dokazovanja. Za tabo je precej nastopov - nastopaš na raznih prireditvah, proslavah, koncer-tih...poješ v zboru fakultete za upravo in v narodnozabavnem ansamblu...Kje najdeš energijo za vse te pevske podvige? Veliko spanca - če je le mogoče, veliko petja - za samozavesten nastop, družinska podpora, dobri in iskreni prijatelji in končno zmagoslavje, predvsem pa pozitivno mišljenje, nasmeh na obrazu in vera - tukaj se skriva moja ustvarjalna energija. Ko si enkrat v kotalečem se klobčiču, ne razišljaš več o energiji - preprosto, se predajaš toku in počasi te delo zasvoji. Sem že opazila, da zelo težko dlje časa sedim na miru. Pa vendar se splača, saj si na pevskem področju prejela že kar nekaj nagrad, kajne? Do zdaj sem se zaporedno prijavila na 4 festivale in na vse 4 bila tudi sprejeta. Ritem duha 07, EMA 08, Slovenska pop-veka 08 in Ritem duha 08. Zelo sem vesela, da se je moj trud poplačal. Ne morem si predstavljati, kako trpijo znani glasbeniki, ki se niso uvrstili na noben letošnji festival, kljub prijavi. Dobila pa sem pohvalo, da sem edina izvajalka, ki se je letos uvrstila na oba večja festivala. Splača se zagotovo ne, saj je glasba drag konjiček, jaz pa sem študentka, brez rednih dohodkov in težko je danes najti ljudi, ki bi mi finančno pomagali. Tisti, ki to zmorejo, sem jim neznansko hvaležna. Je pa lepo ob uspehih gledati nasmejane prijatelje, ki se veselijo skupaj z mano. Prav tako z uspehi izkazujem neke vrste zahvalo svoji družini za trud, ki so ga vložili vame. Sprejeta si bila tudi na festival Slovenska popevka. Še vedno se spominjam, ko sem pred domačim TV - jem spremljala prenos Slovenskih popevk in občudovala pevce, njihove obleke, orkester in big band RTV Slo, ki vedno igrajo v živo, ter vso gra-cioznost prireditve. Seveda sem si poti-hem močno želela, tudi jaz enkrat biti »del te predstave.« Lahko si predstavljate, kako vesela sem uvrstitve! Ob tej priložnosti lepo vabim 13. septembra v čudovite Plečnikove ljubljanske križanke. Bo pa tudi direkten prenos na TV, SLO1 ob 20h. Zagotovo bo tudi letos lepo. Pred kratkim si izdala singel z naslovom Me drži. Za kakšno pesem gre? Kdo ti je pomagal pri besedilu, aranžmaju? »Me drži« je dinamična, poletna skladba, ki požene kri po žilah in razmi-ga telo. Nastala je v sodelovanju s saksofonistom Klemnom Kotarjem, ki je napisal glasbo in aranžma. Besedilo pa je tokrat moje. Moja večna želja je bila, da se inštrumenti posnamejo v živo, kar je danes prava redkost, ker je vse nasneto elektronsko. Zato so k sodelovanju pristopili uveljavljeni glasbeniki; Tomi Pu-rič - bobni, Giovanni Toffoloni - bas, Maasej Kovačevi - klaviature, Gaber Ra-dojevič - mix in kitare in Klemen Kotar - kitare in saksofon. Snemanje je bilo prava zabava. Plesali in peli smo čisto vsi. Hoteli smo, da se začuti energija, zato je posneta skoraj v enem kosu, kar je težje za izvajalca, a je dosežen namen. Koliko lastnih pesmi imaš že sedaj? Kaj razmišljaš o izdaji zgoščenke? Počasi se približujem številki za izdajo CD-ja. Na njem bo skoraj pol festivalskih pesmi. Jeseni, po popevki, pa prihaja še eno presenečenje, še ena dobra Tina in Peterle 2008 skladbica, za katero komaj čakam, da jo slišite. Lepo bi bilo, da bi bila zgoščenka narejena že pozimi, vendar se spet zaplete pri stroških ... Kaj pa šteješ za svoj največji oz. najpomembnejši uspeh? Mogoče svoj novi komad... ? Velik uspeh zame je to, da sem se prebila na glasbeno sceno z dolgoletnim in trdim delom, brez neokusnih dodatkov, kot jih navadno slišimo pri drugih, predvsem pevkah. Do zdaj sem vedno in povsod trdno zastopala svoja načela. Včasih je težko -a vedno, ko se je zaprlo okno, so se odprla vrata. Za uspeh štejem vsak moj nastop. Seveda tudi izdajo singla »Me drži«. Pred kratkim sem se vrnila iz Bruslja, kjer sem imela koncert v Autoworld centru za Bruseljsko nogometno ligo. Pela pa sem tudi v parlamentu ob praznovanju 60. letnice evropskega poslanca g. Lojzeta Peterleta. Vse se je sešlo po načrtih in nastop štejem med moje zadnje uspehe. Tina, hvala za pogovor in veliko pevskih in osebnih uspehov še naprej. ♦ Razvoj šolstva v Dobrepolju t, hI ni- \Í. IMJiJi iMiih. J. |.ilrï. iMkr hL iâ -raiirt. ihk. ŠL u I. Ihfi!).). • kilTin i# i.luk'MdJr .Itali II |>iH4hlk Nlml. I« r.wt^im udiLD iQMjn IV^l, I. (drk.JcKk. iS Ulita, m, It. lů Jř I, I UlMlH K iH^HiJNj^' M^M'r« Élblll I im IH Ulji IM» I, Hirk uk. I^ U|- Ifrti-mJ irim p ijHMJh ktid.) 3 II j .M'» • IIM- t -I N- ni>p>t-n « -<. IL 'P 11. k. |1 l^ 11 -.u, r« i« ïri ki M. 44 U, u n H, rt I ^ IH, h^ • .«M mtf i/k «Il-ii Hil- ■ kwJiLi ij^««. iH^i-vriiiii BVIU LBtHh H rn**Ui. l-rW i^toi i^->Tnih UvHUklh ialtk i 1. LgiilV^I >^11 jr nHl>voi, >1h>L>- inYiN-VFn^ii nrrijab jLoi dulfYrw Tiiři. ..-LrlkiTLli ^ ■ jmlTrbqiim I" npdmJiFl^i, .k Ir Ipk^.i llobr*imFjn u árrliH^, III dlWI liDj L^MH^ Qm bod* kJ« n(| Ipii)« ID I I Í v-lx uJi hi tt inMn-rl dl IF Tidnigjr Jiy^li >11 iIfImFí ut ilH.nlh . iMihlb iJi □IJnib^L Osnovnošolski zakon iz leta 1869 Ivan Grandovec Državna ljudska šola Revolucionarno leto 1848 ni prineslo na šolskem področju nobene otipljive spremembe. Res pa je, da se je ideje tega leta lahko le začasno zaustavilo, ki so postale resničnost z , ko je bil 14. maja 1869 sprejet novi šolski zakon, ki je prinesel velike spremembe in so vplivale na hitrejši kulturno prosvetni razvoj Avstrijskih dežel. S tem zakonom so se » ustanavljala načela za poučevanje v avstrijskih šolah« - tako se je zakon uradno imenoval. Novosti v šolstvu: • šole postanejo državne in deželne ustanove. V prvi točki prvega člena državnega ljudsko-šolskega zakona piše:« Ljudski šoli je naloga, otroke nravno -pobožno vzgajati, razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih s potrebnimi znanostmi in zvedenostmi v nadaljnjo izobraževanje za življenje in dajati jim pravo podstavo, da bodo enkrat vrli ljudje in državljani.« • učitelje plačuje dežela, zato niso smeli več opravljati cerkovniške službe. Socialni položaj učiteljev se je izboljšal, učiteljski poklic postane bolj cenjen. Učitelji so imeli več časa, da se posvetijo svoji stroki, povezovali so se v učiteljska društva. Vse to je imelo za posledico kvalitetnejši pouk.Za izobraževanje učiteljev so bila 1870 ustanovljena učiteljišča, ki so trajala štiri leta. Pojavijo se prve učiteljice, ki gotovo močno vplivajo k dvigu kvalitete pouka. Uvedene so konference in ostala stalna strokovna izpopolnjevanja. • Šolo ne nadzoruje več Cerkev, temveč krajevni, okrajni in deželni šolski sveti. Duhovnik je le eden od članov teh svetov. V območjih, kjer so bili politično močnejši Nemci se je dogajalo, da so šolski sveti zahtevali, da je bil učni jezik nemški, čeprav je bila večina učencev slovenske narodnosti. • Sedaj se uveljavi osemletna šolska obveznost, vendar pa je zakon dopuščal odstopanja. Običajno je bila na Kranjskem šestrarazredna osnovna šola, k njej pa je bila priključena še dveletna ponav-ljalna šola, katere učenci so imeli pouk ob četrtkih. Da je prišlo do šestrazredne šole je trajalo mnogo kje kar nekaj desetletij, zato lahko srečamo različne pojme v poročilih: trirazrednica, štirirazred-nica... ta beseda nam pove koliko je imela določena šola razredov. Ob tem moramo poudariti, da je sedaj konec trivial- nega šolstva, temveč se uveljavi ime osnovna šola. Na podeželju se le ta imenuje ljudska šola, ki je osemletna, v mestih pa so lahko učenci vstopali po končanem petem razredu osnovne šole v meščansko šolo. Ta je imela tri razrede, njeni učenci pa so se po končanem šolanju lahko vključili v strokovne šole, na gimnazije pa ne. • Po zakonu so se morale ustanoviti nove ljudske šole v krajih, ki so bili oddaljeni več kot 4km od najbližje že obstoječe šole in je bo petletno povprečje več kot 40 šoloobveznih otrok na leto. • Predmetnik1 je imel še naprej verouk kot učni predmet, na Cerkev - župnijo pa so bile vezani še nekateri dogodki npr. sveta maša ob začetku in zaključku šolskega leta, spoved. Predmetnik ljudske šole je doživel razširitev. Omenim naj, da so se v mnogih krajih upirali telovadbi, ker si naj bi pri tem predmetu otroci trgali obleke. Za dečke je bila obvezna, za deklice pa ne. V predmetniku so bili še naslednji predmeti:« branje in pisanje; učni jezik - slovenski jezik; računstvo v zvezi z geometrijskim oblikoslovjem; učencem najdoumnejše in najimenitnejše stvari, katere jim je treba vedeti iz prirodopisa, prirodoslovja, zemljepisa in zgodovine s posebnim ozirom na domovino in nje ustavo; risanje; petje; ženska ročna dela za deklice - neobvezna; • Za gradnjo in vzdrževanje šolskih stavb ter za nakup učil in ostalih potrebščin za nemoteno delo šole so morale skrbeti občine. Pri tem pa se je pogosto zatikalo in mnogokrat je bil od politične volje občinskih veljakov odvisen gmotni položaj šole. Trpeli pa os predvsem učenci, katerim je pogosto odpadal pouk zaradi nezakurjenih učilnic ali pa je bil zaradi pomanjkanja učil premalo kvaliteten. • Omenim naj še zakonsko določilo, da so starši obvezni pošiljati svoje otroke v šolo, sicer pa naj bi bili kaznovani. Na ta osnovni državni zakon, so bili Zgodovina šolstva 19 Učitelj vaške šole (po sliki Alberta Ankerja lutka na razstavi v Slovenskem šolskem muzeju) vezani tudi mnogi pravilniki, ki jih je sprejemal posamezni deželni svet in so podrobneje urejali delo v ljudskih šolah. Ta zakon je z manjšimi popravki veljal vse do leta 1918, pa tudi v Kraljevini SHS je za Slovenijo ( ljubljansko in mariborsko oblast) veljav skoraj v celoti. Deležen je bil le manjših sprememb. Šolski učni red je bil sprejet leta 1870. V njem je bilo zabeleženo, da je pouka prosti dan četrtek, ki naj bo namenjen ponavljalni šoli. Pouk tudi ni bil ob nedeljah in zapovedanih praznikih, od 24. decembra do vključno 1. januarja, v ponedeljek pred pustom in na pustni torek, ob veliki noči ( od velike srede do vključno velikega torka po veliki noči), od binkoštne sobote do torka, ter ob večjih sejmih na podeželju. Slovesno se je v šolah praznovalo obletnice cesarja in cesarice ter praznik sv, Alojzija - 21. junija, ki je zavetnik mladine. Pouk je bil celo dneven od osme ure do 15 ure, z odmorom od 11. do 13. ure. Naučni minister Avstro - Ogrske je 28. februarja 1887 sprejel uredbo po kateri so od 1. julija v nekaterih avstrijskih deželah lahko vročinske počitnice. V uredbi je bilo določeno, da od 1. julija do konca šolskega leta ni popoldanskega pou- ka, če je dopoldne ob 10 uri v senci dvajset stopinj. Vendar pa ta uredba naj ne bi veljala za ljudske šole na Kranjskem, vse do 1905 leta, ko je kranjski deželni šolski svet sprejel odlok o vročinskih počitnicah. Do konca devetnajstega stoletja je veljala odredba, da so na ljudskih šolah poletne počitnice v obsegu šestih tednov od 15. avgusta do začetka oktobra. Prvo desetletje dvajsetega stoletja je prineslo pogoste spremembe v dolžini počitnic,dokler niso pristali na počitnicah 15. julija do 15. septembra. Kranjski deželni šolski svet je 26. maja 1902 sprejel odlok o začetku pouka na ljudskih in meščanskih šolah2. V njem je določeno, da ne sme pouk odpadati ob različnih cerkvenih slovesnostih in procesijah, ter ob krajevnih praznikih npr. sejmih. Pouka prosto je na pustni torek popoldne, pepelnično sredo, na vseh vernih duš dan. Božične počitnice so bile le od 24. - 26. decembra. 1. januar je bil tudi pouka prost. Velikonočne počitnice so ostale v istem obsegu. Ob četrtkih še vedno ni bilo pouka. Seveda pa je bil pouk ob sobotah. ♦ Potepanje struških šolarjev po Veliki planini Karmen Perko V ponedeljek, 23. junija 2008, smo se učenci in njihovi spremljevalci zbudili v sončno jutro. Pograbili smo nahrbtnike in se z avtobusom odpeljali na končni izlet na Veliko planino. Tu nas je pričakal prijazen vodič, ki nas je spremljal na našem veselem potepanju. Vsi smo že ko- maj čakali na najbolj razburljivo dogodivščino, da se z gondolo odpeljemo do Šimnovca, kjer smo lahko uživali v prelepem razgledu na okoliške gore. Ko smo se podprli s slastnimi sendviči, smo jo kar peš udarili do vrha Velike planine. Med travniki smo se sprehodili do pastirskega naselja, ki je najbolje ohranjeno v vsej Evropi. Obiskali smo tudi lese- no kapelico Marije Snežne, ki kraljuje nad pastirskimi bajtami. Na Veliki Planini nas je v planinskem domu čakalo kosilo, ki smo si ga že pošteno zaslužili. Po kosilu smo polni dobre volje in lepih vtisov zapustili Veliko planino. Tako se je naše potepanje po Veliki planini počasi zaključilo. Na koncu bi se rada v imenu vseh učiteljic zahvalila vam, dragi otroci, saj ste bili zelo pridni. Želim vam še naprej lepe počitnice, polne sončnih in nepozabnih trenutkov. ♦ Pastirsko naselje 2008 Povezava šole z okoljem in poklicna usmerjenost Tone Steklasa Ker želimo šolo čim bolj povezati z okoljem in učence tudi poklicno usmeriti, obiščemo vsako leto podjetja in obrtnike v okolici šole. Z učenci sedmega razreda si že več let ogledamo Kovinsko galanterijo Žnidaršič in letos tudi Mizarstvo Jakič. Mizarstvo Jakič nam je letos nadomestilo ogled Stolarne, kjer učence že več let prijazno sprejmejo, zdaj pa zaradi gradnje oz. prenavljanja delavnic to ni bilo mogoče. Z učenci osmega razreda pa smo si ogledali nekdanjo Iskro, zdaj ELMO d. d.. Ob sponzorstvu podjetja Kanal d. o. o. smo si ogledali čistilno napravo Domžale- Kamnik in tako hoteli spodbuditi učence tudi v skrb za čisto okolje. Pri gospe Danici Molk si vsako leto ogledamo tudi zelenjavni vrt, ki je zelo lepo urejen, tako da si učenci tudi ogledajo vrste zelenjave, jo prepoznavajo in imenujejo, skicirajo razporeditev gredic Vsem podjetjem, obrtnikom in posameznikom bi se v imenu šole najlepše zahvalil za izredno prijaznost in vso pomoč, za gostoljubje, ki smo ga bili deležni v vseh omenjenih podjetjih. Povsod se zelo potrudijo, da bi učencem kar najbolj približali zgodovino podjetij, delo, poklice in težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Seveda bi zelo radi sodelovali z vsemi tudi še naprej, veseli bi bili tudi, če bi bil še kdo pripravljen pokazati svojo dejavnost učencem. ♦ Kovinska industrija Mizarstvo Jakič ^[j Releji izdelani v Iskri Dobrepolje jZelenjavni Strokovna ekskurzija na avstrijsko Koroško Lunder Nada Članice Društva podeželskih žena Dobrepolje Struge smo se z veseljem odzvale povabilu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je 14. julija organizirala strokovno ekskurzijo na avstrijsko Koroško. Članice Društev podeželskih žena iz vse Slovenije smo se v ponedeljek zjutraj zbrale pred Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Z nami sta odšli tudi direktorica in dve svetovalki. Pot nas je vodila čez prelaz Jezersko v Globasnico. V Strpni vasi - Traundorf blizu Šmihela pri Pliberku smo si ogledale vrt Marie Tomaschei. Gospa Marija goji vrtnine v mešanih posevkih. Poleg cvetlic goji stare sorte solat. Posebno zanimiv pa je njen zeliščni vrt v obliki spirale. Tukaj smo lahko videle zelo veliko okrasnih zelišč, začimb in zdravilnih rastlin. Gospa Maria nam je z veseljem odgovorila na mnogoštevilna vprašanja, saj marsikatere rastline nismo poznale. Na koncu obiska pri Tomaschevih so nas pogostili s kavico in pecivom. Pot smo nadaljevale proti Tinju - Tai-nach v katoliški dom prosvete Sodalitas, katerega je leta 1906 ustanovila slovenska duhovniška skupnost, ki je glavna nosilka tinjske izobraževalne ustanove. Tam smo imele kosilo in si ogledale dom. Predstojnik doma nam je predstavil zgodovino in utrip doma. Pot nas je vodila naprej proti Celovcu v Evropski park. Ogledale smo si kmečki vrt gospe Setz, nato pa še vrt umetne obrti gospe Gertrude Biedermann v Aris-dorfu. Gospa goji zelišča, zelenjavo in cvetlice. Iz posušenih rož, ki jih sama vzgoji in posuši v veliki sušilnici, pa ustvarja floristične umetnine. Izlet po avstrijski koroški je bil prijeten in je hitro minil. ♦ Determinacija gob na Vidmu Društvo gobarjev štorovke - Šentrumar hočevje Videm 34, 1312 Videm-Dgbrepgue Ali to res raste v naših gozdovih? DGŠŠ - Hočevje Bogdan Tratnik pri pripravi podatkov o gobah V nedeljo, 28. 6 2008, smo člani DG Što-rovke iz Hočevja pripravili prvo determinacijo o spoznavanju gob pred občino Dobrepolje. Gobe so bile nabrane v okolici Hočevja in Dobrepolja, ter nekaj primerkov iz Čateža, ki jih je prinesel član GMD Ljubljana Andraž Habič in Bogdan T. Postavitev in razlago o gobah je predstavil Bogdan Tratnik. Tako smo imeli prvo nedeljo 49 primerkov različnih vrst gob. No, predstavili smo se tudi naslednjo nedeljo, 6. 7. 2008, in klub neugodnim vremenskim razmeram (suša) nabrali in predstavili 47 vrst gob. Obisk vaščanov Dobrepolja je bil dober, kakor tudi čla- nov DG Štorovke. Zato se že pripravljamo za prvo nedeljo v avgustu, se pravi 3.8.2008 med 10.00 in 12.00 uro pred občino Dobrepolje. Če boste nabrali gobe takrat in take, ki jih ne poznate, jih pri- nesite s seboj in Bogdan Tratnik vam bo pomagal, da jih spoznate in uporabite v kulinarične namene. Vsem ljubiteljem gob želimo dobro bero. ♦ Mušnica bisernica - užitna Hrastova razvejanka - zaščitena Društvo invalidov Grosuplje obvešča vse svoje člane in občane, da smo aktivni tudi med počitnicami. Pripravili smo naslednje aktivnosti za oddih in ohranjanje zdravja: • 2.8.2008 Izlet - ORLOVO GNEZDO In rudnik soli • 6.9.2008 do 13.9.2008 letovanje MALI LOŠINJ • 12.8.2008 do 17.8.2008 prosti termin toplice ROGAŠKA • 1.9.2008 do 6.9.2008 prosti termin toplice ČATEŽ • 6.9.2008 do 11.9.2008 prosti termin toplice ČATEŽ • 19.9.2008 izlet in romane - MEĐUGORJE Vse zainteresirane člane in nečlane vabimo, da se prijavijo na spodaj navedene programe. Dodatne informacije so na voljo na tel. Št. 041 799 998, ali vsak ponedeljek v pisarni društva na Kolodvorski 5 v Grosupljem. Društvo invalidov Grosuplje in šport Člani društva smo redni udeleženci različnih športnih tekmovanj. Letos smo se udeležili: • 16.2.2008 območno tekmovanje v šahu v Cerknici • 12.4.2008 območno tekmovanje v kegljanju v Kočevju • 26.4. tekmovanje v ribolovu v Radečah • 17.5.2008 državno prvenstvo v kegljanju v Celju • 13.9.2008 pa gremo v Logatec na tekmovanje v pikadu Med nami je tudi nekaj zelo dobrih športnikov. Posebno pohvalo si zasluži naš član Marjan Gorjup iz občine Dobrepolje. Marjan je naš najuspešnejši tekmovalec. Letošnje leto nas je še posebno razveselil z uspehom na območnem tekmovanju v kegljanju v Kočevju, kjer mu je uspeh prinesel uvrstitev na državno prvenstvo. Na državnem prvenstvu pa je Marjan dosegel odlično prvo mesto. Za osvojeno zlato medaljo mu čestitamo. Ker pa je naš Marjan vsestranski tekmovalec, ne smemo prezreti bronaste medalje, ki jo je dobil skupaj z našim članom Zlatkom Bernaškom, na ekipnem šahovskem prvenstvu v Mariboru. Obema čestitamo in jima želimo še veliko športnih in življenjskih uspehov. Tradicionalni 10. piknik društva Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje Zadnji dan v maju, smo se vsi, ki smo povezani z društvom, srečali na že 10. pikniku. Tudi tokrat se je odvijal na Gradišču nad Stično. Ob sončnem vremenu smo začeli z našim popoldanskim druženjem. Iz kuhinje je kaj kmalu začelo dišati po dobrotah, v šotoru pa je Zmago Perme iz ŠD Brezje začel z občnim zborom. Ko je Zmago končal, smo bili na vrsti mi. Na klubskih plesnih delavnicah smo se odločili, da bomo staršem pokazali, kaj smo se naučili tekom leta. Izbrali smo si 4 plese. Kavbojce in Indijance, potovali smo z vlakom, zaplesali Ob bistrem potoku je mlin in se spomnili še Račk. Starši so nam navdušeno zaploskali. Ker pa je bil to 10. piknik, smo poskrbeli za majhno presenečenje. Vsak gojenec je dobil spominsko medaljo, ki ga bo spominjala na piknik. Medalje so dobili tudi prijatelji iz bivalne enote Višnja Gora in Grosuplje. Ker so bili želodčki že lačni, smo začeli s pojedino. Hrenovke, čevapčiči, odojek, pomfri... Ob polnih ustih je nastala tišina, saj smo si vsi oblizovali prste. Da pa grla niso ostala prazna, je skrbel naš 'točaj' Slavko. Nato smo odšli nekateri igrati nogomet, drugi pa so se vrteli ob glasbi. Za to je poskrbel član tria Zelena dolina, ki nam je prišel krajšati urice. Ker so kar 3 gojenci v teh dneh praznovali rojstni dan, smo tudi njim čestitali iz zapeli Vse najboljše. Nazdravili smo z otroškim šampanjcem in pojedli torto. Sonček nam je polepšal dan, zato smo se nasmejanih obrazov poslovili in sedaj že komaj čakamo na 11. srečanje. ♦ Obisk v Bruhanji vasi Pred zaključkom tedenskih delavnic smo se odločili, da odidemo na obisk k naši prijateljici Anici v Bruhanjo vas. čata, tako da ji vsako leto polepšamo dan z obiski. Tudi tokrat je bilo tako. Pred hišo nas je že čakala Aničina mama, ki nas je kot vedno gostoljubno sprejela. Kot vedno se je miza šibila pod dobrotami. Obloženi kruhki, pecivo, pijača. Vendar pa smo se prvo posvetili Anici. Podarili smo ji darilce ter ji podelili tudi spominsko medaljo letošnjega piknika, katerega se žal ni mogla udeležiti. Usedli smo se za mizo in začeli prazniti pladnje. Seveda nam je družbo delala Anica, njena mama in topli ljudje Napolnili smo kombi in se 9. junija odpravili k Anici, ki nas je že nestrpno pričakovala. Anica je obiskovala naše delavnice, vendar pa ji bolezen in njeno zdravstveno stanje tega več ne omogo- zbrani okrog nje. Anica je bila vesela našega obiska. Z objemi in stiski rok nam je to tudi pokazala. Ker Anica večino svojega časa preživi v hiši, smo mi izkoristili priložnost, da smo jo zvabili do kapelice in okrog hiše. Obljubila nam je, da bo vsak dan odšla vsaj do kapelice. Anica le drži obljubo! Ker je urica minila kot blisk, smo se morali posloviti. Skupinska slika, stisk rok in zahvala za postrežbo smo se z besedami da se še vrnemo poslovili od naših prijateljev. Topel pogled in prijazna beseda ob slovesu nam je dala vedeti, da so v hiši, kjer živi Anica, povezani med seboj in se imajo neizmerno radi. ♦ v ' TD PODGORA - KONJENIŠKA SEKCIJA Dan odprtih vrat Konjeniške sekcije TD Podgora Za nami je prvi dan odprtih vrat, ki je minil zelo hitro, razgibano in v zadovoljstvo tako nam članom kot obiskovalcem. Na dnevu odprtih vrat smo ljudem želeli predstaviti konja kot živo bitje in v sklopu konjeniškega športa. Prikazali smo pristop h konju, osnovne hode, preskakovanje, spretnostno jahanje okoli sodov, galop v pravem galopskem sedlu na polnokrvnem angleškem konju, nekje vmes pa sta nas obiskala tudi videza Trubarjeve konjenice. Program je povezoval g. Alojz Klančar, inštruktor jahanja iz Malega Mlačevega, za hrano in pijačo je poskrbelo TD Podgora, mi pa smo s poniji, večjimi konji in poni vprego poskrbeli za vse tiste, ki so si zaželeli zajahati konja ali se popeljati naokoli. ♦ ARMATURE D.O.O., Ljubljanska cesta 43, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija Imp Armature d.o.o. IVANČNA GORICA, zaradi povečanega obsega dela vabi k sodelovanju: 1. Upravljalec programsko krmiljene CNC stružnice m/ž (2 osebi; strojni tehnik ali KV strugar ter 2 meseca izkušenj na podobnih delih): • pripravo stroja za delo, organiziranje, nastavitev in upravljanje CNC stroja in procesa izdelave, • obdelavo polizdelkov in izdelkov skladno tehnično - tehnološki dokumentaciji ter izdelava enostavnih računalniških programov za obdelavo, • nastavljanje in upravljanje klasičnih strojev in naprav za površinsko obdelavo kovine in drugih nadomestkov kovine, • vrtanje, brušenje, struženje, varjenje, poliranje, rezanje kovine,manjša vzdrževalna dela na strojih in napravah ter 2. Pomožni ključavničar-montažer m/ž (2 osebi; II. stopnja strokovne usposobljenosti ali nižja) • sestavljanje, vgrajevanje, popravljanje enostavnih sklopov armatur (sestavljanje objemk, zobčastih spojk, čiščenje diskov, pomoč pri izdelavi sit ipd.), • vrtanje, brušenje, razrez materiala, poliranje, • izdelava enostavnih gumi izdelkov ter 3. Kontrolor končnih izdelkov in serviser I. m/ž (1 oseba; strojni tehnik ali delavec kovinarske smeri): • vizualna kontrola in kontrola s pomočjo meril, ter pregledovanje, testiranje in preizkušanje izdelkov različnih dimenzij, • vrtanje, brušenje, poliranje, rezanje kovine, 4. Ličar m/ž (1 oseba; KV delavec ličarske usmeritve) • priprava strojev in naprav za nanos barve, • priprava barve, • nanašanje barve in čiščenje ter vzdrževanje strojev in naprav za nanos barve in podobnih materialov, • vrtanje, brušenje, poliranje^ Nudimo dobre delovne pogoje, možnost napredovanja in stimulativni osebni dohodek. K prijavi vabimo tudi osebe brez poklica. Pisne ponudbe in prošnje z življenjepisom pošljite na naslov Imp Armature d.o.o., Ljubljanska cesta 43, 1295 Ivančna Gorica. Prvi gasilski vikend v PGD Zdenska vas V soboto, 28.6.2008, ob 10:00, se je pred gasilskim domom v Zdenski vasi zbralo okrog 40 otrok. Prišlo je tudi nekaj staršev, še več pa se jih je pridružilo zvečer. Pozdravili smo svojo novo maskota: medveda Pikija, ki je bil oblečen kot pravi gasilec. Dvignili smo novo zastavo, ki je v rumeno-zelenih barvah in ima gasilski grb. Maskota in zastava nas bosta od sedaj naprej spremljala na vseh tekmovanjih in drugih srečanjih. Nato smo se odpravili proti Sv. Antonu in Bogatim dolinam za njim. Tam smo preživeli čudovito, sončno in zabavno popoldne. Z najmlajšimi smo se najprej odpravili na lov za skritim zakladom in med tem poiskali še gasilske predmete, ki smo jih mentorji dan poprej skrili v gozdu. Starejši pionirji in mladinci pa so skupaj z mentorji zakurili ogenjčke, postavili mrežo in polje za igre z žogo, poskrbeli za hrano, pijačo, vodo, WC... Sledila je malica in vodne igre. Vsi smo bili premočeni, vendar se je osvežitev zelo prilegla. Nadeli smo suhe hlače in majice in se podali novim zmagam naproti. Skakali smo v vrečah, vlekli vrv, tekli štafetne igre, igrali odbojko in med dvema ognjema... Vsak si je spekel hrenovko na paličici ob ognju. Pripravili smo tudi oltar in prostor za mašo, ki jo je imel naš gospod kaplan. Mašo so v celoti pripravili otroci. Ob spremljavi kitare, smo peli mladinske pesmi. Pridružilo se je še nekaj staršev in prijateljev tako, da nas je bilo pri maši okoli 60. Pozno popoldne smo pojedli slastno obaro, pospravili za sabo in se odpravili proti gasilskemu domu. Odločili smo se, da bomo prespali kar pod milim nebom. Pometli smo igrišče, položili blazine, smuknili v spalne vreče in sladko zaspali. Nebo je bilo posuto s svetlimi zvezdami, temperature pa ravno pravšnje. Počutili smo se varno, saj je bedela gasilska straža. Ob šestih zjutraj je bila večina že pokonci. Skuhali smo čaj, namazali Nutelo in tako napolnili želodčke. Peli smo pesmi, odigrali še nekaj igric nato pa pospravili igrišče. Mentorji smo podelili medalje, ki so si jih otroci sami izdelali. Nato pa smo se v nedeljo okrog desetih z lepimi vtisi in spomini poslovili. Prvi gasilski vikend v PGD Zdenska vas je uspel! Bilo je sončno vreme, veliko dobre volje, otroci so bili zelo pridni in pripravljeni pomagati. Za prihodnost prostovoljnih gasilskih društev se ni bati. Katja Babič, predsednica komisije za mladino PGD Zdenska vas Delovno predsedstvo izredna skupščina Gasilske zveze Dobrepolje V četrtek, 24. julija, je v prostorih občine potekala izredna skupščina Gasilske zveze Dobrepolje. Osrednja točka je bila izvolitev novega predsednika, poveljnika in tajnika Gasilske zveze Dobrepolje. Mojca Pugelj 18. julija sta z mesta predsednika in poveljnika odstopila Jože Lenarčič in Janko Tomšič. Zaradi odstopa je predsednik nadzornega odbora, Marjan Prijatelj, sklical sejo, na kateri so sprejeli sklep o datumu izredne skupščine in izvolili kandidacijsko komisijo. Tako so se člani gasilske zveze sestali 24. junija. Jože Prijatelj, ki je skupščino vodil, je najprej pozdravil vse navzoče ter predlagal izvolitev organov občnega zbora. Sledila je razrešnica dotedanjega predsednika, poveljnika in tajnika ter člana upravnega odbora. Osrednji del pa so bile volitve. Novi predsednik Gasilske zveze Dobrepolje je Novi vodilni na čelu Gasilske zveze Dobre-polje z županom Janezom Pavlinom ,18 Matjaž Koželj, ki prihaja iz PGD Hočev-je, mesto poveljnika je zasedel Uroš Gač-nik iz PGD Zdenska vas, mesto tajnika pa Milan Purkat iz PGD Zagorica. Novim vodilnim na čelu Gasilske zveze Dobrepolje čestitam in jim želim uspešno opravljanje gasilskega poslanstva! Na pomoč! ♦ Ne mečite denarja skozi dimnik! Prednosti uporabe regulatorja Polmar: ■ Zmanjšanje porabe goriva • Zmanjšanje izpusta škodljivih emisij v zrak • Podaljševanje življenske dobe dimniku • Preprečevanje vdora vetra v dimnik in ustvarjanja podtlaka v dimniku > Zmanjševanje vplivov iz okolja [sneg, dež..) • Preprosta montaža in regulacija • Preprečevanje nastanka kondenza v dimniku • Doseganje enakomernega vleka z odstopanjem do S'*'- Prihranki: • Trda goriva do 40% • Kurilno olje do 20% • Plin do 20% Zastopa in prodaja Kovi trading d.o.o. Medno 36a, 1210 Ljubljana Šentvid Tel: 01 512 01 36,040186 979 info@polmar.si • www.polmar.si Št IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje Dočakali smo 12. julij. Veselili smo se ga kot majhni otroci. V sobotni jutranji uri se nas je zbralo kar za dva avtobusa. Vsi nasmejani in dobre volje smo se odpravili novi dogodivščini naproti, to je spla-varjenju na Dravi. V Slovenj Gradcu sta nas pričakala vodiča ga. Hermina in g. Franc Šegovc. Vožnjo smo nadaljevali skozi Spodnjo Mislinjsko in Dravsko dolino. Ob 11 uri smo se vkrcali na splav in tako polni dve uri preživeli z njihovimi flosarji in flosaskimi frajlami. Kaj vse se je dogajalo, skoraj ni moč opisati. Smeha ni manjkalo. Postregli so nam s flo-sarskim golažem in polento. Na vrhun- cu dogajanja je sledil še flosarski krst. Sledilo je še fotografiranje za spomin. Pot smo nadaljevali na Muto. Ogledali smo si Kovaško-gasilski muzej in cerkev Janeza Kersnika. V Vuzenici smo obiskali sobo A. Martina Slomška in cerkev Sv. Nikolaja. Ta je zaščitnik flosarjev, mornarjev in brodarjev. Vožnjo smo nadaljevali v kraj Dolič, kjer nas je čakalo dobro kosilo. Domov smo se vrnili kot ponavadi, pozno v noč. Naše pobrateno društvo iz Šentvida pri Stični nas vabi na povratno srečanje. Ker je želja obojestranska, smo se odločili za 2. avgust. 2e veliko od vas me je vprašalo: kdaj gremo pa mi v Šentvid? Torej, v soboto, 2. avgusta, si rezervirajte dan zase. Število prijavljenih je NEOMEJENO!! O vsem ostalem vas bodo seznanili poverjeniki. V nadaljevanju vas obveščam, da bomo šli na kopanje v ponedeljek, 11. avgusta, v Delfin v Izolo. Kopanje bo v vsakem vremenu. V slučaju dežja bo v notranjem bazenu, v sončnem je na voljo zunaji bazen in široka morska obala .... Za osvežitev spomina pa še to: 13. september je izlet v Belo Krajino. Natrosila sem vam kar nekaj ponudb, veseli bomo vsake vaše odločitve. ♦ Pesmi KRNEVČEVEMU ATU Premagan od hude bolezni, se poslovil je Krnevčev ata, volja močna ni mu pomagala, smrt udarila je kot granata. Od žene, hčere in obeh sinov, se je moral posloviti, žal, vnučke številne je zapustil in pravnuka, ki ga komaj je spoznal. Od življenja, ki se je izteklo, se poslovil je hvaležen sovaščan, poslovili so se prijatelji upokojenci, saj v društvu bil je dolgoleten član. 39 krat je nosil upokojenski prapor, ob grobovih je neštetih stal, ponosno držal je v rokah prapor, nepremično, kot da je pognal iz tal. Naj mu bo lahka zemlja domača, spomin nanj še dolgo bo živel, ostal v srcih bo številnih vsakemu, ki ga je rad imel. Marija Mohorič *** *** Pemi, odmevi 27 Janez Brvar SONČEK Da najlepše pesmi bi pel in srečo to imel, žarek sončni sem ujel. Sonček, sonček zlat, kako, kako imam te rad! Sonček, sonček zlat, kako, kako ljubim te močno! Glas ptičjega speva, v moji duši odmeva. Cvete na tisoče cvetov, ponuja se mi svet nov. Dekliški spev angelskih glasov, ponuja se mi svet nov. Duša hrepeneče, srce cveteče in sok divjih moči drevesnih sokov poje pesem o nebesih. RUDARSKA Mejduš, pod zemljo grem, kopat grem pod zemljo. Zunaj jasno je nebo, jaz pa z leščerbo rinem pod zemljo. Kroca, kramp, košara, orodje, cajna prazna, misel neprijazna. Ta lignit velenjski, hrastniški, zagorski, kisovški, trboveljski premog rjavi, drobir v nosu, v ušesih in po glavi, pa plin metan, strop razklan, tla blatna in zagatna. Kako zunaj je lepo to velenjsko jezero. V njem zrcali se nebo in hribovje krog in krog, o Bog, o Bog! Jezero, prečiščen znoj rudarjev, ven iz jame je pritekel, trud in znoj trudečih se garačev in umrlih rudarjev. Pa zviraj se v jami, mehanizacija te pograbi. Ni okna, da se poženeš! Le kam naj počeneš, če lomiti se prične? Za rekreacijo pojdem na svetlo modro jezero, lovit zlato ribico. Ulovil zlato ribico bo kdo.. Kdor jo ulovi, na vprašanje temu odgovori o prihodnosti. Marija Mohorič GODBA JE POSEBNA ZGODBA Godba je posebna zgodba, poseben vsak je instrument, godbenik je vsak poseben, poseben je še dirigent. Pihala, tolkala in trobila, po svoji noti vsak igra, ko dirigent taktirko dvigne, nastane ubrana muzika. Godba je posebna zgodba, se vedno nam poslušat jo mudi, saj poslušalce nas številne vedno in vsakič znova razvedri. »PRIJATELJ« v povojnih časih Starejši ljudje se spominjamo marsičesa iz svojega življenja, saj smo marsikaj doživeli in preživeli. Tako se pogosto spominjam tudi svojih dogodkov v vojnem in povojnem času. Nekateri so malce smešni, drugi malce resni, povezani s politiko takrat, predvsem pa so vsi resnični. O tem se vedno rad pogovarjam, in tudi napišem. Stane Demšar, Zavod sv. Terezije_ Dogodek, ki ga želim opisati, se je zgodil okrog leta 1960, natančno se več ne spominjam. Ve se, kdo je bil takrat na oblasti in koga smo se bali. Bali smo se drug drugega, saj nisi vedel, do kod segajo korenine OZNE in kdo vse je njen član. Zaposlen sem bil v restavraciji hotela Union v Ljubljani. Moj osnovni in takratni poklic je bil natakar. Kot tak sem doživel mnogo lepega in zanimivega, nekaj o tem sem že napisal v našem glasilu, nekaj pa še bom. Hotel Union je bil takrat edini hotel v Ljubljani, ki je lahko sprejel na večerjo okrog 500 ljudi. Takrat! Danes jih lahko 2000 in več. Zato smo imeli večkrat razne prireditve. Podjetje, katerega ime sem že pozabil, je praznovalo deseto obletnico ustanovitve. Povabljeni so bili vsi zaposleni, njih svojci in poslovni partnerji. Večerjo smo pripravili za približno 500 ljudi. Med večerjo so bili govori, živel Tito, živela Komunistična partija, glasba in ples. Vsi zaposleni smo bili dobro uvežbana ekipa, vse je bilo strokovno na nivoju, gostje so bili zadovoljni in mi tudi, saj smo ustvarili dober promet, od katerega smo bili plačani. Okrog tretje ure zjutraj so zadnji gostje odšli, naročnik je podpisal naročilnico in dodal še 10 steklenic vina za dobro postrežbo. Takrat smo imeli v Unionu lep običaj. Ko so zadnji gostje odšli, smo pospravili mize, snažilke pa so prostore pripravile za naslednji dan. Nato smo se, utrujeni, kuhinjsko in strežno osebje usedli k skupni mizi in kuharji so na mizo nanesli hrano, natakarji pa pijačo. Vsi smo bili prijatelji, jedli smo in pili in si pripovedovali šale. O politiki seveda nismo govorili. Vedeli smo, da so med nami kolegi, tudi člani Partije, ki bi vsako le malo sumljivo, a dobro mišljeno besedo takoj obrnili in sporočili svojim komisarjem. Tudi jaz sem v veseli družbi, nič hudega misleč, povedal nekaj vicev. Nekaj »mastnih«, nekaj manj »mastnih« in 2008 enega tudi o Maršalu Titu, njegovi ženi Jovanki, o gardistih in tako dalje. Bil sem zelo naiven, a šala ni imela nikakršne politične vsebine. Proti jutru smo se vsi kot najboljši prijatelji razšli, eni počivat, nekateri pa so ostali, da so hotelskim gostom postregli zajtrk. Naslednji dan nisem imel službe. 2e-na je kuhala kosilo, sinova, stara okrog deset let, sta se igrala s psom in potem smo skupaj delali domačo nalogo. In v to družinsko idilo vstopita dva agenta OZNE in me brez vsakega pojasnila aretirata. Ni pomagal ženin in otroški jok. 2eni so celo zagrozili, naj drži jezik, če ne bo šla še ona z njimi, saj vedo, da je bil njej brat domobranec (ubit v Tehar-jih). Odpeljali so me na policijo in me zasliševali in pregovarjali več kot tri ure. Hoteli so, da bi postal njihov agent, da bi poročal, kdo govori čez takratno državno ureditev, kdo se druži s tujci, ki so pričeli prihajati, kdo dobiva pošto iz tujine, kdo zapravlja preveč denarja in druge stvari. Postavili so me pred dejstvo: ali agent ali v zapor. Dali so mi rok, in sicer mesec dni. Če v tem času ne pošljem na določeno mesto nobenega poročila, me bodo zaprli. Takrat nismo nič vedeli o Golem otoku in krutem pobijanju ne- dolžnih ljudi po vsej Sloveniji. Seveda se njihovemu snubljenju nisem dal zapeljati in sem jim s tem, da niso od mene dobili nobenega sporočila, dal vedeti, da z njimi ne želim sodelovati. Čez par mesecev dobim poziv, da moram določenega dne priti na sodišče na razpravo. Obtožen sem bil, da sem v javnem lokalu, javno, žalil čast maršala Tita in njegove soproge. Imel sem velikansko srečo, da sva se s sodnikom, ki je obravnaval moj primer, zelo dobro poznala, in da sodnik v srcu ni bil pristaš komunizma in socializma, takrat vladajočega v Jugoslaviji. Dobro pa je poznal osebje v hotelu Union. K nam je hodil več kot deset let vsak dan na malico. In tudi njega je zanimalo, kdo je v hotelu agent OZNE. Moja zagovornica je bila znana odvetnica dr. Ljuba Prener, ki je svoje stranke zagovarjala tako, da so večkrat po razpravi zaprli še njo. Pod nobenim pogojem nisem priznal dejanja in dr. Prenerjeva je zahtevala soočenje s tistim, ki me je slišal. Sodnik je prekinil razpravo in določil nov rok sojenja, kjer bo kot dokaz moje krivde nastopila priča. Po nekaj mesecih sem ponovno dobil poziv, da se moram javiti na sodišču. Mo- ja zagovornica dr. Prenerjeva mi je prej povedala vse, kaj naj na razpravi govorim in kako naj se obnašam. Nisem priznal krivde in javiti se je morala priča, torej oseba, ki me je ovadila. Nikoli ne bom pozabil, ko je na sodnikov poziv: »Naj vstopi priča!« vstopil v sodno dvorano moj najboljši prijatelj, za katerega bi dal roko v ogenj, da mi je res pravi prijatelj in kolega. Ne bi bil rad na njegovem mestu, ko sva se zagledala in drug drugemu pogledala v oči. Obsojen sem bil na dve leti zapora, vendar samo pogojno za dobo dveh let. Imel sem veliko srečo. Če bi mi sodil drug sodnik, Bog ve, kaj bi bilo z mano?! Še za manjše prekrške so šli mnogi na Goli otok. Po dolgem času je »tovariš« prišel k meni in rekel: »Stane, oprosti mi, če moreš. Vem, da to, kar sem ti storil, ni bilo prav in pošteno. Bil sem mlad, zapeljan in prestrašen. Danes gledam na to z drugačnimi očmi, in mi je hudo in me je sram pred teboj.« Odgovoril sem mu: »Dragi prijatelj, vse, kar si mi storil, ti oproščam in bova prijatelja kot nekoč, vendar pozabil ne bom nikoli.« Nisem - in nikoli ne bom. ♦ Poletje je tukaj - z njim pa sonce, vročina in dehidracija! Mojca Pugelj Sonce Kot vsako leto, bo po napovedih tudi letos Evropo v nekaj tednih zajel vročinski val. Čeprav se nasveti o ravnanju v takih primerih pogosto pojavljajo, se jih ljudje premalo držimo in prevečkrat pozabimo na pomembna dejstva, ki jih moramo upoštevati, da se izognemo nevšečnostim. Sončna svetloba je za človeka tako zdrava kot škodljiva. Ključna je za nastajanje vitamina D v telesu, le-ta pa je pomemben za razvoj in zdravje kosti, po nekaterih informacijah pa preprečuje celo raka na debelem črevesju in dojki. Strokovnjaki priporočajo tudi sončenje ženskam po menopavzi, saj žarki zmanjšajo nastanek osteoporoze. Prav tako pa sončenje ugodno vpliva na nekatere bolezni, npr. luskavico, nevrodermitis in nekatere druge kožne bolezni, pa tudi na splošno počutje in razpoloženje. S sončenjem seveda ne smemo pretiravati, kajti v sončnem spektru žarkov so infrardeči žarki, ki telo preveč ogrejejo in ultravijolični žarki, ki kožo opečejo in postarajo, dodatno pa pripomorejo tudi k nastanku kožnega raka. Zagorela polt ni modni dodatek, ampak naravna zaščita telesa pred nevarnimi ultravijoličnimi žarki. Pred sončnimi žarki se je potrebno zaščititi. Sončenju se odpovejte v najhujši vročini, sonca se torej izogibajte med 12 in 16. uro, poskrbite pa tudi za kvaliteten in dovolj visok zaščitni faktor. Kremo za sončenje kupite v lekarni, kjer vam bodo farmacevti znali tudi kvalitetno svetovati. Vročina V vročih dneh jejte lahko hrano in pijte velike količine vode. Najpomembneje je, da dovolj spijemo, saj skozi kožo ob visokih temperaturah izgubimo velike količine znoja (vode in soli), ki ga je treba nadomestiti. Če je izguba vode prevelika, pride do dehidracije, ki lahko povzroči številne zdravstvene težave. Pomembno je tudi izogibanje alkoholu. Če je le možno se v najhujši vročini izogibajte velikim telesnim naporom, kajti le-ti povečajo izhlapevanje vode iz telesa in prispevajo k pregrevanju. Vendar to ne pomeni, da se poleti ne smemo gibati. Priporočamo pa lahek šport ali obliko rekreacije v času, ko vročina ni tako huda (zjutraj in zvečer). Za starejše in otroke priporočamo, da se med 11. in 17. uro ne izpostavljajo vročini, ampak ta čas preživijo na hladnem, v zaprtih prostorih. Voda V poletni vročini je zelo pomembno piti veliko vode, vsaj 30 ml na kilogram telesne teže dnevno. Voda v telesu je namreč zelo pomembna. Poleg tega, da je topilo in transportno sredstvo, odstranjuje odpadne in toksične snovi, urav- nava telesno temperaturo, oblikuje posebno zgradbo, vzorec in obliko, ki ima v celici vlogo lepila, proizvodi celic po vodnih kanalčkih prehajajo do ciljnega mesta v živcih... Dnevno v normalnih okoliščinah izgubimo 2,4 litra vode, od tega 1,4 L s sečem, 0,1 L z znojem, 0,2 L z blatom, 0,7 L z izhlapevanjem skozi pljuča in kožo. V vročih poletnih dneh se poveča izhlapevanje vode zlasti skozi pljuča, kožo in z znojenjem, tako da je skupno izgublja- nje vode iz telesa okoli 4 L. Če izgubimo 4 L vode, jih moramo 4 tudi nadomestiti, v nasprotnem primeru pride do dehi-dracije. Kronična dehidracija zmanjšuje krvni tlak in lahko vodi do odpovedi ledvic, možganske kapi, srčnega infarkta, tvorbe ledvičnih kamnov in številnih drugih bolezni. Alkohol, kava in sladki sokovi ne nadomestijo vrednosti čiste, naravne vode, saj vsebujejo dehidracij-ske snovi, ki vodo iz telesa odstranjujejo (npr. kofein). ♦ Petkovi tarok večeri v Zalipovcu Srečko Vrbinc V Zalipovcu v občini Dobrepolje so se srečali igralci taroka, saj menijo, da so vroči poletni dnevi kot nalašč, da jih preživijo s prijatelji, da pozabijo na vsakodnevne obveznosti in se naužijejo svežega zraka. Organizator letošnjega turnirja »Summer night« je Tarok društvo Ljubljana, katerega člani so tudi igralci iz Dobrepoljske doline. Letošnja kvaliteta turnirja je na zelo visoki kakovostni stopnji, saj nastopajo igralci z najvišjimi trenutnimi nazivi v Sloveniji. So pa pričakovali več domačih igralcev, ki bi si na takšnem turnirju nabirali prepo-trebne izkušnje in dvignili nivo svoje igre. Gre za enega od petih turnirjev, katerega bodo igrali vsak petek popoldan v brunarici na Zalipovc'u. Na prvem turnirju je med 39. tarokaši zmagal Boris Mušič, drugi je bil Jože Hočevar in tretji Simon Jerič. ♦ Tekma stari - mladi v Predstrugah Dne 28. junija so se na igrišču v Pred-strugah zbrali fantje in možje, kajti odvijala se je tekma v nogometu med mladimi in starimi. Zbralo se je veliko moških, tako da se je tekma lepo odvijala. Na žalost nas, navijačev, so zmagali mladi. Na njihovo veliko veselje so starim dokazali, da stare kosti res rjavijo in da na mladih svet sto- ji. Mladi so prejeli pokal, ki so ga ponosno pokazali, stari pa so bili deležni po-žirka pijače iz le-tega pokala. Po končani tekmi smo se skupaj veselili zmage in se ob glasbi, jedači in pijači zabavali dolgo v noč. Mladi člani ŠD Predstruge so dokazali, da so kos vsaki nalogi - tako organizacijski, kot športni in da smo vaščani Predstrug lahko na njih zelo ponosni. Seveda tudi brez predsednika ŠD ne bi šlo. Želimo, da bi se ta običaj (tekma med starimi in mladimi) še naprej odvijal vsako lepo, saj je lepa priložnost za druženje, kakršnih pa v Predstrugah zagotovo primanjkuje. Vaščani Predstrug Športno družabna prireditev v Bruhanji vasi V nedeljo, 6.7. 2008, je potekala izredno zanimiva športna prireditev v Bruhanji vasi. V organizaciji ŠD Dobrepolje, skupaj z vaščani Bruhanje vasi, sta bila organizirana dva turnirja: turnir v nogometu na travi in turnir dvojic v odbojki na travi. Pripravil: Alojz Kuplenk Za nogometni turnir je bilo prijavljenih sedem ekip, tri izven občine Dobrepolje in štiri domače ekipe. V odbojki je sodelovalo deset dvojic. Pred finalnim delom turnirja je bila Aleš Pugelj in Alojz Kuplenk, enega je prispeval Jože Prijatelj, za Račno pa je zadel njihov najboljši igralec, Milan Lužnik. Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše. Postavljeni so bili: skakalni grad, odskočna ponjava, bazen z vodo. To je bila prijetna popestritev prireditve, ob kateri so se zabavali od najmlajših pa do njihovih staršev. Prireditev se je zaključila v večernih urah. Vsi obiskovalci so bili navdušeni, domači prireditelji pa, čeprav utrujeni, odločeni, da v prihodnjem letu pripravijo že peto prireditev, morda še bolj bogato s športno vsebino. Ob koncu gre zahvala vsem: članom ŠD Dobrepolje, vaškim fantom Bruhanje vasi in pokrovitelju Pekarni Blatnik. Boštjan in Miha - zmagovalca turnirja dvojic v odbojki izredno zanimiva tekma med veterani Dobrepolja in veterani Račne. To je bilo sploh prvo tovrstno srečanje, med drugim tudi zelo ganljivo, saj so se nekateri igralci prvič pojavili na igrišču po mnogih letih. Nekaterim sploh ni bilo jasno, da je to res mogoče. Veterani Dobrepolja so dokazali, da še niso za v staro šaro, saj so prepričljivo premagali veteransko ekipo Račne z rezultatom 5:1. Po dva zadetka sta dala Miha - vodja ekipe Bruhanje vasi prejema pokal za fair play Zabava otrok na skakalnem gradu 1 i ÏJ Jint^i'^îi Neumorni otroci na odskočni ponjavi REZULTATI: NOGOMETNI TURNIR Î. OUTSIDER (Suha Krajina) 2. KLAPA (Dobrepolje) 3. ŠD CESTA (Dobrepolje) NAJBOLJŠI STRELEC TURNIRJA: MILE ZORKO (Outsider) - 3 goli NAJBOLJŠI VRATAR MATJAŽ ŠUŠTARŠIČ - Klapa POKAL ZA FAIR PLAY BRUHANJA VAS TURNIR DVOJIC V ODBOJKI Î. Miha Kuplenk, Boštjan Hrovat 2. Silvo Blatnik, Primož Pelc 3. Matjaž Stopar, Andrej Šporar Veterani Račne in Dobrepolja Turnir v malem nogometu »Kompolje 2008« Za ŠD Kompolje: Danijel Kaljevič_ V soboto 21. 6. 2008, se je v Kompoljah odvijal veliki turnir v malem nogometu. Prijavilo se je kar 16 ekip in še nekaj več, ki pa se žal niso mogle udeležiti turnirja zaradi prevelikega števila ekip. Tako je bil že v četrtek opravljen žreb skupin, ki je 16 ekip razdelil v 4 skupine. Turnir se je pričel že ob 10 uri zjutraj, končni finale pa je bil ob drugi uri zjutraj. Prijavljene ekipe so prikazale veliko mero borbenosti in seveda znanja, kar je začinila še velika vročina na glavnem igrišču v Kompoljah. Turnir si je ogledalo veliko gledalcev, kar je za tekme v Kompoljah povsem normalno. Za dobro vzdušje, glasbo, jedačo in predvsem pijačo so poskrbeli domači športniki. Okoli enajste ure zvečer se je igranje v skupinah zaključilo in tako smo dobili 8 ekip, ki so se med seboj pomerile za uvrstitev v polfinale. Ekipe so bile zelo izenačene in kar nekaj tekem se je odločilo šele po streljanju šestmetrovk. V polfinale so se na veselje domačinov uvrstile obe sodelujoči domači ekipi, in sicer ekipa »ZORA« in ekipa A' JE TO. ZORA je v četrtfinalu brez težav izločila ekipo TEMENICA, ekipa A' JE TO pa je bila že v izgubljenem položaju, pri zaostanku 0:2 je na koncu tekme igralec ROK VIDIC izsilil neodločen izid ter tako streljanje šestmetrovk. Vratar MATJAŽ ŠUŠTARŠIČ je odlično opravil svoje delo in tako skupaj z nezgrešljivim ROKOM VIDICEM popeljal ekipo A' JE TO v polfinale domačega turnirja. Pol-finalna para sta bila domačina »ZORA« -A' JE TO in MAFIOZI - KRKA. Ekipa »ZORA« je morala zbrati vse moči, kajti mladi igralci A' JE TO-a so »zvezdnike« pošteno namučili in tako so šele v drugem polčasu strli odpor in zmagali. Na veliko razočaranje vseh ekipa A' JE TO ni osvojila tako želenega pokala. Drugi pol-finale se je odločil na koncu po streljanju šestmetrovk, veselili so se igralci ekipe MAFIOZI. Torej, finale med MAFIJOZI in »ZORA« so dobili slednji, kajti vse drugo bi bilo veliko presenečenje. Tretji pa so bili igralci KRKE, ki so zasluženo ugnali ekipo A' JE TO. Na koncu se je organizator odločil še o najboljšem vratarju, ki je postal nedvomno trenutno najboljši vratar v dobre-poljski ligi, član ekipe A' JE TO, MATJAŽ ŠUŠTARŠIČ, najboljši igralec pa je postal član zmagovalne ekipe »ZORA« DAMJAN ARTNER. Več fotografij si lahko ogledate na http://www.sd-kompolje.si Turnir mladih v malem nogometu V petek, 20. 6. 2008, se je v Kompoljah odvijal turnir v malem nogometu za šolo obvezno mladino. Zaradi zaključnih bojev v državnih ligah je bil obisk zelo okrnjen. Odzvali so se le v Velikih Laščah in tako prišli z vsemi selekcijami. Za naziv najboljšega na turnirju so se pomerile selekcije U-8, U-10 in U-12. Domače športno društvo se je znova izkazalo z odlično organizacijo. Lepo je poskrbelo za mlade udeležence, saj je vsak prejel malico in osvežilno pijačo. Razveselil pa jih je tudi sponzor iz podjetja Muc Trade d.o.o., ki jim je razdelil še sladolede. Igralci Velikih Lašč so pokazali, zakaj tekmujejo v višjih ligah, in tako prema- gali domače igralce v vseh kategorijah in posledično domov odnesli vsa priznanja. V letošnji sezoni se je v športnem društvu Kompolje veliko delalo z mladimi. Trudimo se v vsaki panogi, še posebej pa v nogometu pripeljati mlade na relativno visok nivo in jih vključevati na višja področja tekmovanja. Največ k temu zagotovo pripomore Marko Strah, ki je vedno pripravljen svojo strokovnost in kvalitetno ponuditi mlajšim. Prav tako je potrebno omeniti veliko razumevanja za šport župana g. Janeza Pavlina, ki vedno pomaga lokalnemu športu, še predvsem pa mladim v občini. Več fotografij si lahko ogledate na http://www.sd-kompolje.si Zmaga na turnirju trojk v Predstrugah Za ŠD Kompolje: Jure Žnidaršič_ ŠD Predstruge so v nedeljo 29. 6. 2008 organizirale turnir trojk v košarki. Udeležila se ga je tudi naša ekipa ŠD Kompolje. Za ekipo ŠD Kompolje so zaigrali: Tadej Mesojedec, Luka Strle, Igor Tratnik, Jure Žnidaršič, Tadej Prijatelj in Dejan Novak. Na koncu je ekipa ŠD Kompolje osvojila turnir brez poraza, zmagal je tudi Luka, ki je bil najboljši v metih za tri točke. V prvem delu se je ekipa pomerila z domačini ŠD Predstruge (21:7), Koma 750 (21:19) in ŠD Cesta (21:14). V polfi-nalu pa se je pomerila proti drugo uvrščeni ekipi iz B skupine, to so bile Velike Lašče in jih tudi premagali z 21:14. V finalu je ekipa srečala starega znanca iz dobrepoljske lige. To so bili košarkarji Pizzerie Adam. Tudi v finalu je ekipa dosegla zmago z 21:13. ♦ Turnir - mladi 32 Kotiček za sladokusce, razvedrilo julij 2008 Kotiček za sladokusce Pinkijeve dobrote Čokoladne banane Vzameš lonec cca 3 l. Vanj stresi: 80 dag sladkorja 2 dl vode Zavri in mešaj, da se sladkor stopi. 12 žlic vode 3 žlice želatine Zmešaj in pusti 10 minut, da nabrekne. Namočeno želatino dodaj masi v loncu in mešaj cca 2 minuti. Nato dodaj bananin ekstrakt in miksaj še približno 10 minut. Pekač obloži s peki papirjem (robovi morajo segati čez rob pekača, da lahko kasneje maso preložiš na ravno podlago in jo razrežeš). Nanj položi oblat. Pripravljeno maso zlij po oblatu ali pa zlij na peki papir in pusti, da se suši 24 ur. S pomočjo peki papirja dvigni iz pekača in z obodcem za krofe izreži banane (namakaj ga v vrelo vodo). Pomoči jih v stopljeno čokolado in njam kako je dobro!!!!! Sudoku Ratatuj Sestavine 1 jajčevec 2 majhni bučki ali cuketi 2 velika zrela paradižnika 2 papriki3 stroki česna 1 čebula sol, poper, začinka origano, majaron, bazilika 2-3 žlice olja (najbolje olivnega) Postopek Jajčevcu odrežemo pecelj in ga narežemo na kocke (nikakor ga ne olupimo). Shranimo na cedilo in dobro posolimo. Pustimo stati. Medtem očistimo bučke (če so mlade jih ne lupimo, starejšim odstranimo semenje), narežemo jih na kocke. Paradižnik in papriko prav tako narežemo na kocke. Sesekljamo čebulo in česen. Na olju steklasto prepražimo čebulo, dodamo česen in ko zadiši, dodamo paradižnik in papriko. Medtem ožamemo kocke jajčevcev (najlažje je, da jih zajamemo z rokami in stisnemo v pest), s tem se rešimo njihovega grenkega soka. Ko paradižniku izhlapi voda, dodamo bučke in jajčevec. Solimo, popramo (kar pogumno) in dodamo kanček začinke. Pokrijemo ter pustimo, da se duši. Če je zelenjava zelo suha, lahko dodamo nekaj vode. Ko zelenjava spusti tekočino, ponev odkrijemo. Če se nam zdi okus po paradižniku premalo močan, lahko dodamo malo paradižnikove mezge. Ob mešanju pražimo tako dolgo, da tekočina delno izpari, zelenjava pa je primerno mehka. Malo pred koncem priprave dodamo ščep origana, majarona in bazilike. Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju! KINOPROGRAM ZA AVGUST 2008 KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34 DOLBY - DIGITAL ZVOK PETEK, 1. AVGUST OB 18. uri ameriška uspešnica - akcijski film NINJA ŽELVE 2 KRATKA OZNAKA: Štiri ninja želve, ki so s pomočjo radioaktivnih odplak v kanalizaciji in prav tako mutiranega podganjega mojstra borilnih veščin Splinterja odrasli v spretne in premetene borce za pravico, tokrat čaka ena najtežjih preizkušenj. Pohlepni bogataš je namreč našel način, kako v sedanjost priklicati najbolj strašne pošasti, s katerimi namerava zavladati svetu. Leonardo, Michelangelo, Donatelo in Raphael tega seveda ne mislijo dopustiti, toda najprej morajo strniti vrste, na pomoč pa jim priskočijo tudi stari prijatelji. Film je sinhroniziran v slovenščino. DOLŽINA: 90 minut. NEDELJA, 3. AVGUST OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - pustolovski film IRONMAN KRATKA VSEBINA: Z zakladnice Marvelovih stripov na velika platna prihaja nov super heroj, v katerega se prelevi premožni in vplivni izdelovalec orožja Tony Stark. Med trgovanjem ga v Afganistanu ugrabijo teroristi in zahtevajo, da izdela nevarno raketo. Tony svoj talent uporabi za stvaritev železnega oklepa, v katerem se prelevi v neuničljivega in smrtonosnega junaka. Po vrnitvi domov izpopolni svoj oklep in se spremeni v skrivnostnega borca proti kriminalu, toda kmalu se mora soočiti z neizprosnim tekmecem, ki želi uničiti človeštvo. DOLŽINA: 1h 50minut. je velik gurman, zato že od nekdaj sanja, da bi postal svetovno priznan kuhar. Splet okoliščin ga nekega dne zares pripelje do prestižne restavracije v Parizu, kjer spozna mladeniča Linguinija. Ta je zadolžen le za pomivanje posod, a s pomočjo Remyjevih kulinaričnih mojstrovin kmalu postane mojster kuhanja, kar pa gre v nos zlobnemu šefu. Dodatno težavo predstavljata tudi Remyjev podganji oče, ki ljudem nikakor ne more zaupati, in vzvišeni kuharski kritik Anton, nenadna slava in nova ljubezen pa na veliko preizkušnjo postavita tudi prijateljstvo med Remyjem in Linguini-jem. DOLŽINA: 80 MINUT. NEDELJA, 10. AVGUST OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - pustolovski film POŠAST IZ VODE KRATKA OZNAKA: Obstajajo legende, ki jih vsi poznamo in ki bi jim vsi radi verjeli - ena takih je tudi zgodba o morski pošasti iz Loch Nessa. V času druge svetovne vojne mladi Angus na obali jezera najde skrivnostno jajce, iz katerega se izvali poreden morski stvor. Lačno bitje hitro raste, a na srečo Angusu na pomoč priskoči skrivnostni tujec Lewis. Manj razumevanja pokaže vojaški kapitan Hamilton, ki mora varovati jezero, toda ljubezen med dečkom in pošastjo iz vode je močnejša od človeških hudobij in strahov.povzroči religiozne spremembe, ki še danes zaznamujejo britansko družbo. DOLŽINA: 1 ura 55 MINUT PETEK, 15. AVGUST OB 18. uri ameriška uspešnica - otroški film(sinhroniziran) PETEK, 8. AVGUST OB 18. uri ameriška uspešnica - družinski animirani KRATKA OZNAKA: Podgana Remy KRATKA OZNAKA: Iz Disneyevih animacijskih studiev prihaja nova komedija o skupini živali iz new-yorškega živalskega vrta, ki brezskrbno uživajo lagodno življenje. Toda nekega dne igrivega levjega mladiča Ryana po pomoti odpeljejo v Afriko, zato njegov oče Samson organizira reševalno akcijo. Pri drznem načrtu se mu pridružijo praktična veverica Benny, prebrisana žirafa Bridget, sarkastična antilopa Kazar, neposredna koala Nigel in nekoliko trdo- bučna anakonda. Za uresničitev zastavljenih ciljev morajo najprej strniti vrste, nato pa se lahko prične popotovanje, kot ga živalski svet še ni videl in ki bo besedi divjina dal povsem nov pomen. DOLŽINA:94 minut NEDELJA,17. AVGUST OB 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - srhljivka DOGODEK KRATKA VSEBINA: Mojster srh-ljivk M. Night Shyamalan, stvaritelj filmov Šesti čut, Znamenja in Vas ob gozdu, bo tokrat človeštvo soočil s povsem nepričakovanim, nerazložljivim in neustavljivim izumrtjem. Profesor naravoslovja Elliot in njegova odtujena žena Alma skušata na begu pred grozljivim umiranjem ljudi odkriti, kaj se dogaja. Nekateri menijo, da gre za teroristični napad, drugi so prepričani, da je kriv spodletel vojaški eksperiment, tretji razloge iščejo v skrivnostnem virusu. Toda resnica je še bolj silovita in strašna, kot si lahko predstavlja-jo..DOLŽINA: 1h 47min PETEK, 22. AVGUST OB 18. uri ameriška uspešnica - animirani družinski film MALI PSIČEK KRATKA OZNAKA: Nekega sončnega dne prične Mali Pišček someščane opozarjati na veliko nevarnost, ki jim grozi, kar sproži vsesplošno paniko in kaos. Ko se strah nekoliko poleže, jim Mali Pišček razloži, da je nebo pričelo padati na Zemljo. Seveda mu nihče ne verjame, toda Mali Pišček je odločen, da dokaže svoj prav. Ko se zares pričnejo dogajati čudne stvari, so mali piščanček in njegovi rahlo čudaški prijatelji edini, ki lahko rešijo svet, če bodo le uspeli zbrati dovolj poguma. Film je sinhroniziran v slovenščino. DOLŽINA 81 min. NEDELJA, 24. AVGUST OB 15. uri in 20,30. uri ameriška uspešnica - srhljivka MATURANTSKI PLES KRATKA OZNAKA: Noč, o kateri sanja vsaka srednješolka, se iz sanjske spremeni v katastrofalno za Donno Keppel (Brittany Snow), ko obsedeni psihopat, ki ji je ubil vso družino, pobegne iz zapora in se spravi nadnjo. Nepozabna noč se tako spremeni v igro mačke z mišjo, ko Donno in njene prijatelje zalezuje blaznež, ki ne bo dovolil, da bi se mu kaj postavilo na pot do njegove žrtve. Napet triler, ki ima prelepe mlade igralce. glamurozna prizorišča, najsodobnejšo glasbo in napetost, da si človek pogrize prste. DOLŽINA: 108 MINUT. PETEK, 29. AVGUST OB 20. uri ameriška uspešnica - srhljivka DOSJEJI X - HOČEM KRATKA OZNAKA: Šest let po njunem zadnjem primeru raziskovanja nerazložljivih nadnaravnih pojavov, agenta FBI-ja Foxa Mulder-ja in Dano Scully znova združi primer nenavadnih ugrabitev, povezanih s skrivnostnim duhovnikom, ki trdi, da lahko z božjo pomočjo odkrije in pomaga žrtvam. Medtem ko želi Mulder verjeti nenavadnim teorijam, skuša Dana najti bolj racionalno razlago, a le s skupnimi močmi jima lahko uspe odkriti resnico.DOLŽINA: 108 MINUT. OPOMBA: Ker je film naročen takoj za ljubljanskim Kolosejem, obstaja možnost da Kolosej film podaljša. V tem primeru bomo predvajali film »TEKLA BO KRI« tudi v petek, 29. 08. 2008.ob 20,30. uri. NEDELJA, 31. AVGUST OB 15. uri in 20,30. uri ameriška uspešnica - krimi drama TEKLA BO KRI KRATKA OZNAKA: V začetku 20. stoletja se na planjave Kalifornije začnejo zgrinjati iskalci nafte na čelu z zelo ambicioznim Danie-lom, ki želi v malem mestecu, postavljenem na naftnem polju, ustvariti popoln monopol. Poveže se z vplivnim pridigarjem in kmalu postane mogočen naftni taj-kun, toda neskončna sla po bogastvu in moči ga sili, da spričo korupcije, prevar in nasilja vedno bolj pozablja na osnovne človeške vrednote ljubezni, upanja in sočutja, tudi do sebi najbližjih ljudi. Film je prejel zlati globus za najboljšega igralca in 8 nominacij za oskarje. DOLŽINA: 2. URI 38 MINUT. Med nami so še dobri ljudje ... - ESTRIH BOYS ^ J, Vf /% Mojca Pugelj Družina Škufca iz Strug je pred 6 leti začela graditi svojo hišo. Zaradi težav, ki jim nekako ni videti konca, so bili predstavljeni tudi v oddaji Tednik. In tako se je vse začelo. Staneta Kadunca, sicer direktorja avtooptike in vulkanizerstva Ka- dunc s Perovega pri Grosupljem je prav ob gledanju te oddaje prešinila misel, da bi pomagal omenjeni družini. Odločil se je, da v celoti financira izdelavo tlakov v novogradnji družine Škufca. 2e pred časom so družini pomagali tudi vaščani, in sicer z nakupom oken in vrat. S takimi in podobnimi gestami ljudje dokazuje- mo, da nam ni vseeno za ljudi, ki težko bijejo bitko vsakodnevnega življenja. Stane Škufca pravi, da je v tem trenutku njegova največja želja in seveda želja njegove družine, da bi se čimprej preselili. Dodaja, da bi bilo potem njihovo življenje vsaj malo lažje. Upam, da se bodo Škufčevi lahko kmalu vselili in našli motivacijo za nadaljnje življenje. ♦ Čeprav odhajam v novi dom, pozabil Vas nikdar ne bom, kot angel pazil bom na Vas, dokler spet snidenja ne pride čas. ZAHVALA Po težki bolezni smo k večnemu počitku položili utrujeno telo našega moža, očeta, starega očeta in tasta ANTONA KLINCA (1935 - 2008) iz Bruhanje vasi. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in drugim sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga v času težke bolezni obiskovali in ga bodrili. Iskrena hvala vsemu zdravstvenemu osebju na Vidmu, ki ste hitro in nesebično pomagali vsakokrat, ko je potreboval zdravniško pomoč. Iskrena hvala sestri Klavdiji in negovalki Mileni, ki sta skrbno in čustveno negovali njegovo bolno telo, nas bodrili in nam vlivali upanje. Iskrena hvala Ani Potočar in vsem sovaščanom za molitev na domu. Iskrena hvala vsem sodelavkam in sodelavcem vrtca Galjevica, Dars-a in Radia Gorenc za razumevanje in moralno podporo. Iskrena hvala vsem, ki ste ga kropili, zanj molili in ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, za darovane sveče, cvetje in druge darove. Iskrena hvala g. župniku za obiske na domu, za izrečene misli in pogrebni obred. Hvala moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani, hvala za zvok tišine. Hvala cvetličarni Lilija. Naj življenje in Bog stotero poplačata vsem Vam, zaradi katerih smo v težki preizkušnji spoznali, da nismo sami. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega ata, starega ata in brata STANISLAVA ŠKULJ (1926 - 2008 ) iz Zagorice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vsem, ki ste ga obiskovali v bolezni in vsem ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Zahvala velja duhovnikoma ob njunih obiskih v času bolezni. Zahvaljujemo se MOPZ Rafko Fabiani za izkazano čast, ki ste jo pevci izkazali v poslovilnem domu in ob njegovem grobu. Društvu upokojencev in njeni predsednici ga. Fani za nesebično pomoč. Gospodu župniku za lepe misli o pokojnemu pri sveti maši, Danici Bambič in njenim sodelavcem za profesionalno organizacijo pogrebnih storitev, godbi Dobre-polje za vsakoletne dobre želje in priznanja, gasilcem iz Zagorice in Samec Mateju za zvoke tišine. Posebna zahvala pa velja tudi vsem , ki ste se zbirali ob molitvi za pokojnega ata. Naj vsem Bog za vse dobro stotero povrne. Ker ni bilo molitve ob zagoriški kapelici in izrečenih besed "če je komu kaj slabega storil naj mu oprosti" naj s to zahvalo to velja. Vsi njegovi Naša streha ne potrebuje strehe nad glavo. Ne pozna Botoxa, ne plastičnih operacij. O kakšnih sončnih kremah z zaščitnim faktorjem seji še sanja ne. Pa vendar skozi desetletja ostaja takšna kot je... večno mlada! nielfo Lahke Jeklene strešne kritine N"aj njen izgled v vaših očeh ustvari vtis bitumenske, lesene ali opečne kritine, je pač stvar vaše izbire. Da je lepa, ni nobenega dvoma. Bistveno pri vsej stvari pa je, da je kritina Metro lahka in izjemno vzdržljiva. Zaradi svoje dovršene jeklene osnove in trpežnega mineralnega posipa, vse omenjene strehe po trajnosti krepko prekaša. Trajnost pa je tisto, za kar pri strehi poleg estetskega videza sploh gre. Z ato ne bo odveč, če vas opozorimo, da boste z nakupom J strešne kritine Metro vsaj pol stoletja brez skrbi. Dobra streha pa si seveda zasluži tudi dobrega krovca. Zato METROTILE in MIX priporočata posebej v ta namen izšolane strokovnjake, ki bodo iz vaše strehe, v skladu s specifikacijo proizvajalca METROTILE, iztisnili največ: m Generalni zastopnik v Sloveniji: MIX d.0.0., Stegne 15,1000 LJubljana Tel.:01/513 1340, Fax:01/513 1349 http-y/www.mix.si,e-mail:info@mix.5Í LEJO - ILIJAZ krovstvo, kleparstvo d.o.o. Stegne 15 >1000 Ljubljana Telefon: 041/632 500 posebna depozitn^ ponudba Klimatska [Uprava CDiedie 01 78B1 999 ri>VlK»il. .1 Inin.. «H« nq«eiC;iqt Ir«««« p t<.,É Avtohišd oi 7a &i 999 ■ i^Jp^i! ^ HRANILNICA LOIN d.d., Kranj ^^ PE CROSUPlJE, Kolodvorska Î telefon: 01 7810 130 Vf v-^'t ífančne sitsržPve ÎJn^szaiv Osf/'M Načítf Kr^n|, l>OtialtU, LbuMldhil, Cílíc; S