138. številka Ljubljana, v ponedeljek 18. junija. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan »veter, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti pvcjeman za a v ■ t r o-o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld, za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub 1 j a no brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., /.a Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četmstopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkiat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Dri d ni! t TO Ui npravništvojev Oospodskib ulicah ftt. 19 UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. V I,jnl»lfaiii 18. juniju Različnost značaja novega nemškega cesarja in njegovega očeta pokazala se je takoj pri nastopu vladanja. Friderik III. je bil sicer tudi vojak, in celo zmagovalec na dveh bojiščih, ti vender se ni oziral samo na vojsko, temveč blagor nemškega naroda, mir in napredek mu je bil najbolj pri srci. Zaradi tega je Evropa nekoliko ložje dihala, ker je baš v njem videla nekako poroštvo evropskega miru. Sedanji cesar je pa v svojih dveh manifestih na vojsko in mornarico, kakor se že iz priobčenih telegramov razvidi, pokazal, da je pred vsem vojak. Skrbel bode najbolj, če ne jedino za vojsko. Bremena za vojsko se bodo še nadalje vekšala nemškemu narodu, naj se parlament še tako ustavlja. Najprvi uzrok, da se je parlamentarizem večkrat zatiral v Nemčiji, so navadno bilo prevelike zahteve za vojsko. Narodovi zastopniki, ki so se morali ozirati tudi na davkoplačevalca, ki ječi tudi v blaženi Nemčiji pod težkim bremenom ilavkov, večkrat neso hoteli toliko dovoliti za oboroževanje, kolikor je Bismarck želel, in se je zaradi tacega upora raz-podil parlament in pri novih volitvah z vsakovrstnimi sredstvi dobil nov zastop , ki je bil vladi pri-jenljivejši. Ker se bode pod novim vladarjem v prvi vrsti skrbelo za vojake, se pač ni nadejati posebne svobode pri volitvah, marveč pričakovati se sme, da bode kmalu izginili vse sledovi liberalnega vladanja blagega Friderika III. Baš nemški militarizem je največ zakrivil, da tlači oboroženi mir vso Evropo, da razne evropske države kar tekmujejo, kako bi druga drugo prekosile v oboroženji. I u kakor sedaj kaže, nadaljevalo se bode sedanje stanje še naprej dokler mu konca ne naredi kaka evropska vojna. Cesar Friderik je bil poprej izdal oklic na narod, še le potem pa oklic na vojsko in mornarico. S tem je pokazal, da je narod in blagostanje njegovo podlaga vsaki državi. Drugače je pa storil Viljem II. Najpoprej se je obrnil do vojske in dal razumeti, da bode podobno svojemu dedu in drugim prednikom svojim vojsko zmntral za jedino podlago sili in veličastvu nemške države. Tacega manifesta ne bode vesel nemški narod, vsaj trezno misleči ne, še manj pa drugi evropski narodi. S tem manifestom sicer še ni nič odločenega, kake vnanje politike so hoče držati novi vladar. LISTEK. Rusko Poljsko. SpUtije Oormov. (Daljo/ VII. Poljaki tože Ituse in hud njih pritisk. Svobode, kakeršne si žele, na Ruskem seveda ne uži vajo. Da je pa to v sedanjih vsaj razmerah političnih nemogoče in da so Poljaki nepovoljnemu svojemu stanju sovsem sami krivi, prouzročivši ga nenasitljivim svojim pohlepom in neutožljivo svojo nezadovoljnostjo, to vse ne vzbuja jim reflekcij resnih. Treba je vsekako, da se ozremo nekoliko nazaj. Časov pred letom 1831., časov krasnih Poljakom ruskim, ne bodem natančneje razpravljal; povem le, da so živeli oni trikrat skoro čisto svobodno, uživajoč pravice svoje. Še po nesrečnem tem letu godilo se jim je po vsem dobro. Zmagovalci jih neso uničili, niti jim kratili pravic važnih, niti jih Govori se celo, da bode v manifestu na narod posebno naglašal, da bode nadaljeval politiko svojega očeta in svojega deda. Potem takem bi se posebno prizadeval ohraniti prijateljstvo z Rusijo, kar je priporočal Viljem I. na smrtni postelji. Pa bodi temu kakor koli, gotovo je manifest na vojsko napravil slab utis v Peterburgu in v Parizu. Francozi bodo to najbrže tolmačili tako, da Nemci rožljajo s sablo, če ne bodo tega zmatrali naravnost za izzivanje. Že sedaj so v Parizu jako nevoljni na Nemčijo zaradi nekaterih naredeb, in ta manifest pač nevoljnosti pomanjšal ne bode. Ob Nevi bodo pa državniki vsled novega cesarja bojevitih besed iz-vestno nezaupni ali vsaj zelo oprezni postali. Iz tega smemo sklepati, da bode rečeni mani fest kolikor toliko poostril sedanji evropski položaj, ki je že tako zelo kritičen, kakor vidimo iz izjave ministra Tisze pred odloženjem ogerskega državnega zbora. Že poprej smo se bali, da bode prememba v Berolinu imela še morda drugih osodepolnih posledic, sedaj pa, ko smo čitali manifest nemškega cesarja, se nam je ta bojazen še povekšala. Soditi se da, da bode pod novim vladarjem Nemčija vse važnejša vprašanja reševula s krvjo in žflezTU. Bismarck bodo .topot dobil vpJ1 uplivu Kako pa on sodi o politiki, je povedal v seji prusko zbornice 10. sept. 1862. rekši, da se velika svetovna vprašania ne rešujujo z govori in sklepi večin — to je bila zmota 1848 in 1840 leta --marveč z „železom in krvjo". Te politike držal se je železni kancelar tudi pozneje in njej se ima zahvaliti Prusija in pozneje Nemčija za vse uspehe. Zadnja leta je sicer Bismarck nekoliko drugače ravnal, a to le zaradi sivolasega cesarja Viljema I., ki je želel v miru zatisniti svoje oči. Ta pomislek pa sedaj odpade in Nemčija utegne zopet nastopiti prejšnjo politiko svojo. Bismarck bode morda gledal, da bi odstranil pred vsem nevarnost, ki mu preti na zapadu. Mi sicer ne mislimo, da bi Nemci kar začeli vojno, a Bismarck utegnil bi Francoze toliko časa dražiti, da vojno začno. Prekanjeni nemški kaucelar je že dosedaj navadno stvari tako uredil, da so bili Nemci napadeni. Vojna mej Nemci bi pa dala povod krvavi rešitvi drugih evropskih vprašanj in zato zremo le z nezaupnostjo bližnji bodočnosti nasproti. ovirali v razvitku svojstvenem. Dr. P. Chmelovvski pove nam v slovstveni svoji zgodovini poljski, govoreč o napredku uprav ovih časov, da so vsi listi izhajajoči pred letom 1831. delovali dalje in še novih se je več uredilo. Izhajalo je po tem letu v Varšavi sami 5 dnevnikov, 14 tednikov, 1 mesečnik, a v Galiciji le 3 dnevniki, 3 listi izhajajoči 2 krat na teden, ;i tedniki, jeden list po trikrat na mesec in jeden perijodičen. Poljaki sami spominjajo se kakor v sladki sanjah srečnih časov pred letom 1831. in še stanja lepega pred ustajo zadnjo, leta 18G3. Do tega leta imeli so nekako svojo upra vo. Veliki knez Konstantin, tedanji namestnik v »kraljestvi", bil je Poljakom jako prijazen. V šolah poučevalo se je v poljščini in v uradnijah kraljeval je jezik poljski. O kakem zatiranji naroda, kračenji pravic njegovih, govoriti se ni moglo. Car Aleksander II. bil je Poljakom jako dobrohoten in vsem jim je hotel ustreči, zadostiti vsaki zahtevi njihovi kolikor le mogoče. — Vzbuknila je ustaja, nepremišljena in osodepolua. Občudovati moramo potrpežljivost ranjkega carja. Zvedevši o ustanku, ni se razjaril, v Govor drž. poslanca Fr. Sukljeja v državnem zboru v 242. seji dne 29. maja 1888. Oglasil sem se sprva za besedo le z namenom, da izrazim svoje skromne, in kakor že naprej priznavam, nestrokovnjaške nazore v težavnem problemu obdačenja žganja. Tek debate me pa sili, da spregovorim o nekaj stvari, ki bi prav za prav spadala v podrobno debato. Častitemu gospodu poslancu za Jagemdorf se je zazdelo iz tega, da zastopniki vojvodine Kranjske, ki sede na tej (desni) strani visoke zbormce, drugače mislijo o njegovem predlogu, nego predlagatelj sam, proti nam izviti očitanje v bolj ali manj zakritej in zavitej obliki, da se ne brigamo za deželne koristi, in to je očitanje, na katero moramo odgovoriti. Mislim, da bodem z opazkami, katere si usojam navesti, dovolj podprl tudi glasovanje jih somišljenikov v tem vprašanji. Res je, in častiti gospod poslanec dr. Menger, ima zavsem prav, da izmej vseh avstrijskih kronovin avstrijske države morda nobene ne bode novi davek od žganja toliko hudo zadel, nego vojvodino Kranjsko. Ne govorim o večjem obremenenji konsumen-tov, če tudi to nam ne more biti vse jedno, če se slednje leto s tem novim konsumskiin davkom zopet na stotisoče odtegne že tako revni deželi in našemu gospodarstvu. Ono, na kar opozarjam, je to, da bode dežela najbrž jako veliko zgubila pri svoji nakladi na žgane pijače. Nobena kronovina ne pobira tako visoke dotičue naklade, nego naša. Finančna potreba dežele prisilila je nas leta 1884. naložiti 3 gld. davka na hektoliter na porabo žganih špi-ritnih pijač. Leto pozueje povišali smo ta davek na G gld. Leta 1886 je kranjski deželni zbor in sicer na moj predlog dotično naklado uredil na popolnej drugi podlagi in skleuil, da se bode za vsako hekto-litersko stopinjo pobiralo 18 kr., tako da bi so 18 gld. deželue naklade pobiralo od absolutnega hektolitra alkohola. Že skušnje, ki smo je imeli v tem kratkem Času letošnjega leta, pokazale so, da se je konsuin vsled povišane priklade jako pomanjšal. Če bode k 18 deželue priklade prišlo še 35 kr. oziroma 45 kr. državnega davka, naj tudi odštejemo sedanji plačevani davek, ki je obsežen že v ceni, je zame povsem jasno, in mislim, da noben poznavalec naših deželnih razmer mi ugovarjal ne b »de, da se bode poraba, torej tudi deželna naklada pomanjšala vsaj ni poslal koj vojaštva v pokrajino nepokojno. Z lepo, da očetovsko besedo hotel je nezadovoljneže umiriti. Kaj pa hočete, jim je rekel, mirujte, vsaj uživate pravice potrebne si v svoj razvitek. Povejte zahteve svoje, izrazite želje in karkoli mogoče, hočem vam dovoliti. V takem govoril je smislu v pismu svojem, z mirno svareč jih besedo in kazoč jim pot v dosego popolueje svobode. Vse zaman. Kakor povo-deuj širilo se je razvnetje po deželi in v odgovor carju prijeli so nemirneži za orožje. No da, jeza opravičena razpalila je dušo Aleksandru II-, in rao-gočuo ukazal je besedo upokoriti nezadovoljneže, mislil bi pač človek. Ne! — V drugo jih jo svaril, rekoč notroci", ostavite orožje, pozabil bodem vse nerede in spolnil Vam obljubo svojo. Nič ni pomagalo, kakor hudournik drli so ustaši naprej in jedva ubežal je Konstantin zdravimi udi v Peterburg. Prišla je vojska ruska iu razbila čete nemirne. Veliko pripoveduje se o zadnji te ustaji. Povem o priliki le, da vse to vzplanitenje ni bilo nikakor posledica premišljenega pripravljanja odličnejših in mislečih domorodcev poljskih. Roka, pro- za 50 odstotkov. Sedaj daje deželna naklada deželi 130.000 gld., če tudi se je oddala pod jako ue-ugodnimi modalitetami v najem. Če naklude prevzamemo v lastno režijo, kar se bode tudi gotovo zgodilo po intencijah, katere so se jasno izrazile v poslednjem zasedanji v deželnem zboru, računati smemo z 200 000 gold. Kranjska bode, če se predloga vsprejme, najmanj za *0.00O do 100.000 gld. na škodi, in priznali bodete, da se le izredno težko odloči vsak zastopnik naše dežele za take žrtve. Pred'og gospoda poslanca dr. Mengerja, ima na prvi pogled nekaj prav mikalnega. Predlaga namreč, da se državi odkaže naprej iz tega davka 23 milijonov, kar je več, do 35 milijonov, se razdeli mej dežele po številu prebivalstva, in znesek nad 35 milijonov pa zopet dobi država. Poslednje, namreč da bi čisti dohodek presegal 35 milijonov, bi se, kakor mislim, tako h iti o ne dogodilo, ker se bode, kakor je pričakovati, pomanjšal konsum Računati imamo s tem, da država dobi 23 milijonov, drugi donesek, največ dvanajst milijonov, razdeli se pa mej dežele. Kranjska bi po tein takem dobila 280.000 gld., katerih bi krvavo potrebovala. Vender se ne bojim izreči, kakor sem že tudi storil v odseku, da za Menc;erjev predlog jaz in moji tovariši po dobrem preudarku glasovati ne moremo. Že v odseku sem poudarjal, da se bi s tem napravil čuden davek, ki bi se nalagal na konsum in bi se manjšal in večal s preminjajočim konsumom, pa bi vender državi dajal stalni dohodek, ki bi ne bil čisto nič zavisen od porabe. Odgovorilo se mi je, sklicev a joč se na Nemčijo, na avtoriteto Bismarcka in Iluene-ja. Stvar je jako zanimiva , če se dobro ogleda. V odseku se je nekaj čudnega prigodilo, ves dan bila je v teh prostorih budgetna debata in govorniki nasprotne stranke so se jako prizadevali, da bi dokazali, da je deficit mnogo večji. Zvečer v odseku so se pa jako prizadevali, ker je to jim ugajalo, kako bi spravili ta primaukljaj pod pomanj-ševalno steklo. Kako čudno nasprotje! Na jednej strani na-udušujejo se za centralistične nazore gospoda Durn-reicherja pri njegovih najnovejših ekskurzih v romantično deželo zgodovinske filozofije, na drugej strani, v davčnej politiki se pa ne naudušujejo več na jodinotvo ilvftuvo, tomvoi na vc&ji fcdciali/iCiil. To naj razume, kdor hoče. Stvar je pa v Nemčiji povsem drugačna. Tudi meni so znane določbe § 39 nemškega zakona o žganskem davku, po katerih se je čisti dohodek naklade od porabe po številu prebivalstva odkazal posamičnim zveznim državam. Nemške razmere pa neso nič podobne našim. Kar se tiče Nemčije, treba je bilo najprej premagati upor južnoneniških držav. Ne sme se pozabiti, da so južnouemške države imele ustavne reservatne pravice, da jih torej neso mogli pritegniti v severno-nemško žganskodavčno skupnost, da torej ni dru-zega preostajalo, da se premoga upor južnonemških držav, nego dovoliti v velike gmotne žrtve, da se doseže politični namen. Razmere so tu zavsem drugačno in aualogija, katera je navajal gospod poslanec Menger, ne velja. Storim jeden korak dalje in trdim, da je absolutno nemogoče dobiti merilo, po katerem bi se večji donesek razdelil mej dežele. Gospod poslanec Menger priporoča razdelitev uzročivša vse to nesrečno početje, ni nikakor do-slednje določena. Ne more se tudi žalibog reči, da je svetil osodopoluemu ustanku sveti ogenj ove goreče ljubezni domovinske, vzvišenih čutov, da ga je netila muka nestrpnega stauja, kar je navadno uzrok razljuteuji narodov zatiranih. Mnogokaj navajajo Poljaki sami nelepih, da sebičnih činov dogodivših se za kritičnih onih časov. Natančneje stvarij razpravljati ne morem, saj to ni namen mojemu spisu, povem b, da Poljaki ruski sami imeuujo zadnji ustanek nepremišljenim in nesrečnim. Žalostui so jim seveda sedaj sledili časi. Rusija je uvidela, da se z lepo ni moglo ničesar opraviti, da je tu opasno ognjišče nepokojnim elementom in jim je treba v brzdanje posebnih naredeb in vodil. Potem je Poljska na meji države, kjer je zlasti treba imeti saj miren živelj, če si že ni mogoče hraniti uzornega. Prelevilo se je „ kraljestvo" v navadno vladijo ruske. Ostre so se uvele uredbe v zadevah upravnih, šolskih itd. Povsodi prevladuje ruščina. Poljski jezik je v šolah predmetom in religija poučuje se v materinščini. Kako pa je v veliki kneževini PoznanjskiV po številu prebivalstva, kar je že storil v odseku Kaj sledi iz tega? Najrevnejše dežele, v katerih se použije mnogo alkohola v obliki žganih pijač dona-šale bi le k dohodkom bogatejših dežel, v katerih lahko alkohol uživajo v vinu ali pivu. Dežele, ki neso uvele naklade na žganje, že vedo, zakaj neso tega storile. Gotovo zaradi tega, ker je ne potrebuje ali se tako malo žganja spije, da bi bil dohodek le neznaten. Kako pridejo dežele, katere že sedaj imajo tako naklado, in imajo pravico do nje po sankcijono vanih zakonih, da bi se ž njimi jednako postopalo liki z deželami, ki te pravice še nema jo. (Dalje prih.1 Politični razgled. Notranje Uežele. V LJubljani 17. junija. Budgetni odsek avstrijske dch^ui j v ima danes prvo sejo. Na dnevnem redu je budget mi nisterstva vnanjih zadev. Kalnoky bode daneB torej razlagal vnanji položaj. $tnJcrKkJ Nemci ne zamude priložnosti, da ne bi pokazali svojega velikonemškega mišljenja. O smrti cesarja Viljema so to storili, in ravno tako tudi o smrti cesarja Friderika. Mesto Gradec poslalo je za cesarjevo krsto v Berolin lep lovorov venec s pristnimi planiukami in lepimi trakovi. Odsek nemškega „Nationalvereina" in društvo nemških na-cijonalcev sta pa Bismareku poslala telegrama, v katerih izražata svoje sožalovanje zaradi smrti nem škega cesarja. Štajerski Nemci se res tako obnašajo, kakor bi Gradec že bil v Nemčiji. Pravosofluje miuitttcrMtvo pripravlja nov konkurzni zakon. Povod temu dala je neka resolucija poslanca Wrabtza v državnem zboru. Dotično predlogo izdeluje sekcijski načelnik dr. Stein-bach. Ogcr.sk i ministerski predsednik je izrekel pomenljive besede, predno je državni zbor odložil zborovanje. Rekel je, da ima krona pravico državni zbor vsak čas sklicati, ko bi se pripetili nepričakovani dogodki Nadeja se, da ne bode potreba, vender vlada ne bode ničesar storila brez postavodaj-nega zastopa. Misli se, da besede ininisterskega predsednika neso le prazna opomba, temveč da ta oven-tualiteta ni izključena. Položaj je veliko bolj resen kakor se misli. V nanje države. SrUska vlada se je sprla z metropolitom Teodozijem in je slednji dal svoio ostavko. Minister bogocastja ]e zahteval, da^>ise disciplina duhovščine bolj poostrila, da se ne hode zmiraj mešala v politiko. Metropolit se je pa temu uprl, ker je sveta sinoda bila sklenila, da naj se olajšajo disciplinarni predpisi, ki so prestrogi. Bolgarski knez izrekel je proti Mutkurovu svojo nezadovoljnost, da ga tako napada vladni list „Svoboda". Mutkurov se je izgovarjal, da je „Svo-boda" sicer oficijozen list, a ga vender ne uraduje ministerstvo, torej tudi ni za vse odgovorno, kar je v njem. Vlada se ne strinja s tem, kar je pisal ta list. — Popova afera še ne bode kmalu rešena. Stambulova ni v Sofiji in se še ne vrne, kakor trdijo novejša poročila. Dokler pa on ne pride v sto lico, se pa vlada ne bode bavila s tem vprašanjem. Ker ministri neso popolnem jedini o tej zadevi, se Stambulov ne mara precej vrniti, da tako ne pride do razpora v ministerskem svetu. S časom se pa utegnejo že sporazumeti. Vsi v Peterburgu izhajajoči ruski dnevniki, tudi Hlovamdilski „Svet" izšli so povodom smrti nemškega cesarja s crnim robom. Vsi izražajo z iskrenim sožalovanjera smrt blagega nemškega vladarja. Kake politične posledice bode pa imela njegova smrt, o tem pa različno sodijo. Skoro vsi mislijo, da bode Kako uživajo svobodo Poljaki pod „knutom Bis-marckovim?" Niti v ljudskih šolah se ne poučuje poljščina še več, religijo celo uči se v zveličavni nemščini in v tem jeziku, nerazumljivem poljskim otrokom po deželi, moli se v šoli. Na „Ruskem Poljskem" je poučevanje poljščine tudi izven šole popolnoma svobodno in po vseh zavodih privatnih in rodbinah imajo učitelje poljščini. Bismarck pa, najhuji ta neprijatelj Slovanov v svetu, zabranil je še vsak privaten pouk v jeziku poljskem, da ostre je označil kazni onim, ki bi zastonj poučevali v šolah materinščino. To se pravi zatirati bratski nam narod, uničevati Slovanstvo v korenini. V čem so kje škodovali do sedaj Rusi pravi narodnosti poljski V Kje porušili Poljake ? Izvzemši nekaj renegatov, ljudij istinujočih v vsakem narodu, živi uprav mej Poljaki ruskimi uzorna domoljubnost in pravi svojstveni poljski živelj ohranil se je tam Čist in oster. Pri nas celo opazovali smo žalostnim srcem po deželi mej prostim ljudstvom učinke po-nemčevanja, ono nesnago, ponos namreč, s katerim je o vsaki priliki imel mnog prost Slovenec v ustih par pokvečenih besedij nemških, priučivši se jih v Bismarck zopet dobil več upliva. „Graždaninu" se to <*elo dobro zdi, ker Bismarckova politika ni Rusom sovražna. Drugi časniki pa stvar manj optimistično sodijo. Včasih so se ministerstva v Turčiji kaj pogosto menjavala, sedanji veliki vezir Kiamil paša je pa že tri leta v svojem uradu, če tudi sp je močno ruvalo proti njemu. Sultan se je nekda preveril, da pogoste ministerske preraembe le slabe državo, kar se posebno vidi na Francoskem, in hoče baje še nadalje pridržati sedanjega velicega vezirja. Čez osem dnij po pogrebu linu&kegu cesarja Friderika snideta se nemški državni zbor in pruski deželni zbor, da bode cesar prisegel na ustavo. Jednako srečokakor pokojni Depretis v Italiji, ima Sagasta v Španiji. Jedva so vrgli jedno ministerstvo, že je sestavil drugo, ki mu še bolj ugaja, nego prejšnje. Znebil se je samo nekaterih nepovoljnih mu ministrov. Povod zadnji ministerski krizi bila je predloga novega vojaškega zakona, s katerim se bode uvela občna vojaška dolžnost. Tak zakon pa ne ugaja mnogim generalom in radi bi ga preprečili. Ko je kraljica odšla v Barcelono, odredil jo vojni miuister, da ima Madridski poveljnik maršal Martinez Campos slednji dan poročati infantinji Evlaliji, katera je zastopala kraljico v nekaterih zadevah. Maršalu se je čas zdel ugoden, da vladi ponagaja. Dal je svojo demisijo, ker vender se ne more zahtevati, da bi on poročal infantinji, katere mož je le major, torej njemu podrejen. V minister-stvu je sedaj navstal razpor, ker so nekateri ministri dali maršalu prav. Prišlo je do ministerske krize Novo ministerstvo je pa še bolj demokratično in bode tudi v zbornici zagovarjalo vladno predlogo novega vojaškega zakona, ki bode tudi vsprejeta, kar je hotel s svojim postopanjem preprečiti maršal. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske. (Dalje.) Na vrsto pridejo potem nasveti raznih podružnic. Prvi se oglasi gosp. dekan v imenu Vipavske podružnice in naznanja, Ja se je trt na uš že naselila v treh katastralnih občinah Vipavske doline. Slabe letine bile so doslej že 12 let in malo da ni prišel Vipavski kmet na beraško palico. Doslej ni obupal, živel je varčno, delal neprestano in vse svoje upanje stavil v svoje vinograde. A sedaj gre žalosten glas po Vipavski dolini, najbolj pogumni kmetovalci obupavajo in ako se trtna uš ne zatre, mora polovica prebivalcev zapustiti Vipavsko dolino in izseliti se, kajti brez pridelka vinske trte Vipavcu ni moči živeti. Govornik prosi, naj centralni odbor takoj vse potrebno ukrene, da se trtna uš uduši, naj se takoj napravi trtnica za ameriške trte in naj se iste brezplačno dele, okraju Vipavskemu pa pripomore še s kakšno drugo podporo. Tajnik «. Pire gorko podpira stavljeni predlog, obžalujoč, da je došla tako žalostna vest. Tu bode treba energično postopati precej v začetku, ko mrčes še ni toliko razširjen in opustošene vinograde takoj posekati. Razumni vinogradniki se ne bodo branili, kajti nekaj odškodnine bodo venderle dobili. Torej naj kmetijska družba prosi deželno vlado, da se začno precej vinogradi izsekavati po natančni preiskavi, zemlja dotičnih vinogradov pa se z ogljeno kislino razkuži.*) Predlog sprejme se jednoglasno. •) Izsekavanje in razkuževanje ne zdi se nam potrebno, ker bo Be povBod prepričali, da nič ne pomaga. Jedino praktično sredstvo so ameriške trte, katere naj bi se kar najhitreje mogočo, povsod zasajale. Uredu.) šoli, v službi, v vojski (pri vojaštvu) ali kje drugje. Vsega tega tam ne najdeš. Priučili so se ti Poljaki akopram nehote ruščine, izvzemši množico, prosto ljudstvo, in sigurno jim to ni v škodo. Mrze zelo ruščini in ne govore je radi, dopada jim pak jako jezik sam, krasen in zvonk. Hkoncu le nekaj besedij še. Ne zamerjamo Poljakom povsem, Če Rusom ne ližo rok, niti tega ne zahtevamo. Zgodovina poljska, slavna in lepa, slovstvo njih, staro in uzorno, svetla nekdanja država in ti milijoni naroda — vse to so stvari, neteč nezadovoljnost poljsko, da opravičujoč celo nekoliko strasti njihove. Ovo divje razljutenje pak, katero opazujemo zlasti v Galiciji do Rusov, je vsekako obsedno. Ruska Poljak cvete v novi dobi, v duševnem in materijalnom oziru, kropeč se pri vsem še zdravim življem naroda ruskega. Poljaki, skrbite, kolikor moč za brate svoje na z-.«padnem severu, vzdihajoče pod „železno roko" ! Tam preti res nevarnost Poljski ! Meščanstvo zlasti tam umira in to sigurno ni šala! Tam je ognjišče hranilni delavnosti in bodite vsaj Slovani. Zgodovina nas uči, da i Poljakom ni drugje rešitve, ko v Slovanstvu. Podružnica Logaška predlaga: „Kinetijska družba naj se poteguje na merodajnem mestu za to, da se okrajna Logaška gozdna drevesnica z večjo svoto podpira, da bodo Logaški kraji le iz te dobivali pravočasno sadik." Predlog, ki ga prav dobro»utemeljuje zastopnik Logaške podružnice gospod učitelj Ribnikar se vsprejme. Metliška podružnica nasvetuje: „Ker se v Metliškem okraji trtna uš tako neizmerno naglo širi, naj glavni odbor prej ko mogoče izposluje prepo-trebno ameriško trtnico za Metliški okraj." Predlog podpira zastopnik podružnice Metliške c. kr. notar Štajer. Govornik navaja goropadne Številke, kako se trtna uš širi po občinah belo-krajinskih. Vsa Belokrajina je le na trto navezana, in ako več vina ne bode, bode beda neizmerna, pričelo se bode uva žanje tujih vin večinoma „fabrikatov" innaŠ vinogradnik bode uničen. Govornik še naglasa, da je odbor za proslavo cesarjeve 401etnice nabral ^do 100 gld. za loterijo, pri kateri se bodo izžrebavali kmetijski stroji. Z dobičkom loterije se bode vsem 16 ljudskim šolam v Belokrajini razdelile ameriške trte. Će prebivalstvo samo že tako skrbi, je gotovo vredno podpore. Predlog obvelja. Blejska podružnica predlaga: „Glavni odbor naj prosi c. kr. deželno vlado, da blagovoli dati županom navod, kako naj postopajo pri pokončava-nji hroščev, ne da bi bilo potrebno prisilno izvrševanje dotične deželne postave". Predlog utemeljuje zastopnik Blejske podružnice, g. učitelj Žirovnik, kateri ga toplo priporoča. — Deželni odbornik g. Detela podpira ta nasvet. Deželni odbor je v zad njem času večkrat sklenil podpore, ki so se delile kot nagrada šolski mladini za pridno pobiranje in uničevanje hroščev. I nadalje bode deželni odbor takim prošnjam prav rad ustrezal. — Ko je še tajnik g. Pire podpiral ta predlog, vsprejme se jednoglasno. Blejska podružnica predlaga nadalje: „ Občni zbor naj sklene, da se priredi prihodnje leto na Bledu živinska razstava". — Tajnik g. Pire podpira ta nasvet, naglašajoč, da je bila lansko leto živinska razstava v Metliki, letos bode v Logatci, in prav umestno bi bilo tako regijonalno razstavo prihodnje leto napraviti na Gorenjskem in to na Bledu. — Predlog ae vsprejme. Podružnica Trebanjska nasvetuje : „Občni zbor naj ukrene, da bode 1889. leta živinska razstava v Trebnjem za Trebanjski in Zatiški okraj." — Gosp. dr. Papež podpira ta predlog, ker gojita okraja Zatiški in Trebanjski najlepšo živino na Dolenjskem. Trebnje je v sredini okraja in ima dobre komunikacije in ko se bode letos cesta čez VVagenšperk preložila, prignala se bode živina ne samo iz teh dveh, nego tudi iz sosednjih okrajev. — Tajnik g. Pire opomni, da je centralni odbor že ukrenil, napraviti živinske razstave v krajih, kjer jih doslej ni bilo, tako v Bohinji, v Kranjski gori, lotos v Ribnici. Prosil bode centralni odbor podpore od kranjskega deželnega zbora in jo bode gotovo tudi za okrajno Trebanjsko živinsko razstavo pridobil. — Predlog se vsprejme. Trebanjska podružnica predlaga: „Občni zbor naj ukrene, da glavni odbor pri riuančnem in pravosodnem ministerstvu izposluje, da bi se prepisi zaradi soglasja katastra z zemljiško knjigo v slučajih, v katerih je zvršenje tega soglasja le potom po sestne pravde mogoče, kolekov in pristojbin prosto vršili". Predlog podpira v daljšem govoru centralni odbornik g. Lenarčič. Govorniku je dobro znano, koliko treba novcev, da se kataster popolnem uredi. Drugi in tretji posestnik je že upisan na posestvu in še je ostalo vse pri starem. Če gre za velike kupčije, naj že bode, ali kadar gre le za 20 do 30 gld., potem so troški 10 do 15 gld. pač preveliki. Torej naj bi bil odpis pri tako malih vsotah kolka in pristojbine prost. Predlog se vsprejme. (Konec prih.j Domače stvari. — (Wiener Zeitung) razglaša cesarski patent z dne 13. t. m , po katerem je deželni zbor kranjski sklican na 20. dan junija, pa samo zato, da razpravlja o konvertovanji kranjskega zemljiške -odveznega dolga. Potem se deželni zbor spet zaključi ter bode o svojem času znova sklican skupaj z drugimi deželnimi zbori. Ke laj, n iše določeno. V sredo na dan začetka deželnega zbora bode, kakor navadno, ob 10. uri slovesna maša v stolni cerkvi. — (Umrl) je dne 15. t. m. ob 4. uri popo-ludue v Gorici gosp. Matej Lazar, c. kr. gimnazijski profesor v pokoji, ud c. kr. izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole, vodja naravopisnega oddelka deželnega muzeja, v 63. letu dobe svoje. Obče spoštovanemu in priljubljenemu pokojniku, vrlemu rodoljubu, bodi blag spomin! — (Vilharjeva slavnost v Planini) na Notranjskem bode v nedeljo 5. avgusta. Uzidala se bode spominska plošča na rojstnem domu Miroslava Vilharja. Gospod Fr V i 1 h a r, sin pokojnega pesnika in zdaj kapelnik v Spletu, zložil je za to slavnost po g. Funteka pesmi krasno kan tato. Pisateljsko društvo bode povabilo druga narodna društva, da pomagajo slaviti spomin moža, čegar pesmi prepeva narod po vsem Slovenskem. — (Načrt Raič - Levstikovega spomenika) je izdelal deželni inžener g. Hraskv. Odbor „Pisateljskega društva" je odobril načrt in povabil Ljubljanske kamnoseke, da naj ponudbe svoje predlože odboru. — (G. dr. L. Vipave,) adjukt pri okr. sodišči na levem Dravskem bregu v Mariboru, je premeščen k sodišču na desnem bregu, toda zičasno prideljen okr. sodišču v Šoštanji; adjunkt Rotschedl pa je premeščen od Mariborskega sodišča na desnega bregu na levi breg. — (Petdesetletnico delovanja svojega) praznuje, kakor smo že omenili, 1. julija t. 1. gospod Anton P lesko, strojevodja v „Narodni Tiskarni". Povodom te slavnosti poklonila mu je „Narodna Tiskarna" „Spomenico", o katerej piše prvi strokovnjaški list „Buchdrucker Zeitung" sledeče: BZur Erinnerung an die Feier der ftinfzig-jahrigen Berufsthiitigkeit des Maschinenmeisters Anton Pleško bat die Officin „Narodna Tiskarna" in Laibach ein Gedenkblatt hergestellt, vvelebes Zeugnis von einer hohen Entvvicklung tvpograpbi-scher Kunst liefert. Es ist ein Musterblatt feinen Gesehmacks sovvohl in Betreff der Satz- wie Druck-ausftihrung und gereicht den Mitgliedern dieser Druckerei zur hocbsten Ehre. lin Graphischen Club ausgestellt, findet dasselbe ungetheilten Beifall aller F'achgenossen." — Gotovo laskava pohvala za domaČo umetnost, kakor tudi dokaz, kako sedaj lepo napreduje in se razvija ta zavod. — Konečno omenimo še, da je tudi načrt te „Spomenice" izviren in napravljen po domačem stavci. — Da se slavno občinstvo uveri o njeni ličnosti, razstavila se je v prodajaln ici gospe M. Drenikove na Kongresnem trgu, v hiši „Slovenske Matice". — (Stitarjevih zbranih spisov) izšel je 48. snopič, nadaljujoč „Pogovore" — (Nova bolezen) pojavila se je v Ljubljani, to je takozvani „trahom", egiptovska bolezen na očeh, (egvptische Augenkrankheit). Ker 'e naznanjenih bilo že pet slučajev, preiskujejo zdravniki vso šolsko mladino. Stariši in skrbniki otrok naj bodo pozorni in naj hitro skrbe za zdravniško pomoč, kadar zapazijo pri otrocih kako vnetje v očeh. — (Vreme.) Dež koncem preteklega tedna je vender malo ohladil in dal zemlji potrebno ulago. Danes ves dau po malem dežuje in ljudje, katerim ni nikoli ustreči, si že zopet žele lepega vremena. — (Iz pred porotnega sodišča.) Pri drugi obravnavi dne 15. t. m. popoludne zatožen je bil 36 letni zidar Lovre Drolc iz Srednje Vasi, ki je bil že mnogokrat kaznovan, zaradi hudodelstva uboja. Zatoženec je dne 15. oktobra 1887 1. v krčmi Matije Prebuščaka v Srednji Vasi Janeza Breznika tako poškodoval da je 13. marca t. 1. umrl. Očitala sta si neke dolgove, na kar je nastal prepir. Janez Breznik potegnil je nož iz žepn, kateri pa je bil zaprt, pozneje ga odpre, si pri vi ha rokave in reče proti Drolcu: „Zdaj pa le sem pojdi „zdaj boš kar cerknil". Na to planeta Drolc in Breznik proti druzemu, Drolc vrže Breznika na tla, pod se, prime ga za lase, ter ga z glavo tako silno ob tla bije, da mu lobanjo utisne in Breznik nezaveden obleži in da je kmalu potem umrl. Porotniki proglasili so Drolca s 7 proti 5 glasom ne-krivim in bil je zatožbe oproščen. — Pri prvi obravnavi dne 16. t. m. obsojen je bil 24Ietni dninar Jakob Bertoncelj, ker je dne 22. aprila zvečer v Dražgošab Petra Pravca iz Dražgoš z robatim orodjem po glavi udaril tako, da se je takoj zgru dil na tla, zavest zgubil, ter vsled silnega pretre-senja možganov dne 27. aprila umrl. Pri isti priliki je zatoženec tudi Jakoba Kavčiča z nekim orodjem po glavi udaril, ga lahko poškodoval. Obsojen je bil na pet let teške ječe. poostrene vsaki me- sec a postom. — Pri drugi obravnavi 16. t. m. zato-žena je bila Neža Prešern, 31 letna dekla iz Kam-negoricejedenkrat zaradi hudodelstva, jedenkrat pa zaradi prestopka tatvine že kaznovana. Neža Prešern pokrala je tekom tega leta Leopoldini Žanovi nekaj podloge, Franji Lampe tovi uro, vredno 5 gl. predpasnik, nogovice, škarje, Katri Štolekarjevi pa iz zaklenene omare hranilnično knjižico za 1108 gl. Porotniki proglasili so jo jednoglasno krivo in obsojena je bila na 5 let teške ječe. — Pri tretji, v tem zasedanji zadnji obravnavi zatožen je bil 24 letni hlapec Janez Boh hudodelstva uboja in teške telesne poškodbe, ker je dne 20. maja t. 1. zvečer v Gorenji Šiški Andreja Sajovica z nožem na glavo tako hudo ranil, da je 23. dan maja umrl, ter ravno tistikrat Jakoba Kožuha v desno pleče sunil, da se je 20 dnij celil. Prepir in potem boj začel se je zaradi krivih peres na klobukih. Zatoženi Boh taji, kolikor možno in pravi da se je le branil z malim nožičkom za 25 kr. Na lobanji ubitega Sajovca uašli so zdravniki ve=čaki grozno rano. Boh porinil je bil kuhinski nož s toliko silo v glavo, da je ost na drugi strani prodrla, kožuhu prizadel je 8 centimetrov dolgo, do lopatice segajočo rano. Porotniki so Boha jednoglasno krivim proglasili in sodišče ga je obsodilo na šest let teške ječe, poostrene s postom vsak mesec in s temnico vsako leto na dan dejanja. — (V Črno m lj i) praznuje se danes štiri-desetletnica cesarjeva. Po sv. maši in zahvalni pesni položil in blagovolil se je temeljni kamen novi petero razredni šoli. Dotično vabilo došlo nam je prekrasno, da bi bili mogli spored priobčiti pravočasno. — (Kmetijska podružnica Zatiska) imela je dne 7. t. m. občni zbor. Predsednik bil je izvoljen g. Štefan Jaklič, župnik v Šent Vidu pri Zatični, odborniki da gg. Luka Svetec, notar v Litiji, Jakob Lukan, zdravnik v Šent Vidu; Franjo Koščak, posestnik v Stranski Vasi; Franjo Pajk, posestnik v Šent Vidu, in Fran Kregar, kaplan v Šent Vidu. — (V Gorici) podpisuje se prošnja na mestno starejšin8tvo, naj z ozirom na izid zadnjih dopoluil-mh volitev, pri katerih je prosto meščanstvo sijajno zmagalo svoje upravitelje, odpusti mestnega tajnika F a ve t ti j a. Prošnja ta je zelo umestna in skrajni čas bi bil, da se odpravi zloglasni Favetti, ki je že davno predolgo paševal avstrijski Nizzi — (Drago vino) kakor čitamo v „Kmetovalci" prodalo je oskrbni štvo graščine grofa Lan-thierija na Slapu nekaj lanskega cesarskega vina nekemu Francozu po 120 gld. hektoliter. Prodano vino (rulandec pomešan z rizlingom) je iz vinogradov prejšnje deželne vinarske šole na Slapu. — (V Bole i) razpisana je služba občinskega tajnika. Letna plača 400 gld. in 30 gld. pavšala. Prošnje do 15. t. m. — ( Razpisana) je služba učitelja na jedno-razrednici v Šmartinu pod Šmarno goro. Plača 350 gld, priklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do konca t. m. Telegrami „Slcvensketru Narodu": Cetinje 16. junija. Včeraj je prekoračilo mejo 150 Albancev, od rodov Iloti in Grudi, napalo pastirje in hotelo odgnati črede. Prihitevšim Črnogorcem posrečilo se je, zavrniti Albance čez mejo. Albancev so trije mrtvi, več ranjenih. Berolin 17. junija. Balzamovanje pokojnega cesarja vršilo se je včeraj opoludne. \Vernerjeva slika ne pride v javnost, ker je mrtvega cesarja obraz preveč izpreinenjen. Tudi fotografoval se umrši cesar ne bode, kakor se je nameravalo. Pri raztulesenji bil je prisoten tudi Virchovv. Dognalo se je, da je cesar umrl za rakom. Berolin 17. junija. Kakor javljajo listi, bodo jutri pri pogrebnem sprevodu ob 10. uri zjutraj zaradi premalega prostora le minister-stva in najvišja oblastva zastopana. — Cesar in cesarica, cesarica Avgusta in vsa kraljevska obitelj pripeljali so se danes v Potsdam, stopili k odru in ostali nekaj časa ondu. Danes popoludne ob r>. uri so truplo cesarjevo v krsto položili. Občinstvu pristop ni več dovoljen. Potsdam 17. junija. Cesarica Avgusta pripelje se danes semkaj. Ustop k mrtvaškemu odru je prost, neprestano velika gneča in so- čutje prebivalstva je ganljivo. Celo zelo ubožni ljudje polagajo vence na oder. Peterburg" 17. junija. Veliki knez Mihael Nikolajevič odpeljal se je v Varšavo. Serajevo 18. junija. Cesarjevič odpeljal se je danes v Travnik. Županu zahvalil se je zalpojave lojalnosti. Župan pa se je zahvalil, da sta cesarjevič in cesaričinja mesto odlikovala svojim pohodom. Budimpešta 18. junija. V avstrijski delegaciji spominal se je Smolka v jako toplih besedah pokojnega nemškega cesarja. Potsdam 18. junija. Pogrebni sprevod cesarja Friderika vršil se je ob neizmerni udeležbi vseh krogov prebivalstva po primerno okrašenih ulicah z velikim vojaškim velikolep-jem na najslavnenejši način po določenem ceremonij elu. ■EiTTbi---- „LJUBLJANSKI ZVON" attojt (331—138) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Zahvala. Slavni mestni zastop Metliški blagovolil jo podpisanemu izročiti petdeset goldinarjev za pogoSČenje Šolske mladine na 10. dan junija t. 1. v spomin uložitvo temeljnega, kamena nove čveterorazredne ljudske Solo na čast 401etnega vladanja Nj. Velečastv a presvetlega cesarja Frana Josipa I. Slavnemu mestnemu zastopu, kakor tudi vsem blagorodnim gospčra in gospodičinam, katero bo v to svrlu: kaj darovale, in katere so omenjenega dnu šolskej mladini tako ljubeznjivo stregle, izrekam v svojem in v imenu šolske mladine tem potom najsrčnejšo zahvalo. Hog plačaj ! V Metliki, dno 14. junija 1888. Auurej s«'s«. nadučitelj. Loterijii«' srečke 16. junija. V Trstu: 31, 74, 47, G5, 19. V Linci: 17, 29, 47, 64, 16. Tržne cene v I>jii3>l jani dne 16. junija t. 1. L'l. kr. Bpeh povojen, kgr. . gl. kr. ■ Pšenica, hktl. . t; 17 — «6 Rež, . 4 29 Surovo mas'o, „ — 90; , Ječmen, „ . 3 74 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter .... -1 » ' Oves, „ • ■ 3 Ob ■—1 8 Ajda, „ . 4 Goveje meso, kgr. 50 Proso, „ . 4 22 Telečje „ „ — 50 Koruza, „ r. i ■' — 50 Krompir, . • 1 96 Koštrunovo „ „ — 34 Leča, „ . ia — — j 70! Grah, . 18 — 30 Fižol, , . 11 - Seno, 100 kilo . . . 2 14 Maslo, kgr. 1 — Slama, „ „ . . . 1 96 Mast, . — 76 Drva trda, 4 Qmctr. 6 50 Bpeh tri Sen D • I— 65 „ mehka, 4 , 4 15 iMeteorologičiio poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Rlo-krina v mm. se "E ■'—i 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer ____ 734-8 mm. 7.'M-7 mm. 730 7 mm. 17-8" C 18u°C 146° C al. sva. si. Bzh. si. szli. megla jas. jas. 0-00 mm. m 'E c 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7301) mm. 730-8 mm. 730*8 mm. 130° C 20*2° 0 it;- gld. 180 „ Rudolfove srečke..... : 0 ., 21 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 10b „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. . 230 „ danes 79-40 h095 109 75 94-55 861 — 2»! s I 126-40 1001 «/i 5-95 62 — 40 kr. M 30 „ 95 „ 30 „ 25 „ 40 „ HO „ 25 „ 75 ;; 25 L. Luserjev obliž (flašler) za turiste. Gotovo in hitro uplivaječo sredstvo proti kurjim očesom, žnljem, tako imenovani Inli-j koži na podplatih in petah Proti brnilovicam in vsem drugim trdim i z rankom kože. — Uspeh zajamčen^ — £|C Cena škatljici 60 kr. a. v. "W} Glavna razpošiljalnica: L. Schwcnk-ova lekarna v Meidlingu pri Diuiaji. Pristnega imajo v Ljubljani J. Swo-boda, U. pl. Trnkoczv; v Ku«l«»lluvein D. Rizolli; v Kamniku J. Močnik; v Celovei A. Egger, \V. Thurmwald, P. Birnbacher; v llreztili A. Aichinger; v Trgu na KoroSkem) (J. Menner; v ltel|»ku F. Scholz, Dr. E. Kmupf; v WolfNbergu A. Iluth. Pristen Hauiu, če imata navod in obli/, varstveno znamko in podpis, ki jo tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: I.usei |«»v obliž (HuhUt) eu l«irisle". i287—6) Y „Narodni Tiskarni" v Lji prodajajo se Jurčičevi zbrani sbisi ■ i |M» znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek : I. Jurij Kozjak, slovenski janičnr. Povest iz 15. stoletja domačo zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini staroga Slovenca ali črtico iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrhnn Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Nolid i. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozltivska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek : I. Tihotupec Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. (Jrad Rojinjo. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest i/. 15. stoletja. — II. Nemški val pet. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — in. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Rojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako jo Katarjev Peter pokoro delal, kor jo krompir kradel. — VU. Crta iz življenja političnoga agitatorja. 7. zvezek : I. Lena Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta- tonhali. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroce skupno najmanj deset izvodov. (37—16» Prodajajo so v „NARODNI TISKARNI" v luj-LiToljarii, Gospodske ulico 12. Gospodske ulice 12. T n j o i : 17. junija Pri Mullči i Rotter z Dunaja. — Pipip iz Saprana. — Rizzoli iz liatsuha. — (irii-nat iz Berlina. Pri Slonu: Marhart iz Trsta. — Mutidrovic iz Zagreba. — Fijan iz Zagreba. — Uattis i/. Rakeka. — Weis-kopf iz Avtovca. Kolin iz Siofoka. Umrli v ljubljeni: 17. junija: Simon Primo žič, užitninski paznik, 77 let, Zabjak št. 5, za oslabi j enjeui. —• Ida pleni Zhuber, uradui kova hči, 17 let, Rimska cesta št. 20, za Jjetiko. — Antonija Podbregar, delavčeva hči, 2 mes. cesta v mestni log št. 13, za katarom v čre-vih. — Fran Presetnik, delu-vce, 38 let, Poljanska cesta št. 49, za jetiko. V dežel n ej b o I n iols 16. junija: Helena Ribni-kar, delavčeva hči, 18 uies. 7.a davico. *13 Javna zahvala. Moj pokojni mož g. dr. .luli.j vitez (ispan, c. kr. notar na Krškem, se je pred malo Časom pri „-^."^S'J-'JniZCrl"-, vzajemni zavarovalnici na življenje na Dunaji, po njenem glavnem zastopniku g. Igu. Vulciiiiiičič-u v I^jiiltljuui za znatno svoto deset tisoč goldinarjev za slučaj smrti zavaroval. — „^.VSTRIJ"-A." mi je po glavnem zastopniku g. Ign. V a 1 e n t i n Či č • u v Ljubljani zavarovano svoto točno in brez da bi mi bila kaj odtegnila, Se izplačala. V prijetno dolžnost si torej Štejem, da se zavarovalnici „^-"V*S,JL'JniIJ'X", kakor tudi g. Ign. Valentinčič-u , za prijazno in pošteno ravnanje ter točno izplačanje javnim potom najtopleje zahvaljujem in „-A-"VSTISICrO" kot jako solidno zavarovalnico na Življenje iz lastne skuSnje vsa-cemu najtopleje priporočam. V Ljubljani, dne 14. junija 1888- (428—2) barija, pl. Gspan s. r notarjeva udova. ji J. & S. KESSLER v BRNU, Ferdinandove ulice št. 7 sn., pošiljata proti poštnemu povzetju: (130—15) Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Josip Vošnjak. Lastnina iu tisk »Narodne Tiskarne*. 52