1" 1) ¥ A
--«c^ssfEies»»--
Izhaja 1. in 15. dne vsakega mesca, in velji za celo leto 3 gold. SO kr., za pol leta 1 gold. 3U kr.
Tečaj VIII. V IJnblJani 1. maja 1868. List 9.
Odgoj za Boga; odgoj za ta svet.
Kristijan veruje in je terdno prepričan , da je sv. vera božje razodenje, da so ledaj nauki kerščanske vere gola resnica, nad kterimi nihče ne sme dvomiti, da je Bog človeka rešil večnega pogubljenja, in da le človek, ki spolnuje zapovedi sv. vere, more doseči svoj namen, za kar ga je stvarnik odločil, da bo namreč srečen na tem in na unem svetu. Tako tudi verni svoje otroke izreja. Ko dete jame govoriti, ko se otrok zaveda pameti, ga že uče kerščanski starši sv. križ delati, in vsakdanji nauk je v teh vprašanjih: „Kdo te je vstvaril"? „kdo te je odrešil"? „zakaj te je Bog vstvaril"? i. t. d. Otrok se nauči moliti, gre s svojimi starši v cerkev k sveti maši, in posluša božjo besedo; doma zjutraj in zvečer moli, priporoča se svojemu angelu varhu; on sliši pripovedovati, da Bog vse vidi in vse ve, da je neskončno pravičen, ter pravične plačuje, hudobne pa kaznuje. Otrok se nauči iz vere in po veri živeti, in to je versko - nravna izreja (religios - sittliche Er-ziehung), ktera se začenja v detinskih letih in traja dosihdob, ko mladeneč stopi med svet. Ko otrok v šolo pride, prevzame to skerb šola. Kerščanski starši bodo pred vsem na to gledali, da se bo otrok na dalje tudi podučeval v sveti veri, in to toliko bolj, kolikor več se uči svetnih naukov. Otrok gre pervi-krat k spovedi, k sv. obhajilu, in kolikor bolj se mu odpira pamet, toliko bolj naj raste v spoznanji in spolnovanji svojih kerščanskih dolžnosti. — Mladeneč zapušča domačo hišo, ter gre v srednje in višje šole. Kerščanski starši gotovo žele, da
bi njih otroci verni ostali, da bi se učeči svetnih učenosti tudi napredovali v keršanski izreji, in da bi ne zanemarjali svojih verskih dolžnosti. Tedaj gotovo žele verne šole, v kteri se svetna učenost ne razlaga na škodo kerščanski učenosti. Varhi in čuvaji nad resnicami sv. vere in „per eminentiam" učeniki narodov so pa škofje, kakor nasledniki aposteljnov, in tudi ker-ščanska deržava skerbi v pervi versti za versko izrejo, in v to, namreč, seje tudi po konkordatu zavezala.
Pa kakšni so dostikrat učeni gospodje! Več učenosti, manj vere. Bolj ko so mladenči prebrisani v svetni modrosti, bolj nevedni so v resnicah sv. vere, in v nejevero rado zaga-zijo naj brihtnejše glave, in taki gospodje so naši prihodnji vradniki in zdravniki. Sedanji liberalizem pa hoče otroke iz-rediti le za ta svet, in ker je prišel do vlade, mora to postavno veljati.
„Ex ore tuo te judico", tako se lahko reče vsem gospodom, ki so po zborih zagovarjali in potegovali se za nove šolske postave. Kaj pa da niso tako na tanko in določno povedali, kaj hočejo, marveč slišali smo, da gre tukaj pred vsem za povzdigo šol, in da cerkev zaderžuje napredek in učenost. Dvorni svetovavec g. Rokitansky je pa v gosposki zbornici na ravnost povedal, kaj stranka namerjava. Po domače bi se to tako reklo: Človek je zato na svetu, da življenje vživa, da doseže naj večjo stopnjo časne sreče in blaženosti, kakor mu je po njegovih okoliščinah mogoče. To je: „Die realistische Geistesrichtung und Bestrebungen nach höcht begehrenswerthen materiellen Reichthümern und Genüssen". To nam oznanujejo novi aposteljni in osrečevavci narodov od dne do dne; vera je tukaj zadnja, in je le bolj za priproste ljudi; v tem duhu je tudi osnovana nova šolska postava, dasiravno se na videz ne kaže taka; odpira pa vendar verski vnemarnosti za stežaj široko vrata.
§ 1. omenjene šolske postave pravi: „Deržava ima nad-zorništvo čez vse šole, ona vodi šolski poduk". (Tedaj tudi uči kerščanski nauk, in določuje verske vaje.) Iz gosposke zbornice je prišla ta postava nekoliko prenarejena.
Dostavil se je § 2., ki pravi da cerkev vodi verski poduk, in določuje tudi verske vaje, in gospod minister Hafner je
*) Svetli cesar te postave še niso poterdili, zato naj se nam dovoljuje razgovor o nji.	Pis.
javno rekel, da je verski odgoj mladini neogibljivo potreben. To je vse lepo in se rado posluša, a načela, ktera zastopuje ta postava, ostanejo; kako pa naj se postava tolmači, pride od tega ali unega deržavnega ministra, ki je pa tudi lahko ne-katoličan, in naši cerkvi sovražen. V katoliški deržavi bi zadostil ta § , ali v brezverski (konfessionlosem Staate) ne zadostuje, in le nevarnost zakriva.
Cerkev bo skerbela za poduk v veri; verski poduk bo branil nejeveri vhod v šole, in ljudske šole ostanejo, kakor do sedaj cerkvi v skerb izročene. To vse kaj radi slišijo katoličani, in njih število v Avstriji ogromna je večina; pa že tudi navadna pamet uči, da bi ljudske šole pešale, hirale ali v ne-kterih krajih še celo jenjale, ko bi jim cerkev odtegnila svojo pomoč, in modra vlada bi tega ne prezirala. Cerkev bo tudi po šolah določevala verske vaje (religiose Uebungen). Katoliški starši smejo tedaj brez skerbi izročevati svoje otroke šolam — osnovanim po novi postavi, ker imela bo vsikako cerkev vpljiv do šol.
Tukaj pa je treba pomisliti, da podučevanje v kerščanskem nauku, v resnicah katoliške vere se le takrat prime mladinskih sere, kedar se tudi drugi šolski nauki tako uče, da razlaganja kerščanskega nauka ne podirajo, marveč podpirajo, kedar svetni učitelji tega ne poruše, kar je duhovni učitelj stavil. Verske vaje le takrat kaj koristijo in k pobožnosti vnemajo, kedar pridejo iz vernega serca in so sad kerščanskega življenja, kakor se to po vnanjem razodeva. Kaj bi se pa potem zgodilo, ko bi učitelj veroznanstva cerkvene vaje ukazoval, drug učitelj bi pa imenoval take vaje zamudo časa ali pa prazne vraže! Pa v Avstriji ne bo tako daleč prišlo?! Bog hotel, da ne! Pa kakor se sedaj javno piše in govori, ne kaže drugače, in je očividno, da tudi § 2. ne bo ubranil vnemarnosti in brezbožnosti poti v srednje in višje šole. Kdo tega ne spozna, ali nemore ali noče viditi, kaj se po svetu godi? Nam ne gre postavo sumičiti, pa iz sedanjih znamenj se more prihodnje vreme prerokovati. Toda poslušajmo, kaj dunajski list „Vaterland" o tej postavi govori, ker med drugim tudi tole pravi: „Do sedaj je veljala postava, da imajo učitelji v srednjih šolah biti katoličani. Ze kakor je dosihnial bilo, ministerstvo ni moglo povsod prepričano biti, so li učitelji v resnici katoličani; iz srednjih in višjih šol so prihajali mladenči, ki so bili slaboverni, ali taki, ki se niso upali
svoje vere pokazati. — In liberalen svet pa pravi, da je bil to sad konkordatne šole. Kar pa je bilo dosilimmal zoper postavo, bo zanaprej postavno.
Protestant, ki je matematikar v šoli, ima ravno take pravice, razširjati svoje prepričanje, kakor katoličan svoje, ker vsled snovnih postav sta oba pri šoli, in gotovo je, da ga bo veliko učencev rado poslušalo. Cerkev in duhovni imajo pravico, zoperstavljati se razširjanji nejevere. Kdor pa je v službi pri kaki šoli, ne more se temu ustavljati, kar počenjajo njegovi enako opravičeni verstniki.
V konkordatu je deržava prevzela dolžnost, da skerbi za versko izrejo po šolah. Ako tega ne more ali noče storiti, naj po pravici pove, da ji ni mar za versko izrejo. Da katoliški duhoven veroznanstvo uči in ima vpljiv do šole, da se tako šola na videz ohrani katoliška, s tem se ne vstreza katoliškim staršem. Če je to tako, nastane vprašanje, ali bi ne bilo bolje, da bi cerkev pri takih šolah ne imela kar nič opravili , potlej bi drugej vero učila in svarila pred njimi. Tako je nekdaj ravnala v nasprotji z ajdovskimi šolami, in te šole, kakor jih je dvorni svetovavec Rokitansky popisal, niso drugega, kakor novo paganstvo.
Katoličani naj bi si potem svobodno snovali svoje šole".
M. Močnik.
Kaj storiti, da sc učenci radi me.
Spisal Fr. Govekar.
Ako se učenci radi uče, ali ne, se jim pozna že na živem očesu in veselem obrazu. Taki učenci pazljivo poslušajo, si vse dobro zapomnijo kar slišijo, radi v šolo hodijo, naloge vselej prav, čedno in tudi o pravem času izdeljujejo, ter se sploh pri vsaki priložnosti tudi sami prizadevajo, da se vedno več uče in da učitelju veselje delajo. V7 taki šoli je pravo veselje in za-dovoljnost.
Leni in zanikerni učenci so pa pri nauku vnemami, ne-voljni, čmerni in neskerbni. V šoli, kjer se pogreša veselje do učenja, sede učenci po klopeh, kakor bi bili na tlaki, eden drugega bedasto pogledaje; se igrajo, učitelja ne poslušajo, in šola jim je naj nesrečniši in dolgočasniši kraj, in komaj tre-
nutka čakajo, da morejo prosto dihati. Taki učenci naj več le enozložno odgovarjajo, naj rajši pa še molče; taki tudi radi šolo izpuščajo ali prepozno k nauku prihajajo, vselej kaj pozabijo, naloge ne izdelajo ali pa poverhno, njih šolsko orodje in oni sami so naj žalostniša podoba prešerne neskerbnosti. Ni čuda, ako učitelj pri takih okolščinah zgubi vse veselje, in da postane hladen in čmeren, ko vidi, da pri vsem prizadevanji ne more veliko opraviti, in da zmerjaje začenja podučevati, pre-tepaje pa končuje. Prašam, kje more biti po tem nauk spešen in šola vabljiva? in, ali ni to naj naravniša pot, da je tako učencem in staršem šola vedno bolj pusta in zoperna? — Treba je tedaj, da učitelj vse stori, kar je le v njegovi moči, da se učenci radi uče; on naj
1.	skerbi, da ga že koj iz začetka učenci ljubijo. Naravno je, da otrok čuti ljubezen, ktero mu skazuješ ; ako so vse druge moči še nezrele, vendar vsaki čuti v sebi ljubezen, in pri vsakem jo je skerbna mati že toliko ali toliko oživela. Otrok kmali zapizi, kdo ž njim dobro misli in ga ljubi, to pa obrodi nasprotno ljubezen in zaupanje do učitelja. S tem pa učitelj veliko pridobi; radi potem učenci v šolo hodijo, in se mu serčno bližajo, in srečni in veseli so le takrat, kedar so pri svojem učitelju. Prizadevajo si taki učenci, da se tako obnašajo, da je učitelj ž njimi zadovoljen, zato so vedno veseli, pazljivi, pridni in vbogljivi. Da pa učitelja ljubijo njegovi učenci, naj se jim nikar ne kaže strastnega, ampak vedno pohlevnega, razsodnega, poterpežljivega in do vseh učencev enako pravičnega in dobrega. Zraven pa naj povsod in določno zahteva naj natančnišo pokorščino v vseh rečeh brez razločka od vseh učencev. To mu ljubezen in spoštovanje le še množi in vterja; tesno se ga oklenejo mehka otroška serca, in šola in nauk se jim toliko prikupita, da se tako rekoč učenci z učiteljem poskušajo: učitelj, kako bi jih več naučil, in učenci, kako bi se prej in več naučili.
2.	Učitelj naj si prizadeva, da bode nauk jasen, in da veselje do njega oživlja in množi. Zato pa naj nauk poočituje, ker to je podlaga vsega spoznanja. Kolikor bolj učitelj nauk poočituje, toliko prijetniše je učencem, oživlja veselje, in je spešniše, ker sega globoko v spomin in v serce; torej naj učitelj reč, ki jo učencem pripoveduje, po vseh straneh z učenci ogleduje, ako pa to ni mogoče, naj jim kaže saj podobo, ali
naj jo že z znano rečjo primerja. To nauk zdalno polajša in pazljivost in veselje do uka vnema. — Pazi naj pa, da kaj ne presili in ne prežene, da je nauk primeren učencem, da se jim ne pristudi, in da ne postanejo boječi in maloserčni. Da se pa učenci pri nauku ne vtrudijo, naj učitelj tudi včasi primerno preneha, naj vpleta v nauk primerne povesti, basni, pesmi, uganke in druge enake pripomočke, ki nauk oživljajo; prizadeva naj si, da nauk večini učencev koristi, in vedno naj jih napeljuje, da sami spoznajo in čutijo, koliko je vredno, ako se v mladosti kaj uče.
3.	Veliko k temu pripomore tudi to, kako, ali po kteri učbi ali metodi kdo podučuje. Dobra učba lajša učitelju in učencem nauk, in jih združuje k vsestranski delavnosti, stori, da so pazljivi, da si vterjajo in vadijo spomin in vse duševne moči. Po dobri učbi učitelj kmali spozna, kaj in koliko so si učenci od nauka zapomnili in ohranili, koliko pa ne; in kje in koliko da more tedaj pomanjkljivo popravljati ali namestovati. Pa tudi to, kako so učenci zmožni, učitelj lahko spoznava po dobri učbi. Za spešno podučevanje je tedaj dobra učba čez vse drugo naj bolj potrebna. V šoli, v kteri učitelj prav in živo sprašuje, tudi učenci določno odgovarjajo; taka šola je pravi boj za obe stranki. Nemogoče je tedaj, da bi se v tako šolo vrinil mertvi mehanizem, raztresenost in lenoba, ker v vodnem delu je združen učitelj z učenci, kar jim vedno donaša novo veselje. Kdo bi se pa še čudil, ako pri takih okoliščinah gorijo učenci vsi za učitelja, ter so polni veselja in ljubezni do šole in do nauka!
4.	Ne preziraj telesne in dušne zmožnosti in nrav! Tudi starost, spol, okoliščine, v kterih učenci žive, kakor tudi čas in doba, v kteri se podučuje, naj se nikar ne prezira. Že skušnja uči, da nektero delo se dopoldan, drugo popoldan bolje odseda, tako je tudi z učenjem. Tudi bolehnost, raztreseni duh in drugi posebni prigodki, tako n. pr. bolj občutljive otroke vnemirijo zelo vesele ali žalostne okoliščine, ktere naglo njih starše ali druge zadenejo, da so manj pridni in pazljivi. Se ve, da takih in enakih dogodkov učitelj ne sme prezirati, pa tudi jih učencem v greh ne šteti. Tudi redovnost pospešuje pridnost. Kjer pogrešaš to krasno čednost, tam se zgubi veliko časa, vse se verši nerodno, in vsaki hip je treba prenehati, to pa stori, da učenci niso pazljivi, da so vnemami in nerodni. Zato naj učitelj tirja
in zahteva od učencev, da se vse dela o pravem času , na pravem kraji in v pravem redu. Dalje da učenci o pravem času prihajajo, si sedežev ne zmenjujejo, in nič nepotrebnega sa-boj ne nosijo. Skerbi naj, da imajo tudi vse šolsko orodje snažno in v redu. Učitelj naj pa tudi od svoje strani stori, kar je potrebno, da se pridnost oživlja, tudi v vseh rečeh naj bo on učencem lep zgled. Tako se bo otrokom redovnost kmali priljubila, ktera se večkrat preseli v domačo hišo. Zunanja redovnost in tihota je mati znotranje delavnosti, in to je tista sveta in prava tihota (ktere pa ne poznajo vsi učitelji), ktera učence razveseljuje, ter jih spodbuja k pridnosti, in jih varuje lenobe in greha. Tihota pa, ktera neizvira iz imenovanega vira, ne rodi veselja do nauka, ampak deloma strah, lenobo in zaspanost; ona je inertvaška tihota duševnega razvitka in iz-obraženja.
5. Pa tudi učitelj naj bo učencem lep zgled v tem, da je delaven in priden. Cmerni, tožljivi in zaspani učitelj s svojim slabim zgledom učence okuži, ko nasproti veseli, marljivi in delavni učitelj lene učence k pridnosti spodbuja. Veliko nasprotje je med lenim učiteljem in med tem, kar on od učencev tirja. Ne dA se sicer tudi tajiti, da se od učitelja veliko zahteva, in da temu večkrat naj boljši učitelj ni kos. Kdo še nikoli ni okusil bolezni, skerbi, domače tuge, i. t. d.? Znano je, da take in enake nezgode pooblačijo čelo tudi naj serčnemu možu. Pa prašam, kdo bi bil tako neusmiljen, da bi pustil potem zavoljo tega nedolžne učence terpeti ? V eni sami nesrečni uri moreš pri učencih toliko škodovati, da potem nikdar ali pa težko popraviš. Obče je znano, da premagovanje in zatajevanje slehernega človeka krasno kinča, naj bolj pa še učitelja; dobička pa nikomur več ne prinaša, kakor ravno njemu, kteri se vkvarja in trudi z ¡zrejo nježne mladine.
Stari in mladi Slovenec.
Vuzrasti.
O. Meni rabi v moškem in ženskem spolu ter pomeni incrementum, aetas.
S. Meni pa bode le ženskega spola, da porečem: mlada, šibka, krepka, krasna, moška vzrast.
Vükriliti — Vüperiti.
O. Glagola istega pomena: alas addere, excitare itd.
S. Vkriliti t. j. krila, vperiti t. j. pera, perute dati, vkriljati, vperjati — bi prav služilo pesnikom mojim, da bi se lože dvigali na višave rajske poezije.
Vülovínü.
O. Pridevnik, tardus, segnior, modestus, ki se vjema menda z vlügükü, nsl. volhek, volgek, volgak, vly, nsl. volno (mürbe).
(S. Jaz bi ga razlagal iz vi o vi t i, in kakor že Vi pravite, ta človek ima vloven jezik , vloven hod , ki se lehko vlovi, dohiti.
Vüpiti.
O. Tega bi smel pustiti, ker je goth. vopjan: ne cogites de ser. hvápaja, sloveni enim hoc vocabulum a germ, mutuati sunt.
Kaj pa še! Kako je to, da ga Nemci zdaj nimajo, mi pa, in ste ga že Vi rabili v toliko sostavah in oblikah n. pr.: vüpiti - pijenje - pijanje, vüz - vüs - piti, upiti clamare, vü-pijnikü damans, vüpli clamor, - lino flebiliter, - lístvití - vo-vati itd. Meni se vidi, da je beseda naša, ali vsaj občno blago indoevropsko, kakor pravijo sedaj nekteri, nam že davno lastna, in rad verjamem, kar ste pisali Vi sami že pred nekaj leti: peti cum vüpiti cognatum esse videtur.
Vüplavü.
O. Vüplavü vagus: radix est p 1 u, quod etiam ire signi-ficat, cf. besplavinü immotus.
Vplavi (unstát) so taki, ki časih brez vzroka plavajo sim ter tje in - veter preganjajo.
Vüsorü.
O. Tudi vüsorivü difficilis, asper cf. vüsrühlü et vfisrtiši-nü asper, asperior, e praep. vüzü et rad. srüh, quae e primaria sr nata putanda est.
8. Doslej sem pisal le o s o r e n severus , serb. osoran iracundus, in menil sem, da se strinja z os, ost - (scharf, hart); časi utegne mi bolje služiti oblika vsor, vsoriv, vsoren.
Vüstanivü.
0. Vüstanivü - livü je expeditus, studiosus.
S. V mislih so mi učenci, ki so bistri, koj pripravljeni, torej vs t an i vi ali vstanljivi na vsako reč, na sleherno vprašanje; vstaniva duša; vstanljiv na molitev je človek, ki rad moli itd.
Vysosti — Vysota.
O. Jaz rabim tudi vysina, ti višina; vysostinü eminens, vyše alte, vysiti elevare, — se efferri, erigi, superbire.
»S. Kakor blagost, blagota — čern rabiti bolj pogostno visost, visota, visiti - vesiti, višati - vešati, veša (hängeplatz).
Visi.
0. Mar se ti čudna zdi oblika visi celi oXoxlriQog, visi mirü mundus ?
<8. Čudno se mi vidi le to, da jo imate Vi tolikrat v višji stopnji, kar zaznamnja lahko tudi meni, nn pr.: vseblag, vse-bogat, vsevidec, vsederžec- vsederžaven omnipotens, vsedneven, vseletcn, vsečasen, vsenočen, vsečist, in celo vsepresvet sanc-tissimus.
Veglasü.
O. Veglasü peritus, veglasinü astutus, iz ve-, vedeti glasü.
iS. O tem pišete: „nsl. ta človek vsaki reči glas ve cu-iusque rei peritus est et proverbium: kdor glumi ne ve glas (nam. glasa), naj ne hodi k ljudem v vas wer keinen spass versteht, soll nicht unter leute gehen". — Jaz sam tega pregovora med narodom nisem cul, vendar kaže mi, kako tenko čutilo ima Slovenec!
O. Iz vedeti je vedi scientia, opinio, doctrina.
S. Jaz pravim časih veda p. jezična, zgodovinska, verna, nravna veda; po Vaše bi moral djati: jezikoslovna, nravna ved ali vednost, zgodovinske vedi. — Iz omenjenega glagola so mi všeč in potrebne na pr. vedeteljni intelligens , vediv prudens, vedok gnarus, vedec cognitor, vedati, vedatelj itd. Vedunistvo, pravite, je magia. Ti vedun ti!
O. Magus (Zauberer) je tudi veštici, veštica maga, kar je pa sklepati z veštati loqui, in vetü verbum, sermo, consilium; pactum.
S. Za stsl. véstl peritus pišejo nekteri nsl. vešč, vest; po tem veščec magus, vešča, baba veštica maga, saga (Wahrsagerin). Še otrok sem slišal časi o kaki stari babi: ti beštica ! Morebiti je tu b nam. v. Mislil bi tudi, da je vedunstvo to kar vedeževanje (Wahrsagerei), in veščec je moj vedež.
Veža.
O. Meni je veža celia penaría (Vorrathskammer, shramba t. j. klet za hrano), tentorium, tebi pa atrium.
S. Iz te vam poberem besedo véžarí servus; vežarji so strežaji, ki po vežah in prednjih sobah strežejo na povelja svojih gospodov, in da jim naznanjajo goste prijetne in neprijetne.
Véstü.
O. Véstü je notus, manifestus, kakor véstínü.
S. Vest mi je nsl. conscientia, in vesten je človek, ki se po njej ravná. Vi ste rabili to obliko bolj sploh, in kaj veljá, da je tolikrat slišani „fest" morebiti vsaj nekterikrat Vaš „vest" po izreki hrovaški, ruski itd.?
Vésü.
O. Vésü m. statera cf. vesiti hebr. šekel ponderare et aethiop. pendere et lat. pondus a pendo; vésa f. libra.
Dasi Čeh in Poljak pravita kakor jaz tudi vaga, vagati, bi vendar poprijel se rad stsl. ves, v e s a.
Vgza.
O. Iz vgzati je v g z a tortura (nsl. teza, tezavnica) , v§-zanica, vgslo ligamen, quo mergites (snopje) ligantur.
Razun teh bi mi služila časih vgzéti prehendi, na pr. v trni, v zlobi vezi (nam. terp. je zvezan), v telesnih po-hotih itd.
Učitelj in kmet.
(Konec.) Spisal Iv. Z.
K. „Koliko lepega mi poveste, gospod učitelj. Spoznam in sprevidim iz vsega, kar ste mi povedali, da se res vsak po svoje trudimo, da ima vsak po svojem stanu svoj med in
pelin. Vendar sem sedaj bolj zadovoljen s svojim stanom, od kar ste mi to povedali; popred sem mislil, da nima noben drugi stan na svetu toliko terpeti, kakor samo naš kmečki stan, pa sedaj vidim, da tudi drugod ne cveto rožice. Tudi vaš učiteljski stan sedaj bolje čislam".
U. „Dovolj sitnosti in težav ima učiteljski stan, in kdor si učiteljski stan izvoli zato, da bi potem lahko z lahkoma na svetu živel, ta se zelo moti. Tak v učiteljskem stanu nikdar kaj prida ne opravi; je nezadovoljen, in dela kakor najemnik pri imenitnem delu. Tega ste se morebiti, oče, vi že sami večkrat prepričali!"
K. „To je da. Že večkrat sem skušal, kako neroden sem bil pri delu, kedar sem nerad delal, in tako, mislim, da je tudi pri drugih stanovih".
U. „Zadeli ste jo. Ker je pa en stan drugemu v podporo, zato pridno delajmo vsak v svojem stanu! Sicer pa moramo misliti, da mi le malo moremo storiti, da ljubi Bog je tisti, ki daje rast vsem stvarem in tudi našemu početju".
„Rad bi se še pogovarjal z vami, ljubi oče S ker bič, pa čas mi je všel, ker ura je že pol devetih; čas bo, da grem v šolo. Z Bogom, oče!"
K. ^Bog Vas obvari, gospod učitelj, in pridite še kaj k meni na polje".
Učitelj gre urno proti domu, ker ob devetih se začne že šola, v ktero otroci iz vseh krajev prihajajo. — Kmet pa koplje dalje, in na tanko premišljuje, kar sta se z učiteljem pomenkovala.
Velikonočni torek zgodaj koraka učitelj Verlič prav vesel proti glavnemu mestu kranjske dežele, v belo Ljubljano. Te dni dobiva on v javni blagajnici nekaj svojega plačila v denarjih, ktere je neki blagi šolski dobrotnik naložil temu kraju za učiteljev poboljšek. Ravno premišljuje, ktere naj bolj potrebne reči si bo za ta denar napravil, in veseljše jo maha naprej, ko mu kaže, da bo od tega mogel tudi nekaj odtergati za naj bolj potrebne nove knjige, ki jih že tako živo potrebuje. V teh sladkih mislih, v kakoršnih se učiteljevo serce ne napaja ravno pogosto, doide učitelj Verlič nekega človeka, ki v bli-žavi ni bil nobeden drugi, kakor njegov undanšnji prijatelj, oče S k e r b i č, ki jo tudi prav resno pometa proti Ljubljani. Oba sta vesela, da sta jo tako nepričakovano vkup zadela, ter se tako le pogovarjata:
U. I kaj pa vi greste v Ljubljano, ljubi oče Skerbič, če vas smem prašati?
K. Prav važno opravilo imam danes v Ljubljani, in zares prav dobro se mi zdi, da grem z vami, gospod učitelj.
U. Pa ne, ko bi se kaj toževali, ali kaj takega!
K. Bog me vari tega! Nimajo je še moje tožbe pri nobeni gosposki zapisane, pa tudi mislim, daje ne bodo imeli. Poslušajte me, gospod učitelj, povedal vam bom, zakaj grem danes v Ljubl jano, in verjemite mi, da sem res prav vesel, da morem še z vami govoriti. — Ko sva se uni dan na polji pogovarjala, ste mi pravili tudi mnogo o vašem učiteljskem stanu. Premišljeval sem potem doma, in vedno lepši in imenitniši se mi zdi učiteljski stan. Želja se mi je zbudila, da bi bil tudi eden mojih sinov učitelj, in naj bolj pripraven za ta stan, mislim, da je naš mali Šimen. Tudi za petje in godbo ima uho in veselje. Kaj pa mi vi svetujete, gospod učitelj ?
U. Ta vaša misel je lepa. Tudi meni se vaš Simen zdi pripraven, da ga dalje dajete v šolo. Da pa bo sposoben za učiteljski stan, glejte, da ga že sedaj, od mladih nog, na to napeljujete. Učitelj mora imeti pred vsem drugim pravo veselje in ljubezen do mladine, in mora biti prav priden, če hoče, da kaj opravi v šoli. Zraven tega pa mora biti prav krotek in poterpežljiv, ker nepoterpežljiv in nezadovoljen učitelj ne opravi pri mladini kaj prida. Verli vsega tega pa se mora učitelj lepo obnašati, kajti beseda miče, zgled vleče. Če je učitelj še tako zmožen in spreten pri šolskem podučevanji ali če je sploh premeden v vednostih, če se pa pri tem ne vede tako, kakor bi se mogel, je vse njegovo prizadevanje zidanje na pesek. Če se bode vaš sin kazal, da ima take dobre lastnosti za učiteljski stan, ga le dajajte dalje v šolo ; če pa količkaj zapazite, da je drugačen, ga nikar ne silite k učiteljstvu — bolje je, da (loma krave pase in ledino koplje, kakor pa da bi bil nezadovoljen in slab delavec na težavnem šolskem polji.
K. Gledal bom na vse to, kar ste mi povedali, ljubi učitelj, in za vse te lepe nauke vam bom hvaležen, dokler bom živel.
Kmet V e r 1 i č v mestu pozve za primerno stanovanje svojemu sinu, in že jeseni potem pelje svojega Šimena v Ljubljano v 3. razred glavne šole. — Čez sedem let potem je Verličev sin izverstno doveršil pripravniško šolo, in postavili
so ga za učitelja v neko veliko faro na Gorenskem, kjer še sedaj nevtrudeno dela v blagor soseski in vsi domovini pa tudi na čast svojemu stanu. „Kdor hoče pozneje kaj prida biti, se mora že mlad na pravo pot napotiti**.
Umetnost.
Sveta maša z blagoslovom. (V F-dur.) Besede A. Praprot-nikove. V spomin stoletnice c. kr. kmet. družbe na Kranjskem zložil in posvetil prečastitemu gospodu Fid. Terpincu, pervo-sedniku te družbe, Fr. Gerbec. (Op. 6.) V Ljubljani, 1868. Natisnil in založil J. E. Milic.
Vsako novo delo tega našega nadepolnega, izverstnega skladatelja spoštujemo sicer tako, kakor naj pervo iz med domačih v tej versti; pri-terditi pa moramo, da ta maša, ki jo je g. Gerbec sedaj dal na svetlo, prekosi, kar zadeva nje namen, vsa njegova dosedanja dela. Napevi so skozi iu skozi žive podobe vseh izrazov, ki jih imajo besede v sebi, in zraven še sim in tje celó dopolnjeni in olepšani z novimi slikami, kar vse z združeno močjo dela, da se budi in povzdiguje duh na tisto stopnjo pobožnih občutkov, na kteri se pozabijo vse zemske betege, ter zibljejo duha v tistih naj slajših in srečnejših predčutilih, ki jih človeško okó ni vidilo, uho ni slišalo, in v serce človekovo niso prišli. (1. Kor. 2, 9.) »Pesem pri blagoslovu« (besede zložil g. J. Bile), po kterem napevu se poje tudi lahko »Tantum ergo«, nas spominja na premile občutke velikega četertka »Pange lingua«, kedarvse kleči pred Najsvetejšim, in verno prosi blagoslova. Potem se začenja sv. maša popolno v tistih izrazih in pomenih, kakor jo mašnik moli. Vsi odstavki imajo melodično in ob enem tudi naj lepšo harmonično opravo, ktera se pri vsakem odstavku, pri vsaki verstici in celó pri vsakem sliku in pri vsaki bolj pomenljivi besedi spreminja in drugače po pomenu zavija. Melodije dihajo bolj koralnega duha, brez kterega res nikakoršno cerkveno petje nima duše; pri tem pa imajo ti napevi še to posebno lepoto, da ko poje en glas — med tem drugi različno venčajo njegove izraze. — Od več bi bilo, ako bi dalje govorili o tej skladbi. Kdor bo kupil to Gerbčevo sv. mašo, in se je bo prav učil in naučil, bo gotovo priterdil, kar pravi pregovor: »Delo se samo hvali«. Tudi tisk je lep in pripraven ; naprodaj je v J. B. Mi-licevi tiskarnici za 60 kr.
Od podnožja gorenskih planin, 20. aprila. -- Naznanil si nam,
blagi „Tovarš", v svojem zadnjem listu, da se je zopet poslovil za vselej neki učitelj naše škofije od svojih bratov, ter preselil se v večnost, namreč g. A n d r. Štamcar, učitelj v Selcih. Ker se ne pričakuje, da bi dandanašnji svet postavljal učiteljem spominke na
gomile, prevzemimo vsaj učiteljski (ovarsi nalogo, da bomo eden drugemu sejali na grobe ponižne cvetke kratkih življenjepisov , po kterih naj ostane spomin umerlih bratov ohranjen prihodnjim rodovom. — In ker se nadjam, da boš ti, blagi „Tovarš", rad odkazal v svojih listih takim cvetkam svojo lastno gredico, ti ponudim ob enem koj tudi seme za eno. —
Rajni A n d r. Stamcar se je rodil I. 1826. v Velesovem, v slavno znanem Marijnem Božjem potu na Gorenskem. Doveršivši pri ljubljanski normalni glavni šoli oba tečaja IV. razreda z odličnim vspehom, je stopil v ondotno učiteljsko pripravnišnico, ki je takrat tako slovela, da so celo iz daljnih dežel našega cesarstva pošiljali v njo vojaške podčastnike kot pripravnike za vojaška izrejališča. Po tadaj navadnem dveletnem uku je prejel Stamcar podučiteljsko spričalo, in je bil postavljen najprej na dekansko šolo v Cerknico za podučitelja; v kratkem času pa je prišel za samostojnega učitelja najprej v Borovnico, potem v Preddvor, in poslednjič pred 10. leti v Selce, na ktero faro je bil po malem času za terdo vmestjen. —
Po prav dobrih spričalih, ki se nahajajo med spisi rajnega Štam-carja, je razvidno, da je spolnoval povsod vestno in natančno svoje dolžnosti. V Preddvoru je služil o času, ko so bili tam sedanji slavni deržavni poslanec in dalječ sloveči sadjerejec g. Lovro P i nt ar. Le - ta velecenjeni gospod so vneli rajnega za sadjerejo tako, da mu je postala posebno priljubljeno opravilo do konca življenja. — Preselivši se iz Preddvora v Selce si je rajni napravil tukaj na lastne stroške (znano je pač predobro, da iz lastnih stroškov dandanašnji učitelji morejo le kaj večjega podvzeti, če si lastnim ustam kaj pritergajo) veliko drevesnico, ter se pečal s sadjerejo toliko, da ga je slavna c. k. kranjska gospodarska družba ob času zadnje sadne razstave v Ljubljani odlikovala celo s sreberno svetinjo. — Da je rajni to čast zaslužil, nam spričujejo tudi nekteri njegovi sostavki o sadjereji v „Tovaršu", in njegova vnema pri djanskem poduku mladine v sadjereji in tudi postrežljivost, s ktero je bil rad pripravljen, učiteljem, ki so se na novo te koristne vednosti poprijeli, deliti poduk in dajati jim tudi mlada drevesa.
Da bi svojemu nasledniku ne zapustil tako poropane šole, kakor se je v poprejšnjih časih, žalibog! le prerado godilo [da je namreč nekteri učitelj komaj kak star šolski zapisnik, — ali pa še tega ne, — od sprednika dobil), je položil tudi rajni Stamcar po zgledu ne-kterih mlajših učiteljev v Selcih podlago šolskemu arhivu ; preskerbel pa je tudi po nabranih milodarih mladini lepo šolsko zastavo, ter šolski sobi nekaj lepih podobščin.
Od rojstva že bolj slabotnega zdravja, je rajni pogosto bolehal. Ze vlani osorej ga je bila huda bolezen pripravila na kraj groba; vendar jo je bil zoper vse pričakovanje nekako srečno otresel in zlasti v poslednjem času velikokrat kar očitno hvalil Boga za neprecenjeni dar ljubega zdravja. Ali v pozni noči velike srede, 8. t. m. ga napade vnovič njegova stara bolezen; vendar se pa nikakor ni mislilo, da ga bo tako hitro prestavila v večnost. Hitro rabljena zdravila so bila po-
tolažila bolezen toliko, da je zamogel veliki četertek še iti orglat v cerkev; ko pa pride domu, se zopet vleže, in proti 9. uri zvečer se da na sovet svoje skerbne ženke previditi s sv. zakramenti, ako-ravno je bil še le pred 3. dnevi spolnil svojo velikonočno kristijansko dolžnost. Potem še želi govoriti s svojim bližnjim učiteljem sosedom iz Ž. (skoro gotovo zato, da bi ga vnovič poprosil, da bi bil njegovim otročičem varh, česar ga je bil že vlani naprosil); odpraviti je zau-kazal tudi koj v pozni noči nalašnega človeka ponj , — ali prepozno je bilo, kajti skoro neposredno po sprejetji sv. zakramentov je mirno zaspal v Gospodu.
Posebno hvalevredno sta se obnašala pri tej priliki selška gg. kaplana, ki sta se zelo trudila, da bi bila vkrotila bolezni hudo silo ali saj terpljenje kaj polajšale in brez njune velike skerbljivosti težko da bi bil bolnik za smert še previden, ker je bil on to odlašal za naslednje jutro. Tudi o smertni uri sta oba gg. kaplana bila pri umerjočem prijatelju, ter do zadnjega zdiha se nista ločila od njega. Lepo to! Čudno se je ljudstvu zdelo veliki petek, ki je jelo k cerkvi dohajati , viditi na mertvaškem odru tega , ki je še dan poprej orglal pri božji službi. Veliko saboto ob 4. uri popoldan se zvonovi žalostno oglase. Domači trije gg. duhovniki se približajo šolskemu domu, odmolijo nad truplom rajnega učitelja navadne molitve, ter pospremijo ga vsredl obilno zbrane šolske mladine in ostalega ljudstva proti cerkvi, in odtain proti odpertemu grobu. Žalostne pesmi, ki zastran resnobnega cerkvenega časa in glede na britko smert Zveličarjevo zadnje tri dni sv. velikega tedna vse omolknejo, se tudi ob učiteljevem pokopu niso glasile; nadomestovalo pa so jih svetle solzice, ki so obilno tekle iz oči žalostne šolske mladine.
Danes zjutraj so bile po rajnem Andreju velike bilje in zatim 3 sv. maše. Černo peto sv. mašo so za njim imeli v. č. g. fajmošter V i n c. Maj ar, ki so mu bili tudi v življenji prijateljsko naklonjeni, ter mu skazali mnogo dobrot.
K sklepu pa sedaj še tole: Ko bi rajni g. Štamcar v življenji ne bil skerbel za svojo zakonsko tovarsico — za svoje otroke s tem, da je pristopil v družbo, ki ponuja za v primeri malo vlogo lepo in zdatno pomoč učiteljskim vdovam in sirotam, kako bi mu bilo moglo to stiskati serce na smertni postelji, ko je vidil krog sebe jokati prežaljeno ženko in nedolžne male otročice. In kaj bi bili le - ti zapuščeni v resnici tudi počeli? „Z zobmi v steno", pravi naša narod-ska prislovica. — Tako pa jim pričakovana lepa denarna pomoč, — akoravno jim tudi ne more verniti ljubijočega moža in skerbnega očeta, vender saj nekoliko briše solzne oči. — Zapomnijo naj si dobro to vsi tisti učitelji, ki pri dosti dobrih prihodkih gledajo le na „danes'', in lahkomišljeno pozabijo na „prihodnost". Rodoljub Podratitovski.
Iz Ljubljane. 22. preteč, m. je svetla cesarica v Budi porodila princesinjo, ktera je pri kerstu dobila Ime Marija, Matilda, Valerija, Amalija.
— V Gradcu so ondašnji učitelji vstanovili učiteljsko družbo, ktera je imela 24. preteč, m. pervi zbor. Zbralo se je 45 učiteljev
graških ljudskih šol; sklenili so, da bodo vsaki mesec zborovali. — Kedaj bomo mi ljubljanski ali sploh kranjski učitelji imeli svojo družbo ?
—	G. dr. Andr. Vojska je Slov. Matici podaril 248 kujig. Po nasvetu Matičinega knjižničarja, g. prof. Vavriia, je Matica 15 od teh in več zemljevidov podarila učiteljski knjižnici mestne glavne šole pri sv. Jakobu. Hvala!
—	Kranjska hranilnica je odločila tri sto gold. v ta namen, da naj jih c. k kmetijska družba daruje tistim, ki bodo letošnje ke-brovo leto pridno lovili in pokončevali kebre. Tedaj učitelji in učenci, napovejte vojsko tem sovražnikom !
—	Sliši se, da bode čislani umetnik v petji, naš tovarš g. France Gerbec, kmali napravil svoj koncert v javnem gledišču ljubljanskem.
V	lavantinski škofiji. Postavljeni in prestavljeni so g. g.: Matija K resn i k, podučitelj od sv. Ruperta v slov. Goricah, za zač. pomočnika v Celj; Jože Šeliga, podučitelj v slov. Gradcu, za zač. učitelja k sv. Vidu na I* 1 a n i n i j — Janez Rošker, poterj. pripravnik, za pomočnika v G račke m predmestji, v Maribor: — Franc Brižnik, podučitelj iz Makole k Veliki Nedelji; — Valentin Brence, poterj. pripravnik, v Skale; — Janez Jurko, od sv. Miklavža na Drav. Polji, k sv. Petru na Medvedovem Selu; — Martin Motaln, zač. učitelj pri sv. Martinu v Poliorji, v Gajreh; — Heinrih Škoflek, zač. učitelj od sv. Petra, v Zdole; — Simon Janžek, zač. učitelj iz Zdole, k sv. Martinu v Pohorje; — Andraž Vrabl, podučitelj pri sv. Barbari, za zač. učitelja k sv. Miklavžu na Drav. Polji; — Miha Oberski, poterj. pripravnik, k sv. Barbari pri Aurbergu; — Tomaž Mohorič, podučitelj od sv. Lovrenca na Drav. Polji v L es k o v ce; — Andraž Rotner, podučitelj v slov. Gradcu, je poterj. učitelj v Ne go vi; — Anton Hren, podučitelj v Marenbergu. v slov. Gradec;
—	Franc Sune, zač. učitelj v Negovi, za podučitelja v Marenberg. — Janez Jagcr, podučitelj pri sv. Lenartu na Goričkem, je imenovan zač. učitelj;
—	Kaspar Lešnik, podučitelj v Ormužu, je imenovan zač. učitelj. — Melhior Pugelj. podučitelj v Planini, je izstopil; — Franc Skofič, podučitelj v Leskovcah, je izstopil. — Jože Mihelič, zač. učitelj, je zbolel; — Alojzi Tloher, podučitelj, je zbolel. — Janez Molli, učitelj v Ormužu, je šel v pokoj. — Janez Lenhart, učitelj pri sv. Lenartu na Goričkem, je umeri. (R. I. P.!)
V. g. Jože Si m o nič, župnik v Serdišču, je imenovan šolski ogleda Veliko - Nedeljske dekanije.
V	ljubljanski škofiji. Postavljeni in prestavljeni so ti le g. g.: Martin Kovica, iz Zaspega, v Selce; — Anton Požar, iz Kopajn, v Zasip; — Anton Junec, podučitelj, iz Srednje vasi, v Kopajne za učitelja; — Franc Lunder, podučitelj na Igu, za podučitelja v Srednjo vas; — Alojzi Medja, nekd. podučitelj v Ložu, za podučitelja na Ig;
—	Matevž Mrak, iz Koroške Bele na Dolgo; — Anton Pavčič, poterj. pripravnik, na Koroško Belo; — Ignaci Božič, iz Dolenje vasi v Nemško Loko; — Anton Kunšič, iz Nemške Loke v Dolenjo vas.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk,
Tiskar in založnik: Jož. Rudolf Milic,