jfOj-AStAŠU DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LEST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Tone Pavček na pesnikov dan Iz slavnostnega nagovora v Novem mestu »Vsaka pesem je neskončna svoboda, ja prostor skrivnosti, je čudenje nad vsem, kar je nad preprostim čudežem, takšno, kakršno je drevo na poljani, je svetega v svetu, človeškega v človeku, zemeljskega na zemlji, kozmičnega v kozmosu, božanskega in večnega v našem edinem trenutku obstajanja. In ne nazadnje, je zgolj slo vensko, je iskanje prešernega in prešemovskega v Prešernu in njegovi pesmi S Prešernom smo za zmeraj dobili svojo besedo. Mi vsi ki živimo in prihajamo iz dežele, ki je utrdila svoje gibanje z besedo, ki je imela do včeraj samo svojo knjižno državo — vrhovno in edino, a enakovredno vsem, saj je imela v tej besedi svojo avtonomno in duhovno življenje — svojo dušo in svoj oltar. Nanj smo pripeli tudi svojega pevca, svojega Prešerna. Za ideje zedinjene Slovenije smo zavezani k Prešernu, ne deklarativno, ne s čaščenjem in Praznovanjem, a po srcu". G A LA VEČER — Za novomeški kulturni večerni koncert simfoničnega orkestra novomeške Glasbene šole Marjana Kozine pod vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja so v soboto Novomeščani pokazali veliko zanimanja, saj so do zadnjega kotička napolnili dvorano Doma kulture. Osrednji občinski prireditvi, namenjeni letošnjem slovenskem kulturnem praz-n‘ku,je da! ton slavostni govornik, pesnik Tone Pavček, njegove pesmi pa je bral igarlec in tudi dolenjski rojak Anton Petje. Kulturni praznik je bil tudi priložnost, da je Zveza kulturnih organizacij podelila svoja odličja inpriznanja letošnjim dobitnikom. Najvišja so prejeli:pevski zbor Krke in pihalna orkestra Novoles iz Straže in Iskra iz Šentjerneja. Več o praznovanju še na kulturni strani. (Foto: Marko Zajcj Nesoglasja o reševanju tovarne Videm Papirničarji se pogajajo KRŠKO — Čeprav se dosti govori o Vidmu in njegovem stečaju, po tej skrajni rešitvi za zdaj še ne bodo posegli. Kot kaže, so pripravljeni nekaj časa počakati tudi upniki, kar je odločilnega pomena za prihodnost družbe Videm. Zaradi tega se vodstvo firme te dni pogaja z bančniki o tem, kaj se bo zgodilo z Vidmovimi dosedanjimi dolgovi. Največ bi dosegli, če bi se z velikimi upniki — merilo je znesek nad milijon mark — dogovorili za spremembo Vidmovih obveznosti v kredit. Ker podjetje po izgubah v letih 1990 in 1991 danes nima sredstev za financiranje proizvodnje, pa poleg odloga plačil potrebuje tudi »svež« obratni kapital. Toda hkrati se pogajajo v Vidmu samem, in sicer o usodi 350 zaposlenih, kolikor jih je po evropskih merilih pro- • V Vidmu različno gledajo na tak sprejeti načrt prihodnjega poslovanja. Delavci, ki so na spisku odvečnih, se ne strinjajo s svojim trenutnim položajem. Natančneje in obširno so to povedali 6. februarja na pogovoru v krškem kulturnem domu, ki ga je sklical Vidmov Sindikat in ki se ga je udeležil poleg Vidmovih vodilnih ljudi tudi Dušan Rebolj, predsednik Pergama, slovenskega sindikata pa-pimičatjev. Po besedah Aleksandre Libenšek, predsednice sindikata v Vidmu, so sestanek sklicali, da bi dela vce s spiska za čakanje po sindikalni liniji natančno obvestili o njihovih pravicah v takem položaju. V nuklearki zatrjujejo, da je res priSlo do okvare JE duktivnosti preveč v tovarni. Niti po najnovejših dogodkih še ni znano, kaj bo v prihodnje delalo 195 ljudi iz omenjene skupine delavcev. »Izhod za presežne delavce je v iskanju novih programov in s tem novih delovnih mest. Mislim, da bomo morali to intenzivirati bistveno bolj kot doslej,« ocemuje Vidmov generalni direktor Franc Čargo- »Ni razlogov, da bi elektrarno predčasno zaprli« PRILOŽNOST ZA PRITOŽBE — Viničani so se preteklo soboto lahko nekoliko potožili glede zaostalosti in težav, kijim jih je prinesla državna meja. Imeli so se zares komu, saj so na okrogli mizi med drugimi sodelovali tudi (z leve proti desni) Drago Pirc z oddelka za obmejne zadeve, minister za turizem in gostinstvo Ingo Paš, član Predsedstva RS Ivan Oman, tajnik črnomaljskega Demosa Vlado Starešinič ter član slovenskega Predsedstva dr. Dušan Plut (Foto: M.B.-J.) Danes v Dolenjskem listu na 3. strani: • Kmet nam ne bi nikoli oprostil na 5. strani: • Vojska si želi novo vojaši na 7. strani: • Pravica je, ali bo tudi zemlja? I na 8. strani: 1 • Novinarji Dolenjskega lista koi • Taka jabolka bi Adam trgal kar na 9. strani: • Toliko prireditev kot že dolgo ne na 10. strani: / j: ' \ • , • Gardist s pištolo nad policista 0 na 11. strani: • V znamenju kljukastega kri"1 na 12. strani: • Dan z lovci na 16. strani: • Katastrofa za lesno industrijo 'Z///////////////////////////////W I lri.&« \ M 9 Jutri bodo padavine, po sobotnih razjasnitvah pa se bo v nedeljo vreme zopet poslabšalo. KRŠKO — Reden nadzor Mednarodne agencije za atomsko energijo, Stane Rožman: Politične stranke naj umaknejo problematiko Jedrske elektrarne Krško iz svojih programov. Republiške uprave za jedrsko varnost in strokovni elaborati kažejo, da ni varnostnih ali ekoloških razlogov za predčasno zapiranje Jedrske elektrarne Krško. Nasprotujemo vsakemu poskusu predčasnega zapiranja in predlagamo, da elektrarna obratuje vseh 40 koledarskih let, kolikor znaša njena življenjska doba. Leta 1995 je možno zapreti nuklearko izključno po nekontroliranem scenariju, so menili na nedavni tiskovni konferenci v Krškem, na kateri so sodelovali direktor NEK inž. V SOBOTO DVE KULTURNI PRIREDITVI METLIKA — Atelje za umetnost in obrt in Ljudska knjižnica vabita na otvoritev razstave kiparja Martina Skoli-bra, ki bo v soboto, 15. februarja, ob 18. uri v Ganglovem razstavišču v Metliki. Istega dne uro pozneje pa bo v kulturnem domu gostovalo s komedijo »Dobrodošla miss Agata« kultumo-umetni-ško društvo Mirna peč. Stane Rožman, njegov namestnik Josip Aralica in vodja službe za radioaktivne odpadke mag. Krešimir Fink. Na tiskovni konferenci so posredovali informacijo o nenačrtovani zaustavitvi jedrske elektrarne 5. februaija, ko je prišlo do okvare na ohišju visokotlačne turbine. V času popravila te okvare so mehaniki preventivno pregledali tudi ostale sklope. Nuklearka je pred to zaustavitvijo obratovala s polno zmogljivostjo 200 dni, kar pomeni doslej najdaljše obdobje. V zvezi z nekaterimi očitki v Sloveniji, da so nuklearko zaustavili nalašč, da bi pokazali njeno nepogrešljivost v slovenskem elektroenergetskem sistemu, je Rožman dejal, »da smo ta objekt doslej vodili izključno na profesioanlnih strokovnih izhodiščih in ga nameravamo tudi v bodoče«. Elektrarna bo od 1. maja 65 dni v remontu. Zamenjali bodo glavni računalnik, kondenzator in vrsto drugih elementov. ŽIVLJENJE NA ODRU — Z recitalom o življenjskih radostih in tegobah, veselju bivanja, žalosti trpljenja ter neizbežnosti minevanja — izborom iz del slovitega angleškega mojstra besede Williama Shakespeara z naslovom Iz take smo snovi kot sanje — je mojster slovenskega igralstva, črnomaljski rojak Stane Starešinič ob slovenskem kulturnem prazniku za dobro uro prikoval na sedeže številno občinstvo, zbrano v črnomaljskem kulturnem domu. Štiri Župančičeve diplome in dve plaketi ža ži vljenjsko delo —eno je dobil tudi igralec Stane Starešinič — je nagrajencem po predstavi podelit črnomaljski župan Martin Janžekovič. (Foto: T. Jakše) L. M. Jugoslovanski sindrom Svoj čas je vlada Jugoslavije skrivala informacije o radioaktivnosti po černobilski nesreči in strokovnjaki za merjenje radioaktivnih sevanj so bili na to posebej opozorjeni Če država ni bila zainteresirana javnosti razkriti hudih posledic delovanja tuje atomske elektrarne, ali je zainteresirana, da njeni državljani izvedo prav vse o Jedrski elektrarni Krško? Ob trenutnem pomanjkanju pomembnih podatkov javnost ne ve veliko o njej, kajtijavno medijsko občevanje pozna valcev problematike razkriva vrh ledene gore, imenovane Jedrska elektrarna Krško. Strašijo dvomi v vse, kar kdo reče o nuklearki Množica strokovnjakov in politikov je naoljila kolesje, ki gnete državljansko maso. Obdelalo naj bi jo do 2 L junija do napovedanega vseljudskega plebiscitarnega izrekanja o zapiranju nuklearke. Če ga bo zmasiralo tako, da bo referendum potrdil zapiranje, potem bo jedrski fantom izginil, čeprav samo iz slovenske množične zavesti Vseeno ni odveč premisliti, če se po vsej nuklearkini in s tem slovenski energetski zgodovini ter jugoslovanskem vladnem oviranju obveščanja, na kar pošteno opozarjajo Zeleni zdaj res varno grejemo na evropskem zapečku, ali pa je to samo slovenska iluzija »o svojem stanju«. ^ LUZAR _____ ^ 1 ju 1 cr H" rriij.. _ . Ul — ~l E22fH2ESI ^ E2I22S2E33 V Vinici okrogla miza o zeleni in odprti južni meji — Interesi države in tamkajšnjih prebivalcev še niso usklajeni — Klic na pomoč z republike___________________ VINICA — Na praznični dan 8. februar so v Vinici pripravili kulturni program, v katerem sta nastopila moški pevski zbor Belt in gledališče Sit, ter okroglo mizo »Za zeleno in odprto mejo«. Na njej so sodelovali visoki predstavniki z republike. Prisluhnili so prebivalcem tostran in onstran Kolpe, ki želijo, če so že prisiljeni živeti ob državni meji, da bi bila ta čim manj trda in zaprta. Član slovenskega Predsedstva RS in predsednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut na novo državno mejo gleda z očmi Belokranjca, in ker dobro pozna številne človeške stiske, ki jih je prinesla, je na okrogli mizi govoril brez dlake na jeziku. Priznal je, da mladi državi sicer potrebujeta mejo, a ne takšne, ki bi ostro zarezala med prebivalce na obeh bregovih Kolpe in jim prinesla le negativne posledice. Gre za zapleten položaj, ko se srečujejo interesi države in prebivalcev, ki niso vedno skladni. Povrh vsega meja še ni tehnično natančno določena. To bo potrebno še narediti. seveda s pristankom lastnikov zemlje, Slovenije in Hrvaške. Sicer pa po Plutu obstajata le dve možnosti: ali pristanemo na trdo ali na odprto zeleno mejo. Belokranjce je nekoliko potolažil, da se jim po evropskih merilih ni potrebno bati, ker so postali obmejni, saj to v Evropi prinaša le prednosti, in ne, kot sedaj v primeru slovensko-hrvaške meje, zgolj negativne posledice. Prav zato mora biti tesnejše sodelovanje med obema državama in sproščeni stiki med obmejnimi občinami. Seveda bo Slovenija morala zagotoviti novim obmejnim regijam poseben položaj ter davčno in infrastrukturno politiko. Dr. Plut si ni mogel kaj, da ne bi predlagal v sprejem tudi pobude Zelenih Bele krajine o ustanovitvi društva prijateljev Kolpe. Član Predsedstva RS in predsednik Ljudske stranke Slovenije Ivan • Precej kritik je na okrogli mizi letelo na račun carinjenja, saj morajo Belokranjci vse blago, ki ga želijo izvoziti na Hrvaško, peljati najprej v carinarnico v Novo mesto. V črnomaljski občini jih trenutno precej žuli tudi mejni prehod v Vinici, za katerega želijo, da bi postal mednarodni. Drago Pirc, inšpektor iz oddelka za obmejne zadeve,je priznal, daje bila kategorizacija mejnih prebodov zaradi naglice narejena precej na pamet. Sedaj proučujejo pobude za dodatne mejne prehode in prekategorizacije, seveda pa bo potrebno prehode določiti skupaj s Hrvaško. Oman je dejal, da bi Belokranjcem privoščil, da bi bila južna meja bolj znosna in odprta kot zahodna. M. BEZEK-JAKŠE Črnomaljska občina praznuje Govornik na slovesno-sti bo dr. Dušan Plut ČRNOMELJ — Črnomaljski občinski praznik ostaja še naprej 19. februar, torej datum, ko je bilo leta 1944 v takratnem črnomaljskem Sokolskem domu prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Letos bo na praznični dan ob 11. uri v dvorani tukašnje srednje šole svečana seja občinske skupščine, ki ji bodo prisostvovali tudi visoki gostje z republike, slavnostni govornik pa bo član slovenskega predsedstva dr. Dušan Plut. Na slovesnosti bodo podelili najvišja občinska priznanja, plakete, ki jih bodo prejeli: prof. Marko Kobe iz Starega trga za dolgoletno uspešno delo v krajevni skupnosti; Župnijska Karitas Črnomelj za izvirnost in širino humanitarne pomoči; Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj za dolgoletno in uspešno humanitarno delo; Jože Mihelčič za dolgoletno uspešno delo v krajevni skupnosti Semič ter Lojze Štrucelj, kmet iz Gribelj, za razvoj sodobnega kmetijstva. Prvič bodo tokrat podelile tudi »brezo« in »kopino«, torej občinsko pohvalo in grajo pri urejanju in varovanju okolja. Z »brezo« bodo nagradili gozdarja Franca Janeža, in sicer za dolgoletno uspešno varovanje narave v območju Planina-Mirna gora, »kopino« pa si je prislužil oddelek za družbeni razvoj pri občinskem izvršnem svetu za prepočasno reševanje pereče ekološke problematike v občini. MILAN KUČAN V TRŽIŠČU TRŽIŠČE — Kmečki glas skuša nagraditi svoje zveste naročnike in pridobiti tudi kakšnega novega s srečanjem, kakršno bo tokrat v soboto, 15. februaija. V novi šoli pripravlja Kmečki glas ob 15. uri predavanje mag. Nemaniča o vinogradništvu in dr. Terčelja o živinoreji. V šoli bo aktiv mladih zadružnikov iz Tržišča prikazal izdelke domače obrti, kako pletejo koše in košare, kmečke žene pa bodo na razstavi kulinarike postregle z domačimi dobrotami. Ob 17. se bo pričelo v bližnjem prosvetnem domu srečanje s predsednikom Predsedstva republike Slovenije Milanom Kučanom. NOVOTIHNA iMoačara SALON CITROEN NOVO MESTO, * 068/25-088, KRŠKO, e 0608/32-500 LEjIJSKI list Št. 7 <2217) • Leto XLIII • Novo mesto, • četrtek, 13. februarja 1992 • Cena: 40 SLT • YU ISSN 0416-2242 J j rJ DOLENJSKI LIST Vsi slovenski častniki v Zvezi Zveza častnikov Slovenije (ZCS) v Novem mestu ima svoj program dela NOVO MESTO — Lahko bi rekli, da je za Zvezo rezervnih vojaških starešin krizno obdobje mimo. Pretresi, ki s<$ zadnje leto oblikovali novo politično podobo Slovenije, so bili v njenih vrstah še bolj občutni, kajti močna popkovina je mnoge člane vezala na nekdanjo JLA. Kriza seje kazala v skorajda popolnem mrtvilu, ki je nastalo, ko so bili mnogi člani aktivno angažirani na drugih področjih. Sedaj pa so se razmere toliko umirile in ozračje toliko prečistilo, da je lahko spet pričela delati, tokrat pod imenom Zveza častnikov Slovenije, kar ji daje nove naloge in perspektivo. »Brez neskromnosti lahko rečem, daje naša organizacija obdržala svojo identiteto in večino članstva ter da smo obstali, za razliko od organizacij v ostalih republikah nekdanje Jugoslavije, kjer so te postale le izrastki zveznega sekretariata za ljudsko obrambo ali pa so se identificirale z vodilnimi strankami. V Sloveniji nam je uspelo, da smo se ohranili kot organizacija, da smo se distancirali od strank in da so v naši organizaciji zares častniki, obrambni strokovnjaki,« je dejal prejšnji teden predsednik Zveze častnikov Slovenije, general Edo Pavčič, na posvetovanju članov predsedstva in predsednikov krajevnih organizacij občine Novo mesto. Posvetovanje je bilo namenjeno pojasnjevanju nekaterih novosti in nejasnosti. Republiška konferenca je kot najvišji organ Zveze pred kratkim sprejela statut, ki Zvezo častnikov Slovenije opredeljuje kot strokovno in družbeno organizacijo, katere član je lahko vsak, ki ima slovensko državljanstvo, za razliko od nekdanje ZRVS pa so v njej vsi slovenski častniki, tudi tisti, ki so aktivni v slovenski vojski. Medtem ko je za neaktivne častnike ZČS strokovno izobraževalna organizacija, pa je za aktivne častnike to predvsem stanovska organizacija. Ker temeljni obrisi delovanja v praksi šele nastajajo, je bilo prav okoli statusa organizacije in njenih članov več vprašanj, kar kaže, da člani iščejo v vsem zlasti konkretni smisel. To je pri približno 1.400 članih v novomeški občini vsekakor razumljivo, zlasti ker je spričo pričakovanih sprememb lokalne organiziranosti v Sloveniji še vedno odprto tudi vprašanje, kako se bo tej organiziranosti prilagodila ZČS. Na taka in podobna vprašanja naj bi člani dobili konkretnejše odgovore 23. februarja, ko bodo pripravili v športni dvorani Marof prvi letošnji sklic. Ob tej priložnosti naj bi pripravili razstavo oborožitve in opreme TO, vrhunec srečanja pa naj bi bil razgovor s slovenskim obrambnim ministrom Janezom Janšo. T. JAKŠE ČRNOMALJCI MATIJI MALEŠIČU ČRNOMELJ — V petek. 14. februarja, bo ob 17. uri v tukajšnji Ljudski knjižnici otvoritev razstave o življenju in delu Matije Malešiča, slovenskega pisatelja, rojenega v Črnomlju. Uro pozneje bo v hotelu Lahinja proslava ob stoletnici rojstva pisatelja, sicer očeta podpredsednika slovenske vlade Matije Malešiča. Življenje in delo pisatelja bo predstavil prof. Janez Mušič, direktor in glavni urednik založbe Mladika iz Ljubljane. V kulturnem programu bo sodeloval župnijski moški pevski zbor iz Črnomlja, izvlečke iz Ma-lešičevih del pa bodo predstavile učenke tukajšnje gimnazije pod mentorstvom prof. Mire Kure. HMHi PREDSEDNIK NA OBISKU—Posveta v novomeški ZČS, eni od najmočnejših v Sloveniji, seje udeležil tudi predsednik državne organizacije general Edo Pavčič. Levo od njega novomeški predsednik Janez Štrukelj in desno sekretar Brane Djukič. (Foto: T. J.) Begradova hiša za brezdomce Skupaj s Strešnikom pripravil nadomestno hišo DR. MATJAŽ KMECL V SEVNICI SEVNICA — Jutri, 14. februarja, ob 15. uri bo član slovenskega predsedstva in pronicljivi kulturni delavec dr. Matjaž Kmecl sodeloval na okrogli mizi v sejni sobi na sevniškem gradu o položaju družbenih dejavnosti. Dr. Kmecl bo dve uri zatem slavnostni govornik ob otvoritvi novih prostorov sevniške občinske knjižnice. V kulturnem sporedu bodo sodelovali šansonjerka Katja Levstik, dekliški oktet Corona in učenci sevniške osnovne šole Savo Kladnik, ki bodo govorili o knjigi. ČRNOMELJ — Na Hrvaškem imajo zelo velike potrebe po nadomestnih stanovanjskih hišah. Tega se dobro zavedajo tudi nekatera podjetja tako v Sloveniji kot v tujini, zato so pripravila že nekaj projektov za gradnjo nadomestnih domov. Med njimi je tudi črnomaljski Begrad. Begrad je skupaj s Strešnikom iz Do-bruške vasi pripravil projekt montažne hiše s približno 40 kv. metri čiste stanovanjske površine v dveh etažah. V spodnji so dnevni bivalni prostori, v zgornji pa spalni. To sicer ni hiša, ki bi lahko povsem nadomestila porušeni dom, je pa lahko poceni rešitev za začasno bivanje za družino, ki ima do pet članov, dokler brezdomci ne najdejo trajnejše rešitve. V Begradu poudarjajo, da je projekt zanimiv tudi za Slovenijo, predvsem za turistične namene, vendar želijo sedaj z njim v prvi vrsti pomagati hrvaškim brezdomcem. Zavedajo se, da je kon- kurenca pri tovrstni ponudbi precejšnja, saj je prišla ponudba celo iz Kanade, vendar so zmerni optimisti. V Begradu so želeli, da bi se za njihovo hišo zanimali predvsem v sosednjih hrvaških občinah, a so tam vsaj za sedaj naleteli na gluha ušesa. Pač pa so se na ponudbo odzvali v občini Klanjec pri Kumrovcu, kjer bo kmalu stala njihova prva hiša. S hrvaških vladnih vrhov so že dobili zagotovilo, da si bodo prišli hišo ogledat ter bodo ocenili, ali je zanje primerna. Po zadnjih vesteh, ki sojih dobili v Begradu, pa na Hrvaškem potrebujejo kar 1.200 nadomestnih stanovanjskih hiš, zato upajo, da se bo tudi zanje našlo delo. Tudi zato, ker je cena za njihova bivališča precej dostopna: 500 do 600 DEM za kv. meter stanovanjske površine. M.B.-J. gjllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillilllllllllllllllllll!llili:illlllllllllll!llllllllll!| Račun z viskijem Ali kako bi Maribor rad zaslužil z modrimi čeladami OZN MARIBOR — Mlad mariborski podjetnik se je pred dnevi v neki družbi pohvalil, da ima v domači garaži uskladiščenih čez tisoč steklenic najboljšega uvoženega viskija, s katerimi, tako je prepričan, bo obogatel tisti hip, ko bodo modre čelade res prišle na Hrvaško. »Vse imam pripravljeno. Ko bodo tu, jim bom ta viski lahko prodal po trikrat višji ceni, kot sem ga nabavil,« je pojasnil svojo poslovno »strategijo«. Njena najmočnejša oporna točka je v informaciji iz dobro obveščenih krogov, da so častniki in vojaki enot OZN sila zahtevna, a tudi denarno dobro preskrbljena klientela, ki ima povrhu vsega še veliko prostega časa — torej idealni odjemalec Jacka Danielsa. Za zdaj je kajpada njegov načrt račun brez krčmarja, saj je prihod mednarodnih čet v zraku. A po-djetnež si ne beli glave, saj pravi, da bo viski lahko prodal tudi komu drugemu, le tako dobro ne. Drugače je z mariborskim letališčem. Za razliko od omenjenega de« lotil z zavestnim tveganjem, se je obubožanemu aerodromu Maribor priložnost v zvezi z modrimi čeladami nasmehnila nepričakovano, praktično čez noč. Velika pričakovanja je spodbudila izjava zunanjega ministra dr. Rupla, kije vodstvu Svetovne organizacije ponudil »dobre usluge« Slovenije pri nameščanju njenih vojakov po hrvaških kriznih območjih — in med drugim omenil možnost, da bi modre čelade imele svoje oporišče prav na mariborskem letališču. Seveda je letališki direktor novico najprej sprejel z nejevero, a ker kakšnih 24 ur informacije nihče ni demantiral, je tudi sam začel verjeti, da minister že ve, kaj ponuja. To so začeli verjeti tudi mnogi Mariborčani. Kasneje se je, kot je znano, izkazalo, daje dr. Rupel vendarle ponujal preveč in da je tudi on delal račune brez krčmarja. In tako so se Mariborčani, zdaj že prepričani, da modrih čelad ne bo v njihovi neposredni bližini, nehali ukvarjati z mislijo, kaj bi jim te utegnile prinesti, fant z viskijem še vedno čaka, direktor letališča pa še naprej obupno išče izhod iz krize svojega podjetja. Zdaj prosi, da bi končno tudi njemu poslali posebno letalo, s katerim so pred kratkim naravnali navigacijske naprave na Brniku, a se slovenskim oblastem, kot kaže, s tem ne mudi pretirano. Tako ni nič čudnega, da se vodstvo mariborske občine zelo zavzema, da bi maribor dobil vsaj kak tuji konzulat, če že ne veleposlaništvo. Prepričano je, da bo potem letališče Maribor hitro odprto in bo na njem tu in tam celo pristalo kakšno letalo. Lahko pa sc zgodi čudež in bo država celo začela graditi avtocesto Celje—Ljubljana. MILAN PREDAN Vinko Babič, predsednik območne organizacije DŠUS: »Uspešnost nove črnomaljske stranke je odvisna od vseh upokojencev.« Upokojenci se bodo sami potegnili zase Prva dolenjska območna organizacija DSUS ČRNOMELJ — Pretekli teden so v Črnomlju na pobudo društva upokojencev iz Črnomlja, kluba upokojencev rudnika Kanižarica in Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DSUS) ustanovili črnomaljsko območno organizacijo omenjene stranke. To je prva tovrstna stranka na Dolenjskem, Črnomaljci pa upajo, da jim jo bo uspelo razširiti po vseh dolenjskih občinah. Kot je na ustanovnem občnem zboru dejal predsednik stranke inž. Drago Lipič, za današnjo demokratično in večstrankarsko družbo ni prav nič pohvalno, da tudi upokojenci ustanavljajo svojo stranko. Vendar jih je v to prisililo spoznanje, da se za njihove pravice ne bo boril nihče, medtem ko jim le društveno življenje ne omogoča vpliva v parlamentu. Menijo pa, da imajo pravico bdeti nad tistim, kar so ustvarili, čeprav so ponekod že nekoliko zamudili. Tako na primer pri privatizaciji, kjer bi mnogi najraje videli, da bi upokojencev ne bilo zraven. Vsekakor pa bo najpomembnejša naloga stranke ščititi interese upokojencev predvsem pri pokojninski in zdravstveni zakonodaji, kjer so že bile storjene precejšnje krivice. Na prihodnjih volitvah bo Demokratična stranka upokojencev Slovenije nastopila skupaj s Sivimi panterji, s katerimi se namerava po volitvah tudi združiti. Pred ustanovnim zborom je črnomaljska območna organizacija štela že več kot 130 članov. Upajo pa, da se bo včlanil vsaj vsak tretji črnomaljski upokojenec, kar pomeni, da bi stranka štela več kot tisoč članov in bi bila najštevilnejša v občini. Stranka namreč nima ideološke opredelitve, članstvo v njej pa ne izključuje članstva v drugih strankah. M. BEZEK-JAKŠE MEJA NA GORJANCIH — Pred kratkim so ob gozdnih poteh, ki na Gorjancih vodijo do meje med Slovenijo in Hrvaško ali jo prečkajo, postavili opozorilne table. Ljubitelji Gorjancev, ki imajo to prelestno goro radi v celoti, se zanje pri svojih pohodih ne zmenijo preveč. Sicer pa bo slej ko prej treba s sosedi Hrvati urediti te stvari tako, kot so urejene z A vstrijci, da lahko planinec na takih krajih mejo prestopi s planinsko izkaznico. Le tako bo moč še naprej hodili po raznih planinskih poteh, ki vodijo po Gorjancih in se tudi ne ozirajo na mejo. (Foto: A. B.) TEDEN CVIČKA — DA ALI NE? Mariskatera med trinajstimi podružnicami Društva vinogradnikov Dolenjske, ki domujejo v petih dolenjskih občinah, bi še lažje in bolje delovala, če bi imela več pravic in možnosti v svoji občini. Prav zato naj bi se sedanje podružnice preoblikovale v društva, matično društvo pa v Zvezo društev vinogradnikov Dolenjske. To so na svoji prvi redni seji upravnega odbora menili predsedniki vseh podružnic, seveda pa bodo z odločitvijo morali počakati do novega zakona o društvih. Organiziranost in skupne aktivnosti naj bi ostale v dosedanji obliki. Tako naj bi si skupaj prizadevali za to, da bi cvičku vrnili nekdanji ugled, skupaj bi pripravili ocenjevanje vin in prireditev Teden dolenjskega cvička. Vse tako kaže, da bodo letos ponovno pokušali pripraviti to prireditev in tudi na ta način obeležili 20-letnico delovanja društva. Vinogradniki spet želijo na novomeški Glavni trg, kjer je ta prireditev pred dvema letoma tudi najbolje uspela. J. P. Meritve zraka v Novem mestu Izmerjene povprečne 24-urne koncentracije S02 v mikrogramih na kubični meter zraka Datum meritev MERILNA MESTA Center Žabja vas Ločna Diska Bršljin 3. 2. 60 61 89 47 54 4. 2. 56 65 90 65 73 5. 2. 62 49 95 44 54 6. 2. 75 49 83 39 31 7. 2. 73 48 57 62 38 8. 2. 81 31 48 27 30 9. 2. 93 38 66 37 42 = fanta, ki seje »projekta modre čela- ..................................................................................Illllllllllllllllllllllllllllllllli Mejna povprečna 24-urna koncentracija S02: 125 ug/m3 Kritična povprečna 24-urna koncentracija S02: 375 ug/m3 Mejna koncentracija je tista, kije po Odloku (U. L. RS. 30/90) še dovoljena. Pri kritični koncentraciji so potrebni izredni ukrepi. Naša anketa Tožba je slaba tolažba Zapleti z jugoslovanskim trgom so že tako stari, da se komaj spomnimo, kdaj in kako so se pričeli. Povzročalo jih ni gospodarstvo, temveč so bili gospodarstveniki le orodje v rokah politikov, da bi tako zlomili politično voljo in moralo drugih. Pomniti pa moramo, kdo je pričel z bojkotom slovenskega blaga, s carinsko vojno, zaplembami slovenskega premoženja in še drugimi potezami, da bi za vse ne krivili te vlade, kar se pogosto sprenevedavo dogaja. Ta, kakršna pač že je, bi z večjo ažurnostjo nekatere težave lahko omilila, nikakor pa ne odpravila, saj za razgovore in sklepanje sporazumov preprosto nima zainteresiranih partnerjev. Nasproti sedijo namreč še vedno tisti, ki so si sankcije izmislili, torej je iluzorno pričakovati od njih nenadno spreobrnitev. Zato pa bi lahko storila več na globalnem reševanju balkanske krize, saj je jasno, da se bodo trgi normalizirali šele takrat, ko bodo med sosedi na tem prostoru zavladali običajni sosedski odnosi, spoštovanje mednarodnega prava in trgovskih uzanc. Marsikateremu gospodarstveniku se seveda toži po starih časih, toda ta tožba j? podobna človekovi tožbi po izgubljeni mladosti: škodljiva je, če ga odvrača od tega, da bi si poiskal primerno zdravilo za starčevske probleme. a MIRJAN KULOVEC iz metliške Kolpe: »Slovenija se nekdanjemu jugoslovan- dOL skemu trgu ne bi smela odreči, ker je večina slovenskega gospodarstva prej temeljila na prodaji na ta trg. Slovenska industrija je le za prodajo na domačem trgu prevelika, na evropski trg pa povsod še niso pripravljeni. Bivši poslovni partnerji zatrjujejo, da na jugu naše blago potrebujejo, seveda pa bi Slovenija morala urediti tudi medsebojne odnose, da prodaja tja ne bi bila več poslovno tveganje.« ALBIN SVAL, doma z Velike Doline: »Bila bi škoda, če bi se vse to trgovanje naenkrat ustavilo. Zdaj je tako, da so Slovenci in Hrvatje jezni drug na drugega, toda če bomo hoteli kupovati in prodajati, moramo najprej urediti probleme s plačevanjem. Zaradi neplačevanja so firme prenehale trgovati z južnim delom nekdanje Jugoslavije, kar pa ni dobro, saj nimamo kam drugam prodajati. Težave so celo pri takih običajnih zadevah, kot je obiskovanje sejmov na Hrvaškem.« ZLATO ZALETEL, v.d. direktor Euro-transa iz Ribnice: »Osnovno načelo prave trgovine je to, daje odprta za vsa tržišča. Za nas je trg na ozemlju nekdanje Jugoslavije logičen, tako zaradi surovin, izkušenj, kijih imamo na njem, kot zaradi bližine, zato se mu ni pametno odpovedati, seveda pa nam razmere na Hrvaškem trenutno povzročajo velike težave. Politiko je treba ločiti od gospodarstva, vpliv pa naj ima le tam, kjer gre za vitalne nacionalne interese.« JANKO KRAGL, vodja kompletiranja objektov iz krmeljske Metalne: »Zdaj, ko je v splošni krizi vse manj novih investicij, je tudi za nas vse težje najti delo, zlasti še ker je med vojno v Sloveniji usahnila tako imenovana namenska proizvodnja. Mislim, da moramo še vedno računati na bivši jugoslovanski trg, predvsem na Hrvaško in Bosno, kjer ga je nekaj malega še ostalo, ko se bodo razmere umirile, pa bo čas pokazal, kaj se bo še izcimilo iz. vsega tega.« TATJANA FINK, direktorica komerciale v Trimu, Trebnje: »Dolgoročno upamo, da bo poslovanje z deli bivše Jugoslavi-je vendarle v določeni meri spet steklo, saj smo preveliki, da bi lahko računali zgolj na slovenski trg in na izvoz v druge države, ki smo ga v zadnjem času sicer močno povečali. Poslovanje je problematično predvsem zaradi neurejenega plačilnega prometa, vsekakor pa ostaja ta trg zanimiv in verjetno ne le za nas.« FRANC PANJAN, direktor črnomaljskega Begrada: »Vsak trg bi morali poskušati zadržati. Begrad je dolga leta ustvarjal na Hrvaškem do 40 odst. prihodkov, vsak četrti zaposleni v našem podjetju pa je iz Hrvaške. Te naše delavce želimo zaščititi, zato smo ustanovili tudi slovensko-hrvaško podjetje v Ozlju. Hrvaškemu trgu se nikakor ne nameravamo odreči, seveda pa se morata Slovenija in Hrvaška dogovoriti o finančni in blagovni menjavi. »MARJAN VODOPIVEC, komercialni direktor Laboda: »Prodaja naših izdel-|||W| kov v južne dele bivše Jugoslavije se je u-.t.ivila predvsem /aiu. ker je Ji-nar z juga zelo težko zamenjati za slovenske tolarje, i W Seveda ni problemov, če kupci pridejo s to- larji, sicer pa ne zavračamo nobene oblike plačila, tudi v naravi ne. Tako za naše blago dobivamo golfe, pralne stroje, železo, olje, sladkor in še kaj. Boj za preživetje nam narekuje, da se usposabljamo za vse vrste trgovine.« » METOD ŠONC, direktor krške obrtne zadruge Resa: »Tako imenovani južni trgi so za nas naravna tržišča. Ne pričakujemo, da bi kakršnikoli posli stekli iz simpatije, saj pridejo v poštev zgolj poslovni interesi enakopravnih tržnih partneijev. Posamezne republike se bodo postopoma vključevale v Evropo in nič ne bi škodilo, če bi se tja podajale skupaj. Sedanje težave pri plačevanju so ovira takemu sodelovanju.« JANEZ PEZDIRC, direktor Trikona iz Kočevja: »Slovensko tržišče je premajhno, zato nam je trg bivše Jugoslavije potreben, vendar pa le pod določenimi pogoji, od katerih sta poglavitna urejen plačilni promet in obojestranska pripravljenost gospodarstva. Odločilno besedo bo zato vsekakor imela vlada. Iz preteklega poslovanja ostaja še problem dolgov za že dobavljeno blago, medtem ko sedanja trgovina poteka izključno na principu zagotovljenega plačila.« sv nj vr ki ki is Si sv fe P U b ii ši ..................................- —— Kmet nam ne bi nikoli oprostil Strokovna služba in še kdo so odgovorni, da v zaostrenih razmerah kmetje ne bodo ostali brez prodaje mleka — Šokantno slaba higienska kakovost PREDAVANJE O PORODIH PRI KRAVAH SEVNICA — Sevniška kmetijska svetovalna služba vabi danes ob 16. uri na predavanje v Šentjanž, kjer bo dipl. vet. Hinko Maver z video filmom podkrepil svojo pripoved o porodih pri kravah. Jutri, v petek, 14. februarja ob StudUFI *** k° t0 Pre^avanJc še na o EKONOMIČNEM metanju govedi tl UKA — Tukajšnja kmetijska svetovalna služba pripravlja danes, 13. pT^a’ °b 17. uri v gostilni Veselič v podzemlju predavanje o ekonomiki pi-r"Ja govedi m prireji mleka. Predaval oo strokovnjak na tem področju dipl. Sj»»s“'<,n:'k!K““iskeeli"' ZNOVOMESke tržnice n ■ n<)von,ešlV°rU’ 03 *=n0J Pnna^a zemlji boga, gnojevka pa hudiča. Ko smo po še ni bT Z^*eC*u Prt** *et' ProPagirali hleve na izplakovanje, tega pregovora zrnasto, kakorkoli: težave so tu in potrebno se jim je izogniti ali jih vsaj kolik« 'l*' ^r'tem -ie P°sehno pomemben čas, ki odločilno vpliva na to, ‘‘kšna bo korist in kolikšna škoda od uporabe gnojevke. Njena bistvena d- t?Vl/laJe ^‘k' ki pa je v amonijakalni obliki in lahko hlapljiv. Namesto a bi koristil rastlinam kot hrana, se porazgubi v zrak in povzroča hud Pri tem prednajči prašičja gnojevka, ki ima celo do 70-odstotne iz-gube dušika in je zato kot gnojilo še manj vredna, kot bi bila sicer. Velike izgube nastanejo tudi s topljenjem snega in odcejanjem vode. ranila tako odtekajtj v vodotoke ali v podtalnico in s tem lahko nevarno j &ts za razvoz gnojevke kmet lahko izbere le, če ima na voljo lahti ve*‘ke gnojničnejame. Tu se ne da dosti privarčevati, o tem so se .k® Prepričali vsi tisti, ki so zgradili premajhne jame in z njimi ne mojo čakati devet mesecev na najugodnejši trenutek za razvoz gnojev-e. Kačuna se, da odraslo govedo (500 kg GVŽ) potrebuje za devetme-™Cno hranjenje gnojevke približno 12 kubičnih metrov shranjevalnega prostora, iz tega pa potem ni težko izračunati, kolikšno gnojnično jamo "aJ bi imel hlev. Seveda je odvisna njena velikost tudi od varčne ali raz-Pne uporabe vode pri čiščenju in vzdrževanju hleva. ogrozijo pitno vodo. Če že pozimi razvažamo gnojevko, odmerki ne smejo ievk ' VC<"-kot *° Rubikov na hektar, to pa je nekajkrat manj, kot bi gno-st' Kt ras0me potrebovale in prenesle. Vsem neprijetnostim in škodljivo-sdo1 ¥ °8nemo> & gnojevko razvažamo in polivamo tik pred oranjem oz. Pomindariskim sejanjem ali saditvijo. Za travnati svet velja, daje z njo naj-četku^n°J|t' 0va l®°na Pre0 “četkom rasti, torej ob koncu marca ali v za- I nž. M. L. Kolikor mi je znano, do danes še ni narejena primeijava higienske kakovosti mleka v Sloveniji, vendar bi si upal trditi, da smo bolj na koncu domače lestvice. Če hočemo pomagati proizvajalcem mleka, moramo spoznati in odpraviti probleme tam, kjer nastajajo. Sicer bomo letos izgubili toliko dobaviteljev mleka, da bo enostavno rešen problem tržnih presežkov. Veliko proizvajalcev mleka bo dobilo prepoved prometa z mlekom, drugim se ne bo več splačalo oddajati mleko zaradi sankcij četrtega plačilnega razreda in selekcija bo v vsakem primeru uspela. Tisti preostali bo- do dobavljali čisto mleko in se prerivali v višje plačilne razrede, toda kaj, če bo začelo regijama primanjkovati tega živila? Ne smemo zanemariti tudi socialne- • MLEKA JE PREVEČ — Mleko ni s februarjem dobilo le prometnega davka, temveč tudi višjo osnovno ceno. Kolje sklenil odbor za mleko, bo odkupna cena 18,65 tolaija za liter ob predpostavki, da ima povprečno kakovost in 3,6 odstotkov tolšče. Nad povečanjem odkupne cene pa niso navdušeni v mlekarnah, ki to mleko odkupujejo, zlasti še, odkar seje zaprl južni trg in je mleka preveč. Lanski odkup se je povečal za 4 odstotke in se bo veijetno še povečeval, četudi že sedaj ne vedo, kam z odvečno tretjino vsega mleka. Vsega presežka ne bodo mogli več predelati v sire, ki so po uvedbi davka postali nekonkurenčni in celo dražji od mesa. Seveda lahko prevelik odkup v hipu zmanjša strožji pravilnik o kakovosti mleka, ki se obeta v vsej svoji krutosti. ga statusa tistih kmetij, ki jim ravno mleko pomeni osnovo za preživetje. Ali bomo mimo gledali, dajo izgubijo? — Ne, kajti tega nam niti dolenjski niti posavski kmet ne bil nikoli oprostila. Mag. FRANC COLARIČ ZBORI BELOKRANJSKIH VINOGRADNIKOV ČRNOMELJ — Društvo belokranjskih vinogradnikov vabi vse člane na redne letne zbore, ki bodo v petek, 21. februarja, ob 17. uri v Zadružnem domu v Dragatušu; v soboto, 22. februarja, ob 9.uri v gasilskem domu v Črnomlju in v nedeljo, 23. februarja, ob 10. uri v metliški Vinski kleti. Za podružnico Semič pa bo zbor v nedeljo, 1. marca, ob 9.30 v Prosvetnem domu v Semiču. O vzgoji in rezi ter o novostih pri varstvu vinske trte bo predaval svetovalec za vinogradništvo pri Kmetijskem zavodu Slovenije, enoti Novo mesto, inž. Jože Maljevič. Vabljeni. • S podatki lahko dokažem, da je družbeno kmetijstvo najboljši del slovenskega kmetijstva. (Tavčar) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag Julij Nemanič Kletarska opravila v tem času Drugi pretok vina moramo opraviti v 6 tednih po prvem. Vsa vina bi morala biti že drugič pretočena. Odvisno pa je pri sedanjem ukrepanju in negi vina, kakšni so naši načrti s posamezno kakovostjo. Ali pripravljamo vino za regionalno ocenjevanje? Bizeljanci so že organizirali svojo pokušnjo, sledili jim bodo po Dolenjskem in v Beli Krajini. Vinska vigred je tako uveljavljena prireditev, da ga ni režima, ki bi jo lahko ukinil. Mnogi vinogradniki se vestno pripravljajo na ocenjevanja in skrbno bdijo nad svojimi vini. Tako kot trta potrebuje senco svojega gospodaija, vino potrebuje njegovo družbo in stalno skrb, da mu priskoči na pomoč v dobi, ko občutljivi otrok postaja »krepak fant«, bi lahko rekli o vinu char-donnay, ali »nežno rdečelično dekle«, če se spomnimo na sveži okus in vonj po malinah belokranjskega roseja ali uspele žametovke. Skušajmo ugotoviti v kakšnem stanjuje vino. Seje že otreslo nečistoče in celo meglic v videzu? Zaznamo vinski ali celo sortni vonj? V zidanicah je sedaj premrzlo, da bi pri temperaturi + 5°C lahko ocenjevali vino. Zato prinesimo vino domov in počakajmo, da belo ali rose vino doseže 10° do 12°C, nato ga v miru pokušajmo. Majhne pomanjkljivosti v videzu, vonju in okusu se dajo s čistili še odstraniti. Pri brezhibnem vinu pa skušajmo kristalno čistost, nežni, nevsiljivi • vonj po cvetju, sadju ali sorti in skladni okus zadržati. Toda kako? Je vino že drugič pretočeno, imamo dotočen sod? Ako je potrebno opraviti drugi pretok, naredimo to vestno in strokovno. Naglica ali slaba organizacija pretoka, slaba ali neustrezno velika posoda, neustrezna pipa, ki prši in vino zrači, pretok z močnim premetavanjem vina v kad in nato nazaj v sod, črpalka s preveliko močjo in preveč obrati — to so nevarnosti, ki lahko uničijo kakovost vina. Grob pretok lahko vino toliko prizadene, da ga kasneje ne prepoznamo. Draga šola, ki sije ne smemo privoščiti! K pripravi za pretok sodi tudi mala analiza vina. Vedeti moramo, kako močno je vino, koliko ima skupnih, koliko hlapnih kislin in koliko prostega žvepla. To analizo nam opravi laboratorij. Sami pa moramo preveriti obstojnost barve vina na zraku. Ako je barva v 12 urah obstojna, potem žveplamo manj, samo s pol žveplenice na hektoliter vina. Ako vino spreminja barvo, moramo zažgati vsaj eno žveplenico na 1 hi, ne glede na to, ali je vino belo ali rdeče. Ako ima skupne kisline več kot 10 g/l, žveplamo samo s pol traku na hektoliter, da ne bi preprečili naravnega razkisa, ki se bo pojavil, čim se zrak ogreje, to je enkrat v aprilu ali maju. Visoka stopnja hlapne kisline, recimo nad 0,6 g/l, zahteva spet več žvepla, sicer bo vino ciknilo. Majhna količina, prostega žvepla (pod 10 mg/l) ne ščiti vina. Ako vino sami pijemo ali ga prodajamo v sodih in je sicer zdravo in stanovitno, ni potrebno ob pretoku zažveplati z več kot pol traku. Ako imamo namen vino stekleničiti v buteljke, da bi dalj časa zorelo in pridobivalo kakovost v steklenici, moramo količino prostega žvepla povečati na 25 mg/l. mag. JULIJ NEMANIČ Z znanjem do kakovostnega vina Z zbora Društva vinogradnikov Dolenjske — podružnice Sevnica—Boštanj SEVNICA — Kot rdeča nit prepreda celotno delovanje največje podružnice Društva vinogradnikov Dolenjske za Sevnico in Boštanj (z okrog 350 člani!) — izobraževanje. Tak vtis je lahko dobil opazovalec na nedeljskem zboru oz. skupščini vinogradnikov te podružnice. Po besedah predsednika podružnice Rada Umeka, da bo več vinogradnikov zbralo denar za manjšo polnilno linijo, bi lahko sklepali, da vinogradniki še dajo nekaj veljave žal vse bolj pozabljenem reku, da je v slogi moč. Dogovorili pa so se tudi za nakup manjšega laboratorija, za merjenje vinske kisline, hlapne kisline ter skupnega in prostega žvepla v vinu. Tako bo na voljo članom še več naprav za spremljanje kakovosti vinske kapljice, kot so jih imeli doslej. Zato pričakujejo, da bodo ob pravilnem kletarjenju lahko še bolj zadovoljni s kakovostjo pridelka. Naposled je kar 57 članov lani uspešno opravilo tečaj o kletarjenju. Ocenjevanje vzorcev vin ob koncu tega meseca bo najbolje potrdilo ali ovrglo razna ugibanja o kvaliteti letnika 1991. Ob letošnjem jubileju, 20-letnici Društva vinogradnikov Dolenjske, v Novem mestu ne bi smel izostati teden cvička, menijo boštanjski in sev-niški vinogradniki. Sicer pa bodo manj naklonjeni raznim prireditvam, ki so se izrodile (kot na primer sev- niški novoletni sejem), zato bodo prihodnjič smisel svoje udeležbe na teh skrbno pretehtali. p. p. • Dokler je krompir odkupovala Kolinska z Mirne, nam je to prinašalo lepe denarce. Tega ni več, kaj naj zdaj počnem s tonami krompirja, ki ga imam v kleti? Po svetu so lačni, pri nas pa ta pridelekJemlje hudič. (A. Jaki iz Brinja pri Šentrupertu) gospodinjski kotiček] Kaša tudi kot praznična jed ■ tV XI IZOBRA ŽEVANJE — Sevniški in boštanjski vinogradniki zelo dobro sodelujejo s Kmetijsko svetovalno službo Sevnica, ki vinogradnikom plačuje polovico stroškov analize zemlje, sodeluje pa tudi pri sestavi in izvedbi bogatega programa izobraževanja. Že prvo predavanje mag. Julija Nemaniča, to nedeljo, o negi vina in pripravi za vstekleničenje za lastne potrebe ter o novih sortah, je močno pritegnilo pozornost vinogradnikov. (Foto: P. Perc) Kaša je zelo stara ljudska jed in jo omenja Valvasor v knjigi Slava vojvodine Kranjske. Poznali so jo od Koroške do Bele krajine. Kaša je bila vsakdanja in tudi praznična ali obredna jed na ženitovanjih. Bila je simbol rodovitnosti. Največ različnih jedi iz kaše so pripravljali na Gorenjskem. Znana je kašnata repa ali burkaša, kašnato zelje, krompirjeva, mlečna, gobova, češpljeva in verjetno še katere vrste kaša. Tako kot danes so jo že nekoč uporabljali za polnilo krvavic. Kaša je polnovredno živilo, ki vsebuje vitamine A, B|, B2 in E ter minerale kalcij, kalij, magnezij, fosfor, fluor in železo. Zaradi svoje sestave ugodno vpliva na zdravje las, zob in oči. Prav tako stara je ječmenova kaša, ki se imenuje ješprenj ali ječmenček. Neoluščena ječmenova zrna so že nekoč pražili in mleli v posebnih mlinčkih. Še danes radi skuhamo prijetno dišečo ječmenovo kavo. Iz ječmenovih oluščenih zrn pa skuhamo priljubljeno zimsko jed ričet. Ječmenova kaša je lahko tudi dietna jed, če zrnje skuhamo na vodi. Sluzavo vodo odcedimo in ponudimo pri želodčnem in črevesnem vnetju z drisko. Ob koncu srednjega veka je bila v alpskem in osrednjem slovenskem predelu znana tudi ajdova kaša, ki je služila kot izvozno blago. Pred šestimi desetletji so se za otroško prehrano zelo uveljavili ovseni kosmiči, ki so delno izpodrinili proseno kašo. Za pripravo NARASTKA IZ PROSENE KAŠE IN MARELIC potrebujemo 500 g namočene prosene kaše, 1,5 1 mleka, 1 kg svežih, zamrznjenih ali posušenih marelic, 5 jajc, 1 lonček kisle smetane, 180 g sladkorja, 1 vanilij sladkor, nastrgano limonino lupino in maščobo za pekač. Proseno kašo nekaj ur namakamo v mlačni vodi. Nato jo skuhamo na mleku skoraj do mehkega. Maso delno ohladimo in primešamo vse sestavine, razen sadja. Pekač dobro premažemo in vanj vlijemo del mase. Prekrijemo jo z razpolovljenimi marelicami in prekrijemo s preostalo maso. Pečemo 45 minut pri temp. 200 °C. In še OVSENA KAŠA Z OREHI IN SADJEM: Zanjo potrebujemo 3/4 1 mleka, 120 g ovsenih kosmičev, sol, med, maslo, 75 g orehov in poljubno sadje. Ovsene kosmiče skuhamo na mleku, dodamo med, sol in surovo maslo ter napolnimo skodelico. Jed potresemo z naribanimi orehi in obložimo s sadjem. HELENA MRZL1KAR IZ NKŠIH OBČIN 'i Miti 3 Za begunce tudi šola in vrtec Število beguncev v novomeški občini se je zmanjšalo od uradnih 2.400 na okoli ______800 — Največje breme na občinski organizaciji Rdečega križa_ NOVO MESTO — Število beguncev iz Hrvaške v novomeški občini se je v zadnjem času precej zmanjšalo. Sedaj je beguncev še okoli 800, jeseni, ko jih je bilo največ, pa seje njihovo število povzpelo na kakih 2.400. Tu so všteti samo tisti, ki so imeli status begunca, medtem ko je bilo vseh, s tistimi, ki so brez statusa begunca bivali pri sorodnikih, prijateljih in znancih, gotovo več kot 3.000. IZ NtvŠIH OBČIN S Nasploh je bila novomeška občina med tistimi v Sloveniji, ki so glede na število prebivalcev sprejele največ beguncev s Hrvaškega. Med prvimi v Sloveniji so na Otočcu odprli republiški zbirni center, ih sicer že 20. septembra. »Najhuje je bilo v začetku oktobra, ko je prihajalo po več kot 300 beguncev na dan,« pravi Darja Horvat, sekretarka občinske organizacije Rdečega križa, ki je nosil najtežje breme pri organizaciji sprejema in bivanja beguncev v občini. Poleg njih sta pri tem sodelovali še civilna zaščita in Center za socialno delo. V okviru zbirnega centra so poleg na Otočcu begunce nastanjali še v novomeškem hotelu Metropol, v Dolenjskih Toplicah in delno tudi v Šmarjeških Toplicah. V zbirnem centru je bilo na volje le okoli 660 ležišč, tako da so morali za večino beguncev najti nastanitev drugje. Veliko porodnic, zlasti iz karlovškega konca, so usmerjali v novomeško porodnišnico • POMOČ RDEČEMU KRIŽU — Občinskemu odboru Rdečega križa Novo mesto je zavarovalnica Triglav podarila računalnik, kar jim bo močno olajšalo delo. Druga zavarovalnica, ki deluje na tem območju, Tilia, pa bo pomagala pri adaptaciji skladišča Rdečega križa. Pri tem res nujnem delu so Rdečemu križu priskočili na pomoč še obrtna zadruga Hrast, novomeška občina, Petrol in seveda republiški Rdeči križ. Še vedno pa ni urejeno financiranje občinske organizacije RK, ki jo letos čaka še posebno veliko dela. in v »najhujših« dneh sta bila tudi po dva »begunska« poroda na dan. V novomeški Dom starejših občanov pa so iz karlovškega doma sprejeli 36 bolnih in nepokretnih oskrbovancev in nekaj jih je še sedaj tukaj. Zev začetku oktobra je na Otočcu začel delati vrtec, začel pa se je tudi šolski pouk. Vrtec je deloval dopoldne v prostorih Garni hotela, popoldne pa je bil tam pouk za nižje razrede osnovne šole, medtem ko so učenci višjih razredov imeli pouk popoldne v otoški osnovni šoli. Vrtec je začel delati za 8 otrok, največ pa jih je bilo 50, osnovnošolcev je bilo 88, v srednje šole v Novo mesto pa je hodilo 33 dijakov. »Medtem ko smo pakete s hrano za begunce dobivali z republike, smo sami poskrbeli za oblačila in obutev zanje. Tega seje zbralo veliko, saj so se ljudje v velikem številu odzvali pozivom za pomoč. Isto velja tudi za številna podjetja, od Krke, Dolenjke, Darja Horvat Novoteksa, Kmetijske zadruge in drugih. Kjer smo prosili za pomoč, povsod so se odzvali,« pravi Horva-tova. A. B. MERJENJE PRITISKA — Na postajo Rdečega križa v Gabrje prihaja medicinska sestra iz Novega mesta, ki tamkajšnjim ljudem meri krvni pristisk, tako da jim za to ni treba v Novo mesto. Ob uradni otvoritvi postaje Rdečega križa v tem kraju pod Gorjanci jim je republiški Rdeči križ podaril aparat za merjenje pritiska, tako da ga sestri sedaj ni več treba nositi s seboj. (Foto: A. Bartelj) Le še za golo preživetje NOVO MESTO — Da naša življenjska raven pada, čutimo že na vsakem koraku. Ker smo si želeli ustvariti sliko o lanskoletni prodaji, smo obiskali tri večje trgovine na Dolenjskem. Direktor Dolenjke Milan Jakopin nam je povedal, da so drobnoprodajne cene v lanskem letu porastle za 117,7 odst., vendar pa je njihova prodaja pro-centualno zaostajala za rastjo cen. Tako je maloprodaja upadla za 11 odst., veleprodaja pa za 3 odst. V Dolenjki pravijo, da je na manjšo prodajo vplivala razpršenost ponudbe — pojavilo se'je veliko zasebnih trgovin, predvsem pa je na to vplival padec kupne moči ljudi. Tri leta mučnega dela za nove telefone V Brusnicah dobili 172 novih številk BRUSNICE — Po površini je krajevna skupnost Brusnice ena večjih v novomeški občini, saj obsega 9 vasi in zaselek Bendje ter seže od Gornjega Suhadola do mostu čez Krko pri Otočcu, šteje pa 850 prebivalcev. V tako veliki in razprostranjeni krajevni skupnosti je seveda tudi dela in težav veliko. V zadnjih letih je bilo največje delo razširitev telefonskega omrežja, česar so se lotili skupaj s sosedi Gabrčani. »Prej je bilo pri nas le 100 telefonskih naročnikov, z razširitvijo smo dobili še 172 številk, skupaj z Gabrjem bo tako 360 telefonskih priključkov,« je povedal predsednik KS Brusnice Tone Deželan. Delati so začeli spomladi 1989, končali pa konec lanskega leta. »Po sedanjih cenah je vsa stvar stala 5,250.000 tolarjev, v to ceno je všteta tudi nova telefonska centrala. Stroške so v celoti nosili naročniki, ki so denar prispevali v mesečnih obrokih vsa tri leta. Preračunano v nemške marke je vsak naročnik za telefonski priključek prispeval 2.900 DEM. Kar 70 odst. denarja je šlo za material,« je našteval Deželan. Seveda je zaradi dolgotrajnih in dragih del prihajalo tudi do napetosti in neprijetnosti, tako med vodstvom krajevne skupnosti oz. gradbenim odborom in naročniki kot na relaciji s PTT, na katero letijo številni očitki. »Nihče me ne bi nikoli več pripravil do tega, da bi še kdaj vodil tako delo!« je neomajen De- Tone Deželan želan. Pri napeljavi omrežja so položili 18 km zemeljskega in 10 km zračnega kabla, trije člani gradbenega odbora pa so opravili več kot 2.000 delovnih ur. Od decembra torej v Brusnicah že zvonijo novi telefoni, prostih pa je še kakih 20 številk. Vsak, ki se bo hotel na novo priključiti, bo moral krajevni skupnosti plačati vsoto v višini 2.900 nemških mark. »Poleg telefonije smo lani asfaltirali še okoli 2 km vaških cest in poti, letos pa nameravamo začeti graditi mrliško vežico, dokončati asafalti-ranje ceste Ratež—Otočec, čaka nas gradnja okoli enega kilometra pločnika od Rateža do Brusnic, popravilo vaških poti. rekonstrukcija vodovoda, začeli pa naj bi tudi z gradnjo kanalizacije, kar bo gotovo najtežje in najdražje delo,« je končal Deželan. Zal je že v pripravi na nekatera teh del prišlo do zapletov pri sporazumevanju z nekaterimi ljudmi, kar dela seveda otežuje in zavlačuje, s tem pa, jasno, tudi draži. A. B. Oskrbnine v vrtcih spet višje NOVO MESTO — V zadnjem času je bilo v medijih veliko prostora namenjenega podražitvam vrtca. Republika je občinam, med drugimi tudi novomeški, očitala samovoljno zvišanje cen. Toda na občini so nam povedali, da vendarle ni vse tako, kot je bilo zapisano pred dnevi. Predvsem ni bilo nikjer poudaijeno, da je cena vrtca sestavljena iz dveh delov. Prvi, vzgojni del, to pokrivajo občine iz proračuna, drugi, oskrbni del, pa plačajo starši. Ta del se oblikuje glede na dohodke staršev. Polno oskrbnino v občini Novo mesto plačuje le 7 odst. staršev, ostalim staršem pa pokrijejo razliko tudi iz proračuna. Tako starši plačajo nekje 25 odst. cene vrtca, tri četrtine krijejo iz proračuna. Če bi jih povečevali sproti, bi starše finančno še bolj prizadeli. Republiški izvršni svet je predlagal povečanje oskrbnine v vrtcih glede na povečanje otroškega dodatka. Vendar v Novem mestu med letom niso povečali oskrbnine za toliko, kot so predlagali na republiki, ampak manj, na koncu leta so bili zaradi izgub vzgojno-varstvenih organizacij prisiljeni nadomestiti to, česar niso storili med letom. Oskrbnino so podražili za 36 odst. J. DORNIŽ Lanskoletna vojna je bila vzrok za porast prodaje osnovnih živil: moke, sladkorja, olja, soli. Veliko težav z oskrbo se je pojavilo konec leta, ko so bile prekinjene dobave blaga iz Hrvaške in ostalih jugoslovanskih republik. Vendar strateških artiklov ni primanjkovalo. Zelo jim je upadla prodaja delikatesnih izdelkov, tekstila, obutve in repro-materiala. Pri tekstilu se je celo za pol zmanjšala. Tudi večjih, investicijskih nakupov npr. bele tehnike, pohištva, je bilo veliko manj. Tudi v Mercatorju Standard, d.o.o., Novo mesto so prišli do podobnih prodajnih gibanj v lanskem letu. Vodja komerciale Anton Hočevarje poudaril, da so lani zelo veliko prodali predvsem osnovnih živil. Pšenične moke so prodali za 10 odst. več, testenin za 37 odst., olja za 26. odst. in sladkorja za 8 odst. več kot predlani. Sicer pa v Mercatoiju občutijo 9,5-odstotni fizični padec prometa, predvsem pri mesu in tekstilu. Glede vzrokov za manjšo prodajo, pa so podobnega mnenja kot v Dolenjki. Bojijo pa se, da bo v letošnjem letu še slabše. V Kmetijski zadrugi Krka so v lanskem letu tudi zabeležili večjo prodajo osnovnih živil, vendar je bil kljub temu fizični obseg prodaje nižji za 20 odst. v primerjavi s predlanskim letom. Zelo jim je padla prodaja umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. V prehrambenih trgovinah pa veliko manj prodajo predvsem mesnih izdelkov. J. DORNIŽ NOVI POTNI LIST V 10 DNEH NOVO MESTO — Kdor hoče slovenski jx)tni list, v Novem mestu nanj čaka kakih 10 dni. Na novomeški občini namreč še nimajo potrebne opreme za izdajanje potnih listov in vloge pošiljajo v Ljubljano. Vlogi za potni list je treba priložiti tudi dve fotografiji, vsa stvar pa sedaj lastnika potnega lista stane 1.330 tolarjev. Sicer pa stari jugoslovanski potni listi veljajo še do 25. junija prihodnjega leta. Prav tako je moč za slovenske zamenjati osebno iz-. kaznico, prometno in vozniško dovoljenje, za vsako od teh dokumentov je treba odšteti od 100 do 390 tolaijev. Zaradi zapletov z novomeškim grbom pa še ni moč dobiti novih avtomobilskih registrskih tabli. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 15. februarja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Blagovnica KZ v Žabji vasi • Šentjernej: Market Dolenjka • Dolenjske Toplice: prodajalna Rog • Žužemberk: Samopostrežba KZ • Straža: Market Dolenjka • Novo mesto, v nedeljo od 8. do 11 . ure: Samopostrežba, Gl. trg 23, • Črnomelj: prodajalna Pod lipo. Ne pomilovanje, priložnost invalidi ostajajo brez dela — Jože Zupanc je v Irisu zaposlil slabovidno dekle in fanta NOVO MESTO — Jože Zupanc se je leta 1943 ponesrečil z bombo in kot otrok izgubil vid. Njegovo življenje je naenkrat postalo narobe obrnjen svet. Vendar Jože zaradi tega ni odnehal in se prepustil pomilovanju, nasprotno, v življenju je mnogo dosegel, predvsem pa zelo veliko dobrega storil za slepe in slabovidne ljudi. In prav zaradi tega želimo nekoliko spregovoriti o njegovem podjetju Iris. Število brezposelnih se nasploh povečuje. prav tako pa je tudi vse več slepih in slabovidnih, ki se ne morejo zaposliti. Njihov položaj je zaradi invalidnosti še slabši, saj je že zdrave delovne sile preveč. Zaradi tega se je Jože Zupanc odločil, da odpre podjetje za barvo in čmo-belo fotokopiranje, povečevanje in pomanjšanje, vezavo, na delovnih mestih pa zaposluje invalide. Podjetje Iris, ki deluje v Vrhovčevi 20, med Studijsko knjižnico in Policijo v Novem mestu, ima trenutno zaposlena dva slabovidna, fanta in dekle. Vse, kar pa opravlja Jože, je prostovoljno. Jože upa, da se bodo že spomladi preselili v prostore nekdanje JLA. Takrat bo poleg storitev, ki jih že ponuja, ponudil tudi prevajanje, tipkanje in tiskanje na majice. Prevod v Irisu bo bistveno cenejši in na voljo že v zelo kratkem času. Kot posebnost pa namerava ponuditi brezplačno fotokopiranje za stran ali dve, seveda šolajoči se mladini. Z razširitvijo dejavnosti v novih prostorih bo zaposlitev dobilo še nekaj invalidov. Vendar Jože razmišlja še naprej, svojo poslovalnico namerava odpreti tudi v Metliki in Brežicah in če bodo stvari tekle tako, kot morajo, jih bo odprl še drugje v Sloveniji. Najpomembnejše pri vsem skupaj pa je, da dobijo invalidi delo. J. DORNIŽ LETNE KONFERENCE KRŠČANSKIH DEMOKRATOV ŽUŽEMBERK — Krajevni odbori Slovenskih krščanskih demokratov Žužemberk in Hinje vabijo vse člane in somišljenike na redno letno konferenco, ki bo 15: februarja ob 18. uri v kinodvorani Žužemberk. V nedeljo, 16. februarja ob 16. uri pa bo v proštijski dvorani na Kapitlju letna konferenca Občinskega odbora SKD Novo mesto. Pogovaijali se bomo z vidnimi prvaki stranke. Vabljeni! KONCERT IN OKROGLA MIZA NOVO MESTO — V petek, 14. februarja, bo v Kandiji koncert skupine God damn blues band. Vstopnice se dobijo v predprodaji na vseh srednjih šolah. V soboto, 15. februarja, pa bo Klub novomeških študentov organiziral okroglo mizo na temo Razvoj kulture v Novem mestu. Sodelovali bodo: Dane Brezovar, Staša Vovk, Jovo Gro-bovšek, Bojan Božič. Okrogla miza bo v prostorih fotogalerije Vista 21 v Domu kulture ob 19. uri. P. Ž. DELEGATI PRI KOMUNALCIH NOVO MESTO — Da bi z razmerami v novomeški Komunali seznanili čim širši krog ljudi, sta prejšnjo sredo novomeški župan Maijan Dvornik in direktor Komunale Adolf Zupan povabila na obisk delegate zborov občinske skupščine. Srečanje je bilo v sejni sobrtovarne zdravil Krka. Po predstavitvi dejavnosti Komunale so si delegati ogledali odlagališče komunalnih odpadkov v Leskovcu, največje vodno črpališče v občini v Družinski vasi, zbiralnik vode nad Otočcem, na koncu pa še čistilno napravo v Ločni. Po ogledu je direktor Zupan delegatom pojasnil gospodarsko stanje Komunale, ki daje zdravo, ekonomično ter uspešno podjetje. Potem se je razvil živahen raz-govor. KQF Prisluhnila Hudem s težavami Za nosečnice in bolnike NOVO MESTO — Novo mesto je od prejšnjega tedna bogatejše še za trgovino Argus v Vrhovčevi ulici 2. V sklopu istoimenskega grosističnega podjetja jo je odprla Ljilja-na Milenkovič. In kaj vse lahko kupite pri Ljilja-ni? »Marsikaj, zaenkrat imam na policah več različnih artiklov, na želje strank pa bom določeno ponudbo tudi obogatila,« pripoveduje Mi-linkovičeva. Končno bodo lahko tudi na Dolenjskem bodoče mamice našle primerno in lepo oblačilo. Pri Ljiljani bodo poleg konfekcije lahko naročile tudi oblačilo po lastni želji in okusu. Za najmlajše ima poleg oblačil tudi pestro izbiro otroške kozmetike. Ljiljana pa ni pozabila tudi na bolnike z različnimi težavami, ki potrebujejo za vsakdanje življenje pripomočke, kijih pri nas le s težavo dobijo. »Za ljudi s tovrstnimi problemi imam na voljo npr. plenice za odrasle, seveda iz uvoza, ortopedske pripomočke (od vložkov, čevljev pa do invalidskih vozičkov) ter pripomočke za nego bolnika,« nam razlaga. V prihodnje ima namen ponuditi tudi izdelke s področ- § * r( ja bio prehrane, že sedaj pa ima na voljo vitaminske napitke. Skratka, trgovina, ki so jo nekateri že dolgo iskali, je tu. J. D. Novomeška kronika PICIPOKL - Tako je Jože Kukec, gromoviti predsednik skupščinske# zbora združenega dela, v razpravi o novomeškem grbu krstil nadvojvodo Rudolfa IV. Ta habsburški nadvojvoda je poleg Novega mesta, kije po njem dobilo ime, ustanovil tudi dunajsko univerzo in je zaradi tega dobil vzdevek Rudolf Ustanovitelj. V kratkem lahko pričakujemo, da se bo ta častitljiva dunajska ustanova preimenovala v Pici-poklovo Sulo. PRENASELJENOST — Potočna vas pri Novem mestu je eden najgosteje naseljenih krajev. Tako bi lahko sklepali po tem, ker na številki 62 živi več ko1 200 ljudi. Pod Potočno vas 62 namreč sodi celotno romsko naselje Žabjak. P« novem pa bo tudi ta del Novega mesta dobil ulice in tako se bodo po Zabjaku vile ulice Brezje, Žabjak in Livada-Predlog, da bi eno od ulic v romskem naselju poimenovali Srečna ulica, ni šel skozi. POČITNICE — Med šolskimi počitnicami so v edinem novomeškem kinu pripravili počitniški spored. Očitno pa so ga tudi vzeli bolj počitniško, neobvezno, sicer se ne bi zgodilo, da jev' petek na napovedano filmsko predstavo prišlo kakih 70 otrok in njihovih staršev, pa so se znašli pred zaklenjeno dvorano, v kateri je imel vaje nek glasbeni ansambel. O tem, da predstave ne bo, očitno ni nič vedel niti kino operater, ki je tudi zastonj prišel na delo. IZLIVI — Prejšnji petek je novomeški župan — tako je še isti večer poročal Vaš kanal — povabil na srečanje dopisnike Gorana Rovana iz TV Slovenija, Ivana Kraška iz Dnevnika, ra-dijca Riharda Šopra in Jožeta Simčiča iz Profita. Župan je dopisnike pohvalil za njihovo delo. Novinarji Dolenjskega lista so bili pri županu pred mesecem dni. Samo takrat seje namesto mleka in medu cedil šampon. Za naprej bi lahko župan za ta poredne novinarje prirejal srečanje na tepežni dan, za ta pridne pa na Valentinovo. Ena gospa je rekla, da so se novomeški oblastniki odločili, da bodo na vsak način speljali ustanovitev stanovanjskega podjetja Zarja. Pred sejo skupščine, na kateri je zadeva spet na dnevnem redu, so dali v paco vse delegate, ki so s svojimi glasnimi pomisleki pripomogli, da je Zarja potemnela. V času od 23. januarja do 3. februarja so v naši porodnišnici rodile: Tatjana Krašovec iz Orehovca — Petro, Marta Simončič iz Šentjerneja —■ Klemena, Marija Jelenič iz Semiča — Ireno, Marija Župančič iz Stavče vasi — Roka, Anica Primožič z Vrha pri Šentrupertu — Uroša, Renata Brunsko-le s Hrasta pri Jugorju — Majo, Jožica Turk iz Starega Loga — Ano, Ivanka Vardijan iz Črnomlja — Marka, Marjetka Virant iz Polja — Barbaro, Ankica Ferenac iz Jurovega — Josipa, Milena Ros iz Velikega Gabra — Matejo, Angela Pirnar iz Ostroga — Roka, Irena Košak iz Drame — Majo, Anica Šnc-ljer s Krasinca —Jerneja, Irena Lakner iz Šipka — Anamarijo, Zdenka Medvešek iz Mokronoga — Anjo, Tatjana Roguljič iz Prekope — Alena, Tatjana Banovec iz Doblič — Boruta, Anica Travnik s Sej pri Šumberku Gašperja. Andreja Šuštaršič iz Semiča — Šan-dro, Nataša Zorec iz Jankovičev Špelo, Darja Jankulov iz Metlike Marka, Marija Petje iz Radovičev — Sama, Marjanca Simčič iz Vukovcev Tadeja, Mateja Krištof iz Trebnjega — Anjo, Branka Božič iz Žadovinka — Barbaro, Ljubica Bercko iz Češče vasi —Klemena, Mateja Dragovan iz Ro-salnic — Roka, Marija Jaklič s Krivo-glavic - Klemena, Branka Perkovič iz Srednje vasi —Tejo, Lidija Bambič iz Šentjerneja Štefana. Marija Kopina iz Šmarjeških Toplic Janjo, Stanislava Lamovšek iz Trebnjega Matejo, Nataša Miklič z Mirne — Aleksa, Darinka Grmovšek iz Dolgih Njiv dečka, Darja Štefanič iz Jelš —deklico, Jožica Žagar iz Dol. Karteljevega dečka, Dijana Pečjak iz Stavče vasi dečka. IZ NOVEGA MESTA: Irena Bevc iz Hladnikove ulice 5 Urbana, Rožica Medle iz Ragovega 9 Marka, Jelka Škrbe, Skalickega I — Majo. Čestitamo! • Ne imeti je začetek vsega mišljenja. (Musil) Črnomaljski drobir PRIZNANJA — Ne mine seja občinskega izvršnega sveta, na kateri ne bi vsaj uro ali dve namenili tudi razvoju podjetništva v občini. Pred durmi je tudi občinski praznik, ko bodo podeljevali najvišja priznanja občine, plakete. Kot je zapisano v ustreznem dokumentu, ta priznanja v Črnomlju podeljujejo »za dolgoletno izredno uspešno delo, ki je prispevalo k napredku, ugledu in uspehu občine na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva, obrambe in družbene samozaščite«. Kakršno koli podjetništvo ni omenjeno niti z besedico, ker jim pač v občini še ni uspelo sprejeti sodobnejšega besedila o tem, za kaj naj bi podeljevali plakete. ZAMENJAVA — Razdelitev bivšega imetja JA v črnomaljski občini je zadnje čase ena najbolj aktualnih tem. Nekaj so Črnomaljci v tem času zagotovo spoznali: da se zna Janez Janša zelo doljro potegniti za svojo vojsko. Zato so v Črnomlju predlagali, naj bi vojsko vsaj za nekaj časa prevzela sedaj že bivša ministrica za zdravstvo dr. Katja Boh, medtem ko bi Janša postal zdravstveni minister. Tako bi imeli Črnomaljci vsaj upanje, da bo njihov zdravstveni dom dobil nepremočljivo streho. TELEFON IN MARKE — Ob nedavnem visokem obisku z republike v Vinici je eden od krajanov potožil, da ga bo napeljava telefona veljala kar 4.000 DEM. »Naj tudi republiški možje vedo, kakšne cene imamo pri nas,« je dejal. Ob tem gaje dr. Dušan Plut potolažil, daje moral on pred leti v Ljubljani odšteti za telefon tisoč DEM, ko pa seje preselil nekaj kilometrov iz glavnega mesta, je moral prispevati 2.000 DEM. Ivan Oman pa je dejal, daje njega telefonski priključek veljal 3.000 DEM. Zal s to tolažbo Viničan ne bo mogel plačati telefona. Sprehod po Metliki DA BI POVEČALI PROMET svo-J?S® Ateljeja za umetnost in obrt, so Vukšinič, Skoliber in Vinski zaposlili prikupno gospodično, ki naj bi prodajala njihove izdelke: slike, spominke, kipe, lestence in drugo. Zaenkrat hodijo obiskovalci v glavnem gledat dekle. ŽE DRUGIČ seje sestal pripravljalni odbor Vinske vigredi, da bi se člani pogovorili, kako letos izpeljati to največjo vinarsko turistično prireditev v Metliki. Ker je deseta po vrsti, mora biti toliko bogatejša in zanimivejša. Zamisli na sestanku ni manjkalo, pogovori pa so se nadaljevali za gostilniškimi šanki. Nekateri člani pripravljalnega odbora so se primajali domov šele naslednji dan, zato lahko sklepamo, da bo letošnja Vinska vigred zares nekaj posebnega. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE, ki deluje v Metliki na povsem ljubiteljskih temeljih, pripravlja pustno povorko. Da bodo v njej v glavnem osnovnošolski otroci, je jasno, kajti odrasli so zaposleni z resnejšimi posli. Ponavadi je krenil pustni sprevod izpred otroškega vrtca, zato bo tako tudi letos. Na čelu šem bo korakala Mestna godba metliška, udeleženci pa najverjetneje ne bodo končali rajanja v osnovni šoli, ampak pred Galo. Če bo le vreme! Trebanjske iveri ČEVLJI — V zadnjem času lahko kar v dveh sosednjih občinah, trebanj-sKi tn sevniški, opazujemo, kako se pojavljajo čevljarji v vlogi odrešenika za nezaposlene. Medtem ko so imeli v Mokronogu najprej opraviti z Andrea Mtoes, kije zdaj doživela preobrazbo v notj zveneče ime Italian Shoes Studio, * l P1"* Zidanem Mostu nadejajo nebesnih darov od firme Andrea. Vse omenjene firme naj bi ne bile v nikakršnih sorodstvenih ali celo mafijskih povezavah, kljub temu da vse zelo skriv-dehtijo. Vsi ti podjetniki imajo podoben proizvodni program — izdelovanje obutve in cilj — ustvariti čim-več dobička. To je vse O.K., da le ne bi prehitro pobrali šil in kopit. Ob prihodu ze imajo nekaj zamude. Menda iz ob-jektivnih razlogov. TELEFONIJA — S telefonijo v Mirenski dolini je velik križ. Podjetniki zato .dostikrat raje zajahajo jeklenega konjička in odbrzijo poslom in partnerjem naproti. Zdravniki menda pravijo, daje tako ukrepanje v predinfarktnem stapju bolj priporočljivo, kot pa, da bi pred telefonom nemočno bentili zaradi telefonskega infarkta. POLEMIKA — Trebanjski republiški poslanec v zboru občin Lojze Metelko si zadnje čase javno dopisuje s še-'0IT[ Praooviteljskega poslanskega kluba Miranom Potrčem, predvsem zaradi zakona o zadrugah. Kaj šele bo, če bo Milan Kučan prebral Metelkovo mnenje v intervjuju za prvo številko trebanjskega občinskega glasila, da si predsednik predsedstva včasih lasti malo preveč pristojnosti! In bo Kučan reagiral, Lojze odgovoril in spet... Seje sploh treba bati ra naklado novorojenega glasila, če bo denaija za papir? TO se je pripravljena iz objektov JA umakniti k Vražjemu kamnu, če ji bodo Črnomaljci tam zgradili vojašnico z 2.500 kv. m. pokritih površin________________ ministrstvom za obrambo in štabom TO pripravili več rešitev, po katerih bi se TO izselila iz Črnomlja, uporabljala pa bi lahko bivše vojaške objekte bodisi na Lokvah, pri Vražjem kamnu ali na Talčjem Vrhu. Toda zadnja odločitev obrambnega ministrstva na ta predlog bo - kot je bilo čutiti že po razpravi na nedavni seji črnomaljskega izvršnega sveta - med Črnomaljci gotovo povzročila nemalo polemik. Ministrstvo je namreč sporočilo, da potrebuje TO za svoje potrebe v črnomaljski občini okrog 2.500 kv. metrov pokritih površin, a se namerava odpovedati uporabi bivših vojaških objektov v Črnomlju, na Lokvah, v Čudnem selu in zemljiščem v Gribljah, toda šele potem, ko bo črnomaljska občina zgradila na svoje stroške - ministrstvo namreč nima IZ NKŠIH OBČIN ( r* bjl A IZ NKŠIH OBČIN E Vojska si želi novo vojašnico ČRNOMELJ — Kljub ostremu nasprotovanju delegatov črnomaljske občinske skupščine, da bi slovenska vojska še naprej uporabljala del nekdanje vojašnice sredi Črnomlja, skladišče na Otovcu in zemljišča pri Gribljah, je ministrstvo za obrambo vztrajalo, da bo uporabljalo prav te objekte. Ostali nekdanji vojaški objekti v Črnomlju, na Lokvah, v Vražjem kamnu in Čudnem selu pa bi služili civilnim namenom. Vendar sta tako izvršni svet kot skupščina takšno rešitev odklonila. Zato so v Črnomlju v dogovoru z denarja - za potrebe TO ustrezne prostore pri Vražjem kamnu. Takšen predlog je malodane šokiral nekatere člane izvršnega sveta. Črnomaljska občina je namreč v preteklih desetletjih dala za vojsko več kot 200 ha zemlje, zato so, ko je JA odšla, upravičeno pričakovali, da bodo lahko koristno uporabili te površine. Slišati je bilo tudi predvidevanja, da bo reakcija občanov na novogradnjo za potrebe TO pri Vražjem kamnu zagotovo negativna tudi zato, ker je bilo doslej zgrajenih že veliko stavb za vojaške namene, pa sedaj TO ni nobena po volji. Da pa bi tudi na izvršnem svetu lahko o čemer koli odločali, bi potrebovali idejne načrte za gradnjo pri Vražjem kamnu, ki jih je ministrstvo sicer obljubilo, a jih v dogovorjenem roku ni do- Možna elegantna rešitev Če samoprispevek ni samoprispevek, pa vendar to je ČRNOMELJ — Prebivalci črnomaljske občine plačujejo samoprispevek za program javnih del že od leta 1967. Zadnjega decembra letos se bo torej iztekel peti petletni samoprispevek. Čeprav je bilo v črnomaljski občini na račun samoprispevkov slišati že precej pripomb in se zato tudi niso odločili za ponovni razpis referenduma za samoprispevek za naložbe v družbene dejavnosti, pa je tokrat predvsem iz krajevnih skupnosti slišati drugačne pripombe. Ljudje že tarnajo, kaj bo prihodnje leto, ko tega denarja ne bo več. Četudi so morali marsikdaj še dodatno primakniti iz svojega žepa, pa je denar iz samoprispevka le predstavljal odločilno osnovo. Zato ne čudi, da se nekateri že sprašujejo, kaj bodo porekli tisti, ki v teh 25 »samoprispevnih« letih niso dobili ne ceste, ne vodovoda, ne telefona. Bodo morali odslej plačevati svoj vaški samoprispevek, če bodo hoteli, da bo kraj na- predoval? Ali pa bi se morda le odločili za šesti občinski samoprispevek? Vprašanje pa je, če bodo s tem stokanjem odtajali občinske može, ki so pred časom že namigovali na nov samoprispevek, pa so poželi le opazke, češ da se zavzemajo za realsocialistične metode. A tudi ti odgovorni možje dobro vedo, da brez zagotovljenega dotoka denarja, kot je bil samoprispevek, v krajevnih skupnostih ne bo moč veliko narediti Dobro pa vedo tudi, da jim denaria ne bo nihče podaril Morda pa bi se Črnomaljci lahko pozanimali, kako so problem elegantno rešili Metličani Sosedje, ki so sloveli po prvem samoprispevku v Sloveniji so po izteku zadnjega samoprispevka začeli pobirati denar za uporabo stavbnega zemljišča. Tako denar za javna dela vseeno priteka v blagajno, izognili pa so se očitkom. M. BEZEK-JAKŠE GLASILO PREBIVALCEV OBČINE TREBNJE TREBNJE — Tak je delovni naslov novega občinskega glasila, katerega izdajatelj je skupščina občine Trebnje. O vsebinski zasnovi glasila so se dogovorili na predsedstvu skupščine in z vsemi političnimi strankami. V L, poizkusni številki, ki jo je uredila projektna skupina pod vodstvom sekretarja sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti, Milana Rmana, so tudi brezplačna sporočila, reklame in obvestila trebanjskih podjetij in firm. ISKRI SE ODPIRA TRG MOKRONOG — Po diplomatskem priznanju Slovenije iz številnih evropskih držav, skratka, po ureditvi političnih odnosov so se spet odprla vrata Evrope tudi za mokronoško Iskro. Tuji partnerje sam pokazal zanimanje za vlaganje v Iskro, saj bi poskrbel tudi za opremo tovarne in ne le ra zanesljivo prodajo oz. izvoz izdelkov. FRANCOSKA TEHNIČNA POMOČ TOMU MIRNA — Od 17. do 23. februarja pričakujejo v Tovarni opreme, d.d., Mirna v okviru tehnične pomoči, za katero sta se dogovorila direktor TOMA-a Janez Dule in njegov pomočnik Tone Guštin med nedavnim obiskom v firmi Treves, skupino francoskih strokovnjakov s področja kakovosti in tehnologije. Prihodnji teden, ko naj bi v TOM-u nadaljevali s proizvodnjo prevlek za R 5, pričakujejo tudi obisk direktorja Trevesa in nekatere vodilne delavce iz Renaultove nabavne direkcije. V TOM-u računajo, da bi se lahko vključili v poslovni sistem največje francoske tovarne avtomobilov in postali njen redni dobavitelj. Z Adutom enostaven in cenejši nakup Nakupovalna kartica ŠENTRUPERT — Konec januarja je Adut, d.o.o., katere soustanoviteljica je Stanovanjska zadruga Šentrupert, ponudila svojim članom nakupovalno kartico. Imetniki kartice lahko nabavljajo tudi gradbeni repromaterial brez posebnih formalnosti, saj je podjetje Adut že sklenilo aranžmaje z vsemi večjimi trgovskimi hišami. S kartico, ki jo bodo lahko dobili tudi nečlani stanovanjske zadruge, bodo imetniki lahko nakupovali blago, tudi živila v samopostrežbah, po vsej Sloveniji ali, denimo, poravnavali storitve zavarovalnice Triglav. Po besedah Alojza Podboja, direktoija Terce, d.o.o, tudi podjetja pod streho šentruperške stanovanjske zadruge, bo kartica Adut v dobršni meri nadomestila naro- • Ambicija Terce, d.o.o., Šentrupert je, da gospodari s stanovanjskim skladom v korist lastnikov stanovanj, da lastniki v vsakem trenutku vedo, kaj stanovanje stane in koliko to prinaša prek najemnine in ostalih instrumentov. Tako naj bi imeli lastniki popolnoma čiste račune. čilnice, ker so aranžmaji s trgovskimi hišami sklenjeni tako, da priznavajo določene popuste. Imetniki nakupovalnih kartic Adut so torej deležni nekaterih ugodnosti, nakupovanje z Adutom je preprostejše in cenejše. In kdo ne bi hotel v tej draginji sleherni tolar čim bolj pametno uporabiti? P. P. stavilo, ter seveda predračun. Če pa bi v Črnomlju že pristali na novogradnjo, naj bi ta ne obsegala 2.500 kv. metrov pokritih površin, ampak le nekaj sto kv. metrov za pisarne in nastanitveni del, medtem ko bi za skladišča lahko uporabljali tamkajšnja bivša skladišča JA. M. BEZEK-JAKSE IMENOVANA STROKOVNA SKUPINA ZA BELT ČRNOMELJ — Občinski izvršni svet je imenoval strokovno skupino, ki bo pomagala uresničevati naloge, ki izhajajo iz razvojno-sanacijskega programa Belta. Tako republika kot črnomaljski IS zahtevata, da je Beltov razvojno-sanacijski program dopolnjen z nosilci in rokovnikom, ki bo določal, do kdaj bodo uresničene določene naloge in kdaj bodo vidni učinki. Predsednik skupine je svetovalec slovenskega ministra za industrijo Ferdinand Kvas, člani pa redni profesor na Ekonomski fakulteti dr. Janez Prašnikar, vodja poslovne enote Dolenjske banke v Črnomlju, član IS in upravnega odbora BeltavJože Mrzljak, metalurg v Cimosu Žarko Raič, vodja splošno-kadrovske službe v Begradu Marija Pečjak-Požek, kot predstavnik Republike Slovenije, kije delničar v Beltu, pa Igor Cimerman iz Novolina. PODRAŽITEV V DOMU POČITKA IN VRTCU METLIKA — Tukajšnji izvršni svet je na svoji zadnji seji zopet odločal o podražitvah, in sicer v domu počitka in otroškem vrtcu. Sklenil je, da se cene oskrbnega dne v domu počitka, ki so veljale 31. januarja, od 1. februarja naprej povečujejo mesečno za 20 odst. manj kot je mesečna rast življenjskih stroškov. Za vrtec pa je izvršni svet odobril 20-odst. povišanje ekonomske cene, ki je začela veljati 1. februarja. Tako bodo tisti starši, ki plačujejo največ, torej polovico ekonomske cene, morali po novem za otroka v jaslih odšteti 4.336 tolarjev, v vrtcu pa 3.353 tolarjev, medtem ko bodo za otroka, ki je odsoten, v vrtcu dnevno odračunali 54 SLT. Tudi v vrtcu se bo v prihodnje ekonomska cena povečevala za največ 80 odst. rasti življenjskih stroškov na mesec. Gradaški up se imenuje grad Franc Slane GRADAC — Krajevna skupnost Gradac s 140 gospodinjstvi v Gradcu, Kloštru in Okljuki velja za srednjo veliko KS v metliški občini. Problemov pa ima toliko, kot bi bila občinsko središče. Veliko načrtov iz prejšnjih let je namreč ostalo neuresničenih. Krajevna skupnost nima nikakršnih pravih prihodkov. Ljudje so sicer pripravljeni veliko narediti s prostovoljnimi akcijami in poseči v svoje žepe, toda dela, ki jih imajo v načrtu, so zanje same vseeno prevelik zalogaj. Predsednik krajevne skupnosti Gradac Franc Slane pravi, da se zatika že pri razširitvi pokopališča, za kar bi potrebovali 30 arov zemlje, ki pa je v zasebni lasti. Odkup bi bil sicer mogoč, a gre za precejšnjo vsoto. Težave so tudi z avtobusno postajo, vendar so idejni projekti že pripravljeni in tudi zemljišče je zagotovljeno. Problem zase je telefo- nija. Prošenj za telefonske številke je namreč toliko, da bi potrebovali večjo telefonsko centralo. Tolažijo se z obljubo, ki so jim jo dali odgovorni, da bo letos končana kabelska povezava Metlika-Čmomelj. »Upamo, da bomo v letošnjem letu pridobili tudi soglasja lastnikov za pločnike skozi Gradac. Razen na mostu nimamo niti metra pločnika, čez kraj pa teče najbolj prometna cesta vzdolž Bele krajine,« pravi Slane. »Tudi kanalizacije v Gradcu ne poznamo in ob deževju je bolje, da nihče ne obišče našega kraja, kajti gnojnica si sama utira pot, kjerkoli hoče. Kakršna koli bo že rešitev, bo najbrž za marsikoga tudi precej boleča,« ne ovinkari predsednik. Prizna pa, da bodo srečni, če bodo v tem letu rešili vsaj polovico najbolj perečih krajevnih problemov. Če so Gradčani že opustili misel, da bi se v kraju razvijala večja industrija, saj so tudi pred leti za to dejavnost namenjena zemljišča ostala nepozidana, pa si še vedno veliko obetajo od znamenitega gradaškega gradu. »V letošnjem letu bo morala pasti odločitev o nadaljnji usodi gradu. Kdorkoli se bo odločil zanj, bo moral vzeti v najem celo poslopje s parkom vred. S tem, ko bi zaživelo v gradu, bi tudi kraj veliko pridobil. V njem bi se gotovo našel tudi prostor za uslužnostne dejavnosti, ki bi pripomogle k turističnemu razvoju Gradca. Potem pa bi tudi mladina imela več razlogov, da bi ostajala doma,« je optimist Franc Slane. M. BEZEK-JAKŠE "V? ' ■ lili • Nihče nima pravice biti privrženec teorije, da ljudstvo v imenu idealov živi samo od zraka. (Gustinčič) SPREJEM ZA KULTURNE DELA VCE—Kulturni delavci iz metliške občine se ne spominjajo, kdaj jih je nazadnje sprejel kateri od predsednikov občinske skupščine. Ob letošnjem kulturnem prazniku se je to vendarle zgodilo. Branko Matkovič (prvi z desne) se jim je zahvalil za brezplačno kulturniško delo ter priznal, da je odnos do kulture vse bolj mačeho vski in da tudi v Metli k i odrejajo zanjo vse manj denarja. Vendar je izrazil upanje, da se bodo po ureditvi političnih razmer v Sloveniji tudi za kulturo začeli pisati boljši časi. V Metliki pričakujejo, da se bo središče kulturnega dogajanja preneslo v novoustanovljeni zavod Ljudsko knjižnico, ki se je v zadnjem času že izkazala z organizacijo več prireditev. Na sprejemu kulturnih delavcev je Franci Šali v imenu Dolenjske založbe metliški knjižnici podaril tudi najnovejšo izdajo knjige Jožeta Dularja Krka umira. (Foto: M.B.-J.) Greda je že bogato obrodila Letos naj bi izdelali že okrog 1000 ton dodatkov za živila — Vsako leto podvojijo proizvodnjo, polovico pa izvozijo — Nadpovprečne plače_ MIRNA — Letos julija bo minilo tri leta od ustanovitve Grede, d.o.o., Mirna, mešane firme s polovico avstrijskega in polovico domačega kapitala, ki se nadvse uspešno ukvaija z izdelavo dodatkov za živila. »Vsako leto podvajamo prozvodnjo, izvozimo jo polovico, pretežno v Avstrijo, delno pa v Češkoslovaško in na Madžarsko,« je povedal direktor Grede map Avgust Gregorčič. Letos v Gredi prav tako načrtujejo, da bodo proizvodnjo povečali za dvakrat, se pravi, da bodo izdelali že okrog 1000 ton izdelkov v skupni vrednosti okrog 5 milijonov nemških mark. Poleg srednjeevropskega in slovenskega tržišča obdeluje Greda tudi trg na Hrvaškem, začasno pa ne posluje z Bosno in Hercegovino. Za nadpovprečne rezultate (podobne kot v sorodnem avstrijskem podjetju) je 13 delavcev za naše razmere tudi nadpovprečno plačanih. Povprečna čista plača je bila januarja v Gredi prek 48.000 tolarjev, povedati pa je treba, da so med zaposlenimi trije kvalificirani delavci, šest s srednjo, eden z višjo, dva delavca z visoko izobrazbo in direktor z magisterijem. Zgradba mirenskega GOP-a, ki so jo odkupili in temeljito prenovili, je že premajhna. Zato resno razmišljajo o gradnji nove tovarne z okrog 1000 kvadratnimi metri in lastno hladilnico. Računajo, da bi v nekaj letih prišli na okrog 25 zaposlenih. »Imamo dogovor, da ves dobiček ostaja v firmi za razvoj. Zato smo praktično iz nič ustvarili tudi nekaj transportnega parka, opreme za proizvodnjo, kon-tejneijev in ostale embalaže za transport. Poslujemo brez kreditov!« pravi Gregorčič. Izdelki Grede zaenkrat še niso v maloprodaji, ampak delajo Mirenča-ni samo za industrijo sladoledov oz. Avgust Gregorčič, direktor Grede, d.o.o. slaščic, kot so Ljubljanske mlekarne, Ledo, Hmezad Alja vas, UPI Sarajevo, Somboled, Schoelleis v Avstriji, šest mlekarn na Slovaškem itd. Zaradi specifične proizvodnje potrebujejo veliko hladilnega prostora, saj morajo biti vse sadne mešanice za sadne sladolede in sadne jogurte zamrznjene. Zato Greda »gostuje« v novomeški kmetijski zadrugi Krka in v celjskem Hmezadu. »Naš proizvodni program ni v nobenem primeru konkurenca Dani niti ni Danina proizvodnja konkurenčna naši firmi. Dobro sodelujemo z Dano, pri preskrbi s surovinami in tudi pri proizvodnji. Mi za Dano, denimo, izdelujemo sadne mešanice za jagodni, marcipanov, lešnikov liker, priskrbeli smo ji tudi nekatere sadne kaše, Dana pa nam na svojih napravah koncentrira sadne sokove; uporabljamo tudi njeno destilacijo. To je zgled zelo dobrega sodelovanja dveh sorodnih firm v nekem kraju,« zatrjuje mag. Gregorčič, ki je bil okrog 20 let zaposlen v Dani, od tega je bil dva mandata tudi direktor podjetja. Pravi, da mu ni žal, ker je začel na svoje, in da ga veseli, ko opazuje, kako je novi direktor Dane pričel z novo energijo. P. PERC iiS IZ NtkŠIH OBČIN llJiiil IZ NIkŠIH OBČIN Ul Prostora dovolj Različni objekti — raz-lične najemnine RIBNICA — Oddelek za gospodarstvo pri SO Ribnica je pripravil in oddal republiškemu ministrstvu za obrambo v popis okoli 20 najemnih pogodb za objekte v nekdanji vojašnici. Kljub temu je prostora še vedno dovolj. V zahodnem delu vojašnice, kjer so veliki objekti, ki so primerni predvsem za skladišča, je dejansko prost le še en tak velik objekt, obratno pa je v vzhodnem delu, kjer so, razen pekarne, prosti še vsi objekti. Gre za bivalne in funkcionalne prostore, kijih bo zato verjetno tudi težje oddati v najem. Najtežje bo z najnovejšim bivalnim objektom, saj je zanj določena tudi najvišja najemnina. Najemnina znaša 3,4% od revalorizirane vrednosti poslovnega prostora, ocenjene od sodnega cenilca, in je usklajena z občinskim pravilnikom o oddaji poslovnih prostorov v najem. Vse najemne pogodbe bodo podpisane za obdobje desetih let, s tem da bodo najemniki imeli kasneje možnost odkupiti objekte. M. L.-S. Drugič v Kočevju Predstavitev računalniško vodenega sistema za nevarne snovi KOČEVJE — V petek je bila v Gasilskem domu v Kočevju predstavitev programa računalniško vodenega informacijskega sistema za ravnanje z nevarnimi snovmi in strupenimi odpadki. Predstavitve, ki sta jo vodila predstavnika firme Partner, d.o.o., iz Radelj ob Dravi in Partner Eko, d.o.o., iz Ljubljane, se je udeležilo več predstavnikov podjetij iz kočevske in ribniške občine. Predstavnika obeh firm sta bila v Kočevju že decembra, vendar takrat pri kočevskih podjetjih ni bilo odziva. Zato je podjetje Melamin iz Kočevja, kije bilo pobudnik obeh predstavitev, na tokratno predstavitev povabilo tudi predstavnike ribniškega gospodarstva. Melamin je namreč dal pobudo, da bi se v kočevski in ribniški občini vzpostavil sistem integralne obdelave informacijskega sistema ravnanja z nevarnimi snovmi in odpadki, ki pa stane približno 100.000 mark. NOV GASILSKI KOMBI BOŠTANJ — Gasilsko društvo Boš-tanj ima od 27. januarja v svojem strojnem parku tudi nov kombi znamke Mercedes. Podjetni Boštanjčani so ujeli dobesedno zadnje minute pred spremembo tečaja in zato so kupili kombi še po »stari ceni«, za okrog 2 milijona tolarjev. Uradna predaja kombija bo predvidoma junija, združena z otvoritvijo mostu oz. brvi čez Savo na Radni. Že zdaj pa lahko povemo, da so denar prispevali predvsem sevniška občinska gasilska zveza in boštanjska krajevna skupnost, donatorji pa so bili še številni podjetniki in obrtniki. Od igle do avtomobila Avto Bumov blagovni center — Začetek v aprilu KOČEVJE — Gradnja blagovnega centra v Kočevju bo investicija, kakršne v zadnjih nekaj letih v Kočevju ni bilo. Direktor in solastnik zasebnega podjetja Avto Bum iz Kočevja, Predrag Simeunovič, to investicijo pojasnjuje z besedami: »Potrebe po blagovnem centru v Kočevju so večje, kot bo ta velika investicija. »Ker se skozi Kočevje pričakuje povečan pretok blagovnega in potniškega prometa, bo ta objekt Kočevju več kot dobrodošel.« Priznava, da je to izjemno velik podvig Avto Burna kot podjetja, ki je pred manj kot dvema letoma začelo poslovati le s štirimi zaposle- Predrag Simeunovič nimi, ima pa jih danes 24; ob koncu letošnjega leta naj bi jih imelo že okoli 120. Sedanje gospodarske razmere v Sloveniji, inflacija in dragi krediti zmanjšujejo možnost, da bi investicijo lahko plačal Avto Bum sam. Zato se lastniki dogovarjajo z interesenti za sofinanciranje centra, ki se bo razprostiral na 103 arih zemljišč v bližini Petrolove bencinske črpalke, ki jih je Avto Bum že odkupil od Gozdnega gospodarstva Kočevje. V objektu, ki bo imel 6.700 m2 poslovne površine, bodo poleg samopostrežne trgovine in restavracije številni drugi lokali, odvisno pač od zainteresiranih za odkup ali najem prostorov. Enake možnosti bodo imele tako trgovske hiše kot gostinci, banke, zavarovalnice, drobni obrtniki in drugi. Trudili pa se bodo, da bodo kupci lahko dobili v urejenem blagovnem centru, ki bo dostopen tudi invalidom, vse, kar bodo želeli, naj gre za drobno iglo ali razkošen osebni avtomobil. Če se bodo dela pričela že aprila, kot predvidevajo, in bo vse teklo po načrtu, bo otvoritev modernega blagovnega centra v Kočevju še letos. M. LESKOVŠEK-SVETE Reklamni informator Kam Najosnovnejša oblika tržne komunikacije KOČEVJE, RIBNICA — Pred kratkim je izšla četrta številka kočevskega in tretja številka ribniškega reklamnega informatorja pod skupnim imenom Kam. Ustanovitelj in izdajatelj informatorja je Bojan Marinč iz Kočevja, organizator — zastopnik za področje ribniške občine pa je Andrej Benčina. SOFINANCIRALI LE EN PROGRAM KOČEVJE — Kočevski izvršni svet je v preteklem letu prijavil na razpis za pridobitev sredstev iz sklada za demografsko ogrožena območja šest programov za ureditev komunalne infrastrukture v občini. Od tega so bili kar štirje programi za izgradnjo vodovoda. Za izgradnjo vodovodov v Dolu, Brezovici in Spodnjem Logu so zaprosili za sofinanciranje v višini 50% predračunske vrednosti, za izgradnjo vodovoda Seč — Polom pa le v višini 30% predračunske vrednosti. Enake zneske so zaprosili tudi za sofinanciranje izgradnje daljnovoda Seljan — Struge. Po sklepu ministrstva za planiranje RS pa seje iz proračuna financiral le prijavljen program izgradnje in modernizacije lokalne ceste Predgrad — Dol — Žaga — Fara, in sicer v višini 24% predračunske vrednosti, čeprav je kočevski izvršni svet zaprosil za sofinanciranje v višini 50%. Manjkajoča sredstva bodo menda zagotovljena iz sredstev za letošnje leto. Tudi starost je lahko prijetna Prizadevanja Društva upokojencev Kočevje za ublažitev občutka odvečnosti KOČEVJE — Upokojitev je tisto dejanje, na katero se nekateri lažje, drugi spet težje navadijo. Za lažji prehod v to novo obdobje v človekovem življenju, ki pri marsikaterem upokojenem vzbuja občutek odvečnosti sebi in družbi, ter za blažitev tegob in osamljenosti starejših ljudi si prizadevajo društva upokojencev. Kljub številnim možnostim aktivnega udejstvovanja, kijih članom nudijo društva upokojencev, pa se upokojeni ne odločajo za včlanjevanje v tolikšnem številu, kot bi si društva želela. Vzrok za to je v nepoznavanju delovanja društev upokojencev ali, kot je povedal predsednik Društva upokojencev Kočevje Jože Svete: »Tudi sam sem bil pet let upokojen, predno sem se včlanil v društvo. Predtem sem mislil, da se v društvo včlanjujejo le tisti, ki pravzaprav ničesar več ne pričakujejo od življenja. Ko sem zvedel in se prepričal, kaj vse lahko upokojenci v društvu počno, sem spoznal, da sem krepko motil.« Takšnih, ki imajo zmotne predstave o društvu, pa je še veliko tudi danes. Društvo upokojencev Kočevje, ki združuje upokojene s področja cele občine razen krajevnih skupnosti Draga in Struge, ima trenutno 1834 članov, kar je komaj nekaj več kot polovica vseh upokojenih v občini. Kočevcem so dobro znani po prireditvah, proslavah in zabavah, ki jih že nekaj let prirejajo za člane društva, udeležujejo pa se jih lahko pod enakimi pogoji kot člani društva tudi njihovi zakonski partnerji. Ti se lahko udeležujejo tudi vseh ostalih organiziranih aktivnosti. Že tradicionalna je vsakoletna razstava ročnih del v Likovnem salonu v Kočevju, na kateri seje lani predstavilo okoli petdeset upokojenk s približno 300 izdelki. Uspešna in zanimiva pa je bila tudi kulinarična razstava. V prizadevanjih po širši seznanitvi ljudi z dejavnostjo njihovega društva so se v društvu pred časom pripravljali za ra- NADOMESTNE VOLITVE KOČEVJE — Ker je štirim delegatom zbora združenega dela prenehal mandat, je predsednik skupščine občine Kočevje dr. Mihael Petrovič razpisal nadomestne volitve, ki bodo 29. aprila, vendar samo v treh volilnih enotah, in sicer: v 12. in 7. volilni enoti, ki sta imeli le po enega in sta tako sedaj brez delegata, ter v 2. volilni enoti, ki ima sicer več delegatov, pa je sedežna organizacija Kmetijsko gospodarstvo Kočevje izrazila željo po nadomestnih volitvah. V prvi volilni enoti, v kateri je industrija in torej vsa večja podjetja v Kočevju, nadomestnih volitev ne bo, čeprav so ostali brez enega delegata. Cel mesec delo tudi ob nedeljah Tehnološki sistemi Sevnica imajo dovolj dela do konca maja — Polovico izdel-______kov izvozijo — Oprezni stiki s partnerji v bivši Jugoslaviji SEVNICA — »Če ne bi bilo teh delavcev, bi mogoče firma šla po zlu. Sami so sprožili pobudo za njeno rešitev, šli so na občino in se zavzeli, da so obdržali firmo, kije naglo drsela. Tod so pridni, delovni ljudje! Nihče ne godrnja, ker bodo morali cel mesec delati v dveh izmenah, tudi ob sobotah in nedeljah, da bi izpolnili naše obveznosti do poslovnih partnetjev,« je ob koncu pogovora povedal novi direktor Tehnoloških sistemov Sevnica (TSS) Dušan Borštar. dijsko oddajo Prizma optimizma. Zaradi objektivnih razlogov teh načrtov • Društvo upokojencev Kočevje, ki poleg omenjenih dejavnosti nudi svojim članom številne ugodnosti, nenazadnje tudi možnosti cenejšega letovanja na moiju ali v toplicah, vabi vse upokojence v kočevski občini, da se jim pridružijo, saj bodo s skupnimi močmi lahko izboljšali in popestrili dejavnosti društva. niso uresničili, vendar se jim tudi niso odpovedali. M. LESKOVŠEK-SVETE BOŠTAN JSKI KULTURNI PRAZNIK SEVNICA, BOŠTANJ — Na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku preteklo soboto v Sevnici je zbranim spregovorila sevniška županja Breda Mijovič. V pestrem kulturnem sporedu (pripravila ga je sevniška ZKO), ki ga je številno občinstvo zelo toplo sprejelo, so nastopili oktet Boš-tanjski fantje, Kamniški koledniki (Janez Majcenovič —bariton, Rok Lap — bas, Tomaž Plahutnik — citre) in pesnik Tone Kuntner. V petek, 14. februarja, ob 18. uri se bodo Boštanjčani predstavili še pred svojim občinstvom z novim programom sedmih pesmi, ki so jih naštudirali ob pomoči prof. Emila Lenarčiča, pomočnika mentorja Boš-tanjskih fantov prof. Egona Kuneja in v zadnjem času rednega člana okteta. V dvorani TVD Partizana v Boštanju bodo nastopili še učenci boštanjske osnovne šole in dekliški oktet Corona. »Kam je najosnovnejša oblika tržne komunikacije, je poceni in lokalno omejen,« je ob predstavitvi informatorja dejal Benčina, kije tudi povedal, daje namen ustanovitelja informatorja, da na najhitrejši in najučinkovitejši način poveže proizvajalca oziroma trgovca s kupcem. Trgovine in gostilne imajo tako možnost seznanjanja širšega kroga ljudi s svojimi posebnimi ponudbami, ugodnostmi in popusti, tovrstne informacije pa so tudi v interesu izdajatelja, ki si želi pridobiti bralce. Informator izhaja na poli A3 formata v 2.500 izvodih na posamezno občino in ga razdeljujejo po gospodinjstvih brezplačno. Že število izvodov pove, da z njim občine ne pokrivajo v celoti, če sar pa se ustanovitelj zaveda. Zaveda se tudi, da so v informatorju še vedno zgolj suhoparne reklame. Vendar so to prvi koraki k vzpostavitvi tistega, kar si ustanovitelj informatorja Kam, ki sedaj izhaja tudi že v črnomaljski in tržiški občini, želi doseči. M. L.-S. KNJIŽEVNIKI V FOTOGRAFIJI RIBNICA — V petek, 7. februarja, so v Galeriji Miklova hiša odprli razstavo fotografij slovenskih književnikov avtorja Tihomira Pinterja. Na otvoritveni slovesnosti je sodedovala jazz skupina, ki jo sestavljajo: Mia Žnidarič (vokal), Marko Boh (pianino) in Matevž Smerkol (kontrabas). ZA SILEX NIČ OD NERAZVITIH BLANCA — Sevniška industrija la-toflexa (Silex), ki bo na Blanci zaposlila okrog 70 delavcev, ni dobili ničesar od obljubljene pomoči za nerazvite, čeprav gre za naložbo in zaposlovanje delavcev v manj razviti krajevni skupnosti. Pomagala pa je enota republiškega zavoda za zaposlovanje iz Sevnice, da so vsaj zaključili gradbena dela in izdelali temelje za nove stroje v bivšem obratu Stillesa na Blanci ali, bolj natančno, na Kladju. ZA OBKOLPSKO CESTO IN PROTI NJEJ OSILNICA — V zgornji Kolps-ki dolini veliko govore o nameravani gradnji ceste po slovenski strani. Osnova te zamisli je, da od Kočevja oz. Fare do Osilnice in naprej do Drage ne bi bilo treba nekajkrat prek slovensko-hrvaške meje. Ljudje to zamisel različno ocenjujejo. Večina prebivalcev teh krajev na slovenski strani meni, da je treba cesto hitro zgraditi, sicer turistov ne bo sem in tudi domačini se bodo začeli izseljevati. Manjši del slovenskega prebivalstva in precejšen del hrvaškega pa trdi, da cesta ni potrebna, da bo razdelila vedno enotno dolino in njene prebivalce, oskrunila naravo, pospešila izseljevanje in umiranje doline. Večinski del pa spet odgovarja, da zamisel o gradnji ceste podpirajo tudi naravovarstveniki iz republike. Katero mnenje bo prevladalo, se še ne ve. Dejstvo pa je, da za cesto še vedno ni zagotovljen denar in je sploh vprašljivo, ali bo letos na razpolago. Večina prebivalstva tega območja zahteva, da »mora biti cesta zgrajena še letos, sicer bo za dolino in njene ljudi prepozno.« 31 -letni diplomirani strojni inženir iz Tržiča je poprej delal v pripravi dela v tržiškem Peku, predno je oktobra lani prevzel nehvaležno delo v 77-članskem kolektivu TSS, ki je bil tik pred razsulom, pa je delal v Patentni pisarni v Ljubljani. Ko je prišel, ni bilo dela niti za sproti, delavci pa so bili tudi na čakanju. Delavci so se, kot smo že poročali, jezili na njegovega predhodnika in sodelavce, da bolj razmišljajo o tem, kako bi uspeli s svojo zasebno firmo, kakor pa, da bi zagotovili delo TSS, podjetju, kjer so bili zaposleni. »Prizadevali smo si, da bi obdržali stranke, ki jih je ta firma že imela, skratka, da bi zadržali posle, ki naj bi jih izgubili z odhodom prejšnjega direktorja. Moram reči, da smo v tem uspeli, tudi v Nemčiji, kamor smo lani izvozili za blizu milijon mark sestavnih delov za asfaltne baze. Naše proizvodne zmogljivosti so v Dušan Borštar, direktor TSS celoti zapolnjene tja do konca aprila, maja. Medtem s polno paro delamo na področju trženja, da bi zagotovili delo čez poletje. Na Nemčijo lahko v najbolj črni varianti računamo spet jeseni. Mogoče pa še kaj prej, kajti zdaj se v Evropi povečuje količina proizvedenih cistern zaradi novih ekoloških predpisov na zahodu in morajo tudi v obstoječih bazah te cisterne zamenjati,«je razložil Borštar. Ko je prišel v podjetje, je Borštar poskrbel, da so sprejeli nekaj ukrepov, kot sta poslovna tajnost in konkurenčna klavzula, s katerimi so zavarovali interese firme, določene ljudi iz bivšega vodstva TSS pa postavili pred dejstvo, ali delali v tem ali v zasebnem podjetju. TSS se mora tudi nekoliko kapitalizirati, saj je firma precej iztrošena. Čeprav imajo zelo dobre reference v Srbiji, zaradi negotovega plačilnega prometa in zapletov s transportom raje ne tvegajo. Ce bodo zjuga zainteresirani za naše izdelke, bodo sami prišli, razmišljajo v TSS. P. PERC ODŠKODNINA ZA IZGNANCE? — Med 2. svetovno vojno je bilo okoli 54.000 Slovencev iz Posavja in Obsotelja prisilno izgnanih t' okrog 300 nacističnih taborišč. Da bi opozorili na nerešena vprašanja socialne in zdravstvene zaščite, morebiti pa pridobiti tudi kakšno odškodnino od nemške države za trpljenje in krivice, se povezuje v Društvo izgnancev Slovenije vse vel izganancev. Preteklo nedeljo so na Studencu ustanovili krajevno organizacijo izgnancev za območje KS Studenec in Primož, kjer ježe okrog 250 članov. Zbrani (na posnetku) so za svojega predsednika izbrali Jožeta Ziherla iz Rovišč, pozorno pa so prisluhnili besedam Ivice Žnidaršič, Brede Mijovič in Slavka Štruklja o poteh rešitve dolgoletnih krivic. (Večprihodnjič!) (Foto: P. Perc) Drobne iz Kočevja ANKETA — Skupna seja vseh treh zborov kočevske občinske skupščine, sklicana 3. februarja, je zaradi nesklepčnosti zborov združenega dela in krajevnih skupnosti odpadla. Ker so zbori zaradi premajhne udeležbe pogosto nesklepčni, je s tem onemogočeno učinkovito delo tako skupščine in njenih organov kot tudi izvršnega sveta. Poleg tega pa to ustvaija tudi nezadovoljstvo pri tistih poslancih, ki svojo funkcijo jemljejo resno. Ker nekateri menijo, da je vzrok za slabo udeležbo v tem, da so seje v popoldanskem času, drugi pa temu oporekajo, je predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič konec prejšnjega tedna poslal vsem poslancem anketne lističe, ki naj bi razjasnili to dilemo, prinesli pa naj bi tudi odgovor na vprašanje, kateri dan in katera ura bi bila za večino poslancev najprimernejša za sklic seje. ŠOLA V NARAVI — Po dolgih pripravah, težavah in zapletih je delavcem Osnovne šole Zbora odposlancev iz Kočevja po več kot desetih letih letos le uspelo organizirati šolo v naravi za učence petih razredov. Tako so v ponedeljek s smučarskim tečajem pričeli učenci modrega turnusa in v kolikor bo ugodno vreme in še vedno dovolj snega za smuko, ga bodo v naslednjem tednu nadaljevali učenci rdečega turnusa. KULTURNI DAN — Dan pred slovenskim državnim in kulturnim praznikom so imeli učenci kočevske osnovne šole kulturni dan. Učenci nižjih razredov so si ogledali predstavo Sapra miške, učenci višjih pa najnovejšo različico filma Robin Hood. Ribniški zobotrebci REDUKCIJA — Če je bila četrtkova redukcija električne energije namerna, potem je tistim, ki so okvaro »uprizorili«, to tudi uspelo. Redukcije, katerih smo se že skoraj čisto odvadili, so namreč povzročile cel kup nevščeno-sti. Tisti, ki se zbujajo ob prijetnih zvokih glasbe iz radijskih sprejemnikov, so bili neprijetno presenečeni že zjutraj. Računovodski delavci so se na svojih delovnih mestih morali zadovoljiti z žepnimi računalniki, tajnice so lahko le razmišljale o časih, ko so bili še povsod mehanski pisalni stroji, tisti ob praznih računalniških zaslonih pa so lahko le čakali, da bodo potekle »njihove štiri ure redukcije«. Kljub temu pa so bili vsi na svojih delovnih mestih, zato se tisti, ki so imeli po 13.30 opravke v ribniški izpostavi Ljubljanske banke, niso mogli izogniti presenečenju nad tem, da je banka zaradi redukcije, preprosto, zaprla svoja vrata. SKLEPANJE POGODB — V teh dneh, tako kot povsod po Sloveniji, tudi v Ribnici potekajo dogovori in sklepa-ja pogodb o upravljanju stanovanj, asa je namreč le še do konca tega meseca. Težav in problemov je veliko, vendar pa je zakon glede tega dovolj jasen — upravnik mora biti, pa naj bo to fizična ali pravna oseba. Če se novi lastniki stanovanj o upravljalcih ne bodo mogli dogovoriti, bo zadeve reševalo sodišče. Nekoliko več časa za sklenitev pogodb pa imajo tisti, ki se niso odločili za nakup stanovanj. Sevniški paberki IMPERIJ — Direktor sevniškega trgovskega podjetja Merkator Jože Im-perl zatrjuje, da nima nič proti konkurenci in torej tudi ne zoper direktorja trgovskega podjetja Lucia Milana Senico. Imperl pravi, da bi bila le beseda dovolj, da bi prišel na otvoritev grosističnega skladišča En groš svojega konkurenta, če že ni dobil vabila. Imperlov imperij bi lahko učinkovito vrnil udarec dovčerajšnjemu poslovnemu partnerju, ki ne najde več do njegovih vrat, odkar je dolžan veliko tolarjev Merkatorju za dobavljeno blago. Toda Jože pravi, da je za poštene odnose in kdove če ne bo on tisti, ki bo povabil Milana na kavo, še predno bi se morebiti srečala kje drugje. KRLE — Nekoč slavni dopisnik Borbe in sodelavec drugih beograjskih medijev Krste Bijelič — Krle, znan po tem, daje tekmoval s Saško Plavevsko iz Politike Ekspres, kdo bo zlil več gnojnice po Slovencih, je ob agresiji armade na Slovenijo zbežal v varno naročje «Slobovizije« in postal čez noč eden od urednikov na TV Beograd. Vuk Draškovič jo je poimenoval tudi TV Bastilla. Krle je užival ob dobro plačani službici. v komfortnem stanovanju, ki mu gaje odstopila «Slobovizija«. Ker pa je bil Krle znan tudi kot Babičev človek, je ob zadnji hudi trmoglavosti kninskega zobozdravnika in njegovem javnem naprotovanju voždu in dovče-rajšnjem poglavitnem pokrovitelju, Krle, tako kot je prišel na uredniško mesto televizije, tudi že odfrčal z njega. ZAVAROVALNIK Kolegici s sevniškega radia sta sicer zelo hvaležni krški zavarovalnici Triglav za dobro sodelovanje, ne bi pa imeli nič proti, ako bi enega izmed delavcev Triglava, ki se predstavlja celo za direktorja, manj pogosto videvali na radiu. 6 DOLENJSKI UST t. 7 (2217) 13. februarja 1992 Krške novice OBLAČNO 2 — Nad premiersko glavo se nimajo za kaj zbirati črni oblaki. Kaže, da je treščilo v glavo avtorja bodice »Oblačno«, ker sicer ne bi navajal, da je »mišmaš« legalni sklep izvršnega sveta SO Krško v zvezi s sredstvi, razdeljenimi za pospeševanje obrti in podjetništva v občini Krško. Zaradi prevelikih obrestnih mer posojilodajalcev smo najete kredite vrnili. Pri tem niso prizadeti tisti, ki so dobili sredstva za programe razvoja dejavnosti. V glavi avtorja »oblačno« je verjetno zaradi treska nekoliko zašmelcalo. Naj. mu bo oproščeno, je sporočil Franc Černelič. Po množičnem mediju bodi predsednikov odgovor sporočen tudi tvorca bodice »Oblačno«. »NE MI METAT ZA OVRATNIK« — Eden krških poslovnežev je rekel, da je v občini stanje katastrofalno, mislil pa je na število brezposelnih, na maso ljudi na prisilnem dopustu in na podobne nevesele reči. Čast bodi očetu, lahko bi bilo še huje. Tega pa gotovo niti slutili niso udeleženci neke veselice, ki si jo je nekoč naredila neka »zafurana« krška organizacija združenega dela. Potem ko ji je neko podjetje posodilo denar, da bi imeli njeni delavci od česa živeti, si je privoščila priložnostno pojedino. Ljudstvo seje nekoli-kanj poveselilo in se v razposajenosti steplo. Pri tem so si delavci obubožane tovarne metali v obraz, za vrat in drugam pečene karmenateljce in podobne MOČ IN NEMOČ — Med okultisti je nastal preplah, in sicer takoj po tistem, ko se je 5. februarja ustavila Jedrska elektrarna Krško. V času, ko je nuklearka nehala začasno delati elektriko, so namreč v Ljubljani zasedali Zeleni Slovenije. Posebnih analiz o domnevnem skrivnostnem daljinskem vplivanju Zelenih Slovenije ni in jih nikoli ne bo, tako kot jih ni bilo nikoli o tem, koliko potrebnih papirjev je manjkalo ob zagonu Jedrske elektrarne Krško. POGOVOR KRŠKO — Potem, ko je predsednik krške občinske skupščine na podlagi sklepa krškega parlamenta zaprosil za sprejem pri predsedniku slovenskega izvršnega sveta Lojzetu Peterletu in pogovor glede Jedrske elektrarne Krško, je slovenski ministrski predsednik kot vladinega sogovornika Krčanom ponudil dr. Lea Šešerka. Razgovor med dr. Šešerkom in krško delegacijo so napovedali za predvčerajšnjim. Predsedstvo krške skupščine vztraja, da bi po pogovorih z dr. Šešerkom Krčani lahko prišli tudi do Lojzeta Peterleta. V času od 1. do 7. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Mira Kuhar z Loke — Miroslava, Tanja Osolnik iz Brežic — Bruna, Mojca Majcen iz Loč Kristino, Slobodanka Grahovec iz Brežic — Petra, Zvonka Jalovec iz Dolenje vasi —Suzano, Malique Bajoku s Senovega — Albuleno, Slavica Vovčko s Senovega — Lavro, Marija Trbovc iz Sevnice — Moniko, Jožica Kramar iz Jereslavc — Sandija. Čestitamo! IZ NKŠIH OBČIN rsm ill.i iti IZ NKŠIH OBČIN E Če obrtniku, potem tudi zadrugi Negotovost obrtnih zadrug in Resina filozofija preživetja — Članstvo ni več neogiben pogoj — Razširjena dejavnost in nov hišni menedžment________ KRŠKO — Krška obrtna zadruga Resa je, kot je videti, našla ustrezen način preživetja, medtem ko nekateri podobni servisi niso bili kos kriznim razmeram. Nastopile so v trenutku, ko je z liberalizacijo v slovenskem gospodarstvu izginila ekonomska prisila zadruževanja v zadrugo. Po mnenju Resinega direktorja Metoda Šonca so obrtne zadruge zašle v krizo, ko obrtniki niso bili več prisiljeni delati v zadrugi zaradi odpravljanja razlik v prometnem davku in so mnogi sami poskusili srečo na trgu. Ostal je samo poslovni interes članov, Resa je spričo tega izpeljala temeljito notranjo prenovo v vseh pogle- Novo v Brežicah LOGIKA — Drevje, ki raste ob vojaškem letališču Cerklje, meče senco na okoliške njive in s tem jemlje dragoceno sonce krompiiju, pšenici in drugim poljščinam. To ni nič narobe, kajti vsako drevo meče senco, če je normalno. Narobe je to, da drevje raste za vojaško ograjo in ga kmetje ne morejo požagati. Zaradi tega so domačini v času armadnega razcveta protestirali pri vojakih. Možje z našitki pa so odgovorili stanu primerno, in sicer, naj domačini moteče drevo posekajo, če jim je napoti. To je pomenilo malo manj kot nekoristen napotek, saj je drevo raslo na vojaški strani in po vojaški postavi do njega civilist ni smel. Lahko bi namreč prišlo do zamenjave drevesne markacije in častniške označbe. PRESTOPNI ROK — Baje narod naš dokaze hrani, da so današnji zagrizeni nasprotniki Jedrske elektrarne Krško bili v času Titovega blagoslova nu-klearkinega temeljnega kamna silno odločni zagovorniki atomskih central. Ja, so pa tile Brežičani prav smešni, če res takole menjajo barvo. Ampak so tudi pametni, saj so videli, da je življenje, posebej politično, tako kot nogomet. V žogobrcarskih vrstah se lahko zamenja klub, pomembno je le, da presedlaš v predpisanem prestopnem roku, pa si spet najboljši. PRIJAZNOST — Malo je primerov na svetu, da bi si bili izjemno naklonjeni organi pravosodja in ljudstvo. Pri nas tako sožitje obstaja, čeprav mogoče ni enako močno v slehernem trenutku med enimi in drugimi volitvami. Tako naklonjenost je izpričal tudi dr. Rajko Pirnat na nedavnem obisku v Krški vasi, ko je šlo za vračilo letališke zemlje kmetom. Ljudi, upajoče na skorajšnjo denacionalizacijo, je pravosodni minister nagovoril z dragi prijatelji. Je pač tudi v Krški vasi poosebljal predsednika SDZ-NDS. To ni več tista zemlja Zasap bi shajal brez vojaške postojanke Anton in najbrž še kdo v Zasapu. Baznikovi so napisali vlogo za vrnitev 3 hektarov zemlje, na katero je po letu 1947 armada postopoma širila letališče in pri tem dospela skoraj do hišnega vogala. Kot veliko ljudi tod okrog čakajo, in to brez zagotovila, daje bilo vredno zaprositi za vrnitev zemlje. »V Krški vasi so se menili, kako se bo vračalo. Ampak ta sestanek ni dal še čisto nič. Zastopnikov vojske v Krško vas ni bilo, da bi povedali, kaj mislijo obdržati. Mi pa vemo, da bo v Cerkljah učni center in da bo tu še vojska,« pove Anton Baznik, kar sicer pravijo tudi drugi iz teh krajev. Če bodo z učnim centrom dobili take sosede, kot so jih imeli, ko je bila na letališča JLA, bi se jim odpovedali raje prej kot pozneje. V Zasapu, nekako zasužnjeni vasi, so se ljudje v desetletjih naveličali ropota letalskih motorjev dobesedno pred hišnim pragom, če vzamemo samo nekaj, kar jih moti iz preteklosti. S takimi predlogi in spominom na vojake, ki so jim junija lani streljali v okna in pod noge, Zasapčani čakajo na morebitno vračilo in sploh razplet dogodkov. Upajo, da bodo uradni ljudje prišli pogledat, v kaj seje na letališču spremenila odvzeta zemlja, in šele potem denacionalizirali. Kajti to, kar je letališče zdaj, ni več tista obdelana zasapska zemlja, danes je pušča. L. M. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Anton Baznik ZASAP — Zemljo bi radi nazaj, 4e pa takoj za hišnim vogalom in v soseščini ne bi bilo več letališča, bi bili kar zadovoljni. Tako nekako mislijo in tudi povedo ljudje, ki živijo blizu letališča Cerklje ob Krki. Med kraje, ki jih je letališče najbolj prikrajšalo za zemljo in najbolj obdarovalo z vsem, kar civilistu prinese bližina vojaške baze, gotovo spada Zasap. Eni njegovih prebivalcev so Baznikovi. Kot mnogi so bili ob zemljo, kije zdaj za letališko ograjo. »Kot kmetje smo zainteresirani, da bi nam dali nazaj zemljo,« pravi Anton. »Vsega odvzetega ne bo moč vrniti, da bi bilo prav. Veliko zemlje je pod asfaltom in tega ne bo nihče razbijal. Drugod je za kmeta neuporabno, ker je pod tanko plastjo zemlje in trave nasut in zbit gramoz. Če razlaščeni kmetje ne bodo mogli zdaj dobiti zemlje nazaj, naj bi imeli vsaj prednost pri košnji. Za ograjo je nekaj prostora, kjer pa vendarle raste,« predlaga dih. Preobrat je začela v letu 1989. Za nadaljnje podjetniško poslovanje je bilo posebej pomembno, da so v zadrugi sprostili toge predpise o odnosih zadruge z zadružniki. Vse so podredili poslu. Resa je v okviru reorganizacije v letu 1990 razširila dejavnost na zunanjo in notranjo trgovino na debelo in drobno, ustanovila je hranilno-kredit-no službo, organizirala potniško službo in uvedla inženirinške posle za obrtnike pri razvoju njihove dejavnosti, na primer pri načrtovanju delavnic. Prenova v zadrugi je tekla po načelu: na prava mesta prave ljudi. »Od bivših obračunskih referentov smo morali kader preusmeriti v poslovno-komercialne referente ali v nekem smislu v menedžerje. Delovanje v zadrugi smo tako razdelili po področjih in določili nosilce teh nalog,« pojasnjuje novosti na najbolj občutljivem področju Metod Šonc. S t.i. privatizacijo dela, ki jo uvajajo po teh začetnih ukrepih, pa nameravajo doseči, da bodo Resini ljudje plačani po dejanski delovni uspešnosti. Dokumente o vsem tem pripravlja Resa v pravni praznini. »Leta 1990je bil odpravljen t.i. Markovičev zakon o zadrugah. Ta je bil za nas dober, ker je dovoljeval tudi podjetništvo v zadružništvu, česar koncept novega zakona ne predvideva in bo zato omejeval. Kot republiški poslanec sem sicer vztrajal, naj bo novi zakon samo za kmečke zadruge, ki so drugačne od obrtnih. Za obrtne, stanovanjske in ostale zadruge naj bi ostal v veljavi zakon, kot je bil, recimo Markovičev. Če se podjetništvo dovoli obrtnikom, se mora dopustiti tudi zadrugam, preko katerih obrtniki delajo. Če tega ne bo, se ne bo dalo poslovati. Podjetniška zakonodaja zamuja in to je tudi eden od vzrokov krize obrtniš- • Večina dogodkov, pomembnih za prihodnost obrtništva in s tem obrtnih zadrug, se pripeti na republiški ravni. Takemu centraliziranemu odločanju bi morala kot protiutež dodati svoje občina. Po prepričanju Metoda Šonca, bi se občina Krško morala v razvojnem programu opredeliti, katera področja bo razvijala ne samo deklarativno ampak tudi vsebinsko. Eno od teh področij je podjetništvo in drobno gospodarstvo. kega zadružništva v Sloveniji,« pravi Metod Šonc. L. M. PLETENICA »BOTRINJ A « — Zadnjo takšno »Botrinjo« je spekla leta 1978 sedaj že pokojna Marička Trampuš. Tovrstne pletenice so gospodinje na Bizeljskem spekle pred sv. Vidom, ob rojstvu otrok ali ob krstu. Ker jo je ponavadi prinesla botra, se imenuje »Botrinja«. (SUŠNIK MARIJA, Pišeška cesta 35, Bizeljsko) DA BO BLIŽNJICA — Gradisovi delavci obnavljajo most čez Krko pri Brežicah in če bo šlo po načrtih, bodo delo končali v aprilu. Popravljali bodo železje in beton in s tem opravili temeljito rekonstrukcijo. Takih je bil most verjetno malokrat deležen, drugače ga zob časa ne bi načel tako močno. Obnovljeni most bo spet služil kot bližnjica pešcem in verjetno osebnim vozilom. (Foto: L. M.) Pravica je, ali bo tudi zemlja? Z denacionalizacijo naj bi dali odškodnino lastnikom zemlje, ki jo je JLA uporabila za letališče v Cerkljah — V naravi in obveznicah_ KRŠKA VAS — Obstajajo zakonske možnosti, da razlaščenci dobijo odškodnino, je dejal republiški pravosodni dr. Rajko Pirnat v nabito polni sejni sobi krajevne skupnosti v Krški vasi 5, februatja letos na pogovoru o možnostih vračanja zemljišč, ki danes spadajo pod slovensko-jugoslovan-sko letališče Cerklje ob Krki. Ljudje, ki so jim od 1947. leta jemali zemljo za potrebe cerkljanske letalske baze, morajo vračilo odvzete jim zemlje zahtevati s pisnim zahtevkom. Po besedah dr. Pirnata lahko dobijo razlaščenci za odškodnino nadomestna kmetijska zemljišča, tj. v naravi, ali pa obveznice Republike Slovenije. Za zdaj ni natančnejših informacij, koliko od 500 ali po nekaterih podatkih 700 hektarjev velikega vojaškega kompleksa v Cerkljah bodo dobili nekdanji lastniki nazaj. Zemljišča, kjer so piste, zgradbe in pripadajoče instalacije, bo najverjetneje obdržala Slovenija za svoje vojaške potrebe. Drugo bi se lahko vračalo. Ni pa nujno, da bo dobil razlaščenec nazaj prav tisto parcelo, ki so mu jo bili odvzeli. Lahko da bodo zemljišča združili v en kos, določili deleže nekdanjim lastnikom in po tej komasaciji delili po sedanji presoji. Zaradi tega bi lahko zdaj kdo dobil manj, kot mu PREVISOKA CENA BREŽICE — Brežiški socialisti predlagajo, da bi na demografsko ogroženih območjih brežiške občine država dovolila graditi nove hiše brez plačila za spremenjeno namembnost zemljišča. Po mnenju krščanskih demokratov bi bilo potrebno zneske za spremembo namembnosti močno znižati, saj bi to spodbudilo napredek nerazvitih območij. Za podobno politiko pomoči nerazvitim in demografsko ogroženim predelom občine se zavzema tudi brežiška SDP, ki se ne strinja, da je predvideno za večje poseljevanje ravninsko območje ob Savi, Krki in Sotli. COKLA ZA VSILJIVCE? BREŽICE — Pred vsiljivimi vozniki, ki v brežiškem mestnem jedru parkirajo avtomobile, kjer se jim zahoče, se bo mesto skušalo ubraniti z nekaterimi ukrepi. Tako v teh dneh organi pregona že izstavljajo šoferjem listke z vpisanim opozorilom in denarno kaznijo za napačno parkiranje. Med uspešnimi ukrepi zoper nedovoljeno parkiranje nekateri vidijo tudi tako imenovane cokle. Kot se da razumeti, bi na narobe postavljeno vozilo uradna oseba pričvrstila predmet, ki bi onemogočal ali vsaj oviral normalno vožnjo. je armada zaplenila po vojni, če bo z denacionalizacijo prejel boljše zemljišče. Možno je, da bo kdo prejel za odškodnino hkrati nadomestno zemljišče in abveznice. Odškodnino, kije bila ob zaplembi izplačana, bodo danes upoštevali v vrednosti novega zemljišča. Pravnih rešitev je veliko, uveljavljanje zahtevka za denacionalizacijo letaliških površin paje razmeroma zapleten posel, tako da bo verjetno še najbolje iskati omenjeno odškodnino z advokatsko pomočjo, kot je svetoval dr. Rajko Pirnat. Pravico do vračila razlaščenci vsekakor imajo, toda vračanje, če naj bo pravično, ne bo enostavna reč. Zdaj še ne vedo, če bo na voljo dovolj površin za nadomestna zemljišča. Vprašujejo, kako ravnati v primeru, ko so po zaplembi vojaki njivo pogozdili. Se sme zdaj govoriti o gozdu ali njivi? In čigav je les? To so le nekatera vprašanja v zvezi z letališčem. Poleg dr. Pirnata sta sodelovala na pogovoru med drugimi dr. Hubert • Na shodu v Krški vasi, ki so ga sklicali Zeleni Brežic, Slovenska kmečka zveza-LS in brežiška SDZ-Narodno demokratska stranka, so ustanovili združenje lastnikov razlaščenega premoženja. Požarnik, predsednik poslanskega kluba in programskega sveta Zelenih Slovenije in Franci Feltrin iz Slovenske ljudske stranke. Navzoči so bili tudi predsednik brežiške občinske skupščine Teodor Orašnič predsednik vlade Ciril Kolešnik ter predstavniki nekaterih strank. M. LUZAR Krški prometni znaki na evropski poti Prometni signali iz podjetja Kanja KRŠKO — Po nekaterih predvidevanjih naj bi v vrsti evropskih držav v nekaj naslednjih letih zamenjali večino ali pa vse prometne znake, in če bi do zamenjave prišlo v resnici, bi to lahko pomenilo dobro priložnost za krško podjetje Kanja. Podjetje za tehnološki inženiring, ki je novi naziv za starejšo »Point opremo«, je namreč enega od treh proizvodnih programov namenila izdelavi prometne signalizacije. Doslej je Kanja svoj evropskim standardom prilagojeni signaliza-cijski program podložila z okrog 80 tisoč markami. Toliko je vredna naložba v izdelavo prometne signalizacije, denar pa sta soinvestirali tudi krška občina in Republika Slovenija. Prvih 500 prometnih znakov, plod investicije, so v Kanji že izdelali pred nedavnim. Letos bodo skupno naredili približno 3.000 prometnih znakov, ki imajo 7-letno garancijo, in s tem ustvarili kakih 650 tisoč mark prometa. O prodaji se krško podjetje, registrirano na Raki, pogovaija z avstrijskim partnerjem. V proizvodnjo prvega kontingenta znakov je primaknila kapital Zavarovalnica T riglav. Kanjina obdelava prometa, ki je privedla podjetje v izdelavo znakov, obsega tudi projektiranje cest in različna geodetska dela. Slovenske ceste so sicer asfaltirane, vendar so slabo opremljene s signalizacijo, meni Igor Avsec, direktor Kanje in član slovenskega društva za razvoj cest- nega omrežja, in potemtakem pomeni njihovo opremljanje delo v duhu časa. Skladen z aktualnimi potrebami je tudi Kanjin program lahkih nad-krivnih konstrukcij. Nadkritje, kakršno se dobro poda nad teniška igrišča, je montažno in razmeroma lahko in si je s tem prislužilo ime pajčevina. Ni naključje, da o proizvodnem programu, ki so ga obrazložili nedavno na priložnostni predstavitvi v Krškem, obvešča časopis Velma. Izdajanje tega oglasnika namreč pomeni tretje področje dejavnosti Kanje. L. M. Gluhi ljudje žnqo v Ljubljani Brežiška občina pogreša jasno besedo o urejanju mejnih prehodov BREŽICE — Mejne prehode v brežiški občini, ti pa menda niso v Sloveniji nikakršna izjema, gradijo še naprej brez potrebne dokumentacije in pritožba, ki jo je Izvršni svet Skupščine občine Brežice napisal pred časom, je tako videti brezpredmetna. Glavni republiški urbanistični inšpektor je sicer v odgovoru na omenjeni brežiški dopis potrdil večino tistega, nad čimer negodujejo tako v brežiških vladnih kot tudi nevladnih krogih. Inšpektor meni, da urejanje sloven-sko-hrvaške meje kot prostorski poseg pomembno vpliva na življenjske in delovne možnosti prebivalcev obmejnega območja. Pri gradnji prihaja do poškodb na komunalni infrastrukturi, pojavljajo se motnje v telefonskem prometu in pri preskrbi z električno energijo. Slabo se ponekod piše pitni vodi, saj so načrtovalci mejne prehode postavili tudi v pasove strogo varovane podtalnice. Brežičani se glede načina gradnje brez dokumentacije niso pritožili kar tako, ampak bi radi vedeli, kaj jim bo država postavila tik ob meji, da bi potem lahko še sami dodali kaj svojega. Za začetek bi na primerno urejenem tako imenovanem gospodarskem platoju nemara ponudili po svoji presoji kmetijske in industrijske izdelke ter storitve, kot so špedicije, menjalnice, različna predstavništva in trgovinice. Prostor nedaleč od carinske postaje, ki ga kanijo urediti Brežičani za svojo obmejno ponudbo, je vsaj deloma že zaseden, če sodimo po odzivu podjetnikov. Ti so poslali na občino prek 70 vlog, s katerimi bi radi zagotovili svojim firmam prostor ob meji. Brežičani jim tega mesta ne morejo odkazati, ker, kot rečeno, ne poznajo državnih namenov s prostorom ob prehodih. Ta načrtovalska stiska mo- ti Brežičane bolj kot ignorantski odnos, ki jo povzroča. Je pa res, da je kar v nekaj primerih državna uprava snedla svoje obljube brežiški občini. Republiški upravi za ceste kot izvajalcu del na mejnih prehodih se ne zdi potrebno dostaviti v Posavje poročila o delu. Nekaj obljubljenih informacij o načrtih glede obmejnega pasu je pozabilo poslati tudi slovensko notranje ministrstvo. Enako močno, kot je republiški inšpektor lahko profesionalno zaskrbljen nad nedovoljeno gradnjo obmejnih objektov, so lahko uslužbenci na carinski postaji čisto človeško v skrbeh zaradi delovnih razmer. Zdi se, da te še nekolikanj zaostajajo za normalnimi delovnimi razmerami obmejnih organov. Vsaj prehod v Obrežju, kjer v občini gradijo največ, daje tak vtis. M. LUZAR Novinarji Dolenjskega lista komentirajo ♦ Novinarji Dolenjskega lista komentirajo V naši politiki so vsi selivci Slovenska politična scena je le slabi dve leti po prvih svobodnih in demokratičnih volitvah postala bolj pestra in manj pregledna, kot je to kazalo na začetku in marsikdo, kije pričakoval, da se bo politični »prevrat« pri nas dogodit manj boleče kot v drugih vzhodnoevropskih državah je sedaj močno razočaran V mnogočem je pri nas enako, če ne celo slabše, kot ponekod na vzhodu, saj smo imeli celo vojno. • Spraševati se ob tem o hrbtenici treh poslancev, ki so prestopili v drugo stranko, in govoriti o tem, kako razočarani naj bi bili njihovi volivci, ob množici drugih, da ne rečem vseh razočaranih volivcih, je veliko sprenevedanje ali pa že čisto namerna osebna diskvalifikacija te trojice. Če bo odslej to pravilo — poudarjam, da se na tak način doslej v podobnih primerih ni govorilo — potem bo slovensko politično prizorišče dobilo še bolj mučno in trpko podobo kot doslej, njegovo preoblikovanje pa bo še dolgotrajnejše. Pr a v so imeli tisti, ki so opozarjali, da bodo prve pra ve volitve pra vzapra k šele druge in da se bo slovenski politični prostor dokončno umiril in profiliral šele po tretjih. Kaže, da ima strankarska parlamentarna demokracija svoje zakonitosti in da se ne da vanjo po bližnjici, zgolj deklarativno. Tako smo se mnogokrat v preteklosti lotevali stvari spreminjati, ne da bi jih tudi spremenili Tokrat je drugače, zato nam na začetku nekolikanj škriplje. Pogled na bujno strankarsko rast, imamo jih že čez sedemdeset, nas zato pravzaprav ne sme presenetiti Presnova slovenske politične mase se ni končala z objavo volilnih rezultatov predzadnjo pomlad, ampak so bili tisti rezultati le slika trenutnega stanja političnih razmerij. Razvoj gre naprej in tako se meša in gnete znotraj že uveljavljenih političnih teles, na kar kažejo novi programi in imena strank — spomnimo se, kakšna gneča nastaja samo v socialdemokratskem krogu. Pri nas je to sedaj in bo še nekaj časa čisto naravno in logično. Tako stranke kot ljudje še vedno iščejo svoj profil in svoj naravni prostor. Spomnimo se samo, s kako podobnimi programi so vse stranke nastopale na zadnjih volitvah in kako se še danes hočejo vse zgnesti na sredino in nobena noče sedeti na levem ali desnem krilu. Zato tudi prestopi posameznih voljenih poslancev iz ene stranke v drugo, še zlasti sedaj, ko so volitve tako rekoč spet pred durmi, ne bi smelo dvigovati prahu. Pa vendar je bilo v stilu »starih dobrih časov« moč prebrati o prestopu treh republiških poslancev, dveh iz stranke Zelenih in enega socialista v Slovensko ljudsko stranko marsikaj pikrega Kakšna je politična hrbtenica takega poslanca in kdo bo še volil takega politika so se spraševali nekateri v svojih komentarjih, pri tem pa v isti sapi pozabljali, da Takja jabolka bi trgal kari sam bi morali, če se že lotevajo te tematike, malo širše ošvrkniti celotno slovensko politično sceno in že bežen pogled bi navrgel nešteto se-livcev, posameznikov in celih strank, ki se sprehajajo zdaj pod tem, zdaj pod drugim imenom. Danes trdijo, da niso več to, kar so bili včeraj ali celo, da včeraj sploh niso bili tisto, kar so bili Zrabljenih, zlomljenih in odvrženih hrbtenic pa je v garderobi slovenskega politčnega svetišča več kot dovolj. T. JAKŠE Domača pločevina pol dražja kot uvožena Tehnološki sistemi Sevnica (TSS), majhen kolektiv z okrog 80 zaposlenimi, rojen na razvalinah bivše Tovarne konstrukcij, ki sejije matična Strojna tovarna Trbovlje mačehovsko odpovedala, se je (pre)kmalu zatem, ko se je njena prehodnica otresla bremena presežnih delavcev in začela poslovati »nad vodo«, spet znašla blizu prepada Delavci, zgroženi ob slabi izkušnji, ko so še nedavno tega izgubili približno tretjino svojih nekdanjih kolegov zavoljo t.L ekonomskih in tehnoloških presežkov, so začeli glasno godrnjati, ko jim je novo vodstvo nove tovarne TSS začelo jadikovati, da ni dela in da se lahko pripravijo, da se bodo zaradi tega nekateri pač lahko znašli na L čakanju. Delavci TSS se niso hoteli sprijazniti s tem, preprosto niso verjeli vodstvu, da zanje, za TSS dela ni dovolj, za zasebno podjetje, ki ga je tedaj že zasnoval novi direktor (od oktobra lani že bivši direktor TSS) s svojimi najožjimi sodelavci, pa naj naj bi se ponujala svetla prihodnost. Prav zanimivo je, kako seje trudil bivši direktor TSS, da podjetje ne bi dobilo njegovega namestnika, ko je bilo že jasno, da se bo sam poslovil Po njegovem prepričevanju zadnjega kandidata, ki ga je jeseni lani zamenjal za krmilom, naj bi se zgodilo najhuj- • Podobno kol večina slovenske kovin-sko-predelovalne industrije tudi Tehnološki sistemi Sevnica zaradi težav z oskrbo z repromateriali doma in zaradi nižjih cen na svetovnem trgu precej re-promateriala uvažajo. Tudi navadno pločevino so uvažali, kar je pravzaprav žalostno, soglaša direktor TSS Dušan Borštar. Nekaj bi morali narediti na ravni republike, saj gre za začarani krog: železarne stokajo, da nimajo odpadnega jekla, Dinos ga sicer odkupuje, a po smešno nizkih cenah. Na drugi strani veletrgovci ne dobijo jekla od železarn in ga morajo tudi sami uvažati. In rezultat tega je, da slovenski kovinarji plačujejo domačo navadno črno pločevino približno 50 odst. dražje, kot je v tujini še, da bi namreč TSS izgubil delo y tujini, ker nemški poslovni partner posluje s TŠS predvsem zaradi njunih dobrih osebnih odnosov. Praksa je pokazala, da je Nemcu kaj malo mar, kdo vzdržuje stike z njim. Zanj je pomembno zlasti spoštovanje rokov in kakovost Zahteve po biološko in ekološko čisti pridelavi hrane so v razvitem svetu vse večje in ostrejše. Osveščeni potrošniki ki jih je vedno več, ne samo da zahtevajo »čisto« hrano, ampak so zanjo rade volje pripravljeni odšteti tudi več denarja. Tako postaja v razvitem svetu biološko in ekološko neoporečna pridelava hrane in drugih proizvodov tudi tržno zanimiva. Ljudje se pri nakupih, pa naj gre za hrano ali avtomobile, odločajo za tiste proizvode, ki so dokazano proizvedeni po za naravo in človekovo okolje neškodljivi ali vsaj bistveno manj škodljivi poti V novomeški občini se v to v razvitem svetu uveljavljeno in prevladujočo smer naravnava Kmetijska zadruga Krka, ki seje za začetek odločila za ekološko sprejemljivejšo pridelavo jabolk in pri tem že na začetku dosegla lep uspeh. V občinije od 29.000 hektarjev obdelovalnih zemljišč okoli 850 ha sadovnjakov. V glavnem gre za kmečko sadje, ki na trgu nima kupcev in gre f denar le kot industrijsko sadje. Slovensko plantažno sadjarstvo je po tehnologiji enakovredno razvitemu evropskemu. V kmečkih nasadih, ki rodijo izmenoma vsaki dve leti, gotovo pa celo komaj na 4 leta, je posajenih 200 visokode- izdelkov. In pri slednjem imajo sevniški kovinarji še nekaj notranjih rezerv, da preprečijo v preteklosti prepogoste reklamacije. To je nujno, če hočejo izvoziti še kaj več kot polovico proizvodnje, da bodo manj odvisni od slovenskega trga. Ta bi jih navkljub hudi konkurenci za silo lahko preži vel, toda ker ciljajo v višje cenovne razrede, predvsem z izdelki iz nerjavnega jekla za našo farmacevtsko in živilsko industrijo, bodo še večjo pozornost posvečali kakovosti svojih izdelkov. Zaenkrat v Tehnoloških sistemih Sevnica nimajo razvojnega oddelka, kerje za firmo bolj ugodno, če se povezujejo s projektantskimi firmami, ki jih je v Sloveniji že dosti P. PERC Tretja osemletka zgolj utopija Zagotovo črnomaljski Zeleni niso imeli v mislih nič slabega, ko so predlagali, naj bi eno od stavb bivše vojašnice v središču Črnomlja preuredili v šolo. Tak predlog je na prvi pogled celo zelo privlačen, saj je v vojaš7 niči dovolj prostora in bi tako lahko za dlje časa odpravili prostorsko stisko zlasti osnovnih šol v mestu. Da bi namreč lahko imeli v osnovni šoli Mirana Jarca pouk le v eni izmeni, bi potrebovali dodatnih 13 učilnic, v osnovni šoli Loka pa 9. Skupaj torej učilnice za 22 oddelkov, spremljajoče prostore ter telovadnico. Te potrebe bi se prostorsko ujelez razpoložljivimi prostori v vojašnici Do tukaj se vse izide skoraj idealno. Podrobnejši pregled vojaškega poslopja pa daje sliko, ki ni nič kaj prijetna Razen zidov ni tam namreč prav ničesar. V vojašnici, ki je stara 35 let, bi morali v celoti zamenjati in dodati vodovodno in elektro napeljavo, napeljati centralno ogrevanje, ki ga sedaj sploh ni, stavbo izolirati, najbrž pa bi bila popravila potrebna tudi streha, okna, vrata in še kaj. Adaptacija in oprema bi veljali dobrih 97 milijonov tolarjev, dograditi pa bi morali tudi telovadnico, ki bi veljala dodatnih 140 milijonov tolarjev. To pa pomeni, da bi vlaganja v stare zidove in dozidava veljali skoraj toliko kot novo šolsko poslopje, kar so potrdili tudi strokovnjaki za šolstvo iz Ljubljane, ki so si vso stvar ogledali Toda to bi morda še nekako uredili, če bi imeli v Črnomlju denar za takšne naložbe. A kaj, ko ga ni ne za normalno delo i' šolah niti za vzdrževanje in adaptacije sedanjih šolskih poslopij. Poleg tega bi s selitvijo osiromašili obe črnomaljski osnovni šoli, ki potem sploh ne bi imeli več pravih pogojev za življenje, dobili pa bi tri šole, ki bi vsako leto imele precejšnje stroške. Res, da tudi sedaj pogoji za delo v črnomaljskih šolah niso idealni, zlasti ne OŠ Mirana Jarca, kjer se precej učencev drenja v neprimernih prostorih dijaškega doma. Prav zaradi tega pa so bili ljubljanski strokovnajki prepričani, da bi bilo bolje denar -— kolikor jim ga bo p Črnomlju pač moč izbrskati—porabiti za ureditev sedanjih šol, da bo življenje v njih znosno. In prav zaradi tega naj ne računajo, da bodo z republike dobili denar za tretjo šolo. Tako se Črnomaljcem, četudi bi pokazali še toliko dobre volje za ureditev tretje šole, želja vsaj še nekaj časa ne bo mogla uresničiti Ideja sicer ni slaba, toda tudi tokrat se je vse ustavilo pri denarju, zato je vsakršno nadaljnje tovrstno razmišljanje zgolj utopija. Vsaj za nekaj časa bodo Črnomaljci zamisel o tretji osemletki morali opustiti M. BEZEK-JAKŠE V OBHO&IO SOMRAKA belnih dreves na hektar, medtem ko jih je v sodobnih nasadih posajenih najmanj desetkrat več, se pravi 2.000 dreves na hektar. V poskusnih nasadih k okviru KZ Krka Novo mesto imajo posajenih celo do 4.500jablan na hektar, in to višine do 2,7 m. V kmečkih nasadih znaša pridelek največ do 4 tone jabolk na hektar, v intenzivnih nasadih pa nad 35 ton na hektar, v KZ Krka pa so lani v rodnih nasadih pridelali celo 40 ton jabolk na hektar. S starim sadjarstvom je konec S kmečkim sadjarstvom, takim, kot je sedaj, je očitno zaradi ekonomskih razlogo v konec. Ti nasadi so, da bi ostali, potrebni temeljite obno ve in prenove. So pa v novomeški občini dobre razmere za pridela vo kako vostnega sadja Tega se zavedajo zlasti v KZ Krka kjer že nekaj let skušajo razširiti intenzivno pridelavo sadja zlasti jabolk. Sedaj imajo v KZ Krka 40 ha intenzivnih nasadov jablan v lastni pridelavi in 22 ha takih nasadov pri kmetih kooperantih. Intenzivna pridelava jabolk je bila do nedavna vezana na veliko uporabo kemičnih sredstev za zaščito in gnojenje, kar pa ekološko nikakor ni sprejemljivo. Gre za zadružne nasade v Brezovici pri Šentjerneju (17 ha) in na Klevevžu (23 ha), od tega je 21 ha rodnih in 19 ha še ne rodnih nasadov; večina kmečkih intenzivnih nasadov jablan je v šentjemejskem koncu, so pa še v Škocjanu, Novem mestu in Žužemberka Prav zato, ker je na trgu vse večje zanimanje za sadje, pridelano z minimalno uporabo kemijskih sredstev za gnojenje in varstvo rastlin, so se v novomeški zadrugi odločili, da se pridružijo projektu, ki ga je spodbudil mariborski Inštitut za sadjarstvo in je dobil ime »slovensko integrirano (naravi prilagojeno) pridelovanje sadja« — SIPS. »Sadjarstvo k Evropi se razvija y dveh smereh: v biološko, kjer je uporaba kemijskih sredstev in mineralnih gnojil popolnoma izključena, in v tako imenovano integrirano pridelavo sadja, kjer gre za skrajno omejeno uporabo kemičnih sredstev, ko v naravnih razmerah, v zaključenem biološkem krogu z ohranjanjem raznovrstnosti življenja v naravi, a na gospodarsko sprejemljiv način pridelamo veliko kvalitetnega in zdra vega sadja,« pra vi Herman Mlakar, vodja lastne kmetijske proizvodnje Brazda pri KZ Krka Novo mesto. In za tak način pridelave jabolk se je odločila KZ Krka v vseh svojih nasadih Kakšno je zanimanje za tako pridela vo sadja, pove podatek, da se je leta 1990 za integrirano pridelavo odločilo 69 družbenih organizacij in zasebnikov, kar predstavlja okoli 80 odsL vseh intenzivnih nasadov jablan v Sloveniji Vsak, ki se je prija vil za integrirano pridela vo sadja, je moral pristati na številne zahteve in pogoje. V prvi vrsti gre za korenito zmanjšanje uporabe kemičnih sredstev in njihov oster izbor. Tako je na primer od 74 insekticido v, ki imajo y Slo veniji do voljenje za prodajo, y ok viru integrirane pridelave dovoljena uporaba le štirih in še to močno omejena. Za zadostitev strogim zahtevam integrirane pridelave je najprej pomembna primerna lega nasada, ki omogoča količinsko zadovoljivo pridelavo kakovostnega sadja ob nizkih stroških in ob čim manjši uporabi kemijskih sredstev. Vse to pa zahteva, kot rečeno, primemo lego, pravilen izbor sort in podlag, izbor zdravega in kakovostnega (brezvirusnega) sadilnega materiala ter primemo nego. V rodnih nasadih tako ni dovoljeno dodajanje dušičnih gnojil, saj je cilj integrirane pridelave sadja naravna oskrba z dušikom Sistem negovane ledine je edini dopustni način oskrbe tal Preskrbo z vodo je treba prilagoditi potrebi sadnih rastlin. Strokovnjaki svarijo, da je vsako prekomerno dodajanje vode škodljivo. Za čas in količino dodane vode pozna stroka zanesljive metode. vnašanje v nasad. Za to je treba v nasadih ohranjati in zasajati žive meje in grmičevje; negovati raznovrstno podrast, urejati skalnjake in kupe vejevja kot zavetišče za ježe, rovke in podlasice; sem sodi ohranjanje lisic, kun, dihurjev in mačk; postavljanje valilnic za sinice, druge ptice pevke in duplinarje; nameščanje visokih drogov za privabljanje ptic roparic, ki iztrebljajo voluharje, in še kaj. Redna in obilna rodnost Eden od ciljev integrirane pridelave sadja je redna in obilna rodnost, za dosego tega cilja pa so potrebne tudi primerne metode varstva Češe le da bo sadjar širjenje okužb preprečeval mehanično, z izrezovanjem rakastih tvorb, odstranjevanjem plesnivih poganjkov in parazitskih rastlin, odstranjevanjem mumij monilije itd Med biološke ukrepe pa sodijo zaščita in pospeševanje razvoja koristnih živali pa tudi njihovo 57/»^ Sinička — zaščitni znak bolj naravno pridelanega sadja H Šole brez duše? Tisti, ki seznanjajo mlade generacije z znanjem, vedo, kaj pomeni imeti na voljo dovolj dobrih knjig. Pri vsakem šolskem predmetu so nepogrešljive. Ponudba knjig je večja kot pred leti, denarja pa imajo šole manj in to za mnoge šole pomeni tudi manj knjig za njihovo knjižnico. Pa se povsod vendarle ne dajo tako lahko ugnati. Tam, kjer vedo, da je šola brez knjig kot telo brez duše, še vedno nekako izbrskajo denar za dobro knjigo. Vendar s lemi skromnimi denarci ne bo šlo v nedogled. V bršljinski osnovi šoli so že od nekdaj skrbno polnili knjižnične police in tako skušajo delati tudi naprej. Pri tem pa še zdaleč nimajo več denarja kot druge šole, le zelo dobro se zavedajo, kakšen kapital so knjige. Res je, da denarja ni na pretek, zato je toliko bolj pomembno, kako ga obrnemo. Osnovna šola Vavta vas je prav tako ena izmed tistih, ki imajo na voljo omejeno količino denarja. Ker pa so si novih knjig želeli in si jih niso mogli privoščiti, so se konec lanskega leta domislili akcije »Namesto za bonbon za knjigo!«. Z zbranim denarjem so kupili čez sto knjig, 50 pa jih je podarila Slovenska knjiga. A kci-ja še vedno traja. Torej pa to, koliko knjig si bo privoščila knjižnica, ni odvisno le od tega, koliko denarja prejme šola, ampak predvsem od tega, kakšen odnos imajo do knjige ljudje, ki odločajo o nakupu. Toda problem je širši, kajti tisti, ki delijo šolam denar, očitno zanemarjajo pomen znanja, le-to pa mladi lahko črpajo predvsem iz knjig. Vendar knjig nimamo le zato, da z njimi napolnimo police. Znanje, ki nam ga ponujajo, je kot denar, če ga znamo uporabiti, se nam oplaja. J. DORNIŽ Kadar pa je kljub uporabi mehaničnih, bioloških in biotehničnih metod presežen prag škodljivosti, mora sadjar uporabiti kemične metode zaščite. Pri tem pa izbira sredstva s selektivnimi učinki, ki so čim manj nevarna za okolje, ljudi in koristne živali, a hkrati dovolj učinkovita za bolezni in škodljivce. Skratka, ko seje KZ Krka odločila za naravi prilagojeno pridelavo v sadjarstvu, je seveda sprejela tudi vse te in druge pogoje in zahteve. Vse to je posebna komisija Inštituta za sadjarstvo redno spremljala in kontrolirala. Pred lanskim obiranjem jabolk pa je na podlagi svojih ugotovitev komisija povedala, kateri pridelovalci so v celoti izpolnili postavljene zahteve. Od 69 prijavljenih družbenih organizacij in kmetov jih je komisija potrdila le 29, od tega 21 zasebnikov in 8 družbenih organizacij. Med temi sta tudi KZ Krka Novo mesto, lastna proizvodnja Brazda, in kmet Vili Šiško iz Hrastja pri Orehovici Zadrugi se je integrirana pridelava kljub strogim zahtevam v vseh pogledih očitno zelo posrečila. Ne samo da so dobro prestali vse kontrole, tudi pridelek je več kot zadovoljiv. Na vsega 21 hektarjih rodnih nasadov so po metodi integrirane pridelave, se pravi z bistveno manjšo in selektivno uporabo kemijskih sredstev, pridelali več kot 800 ton jabolk. Torej so pridelali okoli 40 ton jabolk na hektar rodnih nasadov, nič manj, kot bi dosegli v intenzivnih nasadih po prejšnjem načinu z bistveno večjo uporabo kemičnih sredstev. Seveda je za tak uspeh potrebno veliko strokovno znanje in posebna skrb. Tudi kakovost tako pridelanih jabolk je izvrstna, kar velja tudi za videz, ki pri prodaji nikakor ni zanemarljiv, prej celo zelo odločujoč. Vedeti pa je treba, da zahteve integrirane pridelave sadja ne dovoljujejo nikakršne obdelave obranega sadja s kemičnimi sredstvi, kar sicer pridelovalci delajo, da dosežejo lepši videz sadja. Tako sadje prodaja v embalaži s posebnim zaščitnim znakom —stilizirano podobo sinice z napisom SIPS. Z znakom sinice, ki pridno varuje sadovnjak pred škodljivci, pridelovalec in komisija jamčita, da je sadje pridelano po pravilih in zahtevah naravi prilagojene pridelave, na trgu pa naj bi tako sadje doseglo za 10 odst. višjo ceno kol drugo. Za KZ Krka je ta znak za lansko letino prišel prepozno, da bi lahko pripra vili posebno embalažo. Tako so na ta način pridelana jabolka le posebej uskladiščili v hladilnicah na Cikavipri Novem mestu in v Sevnici Z njimi zalagajo lastne trgovine ter trgovski mreži Dolenjke in Standarda, k1 večji količini pa jih je moj, kupiti tudi v hladilnici na CikavL Čeprav so zahteve naravi prilagojene pridelave sadja velike in stroge in čeprav je tveganje pri taki pridelavi precejšnje, bo Kmetijska zadruga Krka tudi letos zagrizla v to jabolko. Upanje in voljo jim daje lanski uspeh, poleg tega pa se zavedajo, da bodo le tako pridelovali jabolka, v katere bodo radi zagrizli tudi kupci Take bi Adam trgal kar sam. A. BARTEU KLJUČA — Prošt Jožef Lap je predal ključ obnovljene kapiteljske knjižnice nadškofu dr. Šuštarju. Obnovljeni dom za knjige Slovesna otvoritev preurejene knjižnice kole-giatnega kapitlja v obnovljenih prostorih Toliko prireditev, kot že dolgo ne Dolenjci, Belokranjci in Posavci so kulturni praznik počastili s koncerti, razstavami, literarnimi nastopi, otvoritvami kulturnih prostorov, podelitvami priznanj _____za dolgoletno delo in dosežke v kulturi — Bo po prazniku suša? DOLENJSKA, BELA KRAJINA, ROSA V JE — Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je bilo v občinah južno od Ljubljane toliko najrazličnejših kulturnih prireditev, kot že dolgo ne. Tega nikakor ne bi mogli pričakovati, če bi upoštevali zgolj gmotno stanje kulture, saj dobiva slednja iz proračunov denarja komajda za preživetje. Očitnoje, da seje ob težavah, ki stiskajo naše vsakdanje življenje in z nič manjšo pezo ne pritiskajo na kulturo, prav za Prešernov dan še bolj okrepil entuzia-zem ne tako redkih posameznikov, ki so še vedno pripravljeni veliko narediti zastonj. Poleg tega je tudi res, da marsičesa ne bi bilo, če ne bi imeli dobrotnikov, tako imenovanih mencenov in sponzorjev, ki nesebično pomagajo z denarjem ali v kakšni drugačni obliki pri ostvarjanju kulturno-umetniških projektov. NOVO MESTO - Počastitev slovenskega kulturnega praznika so v novomeški proštiji povezali z bližnjo petstoletnico ustanovitve kolegiatnega kapitlja in slovesno odprli prenovljeno in preurejeno kapiteljsko knjižnico, ki je z nekaj tisoč izvodi, med katerimi so mnoge stare in redke knjige, pravi kulturni spomenik, z bogatim knjižnim fondom pa seveda še vedno tudi koristna in uporabna ustanova. Slovesnosti so se udeležili številni gostje, med njimi nadškofa dr. A pjzij Šuštar in Lojze Turk, piša-tej Pavle Zidar, dr. Boris Paternu, novomeški župan Maijan Dvornik Pomen kulturnega praznika in Pomembnost otvoritve knjižnice je v svojem nagovoru jedrnato zarisal novomeški prošt Jožef Lap, nato pa je nadškof Šuštar odklenil nove knjižnične prostore in knjižnico blagoslovil. O poteku urejanjaknjiž-mce m njeni razgibani usodi, v kateri ne manjkajo tudi temni strani, je spregovoril France Baraga, ki je kapiteljsko knjižnico označil za spomenik časa, v katerem je nastala. Njena vrednost je zaradi povoj- nega odvzema najdragocenejših in najstarejših knjig sicer nekoliko zmanjšana, vendar kljub temu ostaja dragocena. Sledila je predstavitev ponatisa Zidaijevega romana Oče naš, ki je izšel te dni v sodelovanju Dolenjske založbe in primorske založbe Lipa. Ob tej priložnosti je glavni urednik Dolenjske založbe Franci Šali kapiteljski knjižnici podaril ponatis Zidaijevega romana, predstavnik Lipe pa knjigo izbranih pridig Janeza Svetokriškega. O Pavletu Zidaiju in romanu Oče naš je govoril literarni zgodovinar dr. Boris Paternu, kije poudaril pomen avtoija in romana za slovensko povojno prozo, nakar se je z izbranimi besedami oglasil tudi pisatelj in podal svoje videnje poslanstva umetnosti v družbi. Za konec je povedal nekaj priložnostnih besed tudi novomeški župan Maijan Dvornik. Za popestritev programa so poskrbeli Dolenjski oktet, kitarist Dušan Pavlenič in Franci Koncilija, ki je recititral Prešerna in malo poznano pesem nekdanjega novomeškega prošta Arka. MiM Z največ prireditvami so kulturni praznik počastili v novomeški občini in v Beli krajini Pomembnejše prireditve so bile povsod v občinskih središčih, v Novem mestu dvakrat celo po dve č enem dnevu. Slavili so tudi nove pridobitve. V Črnomlju so odprli prostore Mladinskega kulturnega kluba Bele krajine, v Novem mestu pa prenovljeno kapiteljsko knjižnico. V štirih občinah so tudi podelili priznanja za dosežke na kulturnem področju. V Krškem so bile to Prešernove plakete, v Črnomlju Župančičeva priznanja, v Novem mestu odličja in priznanja občinske Zveze kulturnih organizacij, v Brežicah pa občinska plaketa in priznanja ZKO. Sicer pa so v posameznih krajih proslavljali kulturni praznik s koncerti, otvoritvami likovnih razstav, z literarnimi večeri in celo s predstavitvijo novih knjig. Ponekod bodo takšne in podobne prireditve tudi še ta teden in naslednje dni Kot rečeno, v tem koncu Slovenije že dolgo ni bilo toliko vsega v počastitev slovenskega kulturnega praznika, kot je letos. To se je glede na to, da smo ta praznik praznovali prvič v samostojni in suvereni državi Sloveniji ter prvič kot državni praznik in dela prost dan, prav gotovo spodobilo. Ne O PREŠERNU TREBNJE — Prof. Janez Mušič, belokranjski rojak, bo danes, v četrtek, 13. februarja, predaval v Knjižnici Pavla Golie v Trebnjem o temi Pesnik France Prešeren v spominih sodobnikov. Hkar-ti bodo v prostorih knjižnice odprli razstavo del Andreje Novak, študentke Pedagoške fakultete. RAZSTAVA STARIH GLASBIL POTUJE NOVO MESTO — Mladen Škrbič, glasbeni pedagog iz Novega mesta, je iz lastne zbirke starih glasbil oblikoval razstavo in z njo potuje po šolah v novomeški občini. Razstavo je prvič pripravil minuli torek, 4. februarja, in sicer v OŠ Bršljin, kjer so bili zbrani na seminarju učitelji nižjih razredov osnovnih šol iz Dolenjske. Ta teden je s svojo razstavo obiskal še druge osnovne in srednje šole v Novem mestu, od jutri do nedelje, 16. februaija, pa bo z glasbili gostoval v OŠ Šmarjeta. nazadnje je treba vedeti, da bi brez svoje kulture ne bili to, kar smo, če bi sploh še bili Nekateri pa se upravičeno boje, da bo zgostitvi kulturnih prireditev ob prazniku sledil dolg premor, da bodo minili meseci, preden se bo spel kaj zgodilo. Če se bo kaj takega res zgodilo in kjer se bo, bo to pomenilo, da tam kulturo še vedno pojmujejo kot nekaj občasnega, ne pa še kot način življenja, kot nekaj vsakdanjega. Ali pa bodo potiskale kulturo v občasnost razmere, kakršne pač so v posameznih takih krajih, ko ni denarja niti za golo življenje. I. ZORAN TnffŽUš.?D,PRL^L UB ~ Mladinskl kulturni klub Bele krajine v Črnomlju na nrwZlh0JeJJe0C!Pri Vpetek’ 7feb™r/a. zvečer je otvoritveni trak simbolično (na nn,ff[°kra^J,Skl rojak dr' Dušan Plut' član Predsedstva Republike Slovenije ktahnZl,■: V kulturnem programu je poleg gledališke skupine SJIT in članov *' s,,brmm »Mala« Slovenija ima kar 40 muzejev v številnih zbirkah — Večina arheoloških predmetov je v pokra-—Iii?SK|h muzejih — Upoštevane tudi galerije razen Galerije Božidar Jakac so rw!nVe?',i' Premoremo 40 muzejev, od tega jih je 11 nacionalnih, ostalo leriip Dnaln' oziroma pokrajinski. Upoštevani so tudi kulturni centri in ga-Dravi U ) l^‘ Program za kulturo iz leta 1991 za galerije med drugim Štete 'zf >>muzeP likovne umetnosti«. Očitno pa vse galerije le niso Na seznamu štirideseterice ni Ga-enje Božidar Jakac v Kostanjevici in nii •, kake Podobne ustanove, olenjska, Bela krajina in Posavje so o zastopani le s petimi muzeji na-es o s šestimi. To so štirje pokrajin-muzeji, in sicer Dolenjski muzej v -■ VLemr>nJestu’ Posavski muzej v Bre-z>can, Belokranjski muzej v Metliki Okteti in razstava —J Brežicah priznanja sIovm^C? — Tu je bila osrednja slovesnosi ob slovenskem kulturnem S lZe,V ieutrtek' 6- februa^a’ nrpj %vi*m obiskovalci so se naj-5n Vi 1 v dvorani brežiškega gra-P,tJt“nasl°Pili Posavski okteti iz nsec, Krške vasi, Boštanja (boštanj- ZTlem Corona) ‘er nonet PD Zn n fnred'tevje začel brežiški žu-kniti, r^ani1"’ k‘ ie govoril o pomenu m re.a paSo mlado državo in o .anjkapju denarja za razvoj kul-deJavnosti. Lovskemu pev-SKemu zboru iz Globokega so podelili “"f'nsko Plaketo za uspešno delo, 7K rV v°^lm Pevcem pa priznanje „ jaslih!]8 Alojza Konca iz envn ® njegovem slikarstvu je Jo^V^čnik-0SrZ80d°Vinarka in Muzej Kočevje, ter nacionalni muzej Slovenski gasilski muzej v Metliki. Po podatkih, lani zbranih z anketo in posredovanih na novembrskem zborovanju Društva muzealcev Slovenije v Šmarjeških Toplicah, premore vseh 40 slovenskih muzejev več milijonov najrazličnejših predmetov. Gledano na splošno, je več predmetov v zbirkah pokrajinskih muzejev, kot pa jih hranijo nacionalni muzeji. Na primer arheoloških predmetov. V času anketiranja je bilo v Sloveniji v muzejskem varstvu 727.625 arheoloških predmetov, od tega kar 681.565 v zbirkah pokrajinskih muzejev. Med slednjimi še posebej izstopa po številu predmetov in arheoloških dragocenostih Dolenjski muzej. Več gradiva kot nacionalni muzeji pa imajo pokrajinski muzeji še v zbirkah kulturne zgodovine, etnologije in drugih, manj pa npr. v zbirkah likovne umetnosti in numizmatike. Komaj vredno omembe pa je v pokrajinskih muzejih gradivo, ki sodi v botanične, zoološke, geološke in pa-leonlološke zbirke, saj ga v glavnem hranijo nacionalne ustanove. Seveda omenjene zbirke ne predstavljajo vsega, kar je shranjeno v 40 muzejih. V teh muzejih je namreč še najmanj 20 drugih zbirk in v njih nad 25.000 predmetov. Take zbirke so za faleristiko, gozdarstvo, lesarstvo, lovstvo, tehniko, zgodo ,’ino tehnike, premogovništvo, ob tem pa še zbirke starih razglednic in fotografij, maket, lapidarijev, premičnih spomenikov, vse do neevropske etnologije. V stotisoče in milijone enot gre ostalo gradivo, ki ga tudi hranijo muzeji, npr. arhivsko, knjižnično, fotografsko in drugo in kjer je še najti vse od kartotek in katalogov do načrtov, kart in podobnega. I. Z. RAZSTAVA PREŠERNOVIH POEZIJ V KNJIŽNICI NOVO MESTO — V Študijski knjižnici Mirana Jarca so pripravili ob slovenskem kulturnem prazniku knjižno razstavo Sem dolgo upal in se bal — Prešernovo delo med legendo in resničnostjo, ki sojo odprli v ponedeljek, 10. februarja, in bo na ogled do sredine marca. Razstavili so poezijo (pa tudi prevode, študije in biografije) prvega med slovenskimi pevci, ki je govor povzdignil v pesem in molk dokončno spremenil v večno živo besedo. »Prešernovo delo je naša vest in samozavest, naša evropska legitimacija, potrdilo naše istovetnosti in hkrati legenda in resničnost, ki jo negujemo,« so zapisali v povabilo na ogled. Niso vsi mogli v dvorano Na Novomeškem večeru v Domu kulture govoril Tone Pavček, Anton Petje pa recitiral njegove pesmi — Simfonični orkester spet navdušil — Odličja NOVO MESTO — Osrednji kulturni dogodek novomeške občine ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je bil sobotni Novomeški večer v tukajšnjem Domu kulture. Takoj pa bodi omenjeno, da mnogi, ki so se v soboto napotili v ta dom, prireditve niso doživeli. Ker sta bila v dvorani nabito polna tako parter kot balkon, se pravi, da tudi stojišč ni bilo več, so ne preveč lahkega srca odšli domov. Tako je Novomeški večer, kakor je bil skrbno pripravljen in na visoki ravni, skratka, doživetje, potekal hočeš nočeš tudi v znamenju velike prostorske stiske, s katero mora živeti kultura. Stiska pa to- Imamo nove Prešernove nagrajence Kot vsako leto doslej je bila podelitev Prešernovih nagrad tudi letos najvznemirljivejši dogodek praznovanja slovenskega kulturnega praznika, in to ne samo za dobitnike teh najvišjih slovenskih priznanj za umetniške dosežke, ampak tudi za vso našo kulturno javnost. Na petkovi večerni slovesnosti v ljubljanskem Cankaijevem domu, ki jo je prenašala televizija, da so jo mnogi lahko spremljali doma, so po govoru pesnika in dramatika Daneta Zajca, predsednika Društva slovenskih pisateljev, nagrade za leto 1992 prejeli: Prešernovo nagrado: pisatelj Boris Pahor in skladatelj Uroš Krek, oba za življenjsko delo, nagrade Prešernovega sklada pa: skupina Novi kolektivizem za dosežke na področju grafičnega oblikovanja, slikar Gustav Gnamuš za razstavo v ljubljanski Mali galeriji, skladatelj Janez Gregorc za skladbo Žica, igralec Igor Samobor za vloge v minulih dveh sezonah, pisatelj Marjan Tomšič za deli Oštrigeca in Kažuni ter Damir Zlatar Frey za »avtorski projekt po motivih Slavka Gruma« Dogodek v mestu Gogi. Nagrade so bile podeljene že po novem Zakonu o Prešernovih nagradah, ki v svojih določilih poudarja kot glavni »argument« pri končnih odločitvah o nagradah — strokovno utemeljeno kvaliteto. Koncertni večer ČRNOMELJ — Danes, v četrtek, 13. februarja, bo ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu 2. koncert malega abonmaja, ki ga pripravlja Glasbena mladina Bele krajine. Klarinetist Jože Kotar bo ob spremljavi pianista Tomaža Petrača izvajal Brahmsove, Webrove, Debussyjeve, Golobove, Bergamove in Cahuzacove skladbe. Mladi 22-letni Jože Kotarje Trboveljčan. Trikrat je osvojil prvo nagrado na državnih tekmovanjih učencev in študentov glasbe, prvič leta 1983, še kot učenec trboveljske glasbene šole. Leta 1988 je zastopal Jugoslavijo na tekmovanju v Ziirichu. Zdaj je na Akademiji za glasbo v Ljubljani na podiplomskem študiju. Čedalje bolj se uveljavlja kot solistični koncertant. Tomaž Petrač je študiral klavir pri Jelki Suhadolnik in Dubravki Tomšič-Srebotnjak in je tudi na podiplomskem študiju klavirja, in sicer v Baslu. Obiskovalcem nocojšnje prireditve v črnomaljskem kulturnem domu se torej obeta lep in kakovosten glasbeni večer. krat ni bila očitna le v dvorani, temveč tudi na odru. Daje bilo praznovanje v Domu kulture več kot srečanje ljudi, ki »dobro v srcu mislijo«, več kot festival razigranega duha, je poskrbel že slavnostni govornik pesnik Tone Pavček, dolenjski rojak, s svojimi poetičnimi besedami, predvsem z besedami o poeziji, pa tudi s svojimi pesmimi, ki jih je interpretiral dramski igralec Anton Petje, član Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, sicer tudi dolenjski rojak, doma iz okolice Mokronoga. Praznično vzdušje pa je še stopnjeval Novomeški simfonični orke- • Na prireditvi so že drugič podelili odličja Zveze kulturnih organizacij Novo mesto, prejeli pa sojih: mešani pevski zbor Krka, pihalna godba Šentjernej in pihalni orkester Novo-les. Priznanja te organizacije, ki bodo podeljena na drugih kulturnih prireditvah, pa so dobili: Marija Žveglič, Marta Stembergar, Pavlina Avbar, Sonja Pirc, Slavka Franko, Milorad Džudovič, Anton Luzar, Tone Kovačič, Janez Kovačič, Tone Makovec, Tone Prašnikar, Elko Obrekar, Bogdan Krevs, Franc Vidmar, Valentin Zupančič, Franc Može in Združenje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. ster, ki je pod vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja izvajal Handlove, Gershvvinove, Wondeijeve, Mancinijeve in Webberjeve melodije ter jih navdušil. Obiskovalci so prisluhnili tudi domači glasbeni noviteti, skladbi Aleluja, ki jo je na besedilo Severina Šalija napisal Tomaž Zorko. I. Z. TRI NOVE KNJIGE IZ DOLENJSKE ZALOŽBE NOVO MESTO — Tik pred slovenskim kulturnim praznikom so pri Dolenjski založbi izšle tri knjige. V zbirki Utva sta izšla roman Jožeta Dulaija Krka umira (3. izdaja) in roman Pavleta Zidaija Oče naš (pregledana in dopolnjena izdaja ob pisateljevi 60-let-nici), v Seidlovi zbirki pa knjiga Slavke Ložar Stare gostilne. O knjigah bomo še pisali. PIVKE SO »PIVKALE« V DISKOTEKI NOVO MESTO — Založba Erroje pripravila predstavitev nove pesniške zbirke Francija Šalija, Pivke, 6. februarja zvečer v diskoteki Mexim na Otočcu. Obiskovalci so prisluhnili (posnetim) recitacijam pesmi iz te zbirke in pogovoru z avtoijem. Nova knjiga o slovenskem poreklu? Minuli četrtek je Slovensko bibliofilsko društvo v Ljubljani predstavilo knjigo Zgodovina Norika in Furlanije, ki naj bi bila naše prvo oziroma najstarejše zgodovinopisno delo. To delo je že daljnega leta 1663 napisal v latinščini pater Martin Baucer iz Gorice in je vse do zdaj, skoraj celih 330 let, rumenelo med bolj ali manj pozabljenimi rokopisi Knjiga je seveda izšla v slovenskem prevodu, ilustrirana in po ceni, ki je dostopna širšemu krogu bralcev. Baucer je začel Zgodovino Norika in Furlanije pisati leta 1660, po obisku cesarja Leopolda v Gorici Končal jo je v treh letih, potem pa jo vse do smrti leta 1668 popravljal in dopolnjeval Bržčas je mislil tudi na natis, pa ga je bolezen prej pobrala Sodobnikom njegovo delo ni bilo neznano, o čemer priča več prepisov. Baucer-jevega someščana Melhiorja Kumarja je očitno njegova Zgodovina tako prevzela daje v latinščini spesnil dolg ep o noriških kraljih, furlanskih knezih in goriških grofih. Patra Martina Baucerja so po njegovi smrti omenjali številni zgodovinarji v svojih spisih. O njem so pisali slovenski, italijanski in nemški avtorji Tudi Valvasor je vedel zanj in to v svoji Slavi vojvodine Kranjske tudi zapisal. Toda čepravje bil Baucer v preteklosti kot rečeno, dostikrat omenjen in vedo zanj še danes ne tako redki posamezniki, pa je njegovo delo, zlasti Zgodovina Norika in Furlanije, ostalo bolj ali manj neznano in neraziskano. Se pravi, vse do izida te zgodovine v slovenskem prevodu. Baucerjevi Zgodovini Norika in Furlanije na pot med bralstvo je rečeno, da bo vsakdo našel v njej obilico »novih podatkov o preteklosti alpskih in obalpskih narodov, predvsem pa o naših prednikih in na nekdanjih slovenskih območjih od Donave do Jadrana in od Adiže do bosanskih hribov ter Panonskega morja«. Ali ta knjiga potemtakem daje prav tistim, ki trdijo, da Slovenci v alpski in obalpski svet nismo prišli šele v 6. stoletju iz Zakrpatja in odeti v ovčje kože, ampak da smo tu, kjer smo, že od prej? Kdo ve. Vsekakor bo zanimivo slišati, kakšen bo odmev nanjo s strani naših zdajšnjih zgodovinarjev, ki so vsi po vrsti hudi nasprotniki slovenske venetologije. I. ZORAN MARINČ RAZSTAVLJA V LJUBLJANI LJUBLJANA — V Galeriji Ars v Ljubljani bodo danes, v četrtek, 13. februarja, ob 18. uri odprli razstavo slik akademskega slikarja Jožeta Marinča iz Kostanjevice. PESNIKI V METLIKI — V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v petek, 7. februarja, zvečer v metliškem kulturnem domu pripravili literarni večer, na katerem so se predstavili pesniki Severin Šali Ivan Zoran, Franci Šali ter pisatelj Jože Dular. Prireditev se je ujela z izidom tretje izdaje znanega Dularjevega romana Krka umira. Pred polno dvoranoje z literati kramljal Toni Gaš-perič, pesmi oziroma prozo gostov so recitirale učenke metliške osnovne šole, nastopila sta še metliški kvartet trobil in kitarist Čmugelj. Delavci novomeške knjigarne Mladinske knjige pa so ob tej priložnosti v preddverju dvorane pripravili knjižno razstavo. (Foto: A. B.) POTA m stn? & Gardist S pištolo nad policista J ukradli ime in kandidate »Ubit ču te ko prase,« so bile besede, s katerimi je Mato Filipovič na mejnem pre-hodu zagrozil policistu Stanetu Platiši BIZELJSKO — Če ne bi ime! vsega 21-Ietni Mato Filipovič, doma iz Prozo-ra v Bosni in Hercegovini, navzlic svoji mladosti za seboj toliko dramatičnih tednov in mesecev, preživetih v uniformi častnika hrvaškega Zbora narodne garde, bi bila kazen, ki mu jo je minule dni izreklo novomeško sodišče, brez dvoma višja. Tako pa so sodniki na dogajanje v noči na lanski 2. december gledali nekolikanj drugače, nobenega dvoma pač ni bilo, da imajo pred seboj človeka, na katerega psiho je vojna udarila močan pečat, človeka, kije bil po vrsti psihičnih stresov nadvse željan sprostitve. Žal si je izbral napačno 1 ležumi f mlaja IZGINIL AVTORADIO — V noči na 6. februarje neznani storilec iz Mercatorjevega osebnega avtomobila, parkiranega ob poslovni stavbi na Kolodvorski ulici v Črnomlju, ukradel avtoradio, vreden vsaj 12.000 tolaijev. Že tako mrki obrazi trgovcev bodo še bolj resni. ODNESEL 700 TOLARJEV — Neznani storilec je 8. februarja dopoldne vstopil v osebni avto, ki gaje imela Zdenka Vidic parkiranega pred zidanico na Trški gori. Pogrešala je 700 tolaijev. OB SEDEM TISOČAKOV — Meri Munih je 8. februarja parkirala svoj osebni avto pred vikendom na Trški gori, neznanec pa ji je iz vozila zmaknil 7.000 tolarjev. PRIJELI TATU — 20-letni M. K. iz Šmihela je utemeljeno osumljen, da je 7. februaija šaril po osebnem avtomobilu, parkiranem pred bungalovi na Otočcu. Odvil in odnesel je okrasni obroč kolesa, vendar so tatu policisti prijeli. Mato Filipovič je bil vse od predlanskega novembra v častniški šoli Zbora narodne garde v Kumrovcu, za svoja dejanja v bitkah za Vukovar, Karlovac, Dubrovnik, Pakrac, Gospič in Plitvice pa bi bil tudi odlikovan. Kot pripadnik specialnih enot je bil domala vseskozi na terenu, predno je konec lanskega novembra prišel v Kumrovec na dopustne preživel petindvajset peklenskih dni v Dubrovniku, najbolj od vsega ga je tam prizadela smrt dveh prijateljev. Po prihodu v Kumrovec je iskal sprostitve. Na dan 1. decembra je bil s prijateljem Damitjem Šteko zvečer v Klanjat, kjer sta spoznala dve slovenski dekleti. Ti sta gardista povabili v Brežice, Šteko in Filipovič sta poziv sprejela z obema rokama. Punci sta se v Sioveni- kar je bilo dovolj, daje Platiša iz rok izpustil puško in s strokovnim prijemom nasilnega gardista obvladal. Enako sta preostala dva policista storila s Šteko. Nemočna sta Filipovič in Šteko potem grozila, kako bosta z ostrostrelskimi puškami prek Sotle postrelila osebje mejnega prehoda, tega pa potem razstrelila z armbrustom. Tačas se je na Kako se je v Šentjerneju nenadoma pojavila samozvana avtošola, ki pretkano konkurira tamkajšnji sekciji AMD Novo mesto jo odpeljali s svojim avtomobilom, vo- strelila z armbrustom. Tačas se je na jaka pa s svojim opej rekordom, ki pa ni roejo na srečo pripeljala patrulja in vro- bil niti registriran; Šteko je govoril, da čekrvneža odpeljala v pripor, za rešet- zato, ker pač ni mogel v Split, kjer je bil avto prijavljen. Sodnikom je Filipovič povedal, da sta se z oplom na mejni prehod Obrež pri Bizeljskem pripeljala okoli 23. ure, da soju slovenski policisti na meji ustavili, saj jima niso gorele luči in tudi sicer je bil avto tehnično v slabem stanju, za nameček pa sta bila še brez papiijev. Zavrnili soju in poslali nazaj na Hrvaško. Toda čez pol ure sta se gardista znova pojavila na meji, tokrat odločnejša in čekrvneža odpeljala v pripor, za rešetkami pa je Mato Filipovič še danes. Novomeški senat temeljnega sodišča ga je namreč za opisano dejanje obsodil na 3 mesece zapora, zraven pa mu izrekel še varnostni ukrep izgona tujca iz Republike Slovenije za dobo petih let. Sodišče mu je tudi odvzelo pištolo kalibra 9 mm, v cevi katere je bil takrat, ko je grozil mejnemu policistu, naboj. Kot že rečeno, je senat za olajševalno okoliščino upošteval pogoje, v katerih je zadnje mesece živel Filipovič, tudi TAT V REVOZU NOVO MESTO — 6. februaija dopoldne se je po novomeškem Revozu sprehajal tat. V pisarni je iz ženske torbice Anice Metelko iz Straže odnesel osebne dokumente in denar, v proizvodnih prostorih pa je Tomažu Poderaju iz Novega mesta zmaknil denarnico z 200 markami in 2000 tolarji. PREMALO TELEFONOV BIZELJSKO — Pri odpiranju mejnega prehoda na Bizeljskem seje znova pokazalo, kako slabo je na bizeljskem območju razvito telefonsko omrežje. Osebje z mejnega prehoda uporablja telefonsko linijo krajevne policijske postaje, kajti nove številke pošta ni mogla dati. Na pomanjkanje telefonov opozarjajo Bizeljčani sicer že več let. • Ene prejšnjih noči je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Ludvika Bobnarja v vasi Hudo. Dlje od hodnika ni prišel Tam je namreč stala zmrzovalna skrinja, ki je po temeljitem pregledu ostala brez 15 kg govedine in petkilogramskega kosa svinine. • V Hudem ima hišo tudi Franc Saje, ob njej pa kokošnjak. Da je nepridiprav raje stopil v slednjega kot v hišo, je po svoje razumljivo, iz hiše je bilo slišati smrčanje, iz kokošnjaka pa milo kokodakanje. Sedem prebivalk je končalo v tatinski malhi Za razliko od ruskih kolegov, ki morajo za kokošmi stikati po balkonih, spalnicah in kopalnicah, imajo dolenjski zmiklavti neprimerno lažje delo. • Lahko opravilo je čakalo tudi tistega, ki je v noči na 8. februar stopil v odklenjeno garažo Ivana Turka na Velikem Stotniku. Raje kot v avtomobil je nepridiprav pokukal v zmrzovalno skrinjo. Inventura je pokazala, da je te noči izginilo za vsaj 25 tisočako v mesa raznih oblik in okusov. objestna, čeprav je Filipovičtirdik da ni- njegovo vinjenost, saj je imel v urinu sta imela slabih namenov in da seje piš- L95 Prorni^e etilnega alkohola, ni pa tola v njegovih rokah znašla zgolj zato, mogel na drugi strani prezreti, da je Izpr 1 r\ m nntal l -j rrjš| 11 mainim nnlioi ker jo je hotel izročiti mejnim policistom. Toda dogodki in priče so risali drugačno sliko. Filipovič in Šteko sta se prvič na mejni prehod pripeljala že okoli 22. ure, hočeš nočeš so policisti postali pozorni na avtomobil, ki je povzročal neznosen ropot, saj je bil očitno brez izpušne cevi. Fanta sta ne glede na to krepko pritiskala na pedal za plin, vozilo sta na meji ogrožal življenje policista. B. B. NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ— Končno besedo bodo o vsem verjetno rekli sodniki pričujoče vrstice so le veren posnetek tistega, kar se te dni dogaja v Šentjerneju. A vto—moto društvo Novo mesto ima med šestimi sekcijami tudi tisto, ki ima sedež v Šentjerneju, njen uradni naziv pa je A vtošola Šentjernej. Slednja je pred dnevi pripravila tečaj za bodoče voznike motornih vozil, obvestilo o tem ter o kraju in času, kjer bodo zbirali prijave, pa objavili prek lokalne radijske postaje Studio D. Vse lepo in prav, če konkurenci ob poslušanju tega obvestila ne bi v gla vo šinila zanjo genialna rešitev. Dan ali dva po tem obvestilu je Studio D prinesel objavo, s kateroje neka A vtošola Šentjernej vabila bodoče voznike na tečaj, zbiranje prijav zanj je bilo na istem mestu, kot je to objavila šentjemejska sekcija novomeškega AMD, le da pol ure poprej. Jasno, da so domiselneži novomeško—šentjemej-ski avtošoli pobrali domala vse interesente, slednji pač niso ločevali med šolama enakega imena, da o zmedi in zmešnjavi, ki je zavladala, ko so se v taistih prostorih pojavili še predstavniki šentjemejske sekcije AMD Novo mesto, ne govorimo. Da gre za skoroda tipičen primer nelojalne konkurence, je domala na dlani V novomeškem AMD so seveda ogorčeni za nameček so ugotovili da kaka druga avtošola razen njihove v Šentjerneju sploh ni registrirana. Sodu paje izbila dno obja va oglasa v zadnji številki DL, kjerponovno neka »A vtošola Šentjernej« organizira brezplačne tečaje iz cestnoprometnih predpisov. Kdo šentjemejski sekciji novomeškega AMD učinkovito krade ime in kandidate, bodo morale ugotovili pristojne službe, bojda gre za zasebno avtošolo, ki ima svoj sedež v Škocjanu. Drugo je vprašanje, ali imamo za take vrste < ’ početje pripravljano ustrezno zakonodajo in ukrepe. J \ B.B. Sliko pači ie nočni napadalec Na Dolenjskem lani manj kaznivih dejanj, njihova raziskanost pa boljša — Kdo ______________ponoči napada ženske? — Enajst izginulih avtov______ ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE - Lansko leto so sunkovito ustavila, tako da si je moral jJ«™:. ’ . . ’ U’ 1 KEBNJE — Lansko leto so policist Stane Platiša s skokom reševati “službc1nci ™vome^e UNZ zabeležili na Dolenjskem okroglih 1900 kaznivih življenje. Slovenski obmejni delavci so dejanj; ka,r 125 mani 0(1 leta P°Prei> Mtakšno spoznanje pa obstajajo tudi po- -----•. • ............ vsem konkretni razlogi. Nekaj jih gre pripisati spremenjeni zakonodaji, največ pa junijskim in julijskim dogajanjem v Sloveniji. Voina. z ni« na nkrenlien narf- t vozilu našli dva pripadnika hrvaških oboroženih sil v civilu, ki sta želela na zabavo v Slovenijo. Zakaj jima tega niso pustili, je znano, fanta sta zatem avto na hitro obrnila in se vrnila proti Klanjcu. Okoli polnoči pa so na meji znova zaslišali že znani avtomobilski zvok. Na srečanje so se tokrat štirje slovenski obmejni policisti bolje pripravili; s službenim avtom so naredili zaporo, saj je bilo očitno, da želita gardista mejo enostavno prevoziti. Šteki tako ni ostalo drugega, kot daje avto ustavil, nakar je Stane Platiša stopil k vozilu in od Filipoviča zahteval, naj izstopi. Taje to storil, toda s pištolo v roki, ki jo je bliskovito repetiral in nastavil Platiši na trebuh z besedami: »Ubit ču te ko prase!« Z naperjeno pištolo v roki gaje nato potiskal proti zadnjemu delu avta, vmes pa zahteval, naj ostala dva policista izpustita Šteko. Za hip seje tudi ozrl k prijatelju. ----- • ‘ 'V"“J v ipiaou 9|#1C1IICIIJCIII ZdKUlKKIdJI, HajVCC pa junijskim in julijskim dogajanjem v Sloveniji. Vojna, z njo pa okrepljen nadzor, dejstvo, daje bilo kar nekaj potencialnih storilcev vpoklicanih v enote teritorialne obrambe, so samo julija število kaznivih dejanj v primerjavi z letom poprej za pol zmanjšali. Za dolenjsko policijo pa je minulo leto spodbudno še po druge vrste spoznanju: raziskanost kaznivih dejanj se je krepko izboljšala, lani je ostalo brez storilca vsega 676 ali 35,5 odst. dejanj, kar je daleč nad republiškim poprečjem. Novomeška UNZ seje s tem povzpela na slovenski vrh, drugim upravam za zgled! Tako so policisti lani ovadili temeljnemu javnemu tožilcu 1462 oseb, največ jih je bilo starih nad 21 let, kar precej je bilo tistih med 14 in 18 leti, na tretjem mestu pa so osebe v starosti od 18 do 21 let. Med vsemi naštetimi je minulo leto prineslo 1715 dejanj splošne kriminalitete, kar 1432 jih odpade na razne tat- je na ponedeljkovi tiskovni konferenci dodal, kako je nočni napadalec doslej po bankah uspešno vnovčil že kar nekaj ukradenih čekov. Njegovo prijetje bo Novomeščankam in kriminalistom prineslo veliko olajšanje, še posebej, ker se je neznaAec po krajšem premoru znova vrgel na delo. Sicer pa v ilustracijo povejmo, da so dolenjski policisti lani obravnavali 26 vlomov v trgovine (od tega jih 12 še ni neraziskanih), dvakrat pa so se vlomilci spravili nad pošto, vendar imena storilcev še niso znana. Zanimiv ob tem j® tudi podatek, daje bilo lani na Dolenjskem ukradenih 11 osebnih avtomobilov, od tega po trije golfi in jugi ter po ena stoenka, perica, jetta, opel in por-sche# Pet lastnikov je svoja vozila dobilo nazaj, ostali še čakajo. Bržkone zaman. B. B- Bo invalid breme direktorja? Rudi Ivančič o delovnih nezgodah in varovanju pred njimi — Nova zakono-_______________daja in predpisi postavljajo nova pravila igre__________ X NOVO MESTO — Slovenska lesna industrija je imela leta 1987 kar 522.984 bolniških izostankov do 30 dni pa potem še 200.280 izostankov, daljših od enega meseca; v delovnih organizacijah je bilo 1898 invalidov, pri delu seje poškodovalo 3185 delavcev, ki so zavoljo tega izgubili 24.822 dni. Leto dni kasneje je služba varstva pri delu v Straškem Novolesu naštela 29.949 bolniških dni za bolezni, trajajoče do enega meseca, 16.369 izostankov je bilo za dolgotrajnejše bolezni; v podjetju so imali 161 invalidov, tisto leto so našteli tudi 261 delovnih nezgod, zaradi katerih je bila tovarna ob 4682 delovnih dni. Nekaj manjši obseg del, nekaj pa odpusti delavcev in druge bolj ali manj znane težave so te številke v naslednjih letih neznatno zmanjšale. Še zmeraj pa zavoljo njih odhajajo ogromni zneski denarja, novi predpisi bodo poskrbeli, da bodo ti stroški ne le silili k razmišljanju, pač pa tudi k ukrepanju. Rudi Ivančič je ves dosedanji delovni staž — in tega je za kar celi dve desetletji — zapustil varstvu pri delu: deset let je bil varnostni inženir v Pionirju, deset pa v Novolesu. Danes je tudi ustanovitelj in predsednik Društva varnostnih inženirjev Dolenjske ter hkrati podpredsednik zveze tovrstnih društev v Sloveniji. Po tistem, ko so se v No-volesovem podjetju »Energetika in storitve« odločili za stečaj in za to, da skušajo oddati službo varstva pri delu v privatne roke, je Ivančič tudi lastnik in vodja biroja »Parma«. Gre za varstveni inženiring, katerega področje dela je organiziranje, svetovanje in izvajanje storitev varstva pri delu, hkrati pa tudi skrb za varstvo okolja in požarno varnost. »Ugriznil sem v to jabolko, ker sem pač vse življenje posvetil temu delu, hkrati je mojo odločitev podprl pogovor, ki sem ga imel z Jožico Puhar, državno ministrico za delo, in dr. Katjo Boh, bivšo zdravstveno ministrico. Obe sta mi zatrdili, kako se področje varstva pri delu vse bolj preobraža iz socialne v ekonomsko kategorijo. Ali z drugimi besedami: novi sistem bo delodajalcu nalagal nemajhno materialno odgovornost za zagotavljanje delovne varnosti, poleg tega bodo postala poškodbe -na in nezgodna zavarovanja obveznost, enako zdravstvena. Več ko bo poškodb v firmi ali tovarni, višji bo rizični razred, večja bo seveda zavarovalna premija. In ker bo nekdo firmam pač moral narediti tovrstne analize, jim tudi svetovati, zvišati njihov nivo pogojev za varno delo, sem svoje mesto videl prav v tem.« Ivančič svari tudi pred posledicami, kijih bo prineslo sprejetje novega zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. »V njem bo člen, po katerem bo imel pristojni invalidski in pokojninski zavod pravico zahtevati povrnitev denaija od delodajalca, če se bo izkazalo, da je invalidnost nekoga posledica pomanjkljivih varnostnih ukrepov. Pri tem ne gre le za stroške zdravljenja, pač pa bo moral delodajalec na svoja pleča prevzeti tudi izplačevanje invalidnostne pokojnine! Da ne govorimo o novi kaznovalni politiki, ki bo na to področje prinesla več reda, predvsem pa neposredne odgovornosti direktoijev. In ne bo čudno, če bodo takšne ali drugačne sankcije katero od firm in katerega od obrtnikov, kjer je za varnost pri delu praviloma najslabše poskrbljeno, finančno pokopale.« Rudi Ivančič: »Tisti, ki bo za invalidnost nekoga kriv, bo prevzel nase tudi izplačevanje invalidske pokojnine.« Pred vsem tem in še marsičim drugim Rudi Ivančič sedaj med preizkusi znanja iz varstva pri delu, ki jih organizira po dolenjskih delovnih organizacijah, svari odgovorne. Pravi, da ne povsem brez uspeha. O tem priča tudi njegov delavnik, ki ga zadnje tedne redno podaljšuje daleč v popoldan ali celo večer. Nekomu je potrebno pripraviti ustrezne interne akte, drugemu določiti delovna mesta s povečano nevarnostjo poškodb, tretjemu urediti predpisane evidence, četrtemu pregledati stroje, opraviti meritve in analize, petemu ali šestemu svetovati, katere snovi naj uporablja v proizvodnji, da ne bo prikrajšano okolje, začetnikom velja pomagati pri izbiri najvarnejše tehnologije, pri izbiri in opremi prostorov, nekdo pa potrebuje vse našteto hkrati. Dobro je, da imajo Rudi in tisti, s katerimi je skupaj v društvu ali zvezi, veliko dela. Več ko ga bodo imeli, manj bo možnosti za nesreče, poklicna obolenja, ekološke katastrofe. In tudi uvodne številke bodo drugačne. B. B. vine, vlome, tudi rope. Nezaposlenost in nizek življenjski standard sta pač tista, ki krojita strukturo tovrstnih dejanj. Omeniti velja ob tem, kako se v zadnjih mesecih veča število tatvin iz stanovanj, zmikavti odnašajo predvsem hrano, pijačo, oblačila, tudi denar in tehnične predmete. Največ vroče krvi pa je lani povzročil neznanec, ki je novembra in decembra v nočnih urah napadal ženske in jim z ramen trgal torbice. Bil je uspešen kar v osmih takih primerih, Zdenko Prizmič, načelnik oddelka kriminalistične službe na novomeški UNZ, • Čeprav je dolenjskim policistom lani uspelo raziskati rop na dobmiški pošti, ko sta Roma na izplačilni dan pokojnin napadla poštaija in v jutro odnesla vrečo s 402.000 tolaiji, pike na i še vendarle ni. O vreči z denarjem namreč še danes ni ne duha ne sluha. Za razliko od tega pa je neraziskan rop iz lanskega 23. avgusta, ko so neznanci ponoči vstopili v spalnico stanovanjske hiše na Muhaberju in zakoncema pobrali 8.300 tolaijev. raziskanih), 10 vlomov v stanovanja KDO JE UKRADEL ŽENSKO TORBICO? NOVO MESTO — 4. februarja dopoldne je neznani storilec stopil v pisarno novomeškega Elektra in Mariji Jakše iz Stranske vasi zmaknil žensko torbico. V njej je bilo poleg osebnih dokumentov še 3400 mark in 3000 tolaijev, policisti so izračunali, da je bilo skupne škode za 175 tisočakov. (neraziskani so še trije), 33 vlomov v stanovanjske hiše (18 jih še nima storilca), 137 vlomov v vikende (neraziskanih jih je še 62), 1 Oje bilo vlomov v gostinske lokale (raziskani so štiije), 78 je bilo vlomov v osebne avtomobile (63 NEVARNA IGRA — V četrtek, 6. februarja, je okoli pol tretje ure popoldan izbruhnil požar v kozolcu Janeza Zobca iz Hrovače 22. V požaru je zgorela mlatilnica, rotacijska kosilnica in večino sena, saj jim ga je le nekaj uspelo rešiti Na kraju požara so policisti našli vžigalnik, posebna komisija pa je po temeljiti preiskavi ugotovila, da sta požar zanetila otroka, ki sta se igrala t vžigalnikom. (Foto: M. L.-S) oš < i Nekritih čekov je manj J; Manj pa je bilo lani tudi vsega gospodarskega ;; <► _________kriminala na Dolenjskem________o | J ČRNOMELJ, METLIKA, NO- manj kot predlani. Med poseb- JI 4 u VO MFRTO TRFRNI IF _ Va/ nnclmt VAlia nmaniti ...X , s ZAŽGAL ZIDANICO CEROVI LOG — Še neznan storilec je 9. februarja zažgal starejšo zidanico v Cerovem Logu, last Albina Kerina. Zidanica je zgorela, z njo pa tudi 100.000 tolaijev, kolikor je bila vredna. NOVA PRODAJALNA PLINA RATEŽ — Že nekaj časa lahko Rate-žani, Brusničani in okoličani družijo prijetno s koristnim. Gostilničar Toni Vovko je namreč ob svoji gostilni na Ratežu odprl novo prodajalno desetkilogramskih jeklenk s plinom. Poleg tega, da si lahko krajani hkrati z nakupom potešijo tudi žejo ali nemara celo lakoto, imata gostilna in prodajalna skupen tudi delovni čas. Uradno je plin torej moč nabaviti med 10. in 22. uro, neuradno pa tudi kasneje. VO MESTO, TREBNJE — Več razlogov je za to, daje gospodarska kriminaliteta tako odmevna, največji je zagotovo v tem, ker nam je tako blizu. Priča smo ji domala na vsakem koraku, tisti, ki z njo najpogosteje živijo, so direktorji, poslovodje, prodajalci. Tako kaže tudi inventura lanskoletnih tovrstnih dejanj na Dolenjskem. Lani so uslužbenci UNZ Novo mesto obravnavali 175 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, 13 nostmi velja omeniti vse več ponarejanj uradnih listin, začuda pa je bilo manj izdaj nekritih čekov. Med ostalimi dejanji je bilo lani še 28 primerov zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe, 14 je bilo zatajitev davščin, poneverb je bilo 8, h gospodarskemu kriminalu pa sodi tudi 76 gozdnih tatvin in 15 primerov krivolova. Skupno so kriminalisti ovadili temeljnemu javnemu tožijcu 175 oseb zavoljo tovrstnih grehov, kar je za 16 odst. nižja številka od predlanske. PADEL PREK OGRAJE PIŠECE — Minulo sredo, 5. februaija, sta 45-letni I. M. in 25-letni Boris Podgoršek, oba doma iz Brežic, popivala v vaški gostilni. Zatem sta odšla v Podgorškovo stanovanje, kjer sta nadaljevala s popivanjem, čas pa si krajšala z igranjem šaha. Očitno sta se med igro sprla, pričela sta se tudi prerivati, pri tem pa je Podgoršek padel prek stopniščne ograje na podest in si zlomil tilnik. Okoliščine nesrečnega dogodka policisti krške UNZ še raziskujejo. EN MRTEV IN 67 RANJENIH MLADOLETNIKOV TER OTROK — Lani je bilo na Dolenjskih cestah 72 prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi mladoletniki in otroci. V teh trkih je en mladoletnik izgubil življenje, 67 pa jih je bilo huje poškodovanih. V NASELJU 103 NEZGODE — Lanska bera je na Dolenjskem prinesla skupaj 1762 prometnih nezgod, 217 med njimi s hujšimi telesnimi poškodbami ali smrtjo. Med njimi so se 103 pripetile v naselju, od tega jih je bilo 6 s smrtnim izidom, medtem ko jih je bilo izven naseljenih krajev 114, 25 med njimi se jih je končalo tragično. IZJEMI METLIKA IN MOKRONOG — Prav na vseh postajah policije po Dolenjskem seje v letu 1991 prometna varnost izboljšala, edini izjema sta Metlika in Mokronog, kjer seje število prometnih nezgod povečalo, hujše pa so tudi posledice. V znamenju kljukastega križa Čigave roke rušijo partizanske spomenike in rišejo zloglasne kljukaste križe? Gre zgolj za objestnost, ki se nekritično navdušuje nad nacistričnimi simboli, je morda na delu maščevalnost še iz vojnih let ali je v ozadju pohod neonacizma, kot ga beležijo v nekaterih državah Evrope? . Zadni' sneg je res zametel razdejani spomenik žrtvam zloglasnega belogardističnega »štajerskega ataljona« pri Šentjoštu, ki gaje ali so ga doslej še neznani storilci razbili septembra lani. A sneg bo kmalu skopnel in nasledek primitivnega divjaštva v draS> Pfi mirni podgorski vasi bo spet prišel na piano. Kaj človeka pripravi do tega, da se divjaško znese nad spomenikom? Spomenik, in to vsak spomenik mrtvim, mučenim, pobitim, pa naj stoji v gozdu ali na pokopališču, je sveta, nedotakljiva stvar. In to v vseh kulturah in civilizacijah od pamtiveka tudi je. In od pamtiveka sem se pojavljajo tudi skrunilci spomenikov, ki jih je človeštvo vedno imelo za izmečke. To in samo to tudi so. Težko bi drugače označil ali našel opravičilo v goli objestnosti za tistega, kije na spomenik padlim partizanom in žrtvam fašističnega nasilja v Žabji vasi v Novem mestu s črnim razpršilcem narisal nacistični kljukasti križ. Na spomenik padlim, pobitim, v mukah in trpljenju umrlih ljudi hote, očitno jx) vnaprej pripravljenem načrtu, bedni tiho-laznik napacka kljukasti križ, ta shrljivi znak zla, najhujšega človeškega trpljenja in nasilne smrti. S črnim pršilcem na beli kamen, v katerega se ta snov zažre in je ni moč zbrisati. V Šentjoštu je razbijač potem ko je spomenik razrušil, nanj s trdim predmetom vrisal kljukasti križ. Očitno je to razpoznavni znak teh in takih ničvrednežev. Začelo se je v Ajdovcu j Napadina partizanske spomenike v novomeški občini so se začeli z razbitjem plošče v Ajdovcu. i u ne gre za spomenik padlim in žrtvam, marveč napisno ploščo v spomin na partizansko razbitje e ogardistične postojanke v tem suhokrajinskem raju. Nato je lani poleti nekdo z razpršilcem vrisal jukasti križ na spomenik v Žabji vasi. Septembra am je bil razbit spomenik v Šentjoštu, kmalu po nevu ntrtvih pa je bil poškodovan partizanski spomenik v Vavti vasi. V to vrsto lahko dodamo še poškodovani partizanski spomenik v Črmošnjicah pn Semiču, ki so mu lani poleti odbili zvezdo. V novomeški občini je 227 partizanskih spomenikov, plošč in drugih spominskih obeležij. »Spomeniki NOB so v veliki večini med zgodovinskimi spomeniki v občini,« je povedala zgodovinarka ndita Podgornik, konservatorka za zgodovinske % spomenike pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu. 96 spomenikov, med katerimi so spomeniki NOB tudi v veliki ve-Clm, predlagajo za razglasitev za zgodovinske spomenike. To so spomeniki, ki stoje na krajih dogodkov oziroma tako imenovani avtentični spomeniki, med njim pa so poleg spomenikov NOB tudi spomeniki iz prve svetovne vojne, grobovi znanih ljudi, na primer Primčeve Julije in Janeza Trdine. Doslej so te spomenike obravnavali kot zgodovinsko dediščino, kot taki pa so deležni nižje stopnje zaščite, kot če bi bili z odlokom razglašeni za zgodovinske spomenike. Temu primerna bi bila tudi njihova zaščita, urejeno bi bilo vzdrževanje in druge stvari. »Kar se tiče vzdrževanja spomenikov NOB, tudi doslej ni bilo težav,« pravi Podgorniko-va- »Pri tem naš zavod zelo dobro sodeluje z Zvezo borcev. Sicer pa imajo na Zavodu za varsto naravne m kulturne dediščine evidentirane vse spomenike NOB in druge zgodovinske spomenike v vseh Petih občinah, ki jih ta zavod po strokovni plati Pokriva, se pravi v novomeški, trebanjski, črno- maljski, metliški in brežiški. Daleč največ teh spomenikov je v novomeški, kar je razumljivo, saj je največja med njimi. Pri vzdrževanju spomenikov NOB gre v glavnem za obnovo črk, urejanje okolice in manjša popravila. Zadnji večji poseg na kakšnem spomeniku je bila temeljita obnova spomenika na Cviblju nad Žužemberkom. »Doslej na našem območju ni bilo napadov in poškodb spomenikov, začelo seje z razbitjem plošče v Ajdovcu. Medtem ko je poškodovan spomenik v Črmošnjicah že popravljen, smo se z borci dogovorili, da bodo dali kljukasti križ s spomenika v Žabji vasi zbrusiti. Za spomenik pri Šentjoštu pa naš zavod predlaga, da bi ga obnovili, če pa za to ne bi bilo dovolj denarja, naj bi razmetane in razbite kamnite bloke, iz katerih je sestavljen spomenik, zložili nazaj, na spomenik pa napisali, kdaj je bil uničen,« predlaga Podgornikova. Spomenik pri Šentjoštu so postavili leta 1965 po načrtu Jožeta Zamljena-Drejčeta, kije nasploh avtor številnih spomenikov NOB v novomeški občini. Lani poleti so na njem obnovili črke in uredili okolico, 9. septembra pa so novomeško Zvezo borcev obvestili, daje razbit. Spomenik sestavlja pet kamnitih blokov. Nekdo je z vzvodom dva prevrnil ostale tri pa poškodoval. Reliefno ploščo, kije na vrhu povezovala kamnite bloke, je popolnoma razbil, čez napis pa z ostrim predmetom vpraskal kljukasti križ. Špomenik so postavili v spomin na več deset mučenih in pobitih žrtev zloglasnega štajerskega bataljona, ki je poleti 1942 kakšen mesec dni taboril v gozdičku pri Šentjoštu. To je bil v resnici četniško-belogardistični bataljon, ki se je lažno izdajal za partizanski štajerski bataljon, tako so privabili aktiviste in simpatizerje Osvobodilne fronte in jih mučili ter pobijali. »Med vojno so se dogajali hudi zločini, in to na obeh straneh, pri domobrancih pa tudi pri partizanih,« pravi Anton Štampohar, kustos za NOB v Dolenjskem muzeju. »A s to razliko, da so bili domobranski zločini nad borci za svobodo pravilo, pri partizanih pa je bilo to izjema. Marsikoga so gotove smrti od domobrancev rešili Nemci.« Štampohar seveda obsoja skrunjenje in razbijanje spomenikov, kar je tudi v popolnem nasprotju z idejo narodne sprave, da ne govorimo o tem, da gre za zavrženo dejanje samo po sebi. »Gotovo je spomenikov, plošč, spominskih obeležij oziroma, z eno besedo, pomnikov NOB preveč. A čas bo slej ko prej prinesel svoje in veliko jih bo propadlo, ostali bodo res tisti, ki so vredni, da ostanejo. Zato je še toliko bolj nesmiselno, da jih razbijajo,« je končal Štampohar. »Spomeniki NOB v novomeški občini so med bolje vzdrževanimi v Sloveniji,« trdi Tone Pirc, podpredsednik predsedstva občinskega združenja Zveze borcev NOV Novo mesto in predsednik komisije za spomeniško varstvo pri predsedstvu. »Za to smo dobili tudi pomoč od občine, zelo veliko pa naredi za dobro vzdrževanje spomenikov 28 krajevnih združenj ZB NOV v naši občini, v glavnem v povezavi s šolami in ob pomoči raznih podjetij. Do razbitja plošče v Ajdovcu - a smo takoj postavili novo - tako rekoč ni bilo skrunjenja partizanskih spomenikov, čeprav jih je precej na odmaknjenih in samotnih krajih. Borci smo vse napade na spomenike NOB oziroma njihove skrunitve takoj prijavili policiji, a do danes nismo dobili še nobenega odgovora.« Storilcev še niso odkrili Na novomeški Upravi za notranje zadeve je beseda o tem tekla z Rudijem Skobetom, načelnikom inšpektorata milice, in inšpektorjem Dordem Vučkovičem. Skobe je povedal, da je odnos do takih dejanj depolitiziran in da se jih lotevajo zgolj s strokovnega stališča in nikakor več s političnega oziroma z ideološkega. »Gre za dejanja, pri katerih je bila povzročena škoda, moralne škode pa mi ne vrednotimo. Pred političnimi in družbenimi spremembami v Sloveniji pa je res za take stvari veljal poseben postopek.« Skratka: risanje kljukastega križa sedaj »po spremembah« samo po sebi ni več prekršek, kaj šele kaznivo dejanje. Razen in samo toliko, če je bila s tem zaradi packarije povzročena škoda. Vseeno je, če nekdo napiše na primer »Dost mam!« ali pa nariše kljukasti križ in zraven še »Živel Hitler!« Poleg tega za prekršek ni moč dati prijave proti neznanemu storilcu, to je moč samo, če gre za kaznivo dejanje. Povrhu vsega pa zakon nalaga lastniku, da odstrani nespodobne napise, gesla ipd., če policiji ne uspe odkriti storilca. Ali je policija zaradi tega, ker taki prekrški in kazniva dejanja niso več tudi ideološko preganjani, kaj manj zagreta pri odkrivanju storilcev? To je namreč v primerih skrunitve partizanskih sporne- Kočevarska »ambasadorka« Kakšno je bilo življenje v kočevarskih vaseh na belokranjskem obrobju Kočevskega Roga in o razočaranju mnogih Kočevarjev, ki so se dali zapeljati Hitlerju, pripoveduje 85-letna Kočevarka Roza Tesari, V črnomaljski občini je zadnje čase vse pogosteje slišati predloge, naj bi znova oživeli nekdanje kočevarske vasi na belokranjskem obrobju Kočevskega Roga. Naj bi torej tistim jasam sredi obširnih gozdov, kijih še ni zaraslo, vdihnili življenje, saj ljudi, ki se za to zanimajo, menda ne manj-Jca. Morda se bo to celo zares zgodilo, toda takšen razcvet, kot je bil tam pred dobrega pol stoletja, ti kraji skoraj zagotovo ne bodo več doživeli. Stoletja so namreč Kočevarji gradili to, kar seje sesulo v prah bodisi še med vojno ali pa v desetletjih po njej- Vprašanje je, če bi od vseh dandanašnjih dobrin razvajeni ljudje lahko kljubovali vsemu, s čimer bi jim postreglo življenje v roških gozdovih. Roza Tesari, ena najstarejših pravih Kočevark, ki živijo v Beli krajini ve, da bi bilo tozelo težko. Zato je tudi sama morala zapustiti ljubljeno Sredgoro. Babica Roza, kakor jo kliče 15 vnukov, 17 pravnukov in še kdo; kljub 85. letom, ki jih je dopolnila pretekli mesec, z izredno iskrivostjo in temperamentnostjo pripoveduje o nekdanjih časih v kočevarskih vaseh. Pri tem ji seveda pomaga izreden spomin, kije še prav nič ne pušča na cedilu. Čeprav je bilo v njenem življenju veliko gorja, pa sc sedaj marsikateremu nekdaj težkemu trenutku iz srca nasmeji. Tudi zato, ker ji je, kot pravi sama, sedaj, ko skrbi zanjo snaha, najlepše v življenju. In morda se ima prav njej zahvaliti, daje dočakala častitljivo starost. Roza je bila rojena kot zadnji izmed petih otrok v Medičevi družini na Planini pod Mimo goro. Toda otroci so se kmalu razbežali od doma. Sestri in brat so odšli v Ameriko, Roza seje leta 1928 poročila na Sredgoro, kje je mož kupil okrog 13 ha veliko posestvo, en brat pa si je ustvaril družino doma. »Možje pripravljal les v gozdu in ga fural s konji ter kuhal oglje, dasva lahko preživela šestero otrok. Življenje je potekalo po ustaljenem redu, dokler se ni začela vojna. Kmalu je namreč med Kočevarji začel naraščati nemir. Iz Nemčije je pri- šel klic, naj se vrnejo v domovino svojih daljnjih prednikov, kjer bodo dobili prav tolikšno premoženje, kot ga imajo tukaj. Konec leta 1941 so se ljudje začeli odpravljati na pot. Starši so me prepričevali, naj z otroki zapustim moža in pojdem z njimi, češ da bodo že poskrbeli za nas. Možje bil namreč Slovenec in o odhodu iz svoje domovine niti slišati ni hotel. Tudi sama sem potegnila z njim, s čimer sem si pri Kočevarjih nakopala precejšno zamero. Starši in brat, ki sije doma ustvaril družino s šestero otroki, pa so se odzvali klicu Hitlerja. Zapustili so dve posestvi, 25 do 30 ha zemlje, pa vinograd v Rodinah. Nikoli ne bom pozabila, kako mi je bilo pri srcu, ko so se praznile hiše. Valjala sem se po tleh od joka in bolečin. V Planini, kjer je bil sedež občine, je bilo takrat 34 hišnih številk. Kraj je imel svojo faro, pokopališče, šolo, trgovine, gostilne, po odhodu Kočevarjev pa je ostala ena sama prebivalka, sicer Slovenka, ki je bila zvesta nikov tudi slišati kot očitek. Skobe trdi, da se njihova učinkovitost zaradi tega ni prav nič zmanjšala, kvečjemu nasprotno. »Včasih se je s takimi stvarmi ukvarjala državna varnost, sedaj pa strokovna kriminalistična služba, kar je gotovo bolje. Način dela, metodologija in raziskovanje, se niso zaradi tega, ker to niso več ideološki prestopki, nič spremenili, zagretost za reševanje primerov pa je kvečjemu večja kot prej, saj gre sedaj še bolj za ugled stroke. Skratka, nam je veliko do tega, da imamo kar se da veliko raziskanih primerov kriminalitete,« pravi Skobe. Inšpektor Vučkovič je povedal, da so v primeru Ajdovca preiskavo vodili tudi v smeri, ki sojo nakazali borci, vendar seje izkazalo, da je smer napačna. Nasploh na policiji pravijo, daje v takih primerih težko odkriti storilca in da je bilo tako tudi v prejšnjih časih. Znan je primer razstrelitve spomenika na Muljavi, ko storilca še do danes niso odkrili. A puške nikakor niso vrgli v koruzo, iz svoje prakse vejo, da jih tudi po več letih drobno naključje lahko pripelje do storil- Pri kljukastem križu na spomeniku v Žabji vasi gre, gledano s pravnega stališča, za prekršek, ki še ni zastaral. Pri razbijanju oziroma poškodovanju spomenikov v Ajdovcu, Šentjoštu in Vavti vasi pa gre za kaznivo dejanje, zato je policija dala ovadbo javnemu tožilcu po neznanem storilcu. Najhuje pri vsej stvari pa bi bilo, če bi se uresničili strahovi enega od sobesednikov o tej temi, ki se boji, daje razbijanje spomenikov in njihovo skrunjenje šele začetek. To bi pomenilo, da se vojna skoraj pol stoletja po njenem koncu v Evropi pri nas še ni končala. Ali pa, da seje začela na novo. A. BARTEU • •• • ** v • ••• • Planini skoraj vse do svoje smrti pred nekaj leti, V naši vasi sta od sedmih takrat še naseljenih hiš ostali polni le š^naša in Erjavčeva,« se spominja Tesa-rijeva. Ko so pozneje Italijani napravili hajko, so Tesa-rijevi z živino pobegnili v gozd ter opazovali, kako gorijo nekdanje kočevarske vasi. Njihpva vas takrat po srečnem naključju ni zagorela, toda Roza seje odločila, da ne bo nikoli več bežala od doma, četudi ho prišel v vas okupator. Res so Italijani prišli še nekajkrat, a jih je zanimal predvsem živež, Tesarija in Erjavca pa so odpeljali v taborišče. Na srečo sta-se živa vrnila domov. Takšne sreče pa niso imeli na poti v Nemčijo Rozini starši. Približno dve leti so životarili okrog Brežic, kjer je oče tudi umrl, medtem ko je mati izgubila življenje v Mariboru, na poti v Nemčijo. Brat pa se je že !po mesecu bivanja v Nemčiji z družino odpravil v Ameriko. Roza je skupaj z možem vztrajala na Sredgori do leta 1965, medtem ko sta Erjavčeva odšla približno desetletje prej. »Čeprav se takrat ni dalo več živeti v Sredgori, saj je nekdanja polja vse bolj zaraščalo, divjad pa nam je pridno pobirala pridelek, mi je bilo težko pri srcu, ko sem morala zapustiti domačijo. Zlasti mi je bilo hudo, ko sem pomislila, kaj vse sem morala pretrpeti, da sem kljub temu, da smo živeli v zakotni vasi sredi gozda, lahko izšolala otroke,« pravi Roza, ki pa ni Odšla daleč, le v Kot pri Semiču, kjer sije sin zgradil hišo. Mnogi Kočevarji pa so se raztepli po vsem svetu in za mnoge je babica Rozi ostala ambasador v Sloveniji. Dobiva njihova pisma, ko pa pridejo obiskat svoje nekdanje domačije, se oglasijo pri njej. »Mnogi ne morejo pozabiti svojih domov. Jokajo in pravijo, da nas je sam bog obvaroval, ker smo ostali. Pripovedujejo mi, kaj vse so pretrpeli tisti, ki so se dali takrat zapeljati Hitlerju, na koncu pa ostali praznih rok.« Čeprav je Tesarijeva domačija, tako kot vse ostale v Sredgori, danes v razvalinah, pa jo Roza s svojimi številnimi potomci obišče vsaj enkrat na leto, na sv. Elijo, ko je na Planini žegnanje. »Takrat pripravimo piknik, jaz pa svojim pravnučkom pripovedujem, kako smo nekdaj živeli pod Mirno goro. Predvsem pa, kako sem šest let hodila v nemško šolo na Planini, naslednji dve leti pa enkrat na teden, ob četrtkih. Šele po šestih letih šolanja so nas začeli poučevati tudi slovenski jezik. Prve slovenske besede, ki nas jih je naučil učitelj, so bile: 'Naš razred ima štiri stene, strop in tla’,« obuja spomine. Stene nekdanje planinske šole stojijo še danes. M. BEZEK-JAKŠE GD 1 1 priloga dolenjskega lista 1 1 HHHH mm SliSiSte Dan z lovci Kako sva z Lojzetom prostovoljno postala lovska gonjača pod Gorjanci. Neutrujenega italijanskega psa je med pogonom zadela srčna kap. Nenapovedan pevski koncert sredi __________________Kire nad Cerovim Logom Na gmajni v Cerovem Logu, pravzaprav na dnu Zevnika, kot pravijo domačini, se kmalu po osmi zjutraj januarske zimske nedelje zbere 22 članov lovske družine Orehovica na letošnji zadnji organiziran pogon. Po dolini se preganjajo meglice, osvežujoči mraz prijetno dene. Ob domačih stoji tudi pet gostov: s Stanetom Kokaljem, projektantom v razvoju strojegradnje Uniorja v Zrečah, sta še dva štajerska lovca, iz Novega mesta pa sva med Orehovčani Lojze Pucelj in jaz. Jože Franko, starešina orehovških lovcev, pozdravi zbrane in vsem zaželi prijeten dan. Takoj nato se vodja lova Jože Jordan loti dela: »Tovariši lovci, danes streljamo prašiča, lisico in kuno. Sma in jelen sta zaprta. Za prašiča veste: ne streljajte vodje tropa, saj ga vodi najstarejša svinja! Razdelili se bomo takole...« Krdelce psov je že ves čas zbora nemirno: neugnana iskrivost jim ne da počivati, in ko odide iz Zevnika v goro prva polovica lovcev na odrejena stojišča, bi se psi drugim najraje strgali z vrvic in stekli v hosto. Domačini dobro poznajo okolico in vedo, kam jih je usmeril Jordan. Preostali, med njimi sva se med gonjače prijavila tudi z Lojzetom, da bi kar največ videla in prehodila, počakamo še pol ure v dolini. Prvič sem med brakiiji in vse mi je novo. Franc Zupančič mi zaupa črnega terierja Brena, živahnega goniča, ki ga komaj udržim na povodcu. Hodil bom s Francetom Zagorcem, izkušenim lovcem; že ob sedmih zjutraj sva bila z Lojzetom v njegovi zidanici v Gaju in jutro nam obeta sončen dan. Lovci se šalijo, mirijo pse in stekleničke s kačjo slino večkrat zakrožijo med možmi, ki ugibajo o lovski sreči. Snega ni, zato sledi divjadi ne bomo vide-' •' •-at manuU [ ■Jm c v>h, j li. Vse bo odvisno od psov in od nas, če bomo dovolj glasno pognali divjad iz ležišč in s počivališč. Nekaj po deveti zavijamo na pot proti Belemu pesku. Pogon bo potekal prek Široke in Ozke doline na vrh proti Vlaški poti, kije mejaš z revirjem Sentjemejčanov in kjer bodo stojišča lovcev iz prve skupine. Počasi rinemo v Gorjance, in bolj ko se dvigamo, lepši je razgled. V daljavi sijejo v soncu in snegu Savinjske planine, na desno vidim Kum in posavsko hribovje, pod nami je kot na dlani grad Prežek in na levo za Orehovico še Tolsti vrh. Vasice po Šentjemejskem polju so raztresene kot pišče-ta, nekatere že v soncu, druge že v koprenah jutranje megle. Vodja gonjačev vsake toliko časa pušča ob poti posameznike, ki morajo počakati na znak roga, da se bomo vsi hkrati lotili pogona. S Francetom Zagorcem bova šla najdlje naprej in na vrh. Zahodno od naju skriva stara hosta zvonik Miklavževe cerkvice in Trdinov vrh. Začenjava se vzpenjati na Beli pesek, črni Bren pa je čedalje bolj nemiren. »Poglej, med starimi sledmi voha nove! Drži ga, da ne bi prezgodaj začel goniti!« me poučuje France. Strmo je, da se z lovcem rada oprijemava mladih jesenov in hrastičkov, ki trdovratno rasto iz plitke zemlje kamnitega brega. Globoko pod nama uzrem poseko in na njej strnjen smrekov nasad v dolini Pendiijevke, kjer sva lani junija z Lojzetom nabirala bezgovo cvetje. Pes me vleče naprej in se zapleta med nizko grmičje. Na vrhu sva. Spodaj zadoni rog in spuščeni Bren se kot strela zapodi v podrast. Zdaj je svoboden, lov seje začel. France se oglasi z lajanju podbbnimi vzkliki in levo od naju odmevajo podobni glasovi naše korenine Pod eno streho štirje rodovi Svečnica je, praznik zimskega miru in prebujenega upanja nove pomladi. Pa še nedelja povrhu. Pri Jakofčičevih na Krasincu popoldne kraljuje na mizi pravo belokranjsko tihožije: kosi belega kruha in potice, tenke rezine prijetno dišeče domače salame, zraven pa še liter belega vina. Okoli mize nedeljski spokoj. Starejša dva rodova sedita za njo, umirjena, mlajša dva je s soncem porojeni nemir odnesel v goste. Janez kdaj pa kdaj puhne dim, da se po prostoru razprostre iz sončnih žarkov stkana zlata mreža. Vanjo se obešajo besede, nekaj časa lebdijo v zraku, potem se razgubijo v nič. O rodu teče beseda, spomin nanj je tukaj živ najmanj do začetka tega stoletja, kajti Janezu, najstarejšemu Jakofčiču, je zibelka stekla leta 1905. »Kadi pa že od šestega leta naprej,« ga v šali zatoži sin, prav tako Janez. No, in verjetno bo kar držalo, daje Janezek ali Janko ali Jani, kakor imajo dečke z imenom Janez navado zvati Belokranjci, že na zgodnji paši potegnil tisti ostri, solze zbujajoči srobotni dim, s katerim so starejši pastirji tako radi krstili novince v svoji sredi. Toda bolj kot o tem beseda teče o delu. Tega je bilo pri Jakofčičevih vedno dovolj. Zlasti potem, ko je oče Jure - pri Jureči seje že od nekdaj reklo pri hiši - moral v vojsko. Domov se ni nikoli več vrnil. Na srbski fronti je bil šestnajstega leta težko ranjen in je pozneje v neki avstrijski bolnišnici umrl. Enajst let je bilo Janezu takrat in hitro je spoznal, daje brezskrbnega otroštva konec. Potem je udarec sledil udarcu. Leto kasneje je umrl stari oče, naslednje leto je španska bolezen pobrala sestro, dvajsetega leta so plameni požrli hišo in vsa gospodarska poslopja. Iz gorečega hleva so rešili le živino. Toda časa za obupavanje ni bilo. Počasi je zrasel nov dom. Namesto pogorele lesene hiše je Janez postavil še večjo, zidano. V hlevu so zarezgetali konji. Devetindvajsetega leta je pripeljal k hiši Zupaničevo Rezko s Primostka. Triinšestdeseto leto njunega zakona teče sedaj, in hvala bogu, oba sta za svoja leta še kar čila in zdrava. Vajeti sta že zdavnaj izročila v roke sinu Janezu, kije skupaj z ženo Malko kmetijo novim časom primerno opremil in posodobil. Zdaj jo vodi vnuk Jože, ki se je za kmetovanje tudi strokovno izšolal. Tudi on je že poročen in z ženo Mojco imata dva sina, Igorja in Damjana. Štirje rodovi živijo sedaj pri hiši, kije spet nova in večja, toda velika miza v kuhinji je skoraj premajhna, kadar se vsi zberejo k jedi. Vsega skupaj pa imata Janez in Rezka enajst vnukov in deset pravnukov. Kmetovanje je danes na mehanizirani kmetiji seveda drugačno, kot pa je bilo takrat, ko sta gospodarila še Janez in Rezka. Takrat je sicer tudi bilo pri hiši vsakega po malo, denar pa je prinašala čebula, ki sojo na tej plodni obkolpski ravnini včasih na veliko sadili. Tiste čase med obema vojnama pa tudi še kmalu po drugi vojni so pridelek spletli v dolge kite, ga naložili na voz in se odpravili z njim na pot. Janez in Rezka se še sedaj spominjata potov na Ribniško in Kočevsko pa tja v Notranjsko in Hrvaško, do Čabra in še naprej, pa v Karlovec in okolico. Več dni je trajalo popotovanje, dokler čebula ni šla vsa v denar. Mlajši Janez je bil na čebu-lariji le enkrat. »Ni mi bilo všeč,« pravi na kratko. No, če bi moral, bi se verjetno tudi on podal naokoli. Toda kmetovanje je drugače zastavil. Usmeril gaje v mesno prirejo in mlekarstvo, od poljščin pa prodaja le krompir. Tako je čebulaijenje ostalo le še spomin. Raje kot čebularjenja se mlajši Janez spominja zadnjih let vojne, ko je bil Krasinec tako rekoč slo- ■ ■*. .'j' ♦< ■'* , t, . . ...jV'S*r-i v. .'-V V £ • ... .. gonjačev pod nama. Na vrhu se tudi ločiva: France bo kakih sto metrov desno in višje od mene prodiral nad veliko poseko proti smrekam med bukovjem onstran kakih 200 metrov širokega brega. Meni naroči, naj prečkam poseko: »Bolj počez, a ne spuščaj se pregloboko, pri tistihle smrekah se spet dobiva!« Brez psa zdaj lažje hodim. Pot skozi mlad smrekov sestoj je najprej podobna sprehodu, a čedalje večje srobotovine in takoj za gozdičem sem že na bolj redko zasajeni poseki. Če je bila doslej hoja v hrib in skozi prvi gozdiček šala, me zdaj začne trnjeva robidovina in drugo gosto podrastje na podivjani poseki ovirati. Suho, visoko travo je ponoči pobelil sren, da mi pošteno drsi. Grmičevje skriva srobotove lovke, ki me večkrat kar opašejo in mi ne dajo naprej. Tanjše še nekako pretrgaš ali z rokami umakneš, debelejšim se moraš ukloniti, jih prestopati ali celo zakoračiti nazaj. Vmes seje treba tudi oglašati: vpijem kot sosedje na levi in France nad mano. Žal tudi zdaj ni konec: Zagorc kliče v dolino svaka Lojzeta, da naj pride k njemu na vrh, da »bosta enkrat pila...« Ob 9.50 pade v dolini prvi strel. Zamudno in s težavo se prebijam čez poseko. Včasih me France pokliče, da ugotovi, kako daleč narazen sva in koliko nama še manjka do starih smrek. Dobre pol ure traja utrudljivo prodiranje skozi gosto podrast in razbohoteno grmičevje, potem se z mojim vodnikom pri smrekah le dobiva. Pa sva hkrati tudi že na Vlaški poti, kjer srečava lovce iz prve skupine. Počasi se zberemo in počakamo, da pride z najvišjega stojišča še Zupančičev Stefan, kije »lov zaprl od zgoraj«. Z gozdne poseke vidim onstran doline Kobil Špilaijevo špico nad Javorovico. Divjadi ni bilo, nič ni padlo na dlako. V dolino bo treba. Po stari Vlaški poti, po kateri so nekdaj tovorili blago iz hrvaških Sošic v šentjemejsko dolino in nazaj, gremo zložno navzdol. Lovci me v hosti opozore na »štimo« davno opuščenega naselja Grobišče. Spomnim se pripovedovanja in zapisov novomeškega arheologa Danila Breščaka, da smo pravzaprav v imenitnih krajih blizu starega naselja Gradec nad Mihovim, kjer je pred leti odkril temelje večje cerkvice iz poznega 4. ali 5. stoletja našega štetja. Sem gori so se iz nižin umikali naši davni predniki pred vpadi Hunov skozi Brežiška vrata. Na istem prostoru kažejo še starejše venski Brnik. Tukaj so pristajala številna zavezniška letala. Dovažala so tovor za partizane, odvažala pa v glavnem ranjence. »Zgodaj zjutraj, še pred svitom, sem prisluškoval, če bom zaslišal tisto znano brnenje letal. Kajti vse je bilo zelo dobro organizirano. Kadar so pristali, smo morali biti takoj pripravljeni. Letala so čakala kar s prižganimni mo-toiji. Do njih smo eni zapeljali s praznimi vozovi in raztovarjali, medtem so bili drugi že pripravljeni s tovorom za nakladanje. Največkrat so bili to ranjenci ali pa padala in drugo blago, ki so ga naši pošiljali zaveznikom. Včasih je bilo neverjetno živo. Spominjam se, daje v enem dnevu pristalo štirikrat po dvanajst avionov. Medtem ko so tovorna letala pristala, so po nebu švigali lovci, ki sojih čuvali. Včasih so v nizkem letu švignili tik nad gozdom. Tako si sovražnik seveda ni upal blizu. Spominjam se, kako so nekoč pripeljali topove in strelivo. Letala so odletela, v vasi pa so bili topovi postavljeni v dolge vrste, poleg pa cele skladovnice streliva. Pa ti prileti hrvaški bombnik. Če bi mu uspelo stresti svoj tovor na pravo mesto, bi zletel v zrak ves Krasinec. Toda protiletalska obramba se je pravočasno oglasila in pregnala vsiljivca, daje ves zmeden odvrgel bombe nekje nad Pravutino na hrvaški strani.« Janez je bil takrat star ravno toliko, da mu je bilo vse, kar seje takrat dogajalo, zanimivo. Danes, ko zaskrbljeno prisluškuje, če je še mirno onkraj Kolpe, je seveda drugače. TONE JAKŠE plasti pod cerkvijo, da gre celo za naselitev v 8. stoletju pred n.št. Postojanka je delno že odprta priča, kako pomembni so bili nekoč ti prostori na Gorjancih in pod njimi. Zdaj sestopamo skozi prelep, zrel bukov gozd nazaj v Zevnik, kjer je ob velikem ognju zbrana že večina lovcev. Psi so privezani ob avtomobilih in ljubosumno bevskajo. Čas je za malico in vsakdo je razvezal nahrbtnik. Stekelnice krožijo, beseda teče o divjadi. Samo enega srnjaka je dvignil pogon (videlo gaje najmanj 5 ali 6 lovcev — a »tega ne seštevaj, Tone, je bil res samo en sam!« me svari predsednik Franko). Seveda je dobil smjaček prosto pot proti Kobilam. Lovci ne bi bili to, kar so, če se ne bi pomenkovali tudi o zvestih štirinožcih. Med drugim zvem, da je bil pred nedavnim pri Orehovčanih lovski gost iz Italije. Svetovali so mu, naj pusti svojega psa v avtomobilu, ker se jim je zdel predebelušen za pogon. Gostje skoraj užaljeno vztrajal: »No, ho, mio cane lavora!« Med lovom pa je njegovega ljubljenca zaradi prehudega napora zadela srčna kap. Italijan v debele solze — kako bo zdaj doma povedal otrokom, da psa ni več? Danes manjka tudi Francetov Runo: veterinar mu je svetoval, naj pusti goniča doma, ker gaje v zadnjem času že dvakrat streslo. Delna kap, pravi strokovnjak; pesje star 7 let, kar ustreza približno 49 letom človeškega življenja. Počivati mora, ker seje pre-utrudil, injekcije pa so ga rešile prezgodnjega pogina. Nič ni padlo na tem zadnjem skupnem pogonu, a nihče zato ni slabe volje. Se o bližnjem občnem zboru družine se pomenijo (»2000 tolarjev članarine, pa 600 tolarjev za koledar prinesite!« spodbuja tajnik člane). »Enkrat na teden moraš ven, da se nahodiš in pregreješ!« pravijo lovci, ko pospravljajo za malicami. »Fantje, vsi za menjo!« zapove nato Jordan in zavije z Rampe po gozdni poti v vasico Kiro. Danes ni »zadnjega pogona«, ki ga po lovu navadno zaokrožijo v gostilni ali v zidanici katerega izmed članov družine, zato mu vsi sledimo. Na Kiri se v toplem popoldnevu sredi vasi razvije pravcati pevski koncert: orehovški lovci znajo lepo peti! Srečko Erceg jim vmes postreže z zbadljivko o starem Te-kavcu iz Vratnega, ki »v vsem življenju ni ustrelil drugega kot kuzlo pod senikom...« in jo konča s kitico: »Ko bi vsi takšni lovci bili, kot smo mi orehovški, bi zajčki nam umirali v visoki starosti...« Pod Gorjanci donijo v sončni januarski nedeljski dan lepejoesmi. Pridružita se nam še Tone Skubic in Jože Simec, člana Dolenjskega okteta, ki sta pravkara prišla v vas na obisk. Spomnim se, kaj mi je o Kiri in o partizanski bolnišnici Pendiijevki pripovedoval Jože Zamljen-Drejče, prvi urednik Dolenjskega lista. Oživi podoba Vlada Lamuta, ki je na Kiri po vojni risal kajžice vaščanov, ki so prevzemali v prvo varstvo ranjence Goijanskega bataljona. Ljudje se zbirajo okoli lovcev in so navdušeni nad ubranim petjem: prinašajo litre in nas spodbujajo k vedno novim melodijam. »Smo med najmanjšimi družinami s 36 lovci in z reviijem 2600 hektarov, ki sega od Krke do vrha Gorjancev. Na desni teče naša meja čez Tolsti vrh od Krvavega kamna, na levi po dolini Pendiijevke do vrha Kobil. Majhna, a najbolj luštna lovska družina smo in ne damo je za nič na svetu!« mi zatrjuje Jože Franko, ko se s Kire odpravimo še v Gaj in se lovci počasi že poslavljajo. Ne s puško, temveč s fotografskim aparatom bi rad še kdaj lovil s hudomušnimi lovci Podgorja, zvestimi čuvarji Gorjancev. Koliko nedotaknjene lepote je še vedno razsute po teh čudovitih krajih! TONE GOŠNIK ustvarjalci Odprl je knjigo narave Naša domovina ima obilo naravnih lepot in na slovenskem koščku sveta je strnjenih toliko tega bogastva kot drugje na ogromnih ozemljih. Daje res tako, se lahko prepričamo, če prelistamo najnovejšo knjigo-lepotico Terra mystica (Skrivnostna dežela), fotografsko monografijo o lepotah kraškega sveta Slovenije in Hrvaške, ki je pred kratkim izšla pri novoustanovljeni založbi Zaklad. Njen avtorje samostojni kulturni delavec, založnik, jamar, raziskovalec sotesk, fotograf in publicist Bogdan Kladnik. Čeprav je Kladnik ljubljanska srajca polje v njegovih žilah tudi dolenjska kri, saj je njegova mati doma iz Suhorja pri Dolenjskih Toplicah, v to-pliško okolico pa pogosto prihaja na počitek ob koncu tedna. Z Dolenjsko seje intimno srečal že neštetokrat, ko je s fotografsko kamero odkrival njene posebnosti in na film beležil poetičnost dolenjskih gričev, zelenilo gozdov, spokojnost Krke in starožitnost dolenjskih vasi. Pozna pa tudi tisto, kar je mnogim očem prikrito, podzemni svet in težko dostopne tesni in druge predele, kjer mati Narava kleše z dleti tisočletij in skrivno močjo vode fantastičnarablike. Ne čudi, če je med njegovi načrti tudi fotografska monografija o Dolenjski. Prvenec Terra mystica mu daje polet za nove založniške načrte, hkrati ko ga razkošna in v estetskem pogledu zares izjemna knjiga sooča tudi s trdo resničnostjo slovenskega knjižnega trga. V knjigo je vložil ogromno časa, dela in seveda tudi denarja. Do zamisli, da bi s fotografijo predstavil malo poznani in za mnoge ljudi težko dostopni kraški svet, kije nekaj posebnega v svetu, je prišel pred dvema letoma. Vednosti o krasu mu kot jamarju in raziskovalcu sotesk ni manjkalo, prav tako ne fotografskega znanja, saj se s specialno fotografijo ukvarja že več kot desetletje. »Začrtal sem si, kaj vse moram posneti. Seznam se mi je hitro razširil na 160 posnetkov. Potem sem za posamezne lokacije določil čas snemanja in naloge razporedil skozi vse leto, kdaj bom kaj posnel, nato pa seje delo začelo,« pravi Bogdan Kladnik. S prijatelji jamarji in raziskovalci sotesk je prilezel do najskrivnejših kotičkov kraškega podzemlja, skozi slapovje in peneče se vodovje sotesk seje prebijal do enkratnih prizorov, prepešačil je neuhojene stezice do odmaknjenih naravnih lepot, njegove fotografske kamere (delal je s tremi, med njimi z eno posebej prirejeno za podvodna snemanja) pa so škljocale in beležile na film čudovite prizore, kijih zdaj lahko na toplem doma občuduje- mo v knjigi, ne da bi nam bilo treba narediti korak nad breznom ali si zmočiti noge. Leto in polje bil na terenu in posnel prek 200 barvnih filmov. Z opravljenim delom ni bil vedno zadovoljen in nekajkrat se je vrnil k že posnetim motivom, da se jih je lahko ponovno lotil. Tako se je nakopičilo ogromno fotografskega gradiva. Čeprav je bilo ustvarjalno delo s tem opravljeno, pa seje založniški križev pot šele začel. V nobeni slovenski založbi niso pokazali pravega zanimanja, da bi Terra mystico izdali, povsod bi moral čakati nekaj let. In Kladnik seje v duhu človeka, vajenega premagovanja težav, odločil, da knjigo izda sam. Ustanovil je založbo Zaklad, pritegnil k sodelovanju prave ljudi in lani decembra so iz tiskarne Mladinske knjige prišli prvi izvodi monografije. »Po lastni presoji sem izbral najlepše kraške oblike,« je Kladnik orisal motivno vsebino svoje knjige. »Vključil sem svetovne znamenitosti, kot so Škocjanske jame in plitviški narodni park, mnogo pa je v knjigi doslej neznanega in novega. Prednost sem dajal lepemu in malo poznanemu pred znanim in razvpitim. Tudi tam, kjer je kaj znanega, sem iskal nove motive. Lahko rečem, da sem našel marsikaj presenetljivega. Tako mi je, upam, uspelo narediti knjigo, ki ne bo pritegnila samo fotografe in estete, marveč tudi strokovnjake, saj so v nji vse znane kraške oblike. Prav zato sem v knjigo vključil tudi hrvaški dinarski svet, ker ima nekatere stvari, ki jih na slovenskem kraškem svetu ni. Knjiga sicer ni sistematičen prikaz vsega, kar skriva slovenski in hrvaški kras, ampak je izbor.« »Take knjige o krasu še nismo imeli,« je v spremni besedi zapisal dr. Janez Marolt. Kdor bo prelistal knjigo, mu bo dal prav. MILAN MARKELJ nagrada v stražo in krško Žreb je izmed reševalcev 4. nagradne križanke izbral dva nagrajenca, JANIJA VOVKA iz Straže ter SILVANA MOZERJA iz Krškega. Vovku je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Mozer pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnika denarne nagrade prosimo, da nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da mu bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 24. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 6! REŠITEV 4. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 4. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: VENO, ALAMO, MANOMETER. PRAHA, ALA, IC, INGRID, PRIGODE, OA, T, LESA, AMOR, AKNA, AIL, ARAL, URAN, LEA, ACA, FEN, MATEMATIK, EMOCIJA, OSOJE, RASTRAL, KARAT. prgišče misli Zelo pogosto se dogaja, da kakšne velike zamisli ali strasti obstajajo samo zato, ker se ne upoštevajo dejstva. V. GOTOVAC Od nečesa človek mora živeti: če ne od ljubezni, pa od maščevanja in sovraštva. C. ZAGORSKI Tisto, kar lahko umetnik da svetu, je samo njegovo umetniško delo. B. PODRECCA Pojasnjujemo in ocenjujemo lahko šele tisto, do česar vzpostavimo intimen ' odnos. M. KOMEU Le kdo bi pojasnil, zakaj sta revolucija in besedičenje nerazdružljiva? B. ŠTIH A<191<1 fo1 'M < I* BAJE- SLOVNO BITJE RIMSKI PESNIK BRODNIK - DALM. ZENSKO IME GRŠKI KATOLIK MRENA POKRAJINA 1 /m z > 1 ' SEST. DEL POGONSKIH STROJEV ZNANA SL. PLAVALCA (BRATA BORUT IN DARJANI AVTOR J.UDIR GR. POKRAJINA POTUJOČI PASTIR MIT. DUŠA UMRLEGA KOCINA SKUPINA ČEBEL SNET NA GROZDJU OTO PESTNER NEKDANJI EG. PRED-■ SEDNIK (GAMAL ABDEL) JUŽ. AMER. POGORJE USIHANJE MOŠKO IME NIZOZEMSKA STARI SLOVAN PEVEC IN GLASB. PEDAGOG DARIAN IZDELOVALCI VIOLIN IZ CREMONE OKLEPNIK LEVSTIK VLADIMIR TIBETANSKO GOVEDO SLADKO- VODNA RIBA DECILITER MESTO V BAČKI DOMAČA ŽIVAL (PREŽVE- KOVALEC! RATAR darovi narave m Soja — »veliki zaklad« iiii: V--: . ... i. r. . V času vse večje draginje in vse boljše osveščenosti o zdravi prehrani se vedno več ljudi odloča za vegetarijanstvo, s tem pa se tudi soja, ta polnovredna stročnica, spet vzpenja po kuharskih lestvicah. Kot zvezda z Vzhoda je zablestela tudi na naših vrtovih in policah trgovin in postala vsakdanja znanka. V njenih zrnih je spravljena dediščina za prihodnost, ki seje že začela, kajti soja postaja eno od orožij proti svetovni lakoti. Njen pomen so odkrili že pred 3000 leti v severovzhodnem delu Kitajske, kjer so iz divjih, neužitnih semen vzgojili bogato proteinsko kulturo. Navdušeni kmetje so razne sorte zveneče poimenovali: velik zaklad, prinašalka sreče, rumeni dragulj, nebeška ptica. Prva semena je iz Kitajske v Ameriko pred dobrimi dvesto leti zanesel nek mornar in jih poskusno posejal. Dve stoletji kasneje pa Severna in Južna Amerika pridelata več kot tri četrtine svetovne letine soje. Našim mejam seje Približala leta 1910, ko sojo predstavili na Hrvaškem, in jo začeli načrtno vzgajati. Prva domača sorta je dobila ime »osiješka«, po mestu v rodovitni Slavoniji. Sorte se glede na čas dozorevanja delijo v tri skupine —rane, srednje in pozne, njihov časovni razpon pa znaša 70 —200 dni. Ustrezajo ji enaki rastni pogoji kakor koruzi. Da obilno rodi, potrebuje precej toplote, veliko vlage do cvetenja in pri oblikovanju strokov, všeč ji je svetloba kratkega dne, korenine pa najraje razpreda po globoko zrahljanih, nevtralnih tleh. Dušik, glavno sestavino beljakovin, pa zmore, tako kot ostali člani družine metuljnic, vezati kar iz zraka. Na eni rastlini zacveti tudi do tisoč cvetov, ajih tri četrtine lahko odpade. Iz njih se razvije od 25 do 40 strokov, iz vsakega pa se zakotali do 5 zrn ki vsebujejo beljakovine (24 — 55%), maščobe (do 27%) in balastne snovi ter rudnine (7 — 15%). V trgovinah so na voljo na razne načine obdelana in predelana zrna (kosmiči, koščki, moka...) za hitro pripravo sojinih jedi. Na Daljnem vzhodu so razvili na ducate eksotičnih načinov priprave, od katerih so najpopularnejši sojini kalčki, sojina omaka, pasta (»miso«), sojin kolač (»tempeh«) in slavni tofu (»doufu«), kije osnova za ostalih ducat sojinih specialitet. Izdelovalci tofuja so tam tako nepogrešljivi kakor pri nas peki. Tudi njihov delovni dan se začne še predno jutro prežene noč, ta- ko da že ob 6. uri prvi kupci dobe slastne, sveže, na kose zrezane bloke tofu sira. Ta prastari in najpomembnejši beljakovinski priboljšek pripravljajo na Kitajskem že 2000 let. Posebno dragocen je za stroge vegetarijance, kot so budistični menihi. Ker je budizem vera zgornjega sloja, je to vzpodbudilo pestrost pri pripravi tofuja, kije lahko mariniran, dušen, dimljen, sušen. Čeprav se na vaši mizi verjetno ne bo znašel z zelenimi listi okrašen »denga-ku« (iz pečenega tofuja), prelit z »miso«, še manj pa kroglice »mise«, servirane na gladkem kamnu, pa sojine jedi le pogosteje uvrstite na jedilnik. Verjetno pa se še dolgo ne bomo vozili z avtomobilom, katerega ohišje je izdelano iz prožne sojine plastike, čeprav je njeno odpornost nazorno demonstriral Henry Ford in s tem šokiral svet. Zagotovo je le malokatera rastlina tako vsestransko uporabna, saj je kot surovina soudeležena tudi pri proizvodnji lakov, razkužil, insekticidov, glicerina, gume,-črnila, nekaterih kozmetičnih pripomočkov itd. Bolj znano je dejstvo, da z njenimi sestavinami izgrajujemo telo, kajti z beljakovinami je dvakrat bogatejša od mesa in kar enajstkrat od mleka. Ob tem je najbrž odveč poudarjati, kako pomembna je tudi kot krmilna rastlina. Analize so pokazale, da daje govedo, pitano s sojinimi krmili, celo do dvajsetkrat več beljakovin. Suha sojina zrna so znana po svoji trdovratnosti, zato jih je treba dan pred kuhanjem namočiti, pri kuhanju pa mehčanje pospešimo s ščepcem jedilne sode. Nekoliko pust okus lahko nato izboljšamo na tisoč in en način. Receptov za to res ne manjka, za osnovno idejo pa dobro služi receptura pri nas precej bolj popularnih stročnic fižola in graha. Zato na koncu namig za kaj bolj eksotičnega, kar pa je na vzhodnjaških mizah nekaj povsem običajnega. Kako pripravimo sojino mleko? Sojina zrna vsaj za 12 ur namočimo, nato jih sesekljamo, dodamo trikratno količino vode, zmešamo in kašo precedimo skozi gazo. Dobljeno mleko še zavremo (vre naj 10 minut ob stalnem mešanju) in mu po želji izboljšamo okus. Iz takega lahko prebavljivega mleka, primernega tudi za dojenčke, se da pripraviti vse ostalo, kar sicer temelji na kravjem mleku. Če boste tej bujni stročnici namenili kos svoje zemlje, vam želimo obilen pridelek. Karkoli pa že boste postavili na pogrnjene mize — naj vam tekne! S. JOVAN zanimivosti iz sveta Če spregovoriš, si mrtev Že prvo kriminalno dejanje je bilo dovolj grozljivo; 25-letni Sanantone Moss je nastavil nož na vrat 15-letne deklice in jo posilil. Dekle pa je pred dvema mesecema ponovno postala žrtev. Med tem ko je Moss čakal na sojenje zaradi posilstva, sta njegova mati, sestra in teta odšli do stanovanja nesrečnega dekleta ter jo skupaj z njeno materjo mučili do smrti. In zakaj? Da bi žrtev utišale. To je le eden od številnih primerov iz Združenih držav Amerike, ko kriminalci širijo svoje nasilje nad širši krog krog ljudi in uveljavljajo mafijske zakone. Za žrtve in priče velja: če spregovoriš, si mrtev. »Gre za obujanje taktike čikaške mafije iz tridesetih let,« pravi policijski strokovnjak za umore Earl Sanders. Razlika je samo v tem, da zdaj namesto dobro plačanih poklicnih morilcev umazani posel opravljajo razpečevalci mamil in poulični morilci. Njihove žrtve so tako člani gangstrskih tolp kot nedolžni očividci, ne zaustavijo se niti ob otrocih. Posledice takšnega nasilja so že opazne. Vse težje je prepričati priče, da sodelujejo na sodnih procesih, in ljudje se vse bolj izmikajo sodelovanju s policijo. Prav to pa je tisto, kar si kriminalci želijo doseči, da bi zavrli roko pravice. Žal policija nima ne sredstev ne dovolj ljudi, da bi lahko nudila zadostno zaščito pomembnim pričam. Kriminal je z brutalnostjo in brezobzirnostjo uveljavil svoje. Zastraševanje prič seje izkazalo za učinkovito strategijo. Na slabšem je le pravica. 16 milijonov let stara dedna snov Skupina ameriških raziskovalcev pod vodstvom E. Golenberga s Kalifornijske univerze je ekstrahirala delec deoksiribonukleinske kisline (DNK) iz fosilnega lista magnolije, ki so ga našli v 20 milijonov let starih usedlinah miocenskega jezera v Idahu. Gre za izjemen znanstven podvig, kije navdušil paleontologe in molekularne biologe. Raziskave 16 milijonov let stare fosilne dedne snovi bodo morda dale odgovor na številna nerešena razvojna in druga vprašanja. Presenečenje je toliko večje, ker je veljalo, da se DNK ne more ohraniti v fosilizirani obliki, saj se krhke molekule dedne snovi spremene že s segrevanjem. Možnost obstoja bi imele teoretično le tiste molekule DNK, ki bi bile podvržene velikemu pritisku v zaprtem sistemu brez kisika, vode ali bakterij. Take razmere so možne pri go-rotvorni dejavnosti pod večnim ledom in v slanih jezerih. Molekulami biologi so sicer že prej uspeli eks-trahirati sekvence DNK iz izumrlih bitij. Prvi je to storil A.C. Wilson, kije leta 1984 pridobil delce DNK iz posušenega tkiva izumrle kvage, zebri podobne živali. Tkivo je bilo staro sto let. Še starejšo DNK je pridobil Svante Paabo, Wil-sonov učenec, kateremu je uspelo leto kasneje dobiti fragmente DNK iz 2400 let stare egiptovske mumije. Leta 1989 je pridobil še več delcev DNK iz muzejskih mumij ter iz kože dveh izumrlih živali, volka vrečarja in velikega talnega lenivca. S130 tisoč leti je bila slednja DNK najstarejša na svetu. DNK iz lista magnolije pa je prekočila ogromne časovne prepade in je zdaj nesporni prvak. Poseben jezik za ženske Tisočletje so si ženske v kitajski provinci Hu-nan dopisovale v posebnem skrivnem jeziku-pisavi, ki so jo poznale le one same. Jezik se . imenuje nushu. Danes zna nushu samo še kakih deset starejših žensk in ena sama, 83-letna kmetica Yang Huanyi, je še vešča pisanja. »Nushu je pomemben, ker je to edini ženski jezik,« pravi pekinški profesor Chen Qiguang, ki je z dvema sodelavcema izdal knjigo, debelo 900 strani, z naslovom Zbirka nushu besedil. Strokovnjaki v Pekingu so preučili zbrane primerke pisem in drugih dokumentov, napisanih v nushu jeziku-pisavi, da bi odkrili njegove izvire, vendar do danes ostaja njegov izvor skrivnost. Po jezikovnih elementih sklepajo, da je jezik star okrog tisoč let. Vsebuje okrog 2000 znakov in je dokaj zapleten, saj znaki predstavljajo zvoke. Ženske tega jezika niso skrivale pred moškimi, vendar se ti zanj niso zanimali, ker je bil v družbi drugorazreden. Ženske na Kitajskem namreč niso imeli dostopa do šol in se niso učile 'uradne kitajske pisave, zato jim je nushu nadomeščal to pomanjkljivost. Nushu seje uporabljal vse do leta 1950, ko so ga komunisti začeli izkoreninjati kot zaostalo »srednjeveško« tradicijo. Da nushu ne bo izginil v pozabo, zdaj skrbi nekaj mlajših žensk iz Hunana, ki so se začele učiti edinega ženskega jezika na svetu. K7) KRIZ A _zJ Blazer Zima se bo počasi začela poslavljati in vedno modni jopič bo spet eden nepogrešljivih kosov v ženski garderobi. Na pohodu je daljši, rahlo oprijet blazer, z dolgimi in rahlo zaokroženimi zavihki, z dvorednim zapenjanjem, z rahlo poševno zarezi-nama prednjikoma. Žepi so ali vrezani v višini pasu ali našiti. Ramena so še poudarjena, a manj kot zadnje sezone. Za v službo lahko pod njim oblečemo pulover ali srajco, za »na lepše« pa svileno bluzo ali čipkast body z dodatkom modnega bogatega nakita. Blazer obožuje tako krilo, kratko nad koleni ali malo daljše, in obleko, kot bermude ali dolge hlače, ki so še kar v modi ozke. Lahko je enobarven ali pepita ali vedno moden karirast. lil jjlsgf Ekološko čiščenje Dandanes je na tržišču že toliko različnih čistil, da se je kar težko znajti. Vendar pa vsa niso najbolj prijazna za okolje. Zato ne bo odveč nekaj ekoloških nasvetov za čiščenje štedilnikov in mikrovalovnih pečic. Stene in dno pečice v štedilniku potresemo z jedilno sodo, pustimo delovati eno uro in obrišemo s krpo. Steklo na vratih pečice pa očistimo z vlažno krpo, na katero smo nasuli sodo bi-karbono. Bolj trdovratne madeže odstranimo z ži-často gobico. Mikrovalovno pečico najbolj ekološko očistimo, če vanjo postavimo posodo z vročo vodo. Dodamo ji rezino limone in vremo vodo toliko časa, da se naredi veliko pare. Notranjost potem obrišemo le z vlažno krpo. Domača pašteta Kadar se naveličamo kupljene industrijske paštete, takrat si jo poskusimo narediti sami. Za dobro jetrno pašteto potrebujemo: 1/2 kg kuijih svežih jeter s srčki, 2 čebuli, 2 trdo kuhani jajci, 5 dag masla, 10 strokov česna, sol. poper, majaron in malce čiste juhe. Čebulo na olju prepražimo skupaj z jetri. Medtem tudi solimo, popramo, dodamo majaron in ohladimo. Nato damo pečena in ohlajena jetrca v multipraktik, primešamo še vse ostale sestavine in dobro zmiksamo. Maso damo v posodo in jo dobro ohladimo v hladilniku, nato pašteto obrnemo na krožnik. Okrasimo z majonezo, peteršiljem ali z rezinami trdo kuhanega jajca. Za ribjo pašteto pa potrebujemo: 1 ribjo konzervo, 2 trdo kuhani jajci, 10 dag kruhove sredice, poper, peteršilj, drobnjak, majaron, timijan, 5 strokov česna, sok pol limone. Iz ribje konzerve odcedimo olje, nato pa vse skupaj zmiksamo in sesekljamo kot pri jetrni pašteti. Okrasimo jo z majonezo in limoninimi rezinami. Kako s ciklamo in azalejo Ciklama in azaleja sta v tem času verjetno najbolj razširjeni cvetoči lončnici. Njuno cvetenje nam zbuja prijetno počutje, še več pa ga bomo imeli, češe jima bomo še malo posvetili. Pri azaleji moramo posebej paziti, da seji ne izsuši koreninska gruda, saj bo v tem primeru odvrgla cvete in tudi liste. Tudi prevroč in presuh zrak lahko povzroči podobne težave, zato rastlino v takšnih prostorih večkrat orosimo z mlačno vodo. Pri ciklami pa moramo paziti, daje ne zalivamo v gomolj, ker bi s tem lahko spodbudili njegovo gnitje, ampak na rob lončka. Tudi odcvetelih cvetov ne porežemo nad gomoljem, temveč jih iz njega izpuknemo. Pritisk v gumah Pravilen pritisk v vseh štirih zračnicah je bolj pomembna stvar, kot pa si šofer ponavadi predstavlja. Najprej predvsem zaradi vame vožnje, saj omogoča pravilno držo avtomobila na cestišču in normalno obnašanje vozila v vožnji v ovinkih ter ob zaviranju, ko je'obremenitev na kolesa večja in bolj neenakomerno razporejena. Razen varne vožnje pa redna kontrola in vzdrževanje pravilnega pritiska za avtomobilista pomeni tudi prihranek, saj to omogoča manjšo in enakomernejšo obrabo gum ter zmanjšano porabo goriva. Pri kontroli pritiska se držimo navpdil proizvajalca. Ker številke radi pozabimo in je nerodno vsakič brskati po knjigi, si napišimo podatke na nalepko, ki jo pričvrstimo na notranji rob vrat ob vozniškem sedežu. priloga dolenjskega lista :OTO: Fototeka ZVNKD N.m. / AAA^/vwwvwww>ywv'yyvw/v"vwywyww'^yy//'wvvwyv, preteklost u gosteh gla kamnita stavba, zidana iz lepo klesanih kamnov in z nenavadnim kamnoseškim okrasjem v notranjščini, ki stoji v strmem bregu nad cerkvijo sv. Petra ob cesti Mokronog — Trebelno, je že zgodaj pritegnila pozornost raziskovalcev domačih starin. Njeno gradnjo so domačini pripisovali celo sv. Cirilu in Metodu, ki naj bi se tu ustavila na svoji poti v Rim. Danes vemo, daje to romanska kostnica iz 13. stol., ena od treh, ki so še ohranjene v Sloveniji. V njen spodnji, le z lino odprti del, so ob prekopih grobov shranjevali kosti, v zgornjem deluje bila kapela sv. Mihaela. Kostnica in nekdanja župnijska cerkev sv. Petra sta edini vedni ostanek srednjeveškega mesta, katerega razvaline skriva gozdnato pobočje pod cesto. (Pripravila: umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) ■Hi Prijateljstva nič — Prijateljstva pravega tod nič ali skoraj nič, vseje le prijaznost brez globokega čuta. Ljudje se shajajo zgolj na žaba ve. A li komaj odnese kak veseljak pete, udri po njem! Včasi traja po dalj časa prijateljstvo, naenkrat spremeni se v mlačnost, če ne celo v mržnjo brez trdnih vzrokov. Če prijatelja obrekuje lažno kak sovražnik, verjame precej vse čenče Dolenjec. Dobro je, da ima tudi sovraštvo tukaj večidel prav kratek rep. Glavno je obrekovanje in zavist — na hudo maščevanje se ne misli mnogo. . Silna nesramnost — Nesramnost v Novem mestu je silna. Ljudje mešajo se vedno v tuje posle, pišejo pisma ljudem, s katerimi imajo za vezo ali do tik o njihovi nasprotniki ali pa tudi prijatelji, in jih osirajo, delajo zdražbe in jim nagajajo na vse načine. Če se kdo ženi, dobiva pisma on in nevesta od zavidnih in samopašnih falotov in falotaric. Steber pa tak! — Dolenjec je steber, ki se kmalu podre, če se kdo nanj nasloni. <[£GDBA vaša zgodba/vaša >CQ Darja Jankulov: KDOR DRUGEMU... Ctt o Cp £D <1 so uk 03 Pričakujem otroka. Srečna sem. Pa kaj, ko bo prišel zadnji na la svet. Samo za kakšno sekundo zadnji, za njim jih bo še mnogo: črnih, belih, rumenih otrok. Nobenih pravic ne bo imel pač pa dolžnosti in spoštovanje do starejših in izprijenih ljudi. Kar poglejte si v dušo in priznajte, kako ste pokvarjeni kako drugim želite, da bi jih zadele tegobe tega sveta, kako nikomur, niti najbližjemu, ne privoščite nič dobrega. Sram naj vas bo! Saj res. Kdo je vaš najbližji? Otrok, ki ste ga spočeli ali rodili, morda pa mož ali žena, če vam preveč ne žre živcev, ali nemara sosed, ki se je zadnji priselil v blok, in po petindvajsetih letih niste več čisto sami na parkirišču. Medtem si vi seveda niste ustvarili nič posebnega, ker vam ni bilo treba, če odštejemo kakšen vikend in kakšno staro kripo. Na nas, ki nas je vaša generacija spočela in rodila, ste jezni, ker si želimo ustvariti dom in družino. No, nikar ne pričakujte, da bomo rojevale pri petdesetih, ko naj bi že imele priskrbljeno stanovanje. Saj ste navsezadnje tudi vi v teh letih, ko bi lahko preselili svoje televizorje iz družbenih stanovanj tja, kamor ste vsa leta vlagali krvavo prislužen denar. Aha, niste mislili na gretje, ko ste gradili zidanico! Potem pa oprostite, vaši otroci vam ne bodo zamerili, saj ste jim nudili brezplačno šolanje in s tem zaposlitve v državnih službah, kupili ste jim avtomobile, če bo možno, jim pa kupite še kakšno stanovanjce! No, no, počasi, vsi vendar nismo imeli te sreče. Šolanje vaju je stalo kar kakšnega boljšega jeklenega konjička, kot ga imata sedaj pred svojo hišo, kajne, draga starša? Dan vama je bil vedno prekratek, še danes nista nehala garati Prav vama je, pa bi živela v bloku! A, nista dobila stanovanja? Kako bi ga le, še danes slišim učiteljico v tretjem razredu, ki je po nalogu ravnatelja vprašala: »Kdo je bil (v nedeljo) pri maši? Hodite v cerkev po svoji volji ali podprisilo staršev?« Ka- 013 ko čudno, da zdaj težko dobita prost Bj sedež v cerkvi Težko namreč dolgo & stojita. Rada bi vama plačala dopust ^ kakšnih toplicah, pa saj se prav goto-vo ne bi znala obnašali brez dela. Kaj m < bi torej tratila čas in denar! tSJ Drago dete, tebi ne bo treba skrbeti Oti zaradi takih malenkosti Tvoja mami- ^ ca je zaposlena v delniški družbi s ses- cp trico bosta živela od dividende, nikoli vama ne bo treba trdo delati Stanova- <3 nje res ni veliko niti novo, a z očkom ga bova kljub temu kupila na dvesto ja štirideset obrokov. Hvaležna sva, če-tudi na edinem oknu še stekel ni bilo, ctq ko sva dobila 10 prebivališče. Ker sem Q rojena v generaciji, ki mora plačevati ep grehe iz preteklosti, sem h valežna tudi za tistega, kije petindvajset let užival v ^ stanovanju. so a.< Da bi prodala avto in kupila stano-vanje še letos? Ne bo šlo, za sedežne N preobleke bi dobila več kot za cel avto! Poleg tega morava računati na stroš- O-> ke vajinega varstva, kajti vajin ati je obrtnik in zategadelj morava plačati \ polno ceno oskrbe v vrtcu. Na veliko ^ se ukvarja s turizmom in trgovino, ki UK sta zelo razširjeni dejavnosti v Beli 03 krajini, še posebno v zadnjem času! N Zdaj mi bosta pa očitala, zakaj vama ^ nisem našla premožnejšega atija! Ni- P j kar, denar člo veka pok vati Potolaži- ^ ta se s tem. A zakaj se potem vedno kregava zaradi denarja? Prav imata, ^ nima se smisla prepirati zaradi tistega, u. < česar ni! Jaz sem srečna, če so srečni in zadovoljni ljudje, s katerimi živim in n delam. Rada se smejem. Ha, časi res ^ niso taki, da bi človek počil od smeha, cL ko dobi v roke »plačico«! A povem & vam, hudobija, nevoščljivost in zlo- \ namernost nas bodo še prej pripeljale tja, od koder ni vrnitve. (jk o3 Dete moje, želela bi te roditi v lepši svet, med prijaznejše ljudi, pa kaj, ko ^ se ljudje nimajo čemu več od srca O nasmejati! ^ so Sneg naleta va. Ko bi ga le zapadlo ''»s toliko, da bi pokril vso hudobijo. Svetokriški za branje Knjiga Sacrum promptuarium (Sveti priročnik) Janeza Svetokriškega. kije izšla pri založbi Lipa, je nekoliko nenavadna. Izvirnik, po katerem je nastala, sega v samo koreninje slovenskega slovstva, zato je zanimiva predvsem za tiste prave ljubitelje knjig, vendar je po svoje privlačna tudi za navadnega bralca, ki ima rad berilo s pridihom starega. Gre namreč za pretehtan izbor iz petih knjig slovitih pridig Janeza Svetokriškega. Izbor je pripravil dr. Mirko Rupel, izčrpno uvodno besedo pa je napisal dr. Matjaž Kmecl. Če odmislimo moraliziranje, ki gaje po baročni navadi v teh pridigah veliko, so še posebej privlačne primerjave, »prglihe«, skozi katere zadiha življenje slovenskega človeka in težave, ki so ga pestile kot šibe božje, od lakote in kuge do ljutega Turka. V razgibanih in baročno okrašenih pridigah je zaslediti tudi humor, ki se ga Svetokriški poslužuje, da bi kar najbolj pritegnil pozornost poslušalcev in tako vsadil seme božjega nauka v njihova srca. Očitna pa je tudi literarna ambicija, kije Svetokriškega z njegovimi pridigami postavila kot pomembnega moža zgodnjega slovenskega slovstva. Za nas je Svetokriški dodatno zanimiv, ker je kot gvardijan načeloval novomeškemu kapucinskemu samostanu od 1688. do 1690. leta, to je v času, ko je pripravljal za tisk prvo od kasnejših petih knjig Svetega priročnika. Knjige so začele izhajati leta 1691, torej se je lani dopolnilo 300 let od izida prve. M. MARKELJ Ubežne pesmi Za Luka Paljetka pravijo, daje obsut z vsemi darovi dubrovniškega podnebja. Nam, Slovencem, je blizu predvsem kot pesnik, mediteransko čuteč lirik, še posebej pa kot velik prijatelj, poznavalec in prevajalec slovenske poezije. Prvi je Hrvatom podaril v celoti prevedenega Prešerna. Njegovi prevodi Prešernovih verzov so tako dovršeni, da lahko govorimo o kon-genialnih prepesnitvah. Usoda zadnjih mesecev je hotela, da se je Paljetak še bolj zbližal s Prešernovo domovino in njenimi ljudmi. Ko je prišel lani na pisateljsko srečanje v Vilenico, se ni mogel več vrniti, kajti njegov Dubrovnik je medtem že zajela morija vojne. Slovenija mu je odprtega srca ponudila ubež-ni dom. * V slovenskem zavetišču (na idrijskem, od koder je njegova žena) je Paljetak napisal daljši pesniški cikel Ubežne pesmi. Nekaj so mu jih takoj prevedli slovenski pesniški kolegi in objavili v slovenskem tisku. Nedavno pa je Mladinska knjiga iz Ljubljane skupaj z Mladinsko knjigo iz Zagreba izdala Paljetkove pesmi v knjigi Ubežne pesmi — Izbjegle pjesme, torej v hrvaškem izvirniku in slovenskem prevodu. Knjigo sestavljata dva cikla Paljetkove poezije. V celoti že omenjeni cikel, po katerem je knjiga tudi naslovljena, drugi cikel, Črke v juhi, pa je izbor iz pesnikovih Številnih prejšnjih zbirk. Največ pesmi, od tega celoten cikel Ubežne pesmi, je prevedel Tone Pretnar, kot prevajalci pa so omenjeni še Boris A. Novak, Lojze Krakar, France Vurnik, Franci Zagoričnik in Ciril Zlobec. Paljetkovo poezijo sta esejistično očrtala Boris A. Novak in Tonko Maroevič. Predvsem pesmi, ki sestavljajo cikel Ubežne pesmi, ne morejo utajiti, da so ekspresivni odzven pesnikovega doživljanja vojne, zla, kije prišlo v podobi črnih volkov in uničuje vse, kar je bilo do zdaj sveto, nedotakljivo. So odziv na hudi čas, ki je pognal celo oblake na dolge ceste begunstva. I. ZORAN TELEGRAMI — Založba Mihelač je izdala dvojezično pesniško zbirko tržaškega pesnika Aleksija Pregarca SAMOHODEC - IL VIANDANTE SOLITARIO z ilustracijami Borisa Zuliana. — Pri ZTT je izšel knjižni prvenec Marka Sosiča — zbirka novelet ROSA NA STEKLU. — Pri Mohorjevi družbi v Celju sta izšli knjigi indijske^ misleca Šri Aurobinda SLAPOVI LUCI in Romana Guardinija SVET IN OSEBA. — Nova revija je začela izdajati zbirko INTERPRETACIJE, v kateri bodo izhajale literamokritiške obravnave sodobnih slovenskih ustvarjalcev. Prva je posvečena Marjanu Rožancu. Janez Jaklič: 4;. Z vlakom la Kitajsko m s*?.. : - . - ■* BHhhB Guilin, najina naslednja postaja, mi je bil po bivanju v Yangshuovu, kljub temu da ima nekaj lepih pečin in parkov, zaradi svoje turistične pokvarjenosti manj všeč, prelepa pa je bila pot do njega z ladjo po reki Li. V mestu Y ueyang na Dolgi reki naju je čakalo presenečenje. Da mesto ni turistično, sva domnevala že na vlaku, ko sva se odpeljala iz Goulina, a vseeno nisva računala, da se bodo najina predvidevanja tako zelo uresničila. Pol dneva sva tavala po ogromnem mestu in iskala banko, da bi vnovčila potovalne čeke. Nazadnje sva le ugotovila, da naju ljudje v dobri veri, da bi nama pomagali, pošiljajo od pošte do pošte, prepričani, da so najini potovalni čeki poštne znamke. Druga, prijetnejša plat neturističnosti mesta je bila, da sva v pristanišču ladijski vozovnici za Chonqing dobila za normalen denar. Kitajci so do tujcev precej prijazni in ustrežljivi. Če le znajo kanček angleščine, se radi pogovarjajo. S pogovori želijo izpopolniti znanje jezika, željni so tudi novic iz sveta, z druge strani meje, kije za veliko večino Kitajcev železna zavesa. Uradne novice o svetu so skope in črno obarvane. Za vse notranje težave Kitajske, kot so inflacija, povečanje kriminala, prostitucija, najde država izgovor v umazanem kapitalističnem svetu. Za ljudi v netu-rističnih mestih, kjer tujec ni prav pogost gost, sva bila zanimiva že zaradi svoje drugačnosti. Začetna zadržanost seje običajno po daljšem druženju na vlaku, ladji ali v hotelu spremenila v dotik, vprašanje. Ker na vprašanje nisva dala razumljivega odgovora, je sledilo napisano sporočilo na dlani, na koščku papirja, v prahu. Ko tudi na napisane pismenke ni bilo najinega ustreznega odziva, je sledilo globoko začudenje. Komuniciranje na podlagi pisanja, ki se zdi belcu malce čudno, je ža Kitajca povsem vsakdanja in sila uporabna zadeva. Kitajci, ki so večinoma pripadniki plemena Han, namreč nimajo enega jezika, marveč de- vet zelo različnih dialektov, da se ljudje z različnih koncev Kitajske med seboj ne morejo sporazumevati z jezikom, lahko pa se s pisavo. Znaki so enaki in vsem razumljivi. Ko je navadno ljudstvo prebolelo začudenje nad tem, da so na svetu tudi nepismeni ljudje, in če seje znašel blizu kakšen prevajal«;, sva imela prave tiskovne konference pred številnim avditorijem. Po nekaj običajnih frazah hvalnice Kitajski in Kitajcem sva bila z vseh strani deležna drobnih pozornosti v obliki hrane in pijače. Zal prijaznosti nisva bila deležna s strani uslužbencev železnice, trgovin in podobnih državnih ustanov, ki v tej deželi predstavljajo male bogove. Jangce ali po naše Dolga reka je s svojimi 6300 km tretja najdaljša reka na svetu. Predel, po katerem sva potovala je zaradi hribovitosti in treh izrazitih sotesk najlepši predel reke. Reka je polna brzic in vrtincev. Rumenkasta kipeča voda, ki jo je naša ladja le mukoma premagovala, meje navdajala s tesnobo, ki sojo še povečevale sive stene, ki se, obdane z meglicami in oblaki, navpično dvigujejo iz reke. »Nihče ne zna plavati v Jangceju«, pravijo Kitajci spoštljivo o tej vodni sili, ki jim pomeni življenje in edino zanesljivo prometnico. Moja tesnoba seje tretjega dne plovbe spremenila v strah, kajti v vodi so se pojavila napihnjena človeška trupla. Reakcija kitajskih sopotnikov je bila hladna, kot da gre za povsem vsakdanjo stvar. Kljub nedostopnosti terena je bilo tu pa tam videti obdelano reber, vasico v bregu, ribiča ob vodi, džunko ali osamljena pagodo, ki so pričali, da tudi tu živijo ljudje. GLINENA ARMADA Xian je bil zadnja postaja na najini poti po Kitajski. Mesto je bilo prestolnica enajstih dinastij in to na Kitajskem pomeni tudi bogato zgodovinsko zapuščino. Že samo mestno jedro pravilnih pravokotnih oblik, ograjeno z zidom iz časov dinastije Ming, je kljub novim stavbam naredilo name veličasten vtis. V samem obzidju se nahaja več stavb starejšega porekla. To sta predvsem dva stolpa značilnih kitajskih oblik, in sicer Zvo-narski in Bobnarski stolp iz 16. stoletja. V neposredni bližini Bobnarskega stolpa se nahaja mošeja iz 14. stoletja. Po zunanjosti je povsem podobna kitajskim templjem, saj ima celo minaret v obliki kitajskega paviljona. Da je to svetišče posvečeno Alahu, pričajo le arabski napisi. V neposredni bližini najinega bivališča, ki sva ga imela v Viktorijinem hotelu, seje skrival še en dragulj - provincialni muzej, ki mu daje zavetišče Konfucijev tempelj. Dragocenost muzeja je zbirka zapisov na ogromnih kamnitih ploščah, ki pomenijo kitajskim in svetovnim zgodovinarjem neprecenljiv vir informacij. Tisto, kar je spremenilo uspavano mesto v svetovno znano tustistično točko, se nahaja kakih 30 kilometrov vzhodno od Xiana. Leta 1974 so tukajšni kmetje ob kopanju vodnjaka naleteli na ogromno število predmetov iz gline. Izkazalo se je, da so naleteli na eno naj večjih arheoloških presenečenj tega stoletja. Arheologi so izkopali poslednje počivališče cesarja Qina, kije v 3. stoletju pred našim štetjem reformiral in združil kitajsko državo. »Vsi kralji se tresejo ob omembi njegovega imena. Vsaki stvari je dal pravo ime in vsebino ter določil način njenega zapisa. V njem so združene vse vrline cesarja,« je zapisal kronist tistega časa. Pogumni general pa je o svojem vladarju menil tako: »Kralj Qin je človek šiljastega nosu, veltkih oči, prsi ujede. Njegov glas je kakor glas šakala, v njem je malo dobrote. Njegovo srce je srce tigra in volka. Kadar je potrebno se plazi okoli ljudi, toda ko doseže svoje, jih enostavno požre.« Tak je bil torej cesar Qin. Njegova orožja so bili zvijača, krutost in močna vojska, ki ga čuva še zdaj, tisočletja po smrti. Tisoči glinastih vojakov v pravilnih vojaških formacijah so razvrščeni pred grobnico svojega cesarja. Tu so figure strelcev, pešcev in konjskih vpreg, vse izdelano v naravni velikosti in-realistično do najmanjših podrobnosti. V pokriti dvorani, kjer so razstavljene, so v soju rumene luči dajale vtis, da bodo zdaj zdaj oživele in se postavile v bran za cesarja, ki mu v času življenja ni uspelo najti zdravila za nesmrtnost. DOMOV Bil je že 55. dan najinega potovanja. Otovorjena s prtljago sva v zgodnjem jutru čakala na pekinški postaji, da se vkrcava na vlak za domovino. Za nama so bile noči brez spanja na kitajskih vlakih, naporni dnevi ogledov, dnevi pešačenja in ne nazadnje nemima noč na pekingški postaji. Bila sva shujšana in neizmerno utrujena, a tudi zadovoljna, da sva vsaj malo spoznala skrivnostno Kitajsko, hkrati pa sva bila vesela, da se lahko umakneva iz tega človeškega čebelnjaka, ki naiu je začel hromiti in navdajati z občutkom brezizhodnosti in nemoči. Bila sva vesela, da usoda običajnega Kitajca ni najina usoda. KONEC 1 4 priloga dolenjskega lista f»S Za točke na igrišču in ob njem Vse kaže, da bo odbojkarska pomlad izredno vroča — Dragocena zmaga Pionirja ________v Slovenski Bistrici — Slovo Lika Tile od pričakovanj? NovomeSki odbojkarji so imenitno pričeli spomladanski del prvenstva v državni superligi, saj so v prvem od preostalih štirih srečanj, kolikor jih je še do konca ligaških obračunov, zabeležili pomembno zmago v Slovenski Bistrici. Manj uspešne so bile Kočevke v Celju, saj jim uvodna tekma pomladi ni prinesla po tihem pričakovanega presenečenja. TURNIR ZA PRA ZNIK — Agilno športno društvo Križe je v počastitev kulturnega praznika v nedeljo organiziralo namiznoteniški turnir. Ta tradicionalni turnir sicer pripravljajo v gasilskem domu na Križah, tokrat pa so ga v novomeški športni dvorani Med posamezniki je zmagal D. Pezelj, 2. je bil A. Bartelj, 3. pa B. Zupan. V tekmovanju parov sta bila najboljša Pezelj in Bartelj, 2. mesto je zasedelpar Vindiš-Vindiš, 3. pa par Goršin-Barbo. GRANIT PRESKRBA—PIONIR 0:3 (-11, -9, -7) — S točkama v Slovenski Bistrici so se Novomeščani bržkone že rešili slehernih skrbi v boju za obstanek v ligi, čeprav jih do konca čakajo še tri težke tekme. Uspeh je tolikanj pomembnejši, ker so se pioniijevci z njim vrnili celo v boj za četrto mesto, ki vodi v zaključni pfay off štirih najboljših ekip. Seveda le, če ne bo kakšnega presenečenja za zeleno mizo. O sobotni tekmi namreč ne bi kazalo izgubljati preveč besed, saj so bili Novomeščani za Bistričane predvsem po zaslugi Brul- ca in Černača premočan nasprotnik, toda gostitelji so po tekmi vložili pritožbo. Pioniiju so očitali, da ima v svojih vrstah tri tujce (Joviča, Družinca in Ba-konjo) namesto dveh dovoljenih, končno besedo bo tako imela tekmovalna komisija OZS. V Pionirjevem taboru si zavoljo tega ne belijo glave, pravijo, da je pritožba brezpredmetna, saj končne odločitve o tem, koliko tujcev sme nastopati v kakšni ekipi, še ni bilo. Zato pa Boj za četrto mesto bo negotov To je pokazalo že uvodno kolo spomladanskega dela prvenstva v ženski superli-___________gi — Hud poraz opreme in še hujši Novomeščank__ Čeprav je bilo iz tabora kočevskih rokometašic pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva v državni superligi slišati tudi napovedi, kako bodo dekie-I* na startu skušala presenetiti jesenske prvakinje, ekipo Velenja, v soboto iz te moke seveda ni bilo kruha. Kočevke so doživele prepričljiv poraz, še hujšega, a **‘o pričakovanega, pa Novomeščanke v obračunu z ljubljansko Olimpijo. VELENJE—OPREMA 27:19 (12:9) — Kočevkam je šlo v sobotni tekmi z Velenjem na roke tudi dejstvo, da so gostitelj1.1'6 igrale oslabljene, brez Hudejeve in Zidarjeve, vendar jim tudi to ni pomagalo, Velenje je za Opremo ta čas premočna ekipa. Resda gostiteljice z igro niso navdušile pa vendar so že v 8. minuti povedle s 5:0. Kočevkam je nato uspelo znižati na ‘♦■5, to pa je bilo tudi vse. Velenjčanke so z zbrano igro znova povečale prednost, kije m koncu narastla na prepričljivih dva-najst zadetkov. Boj za četrto mesto na lestvici bo torej za Kočevke izredno trd, Krim in Kranj sta ekipi, ki bosta skušali izkoristiti sleherni spodrsljaj Opreme. ŠAH ZA OBČINSKI IN KULTURNI PRAZNIK STARI TRG OB KOLPI — Tukajšnje šahovsko društvo je v počastitev kulturnega in občinskega praznika pripravilo peti šahovski festival, v okviru katerega bo v štirinajstih dneh odigranih sedem turnirjev. V nedeljo, 16.februarja. pa bo v Starem trgu zaključni članski turnir z nagradnim fondom 10.000 tolarjev. Dolenjski šahisti vabljeni! TURNIR LA ZIČU—Na tretjem letošnjem hitropoteznem šahovskem turnirji ki gaje v okviru regijskegaprvenstva preteklo nedeljo pripravil SK Milan Majcen iz Sevnice (na posnetku), je zmagal Predrag Lazič (Sevnica) z 12 1očkami Brežitan Šitnik je zbrat le pol ločke manj, Krčan Kos pa je pristal na j- mestu z 9,5 točke. Po tem prvem ciklusu prvenstva bo presledek do maja. (Foto: p. P.) Oprema: Jesenko, Guštin 1, Lindič, Vuk 1, Križman 2, Jerič 10, Klančar, Bej-tovič 2, Dragičevič 2, Kersnič, Petek 1, Jančič. IMV RENAULT—OLIMPIJA 12:38 (8:13) — Novomeščanke navzlic visokemu porazu, ki pa ga je bilo, oziraje se na razliko v kvaliteti ekip, tudi pričakovati, zapustile soliden vtis, zlasti v prvem polčasu, ko so bile domala enakovreden tekmec favoriziranim gostjam. V velikem slogu je prvi polčas branila Drmiševa, kije najzaslužnejša za tesen rezultat, medtem ko je drugi del prinesel pravo razmeije moči. S hitrimi protinapadi so Ljubljančanke pričele polniti mrežo gostiteljic, katerim je pričelo tudi zmanjkovati moči, Drmiševa je morala v tem delu igre kar 25-krat po žogo v svoja vrata. TURNIR U.KOBETU ČRNOMELJ — Februarski hitropotezni šahovski turnir, odigran pred dnevi, je dobil Uroš KObe, kije zbral 16 točk, sledijo pa: Stariha 15,5, Stubljar in V. Kobe 13,5, Petrič 13, Bubnjič 12,5, Dragoš 12, Papež in Udovč 10,5 itd. REKORD SKAKALNICE V DRČI DRČA — SD Šentjernej in krajani Drče pri Pleterjah so minulo nedeljo, 9. fe-bruaija, pripravili tekmovanje na 45-metrski skakalnici. Nastopilo je 24 tekmovalcev iz Dolenjske in Gorenjske, spodbujalo pa jih je kar okoli 500 gledalcev. Med pionirji je zmagal Celič pred Po-všetom (oba Uršna sela), tretji je bil Gorišek in četrti Rangus (oba Šentjernej); pri mladincih je slavil Lokar (Birčna vas), drugi je bil Konšek (Uišna sela), tretji Grubar in četrti Zagorc (oba Šentjernej); v članski konkurenci je zmaga pripadla Globočniku pred Ropretom in Ramškom (vsi Triglav Kranj), četrti je bil Labes, peti Žvab, šesto mesto sta si razdelila Pompe in Žabkar (vsi Krško), osmi je bil Župan (Šentjernej), deveti Vidmar (Birčna vas), deseti Gorišek (Šentjernej), enajsti Povše (Uršna sela) itd. Po tekmi je Kranjčan Ropret z višjega zaletišča postavil tudi nov rekord skakalnice, ki sedaj znaša 45 metrov. Se klin niže na lestvici Nov poraz košarkarjev podooci I.SKL — V soboto z Mariborom 87 Podbočja v rdeči skupini Ekipa Kronosa Slovana je bila za vrsto Podbočja premočan nasprotnik, po sedmih odigranih kolih prvenstva v rdeči skupini I. državne košarkarske lige so tako OBČNI ZBOR TENISAČEV BREŽICE — Teniški klub Terme Brežice vabi na občni zbor, ki bo v petek, 14. februarja, ob 18. uri v brežiškem Domu učencev. Zbor naj bi prinesel novo vodstvo kluba, hkrati bo to priložnost za pregled narejenega in pogled v jutri brežiškega tenisa. Kot zanimivost dodajmo, da je klub organizator slovenskega članskega turnirja z nazivom »Brežice open«, ki bo med 10. in 12. aprilom, nagradni sklad pa ho 1.000 mark. KONČNA ZMAGA SD HEROJA MAROKA SEMIČ — V zadnjem, 9. kolu II. slovenske strelske lige sta bila najzanimivejša dvoboja v Semiču in Boštanju. Strelci Iskre so premagali ekipo SD Heroja Maroka iz Sevnice s 1448:1440, v Boštanju pa je istoimena vrsta ugnala SOP Leskovec s 1449:1446. Končna lestvica je tako naslednja: I. SD heroja Maroka 17 točk, 2. SD Boštanj 17, 3. SOP Leskovec 15, 4. Iskra 15,5. Impol 15,6. Unior 15 itd. Med posamezniki je zmagal Semičan Ivanetič. T. STONIČ Podbočjani na lestvici zdrknili še za en klin. Visok poraz je zakrivil, da sojih prehiteli celo mladinci Smelta Olimpije, kar ugledu podboške ekipe ne pritiče. KRONOS SLOVAN—PODBOČJE 106:76 (52:38) — Brez posebnih naprezanj so košarkarji Slovana v soboto prišli do sicer pričakovanih točk. Ljubljančani so vodili že v prvih minutah z 11:0, nato pa prednost le še povečevali. Gostje so po začetni nervozi sicer zaigrali zbraneje in borbeneje, toda za dobro ekipo gostiteljev je bilo to daleč premalo. Že sredi drugega polčasa so Ljubljančani vodili z 31 točkami razlike, nato pa so popustili in prednost so gostje zmanjšali na 22 točk, vendar je finiš tekme znova pripadel Moščanom. Podbočje: Vego 5, Marčetič 9, Plevnik 14, F. Rozman 12, Kovačič 2, Krivokapič 2, Rostohar 6, Krošelj 13, Vavpotič 13. LESTVICA: 1. Ježica 13,2.Comet 12, 3. Elektra 12, 4. Kronos Slovan 11, 5. Smelt Olimpija ml. 10,6. Podbočje 10,7. Maribor 87 8, 8. Celje 8. Namesto da bi se ekipa Podbočja potegovala za prvo mesto na lestvici, seje znašla v položaju, ko bo potrebno celo trepetati pred morebitnim izpadom, še zlasti, če ekipa v soboto v Mariboru ne bo zaigrala na vso moč. Mariborčani so namreč zamenjali trenerja in trdno sklenili, da se za vsako ceno rešijo pred izpadom iz lige. Sobotna tekma torej za Podbočje ne bo zgolj enodnevni izlet. IMV Novo mesto: Drmiš, Popadič 2, Repinc, Šilek, Klobučar, Hvala, Derčar 3, Pavlenič, Pate 1, Turk 1, Tomas 5, Dolenc. LESTVICA: 1. Velenje 23,2. Olimpija 22, 3. Mlinotest 19, 4. Krim 13, 5. Oprema 13, 6. Kranj 11,7. Primož 7, 8. Burja Centroceop 7,9. Branik 3,10. IMV Novo mesto 2. Pari prihodnjega kola: Oprema Kočevje—Burja Centrocoop, IMV Novo mesto—Kranj, Krim—Velenje, Olimpija—Mlinotest, Branik—Primož. GUGOU V ELANU STUDIO D! NOVO MESTO — Kar je bilo moč po tihem pričakovati se je tudi uresničilo. Vodstvo novomeškega nogometnega Ugaša se je očitno zavedalo, da ekipa ob vseh zvenečih okrepitvah, kot sta Gliha in Mohor, za dosego letošnjega in nič manj ambicioznih prihodnjih ciljev, potrebuje tudi izkušenega in prekaljenega trenerja. Od minulega torka naprej je na čelu trenerskega štaba Elana Studio D Nedeljko Gugolj, znan in priznan nogometni strokovnjak in dolgoletni trener ljubljanske Olimpije. Brez dvoma bodo Gugoljeve izkušnje Alojzu Hlači dosedanjemu prvemu trenerju članske ekipe, v veliko pomoč. jih bolj zanima, po kakšnem ključu je Bistričanom uspelo registrirati Igorja Rožanca, ko paje bilo Novomeščanom rečeno, da registracije novih igralcev niso možne. Pionir je zavoljo tega na naslov OZS poslal pritožbo, že drugo v zadnjih dneh. Prva je, kot smo že pisali, govorila o nepravilnostih v pokalnem tekmovanju, ki so pionirjevce že na pa-pirju izločile iz boja za najvišjo lovoriko. Vse kaže, da naslednje tedne ne bo vroče le na igriščih, pač pa tudi ob njih. Do konca lige morajo Novomeščani še na gostovanji v Kamnik in k Salonitu, doma jih čaka tekma s Tovilom Olimpijo. Le zmage so porok, da jim četrto mesto na lestvici ne more uiti, če seveda prvenstvo ne bo dobilo epiloga za zeleno mizo. Pionir: Jovič, Babnik, Travižgn, Go-leš, Mestnik, Brulec. Gotenc, Černač, Bakonja, Družinec, Žunič. Na lestvici še naprej brez poraza vodi mariborska yileda z 18 točkami, Tovil Olimpija jih ima 10, Salonit, Fužinarin Pionir po 8, Novi Graniti Kamnik 6 in Granit Preskrba 2. Novomeščane čaka v soboto težka tekma v Kamniku, ki utegne odločiti že veliko tega, Salonit gosti Viledo, Tovil Olimpija Fužinatja, medtem ko je Granit Preskrba prost. V ženski superligi je največ zanimanja veljalo tekmi Celjank in kočevskega Lika Tilie. Kočevke so po tihem upale na presenečenje, do katei manjkalo prav malo. Gosti gostje dobile tretji set po končnici z 18:16, v četrtem pa vodile že na presenečenje, do katerega jim je ' alo prav malo. Gostiteljice so sicer povedle z 2:0 v nizih, potem pa so ’ u:' ‘ ‘ ‘ ’ * razburljivi pa vodile že s 7:2. Ko je bilo pričakovati izenačenje SPOMLADANSKI NAMIZNI TENIS NOVO MESTO — V soboto, 15. fe-bruaija, ob štirih popoldne bo v novomeški športni dvorani prva tekma spomladanskega dela slovenske namiznoteniške super lige. Pomerili se bosta ekipi novomeške Novotehne in Strojne iz Maribora. Po prvem delu so Novomeščani na 5. mestu med 8 ekipami. in peti odločilni niz, so Kočevke nenadoma popustile, Celjanke pa osvojile dvanajst točk zapored in pričakovani točki sta ostali doma. V vodo se tako bržkone padle vse možnosti, da se Kočevke še vključijo v boj za četrto mesto, ki vodi v zaključne boje za naslov prvih državnih prvakinj. Lik Tilia: Klun, Akrap, Ogrinc, Vidmar, Turk, Na. Briški. Hočevar, Drobnič, Ni. Briški, Starc. Brez poraza je na čelu lestvice mariborska Paloma Branik s 16 točkami, Blejčanke so jih zbrale 12, enako YU STIP Celje, Koper Cimos jih ima 10, Lik Tilia 6, Partizan Tabor pa 2, enako kot novogoriški HIT Casino. V naslednjem kolu bodo Kočevke proste, v ostalih tekmah pa se bodo pomerili: YU STIP Celje—Bled, Koper Cimos—Hit Casino in Paloma Branik—Partizan Tabor. B.B. Lopatičeva po državni naslov na Dunaj Vladka Lopatič prva v teku na 200 m, Toma-žinova druga LJUBLJANA, DUNAJ — Minulo soboto je slovenska atletska zveza pripravila v dvorani dunajskega Pra-tra prvo državno prvenstvo v krožnih tekih. Tekma je prinesla kar dve odličji atletinjam Brežic, Vladka Lopatič je zmagala v teku na 200 metrov s časom 25,44 sek., njena klubska kolegica Tomažinova pa je bila druga s 26,84 sek. Prav tako v soboto pa je IBL Olimpija v dvorani atletskega centra v Šiški pripravila drugi mednarodni miting, ki je bil.zagotovo dobra generalka pred sobotnim državnim prvenstvom. Dolenjsko zastopstvo se je znova imenitno odrezalo, še zlasti to velja za mladega Topličana Boštjana Šimuni-ča, kije v članskem troskoku zasedel tretje mesto z odličnim rezultatom 14,40. V teku na 60 metrov z ovirami je bil Brežičan Rovan drugi s časom 8,47 sek., medtem ko je v članskem skoku v daljino Podkrižnikova (Novo mesto) zasedla tretje mesto s 564 cm. Ob tem velja dodati, da na mitingu zavolje poškodbe ni nastopila Topii-čanka Gordana Djurič. S KEGLJAŠKIH STEZ • V enajstem kolu I. moške državne kegljaške lige so tekmovalci Kočevja nastopili v Žalcu in izgubili z istoimeno ekipo s 4855:4817. Kočevci imajo po tem kolu 10 točk in so na sedmem mestu, vodi pa Fužinar. ki je še edina neporažena ekipa. • Tudi po devetem kolu vzhodne skupine II. slovenske lige ostajajo kegljači Krškega na zadnjem mestu brez osvojene točke. Tokrat so ostali praznih rok na domačem kegljišču, s 4981:4941 jih je ugnala ekip mariborskega MTT Na čelu lestvice je s 16 točkami Radenska. • Za razliko od Krčanov paje deveto kolo zahodne skupine II. slovenske lige prineslo prvo zmago kegljačem Rika. Ti so doma presenetljivo premagali ekipo Ljubelja s 5022:4971 in si tako povečali možnosti za obstanek. Na lestvici vodi Adria, ki je doslej zbrala 18 točk, Riko pa je z dvema točkama zadnji. REKREACIJSKA KOŠARKA BREŽICE — Športna zveza Brežice pripravlja v soboto in nedeljo, 15. in 16. februarja, občinsko rekreativno prvenstvo v košarki, ki bo potekalo v brežiški gimnaziji. Pismene prijave naj klubi pošljejo na Športno zvezo Brežice, p.p. I9,prijaviti pa se bo moč še pol ure pred pričetkom tekmovanja. Prijavnina znaša 1000 tolarjev, poravnati pa jo je moč na žiro račun zveze 51620—678—65509. Na turnirju ne sinejo igrati registrirani košarkarski igralci. VELESLALOM MOKROPOLJČANOM TOLSTI VRH — Minulo nedeljo, Z februarja, je bilo na Tolstem Vrhu že četrto tekmovanje v veleslalomu za pokal KS Orehovica. Nastopilo je natanko 100 tekmovalcev iz sedmih Alp, največ uspeha pa so imeti Mokropoljčani, Id so postali skupni zmagovalci pred Orehovico in Pristavo. Še zmagovalci po kategorijah — d-cibanke: Mojca Antončič, cicibani. Aleš Sašek (oba Mokro Polje), ptooirke: Tanja Pavlič (Lokah pionirji: Tone Zupančič (Cerov Log), mladinke: Katja Šinkovec (Mokro Polje), mladina: Igor Zupančič (Cerov Log), članice: Maleja Šinkovec (Mokro Polje), člani: Robert Jakše (Orehovica), veteranke: Cvetka Šinkovec in veterani: Jože Šinkovec (oba Mokro Polje). Eni na kolesih, drugi med žogami Počitnice so za priprave v Strunjanu izkoristili tako kolesarji KD Krka kot ____ nogometaši Elana Studio D STRUNJAN — Marsikdo, kije prejšnji teden stopal v avlo Krkinega zdravilišča v Strunjanu, je bil prepričan, da je zašel v veliko obmorsko športno središče. Ugodna klima in pa zimske šolske počitnice so vsaka po svoje prispevale, da so zatočišče za zimske priprave v Strunjanu istočasno našli tudi kolesaiji KD Krke in nogometaši Elana Studia D. NA DAN PO DVESTO KILOMETROV Trenerja Kamen Stančev in Janez Jagodic ter maser Branko Bojane so V Strunjan popeljali vse, ki v novomeškem kolesarstvu karkoli pomenijo. Kilometre po primorskih in istrskih cestah so minule dneve nabirali Papež, Glivar, Fink, Eržen, Turk, Judež, Štangelj, Puš, Mum, Filip, Mervar, da ne naštevamo vseh. »Plan priprav smo izpolnili stoodstotno, fantje imajo v nogah 6 do 7 tisoč kilometrov, mimo lahko čakamo na prve tekme,« je zadovoljno komentiral Kamen Stančev. Fantje so vstajali že ob 6.30, ob 7. uri so imeli jutranjo telovadbo, nato zajtrk in ob 9.30 trening. Na kolesih so bili do kosila, člani so v teh urah vsakodnevno prevozili 150 do 200 kilometrov, mladinci nekaj manj, s tem da so morali, prvi na kolesa tudi popoldne, ko so imeli Mum, Gimpelj in sovrstniki prosto. Izkoristili so ga bodisi za plavanje v bazenu, bodisi za obisk savne. To so bile tudi ure, ko je imel največ dela maser Branko Bojane, slednji se je v Strunjanu nadvse uspešno spoprijateljil tudi z akupunkturo, nič čudnega potem, če se je njegov delavnik praviloma končal kasno zvečer. »Prepričan sem, da mladinska bera tudi letos ne bo slabša od lanske, ki jo je z izrednimi nastopi obeležil predvsem Štangelj. Obdržali bomo mesto najboljših v državi, kajti delo, kot ga imamo zastavljeno sedaj, preprosto ne more ostati brez ustreznega rezultata. In če vemo, da se slovenska kolesarska stroka skuša čimveč naučiti pri našem trenerju Stan-čevu, potem je vse bolj ali manj jasno,« je na glas in ponosno razmišljal Janez Jagodic. Podobno optimističen pa je bil tudi Jože Majes. »Čas je, da za Krko sliši pomožnem igrišču Kopra dokazovali nasprotno, ko so igrah s postavo, ki naj bi tudi prevzela glavno breme spomladanskega boja za vstop v I. državno ligo, so bili vsem boljši ali vsaj enakovreden nasprotnik. Tudi Maribor Braniku in ljubljanski Olimpiji, čeprav so proti slednji igrali z desetimi igralci, saj je sodnik že v prvih minutah izključil Gliha Podobno so tekmo zgolj z devetimi ZNOVA DOMA —Nogometaši Elana Studia D so se t soboto zvečer vrnili z osemdnevnih priprav v Strunjanu, kjer so odigrati kar šest prijateljskik tekem. s treningi pa sedaj nadaljujejo doma. Čeprav je sneg. ki jih je pričakal na igrišču, te dni na srečo skopnel bo treba za vadbo najti drugo igrišče, teren v Porto valdu pa sanirati in ču vati za prvenstvene nastope Upad je da bo klubski upravi čim prej uspelo ob glavnem urediti še pomožno igrišče DOGOVOR PRED TRENINGOM Trener Kamen Stančev je pred vsakim treningom v Strunjanu podrobno razložiI plan dnevnega dela in traso vožnje. V nedeljo dopoldne je, denimo, zeleno—belo karavano vodila pot iz Strunjana do Novigrada in Poreča, tam so kolesaiji opraviti nekaj vzponov ter se po treh urah in pol vrniti do Krkinega hotela (Foto:B. B.) tudi kolesarski svet Letošnji dlj so nam nastopi na največjih mednarodnih dirkah, kjer ne bomo več zadovoljni le z desetim ali dvajsetim mestom. Stopiti moramo k vrhu. Pogoje za delo imamo, tekmovalce in strokovnost tudi, potrebujemo le še rezultate. Drugo je vprašanje reprezentančnih nastopov. Razplet bo znan v naslednjih tednih, upati je, da bo zveza sprejela naš koncept dela, ki v ospredje postavlja močno marketinško dejavnost. Kajti če bo denar, bomo imeli tudi trenerje, strokovnost, potrebno opremo. Razviti svet je to že zdavnaj spoznal, vrhunski šport je tudi ali predvsem business.« ŠEST TEKEM V OSMIH DNEH Zadovoljna pa se je v soboto iz Strunjana vrnila tudi 25-članska ekipa NK Elana Studio D. Trenerja Hlača in Mačete sta imela na pripravah vse tiste, s katerimi bo moč računati na prvenstvu. Kako naporno je bilo osemdnevno bivanje ob moiju, pove podatek, da so fantje odigrali kar šest preglednih prijateljskih tekem, prav vse z vsaj na papirju močnejšimi nasprotniki. Radijci so na igralci končali proti Jadranu Lami, obmorski sodniki so pač dokazovali svojo pripadnost. Tudi to je Ida dragocena izkušnja. Vendar pa velja posebej omeniti dve srečanji, tisto proti Domžalam in drugo proti velenjskemu Rudarju. Gre za dokaj ugledni ekipi prve državne lige, oba nasprotnika so Novomeščani ugnali s po 2J), obakrat sta bila enaka tudi strelca — Gliha in Miianovič. Enoje po obmorskih pripravah na dlani- z Gliho in Mohorjem ima Ran Studio D ekipo, sposobno uvrstiti se tik pod vrh lestvice slovenskih prvoligašev. To so pokazale tekme, to so potrdili strokovnjaki, kijih tiste dni ob morju ni manjkalo. Prav tako pa je res, da ima ekipa še ogromne rezerve in tudi časa, da jih izkoristi. Elanu bo treba najti novo igro, takšno, ki bo znala kar najbolje povezati v celoto veliko nogometno znanje Primoža Glihe z iznajdljivostjo in tehničnim znanjem Bracoviča, prodornostjo Kostrev-ca, vztrajnostjo Mesojedca, že kar pretirano umirjenostjo Petroviča, eleganco M ilanoviča, borbenostjo Kobeta, Pavlina, da ne naštevamo vseh. Za vse to bo do 22.marca še dovolj treningov in tekem. RB. Naša moč je v krščanski ljubezni Z letnega zbora SKD v Dolenjskih Toplicah V nedeljo zvečer je bil v malem salonu Zdravilišča Dolenjske Toplice letni zbor krajevnega odbora SKD. Obravnavali smo letno poročilo občinskega in krajevnega odbora in izvedli nadomestne volitve. Na zbor smo povabili predstavnike sosednjih krajevnih in občinskih odborov. Vabilu so se odzvali člani iz Metlike, Ajdovca, Hinj ter predsednik Marjan Dvornik. Kot gosta smo povabili gospoda Matjaža Puca, ravnatelja verskega muzeja v Stični in člana Republiškega odbora SKD. Spregovoril nam je o problemih, v katerih smo se znašli krščanski demokrati, ko smo prišli iz anonimnosti. Opozicija nam očita klerkalizem in nesposobnost. Zavedati se moramo, daje temelj krščanstva ljubezen, kiji nihče ne more nasprotovati. V tem je naša moč, s to mislijo smo lahko samozavestni in prav samozavest nam je v tem trenutku najbolj potrebna. Naslednji gostje bil gospod Mešiček, poslanec zbora združenega dela v republiški skupščini, trenutno na zdravljenju v Dolenjskih Toplicah. Na posebno duhovit način nam je prikazal, da je naša prednost ravno v tem, ker se čutimo nepopolne, ker priznavamo Nekoga nad sabo. Večer smo popestrili s kulturnim programom, ki ga je izvajal moški komorni zbor iz Otočca pod Jožeta Torija. pod vodstvom JOŽICA KOTAR Zakaj edino les ne šteje v repromaterial? Odprto pismo Stillesa SEVNICA — »Ne moremo se strinjati z določilom 9. člena zakona o prometnem davku, ki določa, da se plačuje prometni davek od vsakokratnega prometa z lesom ali njegovimi proizvodi. Zakaj je les edini material, ki se ne šteje v repromaterial?« se v odprtem pismu vladi, zboru združenega dela in poslancem republiške skupščine sprašuje kolektiv sevniškega Stillesa. Sevniški mizarji protestirajo zaradi že omenjenih rešitev v zakonu o davku, • V odprtem pismu Stilles opozarja, da imajo že dolgoletno tradicijo pri izdelovanju najzahtevnejšega pohištva za tuje trge in da so pri tem dosegli določen tehnološki razvoj, zato »se žal ne moremo prek noči preusmeriti v proizvodnjo postelj iz železa ali pločevine.« Sevniški mizarji pozivajo javnost, vlado, poslance in pristojna ministrstva, nqj po hitrem postopku zahtevajo spremembo zakona in tako preprečijo zlom lesnopredelovalne industrije, ki zaposluje okrog 25.000 delavcev. »ki pomenijo uničenje slovenske lesnopredelovalne industrije« in želijo od avtorjev zakona pojasnilo z utemeljitvami. Vladi očitajo, da želi s takšnim sistemom obdavčenja lesno predelavo enostavno tržno onemogočiti, posebej na tujih trgih, saj je znano, da seje ta industrija v zadnjih dveh letih usmerila predvsem na izvoz svojih izdelkov na konvertibilno tržišče. Stilles, ki izvaža 80 odst. proizvodnje, je o tem udarcu že seznanil svoje poslovne partnerje v tujini in jih opozoril, da bo prišlo do znatnega povišanja cen gotovih izdelkov zaradi prometnega davka, ki ga mora plačevati po novem zakonu v okviru reproverige. Direktor Stillesa Alojz Ratajc pravi, da so njihovi partnerji informacijo sprejeli z velikim začudenjem, P. p. Bili smo izigrani Peticija vaščanov Podpisani krajani vasi Mlačevo, Lobček, Žalna, Godna 1. NASPROTUJEMO preselitvi Romov iz lokacije Stehan ali katerekoli druge lokacije na lokacijo Rojnik oziroma Veliko Mlačevo 100 in s tem povečanju obstoječe populacije Romov na lokaciji Rojnik (realno komisijsko ugotovljeno stanje števila Romov na dan 25. 1. 1992 je 15 — 17 Romov). 2. NASPROTUJEMO vsakršnim posegom v okolje na lokaciji Rojnik z namenom povečevanja bivalnih kapacitet in višanja kvalitete bivalne infrastrukture in bivalnega standarda. 3. ZAHTEVAMO takojšnjo ustavitev gradbeno-montažnih del na lokaciji Rojnik in vračanje situacije v stanje na dan 25. 1. 1992. 4. ZAHTEVAMO takojšnjo ustavitev vseh aktivnosti reševanja romske problematike na lokaciji Rojnik po predvidenem programu Izvršnega sveta občine .Grosuplje ter takojšen sklic razšiijenega skupnega srečanja med krajani prizadetih vasi Mlačevo, Žalna, Gatina, Spodnje Blato, Zagradec, Lobček in ostalih prizadetih s predstavniki Občine Grosuplje. 5. S to peticijo POOBLAŠČAMO 5-članski odbor, ki zastopa vse prizadete krajane v zvezi z navedeno problematiko do dokončne rešitve. Podpisani krajani smatramo, da smo izigrani s postopki, ki jih je uporabila Občina Grosuplje, vodstvo KS Veliko Mlačevo in predstavniki KS v občinski skupščini, za reševanje problematike Romov na lokaciji Rojnik in oporekamo korektnosti izvedenega postopka (manipuliranje s fiktivnimi sklepi sveta KŠ Veliko Mlačevo in namerno zadrževanje informacij). Za odbor krajanov: JOŽE KOŠIR Kdaj bodo odprli arhiv JE Krško V,a^vjj“^la<< Posavce Bomo le na osnovi čustev in argumentov zagovarjali jedrsko energijo? Vik in krik sta zagnali stroka in strokovna javnost ob informaciji, daje vlada Republike Slovenije sprejela predlog za izdajo zakona o referendumu za zaprtje NE Krško do leta 1995. Vladaje s tem le izpolnila obveznost iz programa, ki ga je sprejel parlament Republike Slovenije. Takoj so se pojavili izračuni, koliko bo moral povprečno plačati vsak Slovenec, če dejansko pride do zaprtja (dr. Peter Novak je »glavarino« ocenil na 1.500 do 2.000 DEM, dr. tehn. znanosti Janez Sušnik pa celo na 4.000 DEM), doslej pa še ni objavljena višine škode, ki lahko nastane zaradi izjemno visoke potencialne nevarnosti delovanja NEK. Ta potencialna nevarnost se lahko imenuje tudi izginotje naroda. Upam, da mi stroka in strokovna javnost ne bosta očitali, da zavajam ali grozim. Povzel sem le misel akademika Andreja O. Župančiča, njegova razmišljanja pa je nedavno potrdil znameniti ruski jedrski fizik Vladimir Černosen-ko, ki je preživel černobilsko tragedijo in zna zanesljivo oceniti dejansko veličino rizika, ki ga sprožajo jedrske centrale. Naša nuklearka je po mnenju nekaterih ena najboljših, najbolj varnih in še nekajkrat »naj«. Morda pa le ni tako. Že bežen pogled v arhive vrže na površje nekaj problemov, ki še niso zadovoljivo pojasnjeni in razrešeni. Poglejmo nekaj primerov: — Italijanska komisija je v začetku letošnjega leta opozorila na neizpolnjene obveznosti NEK-a, ki bi jih morali opraviti v Krškem po nesreči v elektrarni na Otoku treh milj. — Tehnološki postroji, ki obratujejo v NEK, nimajo ustreznih certifikatov ali pa niso vgrajeni v skladu s končnim varnostnim poročilom za NE Krško oziroma z ameriškimi standardi (ASME). — Niso izpolnjeni vsi pogoji lokacijskega dovoljenja iz leta 1974. — V februaiju 1974 je izšel v ZDA nov, strožji predpis o hladilnih sistemih, ki je povzročil bistvene spremembe v projektiranju in investicijskih stroških jedrskih elektrarn. Kako je bil upoštevan ta predpis pri izgradnji NE Krško, če smo v tem času še vedno prepričevali Američane, da imamo zadosti hladilne vode in bomo uporabljali pretočni sistem hlajenja (brez hladilnih stolpov)? — Lokacija je bila za Američane nesprejemljiva in po kriterijih USAEC in IAEA ni dobila »zelene« luči. Ob prizadevanju najodgovornejših za izvedbo projekta NEK smo dobili novo študijo o geoloških in tektonskih razmerah. Od tod dalje je teklo vse v najlepšem redu (po formalni plati), ostali pa so aktivni prelomi, ki jih v naravi ni moč odpraviti z nobeno študijo. — Američani imajo posebno komisijo (Nuclear Regulatory Commission), ki spremlja vsako potezo investitorja pri gradnji nuklearke. Kateri organ je takšno kontrolo izvajal pri nas? Ali bi naša nuklearka dobila dovoljenje za obrato- • POZIV VSEM SLOVENSKIM STRANKAM — Socialdemokratska stranka Slovenije poziva vse politične skupine, ki se nameravajo udeležiti letošnjih predčasnih državnih volitev, da teme Nuklearne elektrarne Krško ne uporabljamo v predvolilnem boju. Problem zaprtja nuklearke Krško je tako ekonomsko, energetsko kot tudi zunanjepolitično (Hrvaška!) v vseh svojih vidikih premalo razčiščen. Zaradi tega obstaja velika nevarnost, da v predvolilnem medstrankarskem boju ne bi bilo možno izpeljati dovolj strokovne razprave. Zato v imenu odgovornosti do slovenske države in njenih državljanov predlagamo zamrznitev razprave o referendumu vse do dneva volitev. Dr. JOŽE PUČNIK, predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Katastrofa za lesno industrijo Iz odprtega pisma javnosti, vladi in parlamentu: novi zakon o prometnem davku je za lesno industrijo polom — »Preprečimo svojevrsten kolektivni samomor!« V teh dneh je naša javnost zaposlena z analiziranjem nedomisljenosti nekaterih rešitev v Zakonu o prometnem davku, predvsem v povezavi s podražitvijo osnovnih življenjskih proizvodov. Če je zakon hud udarec za naše življenje, pa je za lesno industrijo katastrofa! Zakaj? Ne poznamo ozadja ali narodnogos- sve-pa je odločitev, da od vseh surovin ali materialov za industrijsko predelavo samo les ni reprodukcijski material in se torej obdavčuje vsak promet z njim, ne glede na stopnjo obdelanosti in ne glede na to, ali gre za medfazni produkt v reprodukcijski verigi, ki proizvaja neke končne proizvode, gospodarsko popolnoma nelogična. Ne upam si pomisliti, da imamo vla-' do, ki predlaga takšne zakone, s katerimi po hitrem postopku uničuje lastno industrijo, ki zaposluje 25000 delavcev, in ne ščiti svojega edinega naravnega bogastva — lesa, ter hkrati podpira industrijo v tujih državah, npr. v Italiji. Za kaj gre? Zakon določa, da se plačuje prometni davek od vsakokratnega prometa z Gasilci z Dvora že 60 let V društvu je zelo veliko mladih — Lani so morali posredovati le dvakrat — Podelili značke za delo Gasilsko društvo Dvor je v nedeljo, 9. februarja, pripravilo občni zbor. Udeležilo se ga je okrog sto gasilcev in gasilk. Predvsem so v društvu ponosni na tako veliko število najmlajših gasilcev v svojih vrstah. V letu 1991 so na občinskem tekmovanju sodelovali kar s štirimi desetinami mladih. Sicer pa Gasilsko društvo Dvor pokriva 11 naselij. Lani so morali le dvakrat posredovati, opravili pa so tudi 190 požarno-preventivnih pregledov v sodelovanju z zavarovalnicama Tilita in Triglav. Seveda pa je veliko nalog v preteklem letu odpadlo zaradi objektivnih vzrokov. Okno samo za nekaj let? prijetna in bridka — Pri podjetju islul Društvo praznuje letos 60-letnico neprekinjenega delovanja. Ustanovili so poseben odbor, ki bo poskrbel, da bodo obletnico čim bolj slovesno in delovno počastili. Na konču je predstavnik OGZ Novo mesto podelil značke za delo v društvu. Za 401et dela so dobili značke: Edo Legan, Anton Legan in Anton Špec. Značko pa sta prejela tudi Mirko Repar in Franc Glavan za 60 let dela v društvu. Značko veterana so prejeli Hedvika Petruna, Miha Novak, Karol Glavič in Mirko Vovk. Po zboru je delegacija gasilcev obiskala tudi jubilante, ki se zaradi bolezni niso mogli udeležiti zbora. S. M. Dve izkušnji kupca: Kolpa znajo prisluhniti, v KLI Logatcu ne Leta 1987 smo po težkem garanju usposobili hišo, vgradili smo si tudi novo kuhinjo s pomivalnim koritom, ki ga izdelujejo v podjetju Kolpa v Metliki. Lani decembra pa je v koritu nekaj počilo in za nameček se nam je čez nekaj dni pokvarila še pipa. Poklical sem v Metliko, in ko sem povedal, za kaj gre, so mi dejali, da gre za tovarniško napako in da mi bodo korito zamenjali. Vesel sem bil, še bolj pa presenečen, ko so nam korito pripeljali en teden pred dogovorjenim rokom. Priznali so napako, kljub temu daje bilo korito staro že štiri leta. S to firmo je vredno sodelovati. Istočasno naj pohvalim mariborsko livarno, saj so mi iz nje nov del za pipo poslali v roku 24 ur. Povem pa naj še nekaj, kar ni za v Evropo! Leta 1984 smo v novo hišo montirali okno, ki so ga izdelali v podjetju Kli Logatec. To je bilo panoram-no okno in je bilo silno drago. Lani spomladi sem ugotovil, da termopan na oknu več ne tesni; med stekli se nabira rosa, ko se posuši, ostanejo lise. Okno smo reklamirali, dobili pa odgovor, da garancija traja pač le nekaj časa, zato sedaj m kaj pomagati. Sprašujem se, ali je takšno okno res narejeno samo za nekaj let. Mi nismo krivi, če tovarna dela nekvalitetna okna, krivi smo le, da smo to okno kupili. Dragi gospodje iz Klia, to res ni za Evropo! SLAVKO JALOVEC Vemek 6 Kresnice KJE SO AMERIŠKA PISMA? Osamosvojitev Slovenije ni prinesla le višjih cen in davkov. Poleg teh in drugih blagodati potuje zdaj letalska pošta prvega razreda (AIR MAIL class) iz Clevelanda v ŽDA do Slovenije namesto prejšnjih okoli 8 dni zdaj že skoraj 2 meseca. Naslovnik v Sloveniji je namreč prejel 4. februarja razglednico, oddano na pošti v Clevelandu 11. decembra 1991. S podobno zamudo je prišla tudi nekatera druga pošta. Žato tudi ni čudno, da že dolgo v našem časopisu nismo objavili nobenega ameriškega pisma. Veijetno so pisma še vedno na dolgi letalski poti, seveda v prvem razredu. lesom ali njegovimi proizvodi (10%), plačuje pa se tudi davek za dodelavne usluge (5%). Torej ko Novoles kupi hlodovino npr. od Gozdnega gospodarstva v Novem mestu, je tak hlod od 1.2. 1992 dalje dražji za 10% davka. Ker hlodov običajne! ne uporabljamo za sedenje, ležanje ali garderobno pohištvo, gg je potrebno na žagi razžagati v deske. Ce ima tovarna pohištva svojo žago, je to v redu, sicer pa mora deske plačati sedaj 21 % več (10% deleža od GG, 10% deleža od žage.) S tem pa zidanja cen še ni konec. Strukturiranost slovenske lesne industrije je pač takšna, da velikih lesnih kombinatov iz naše bližnje preteklosti, ki so poslovno obvladovali vse od gozda do trgovine, ni več, temveč je nastalo veliko majhnih specializiranih podjetij, ki naj bi imela boljše možnosti za uspeh v tržnem gospodarstvu. Toda sedaj ne več, vsaj slovenska ne. Vendar ni najhuje to, da bo po takšni logiki pohištvo postalo Slovencem še bolj nedostopno kot sedaj, najhujša je ugotovitev, da naša lesnopredelovalna industrija s takšno zakonodajo postane na tujih trgih, kamor npr. samo Novoles izvaža 70% svoje proizvodnje, popolnoma nekonkurenčna, saj že sedaj le s težavo drži korak s tujo konkurenco, ter da izvozno visoko aktivna industrija (70% izvoza pri 5% uvozu v Novolesu) za Slovenijo ni interesantna. Ironija ni katastrofičnost zakona, pač pa v tem, da bodo tujci kupovali našo surovino (les) po enaki ceni kot mi, saj je izvozna taksa enako visoka kot davek (med seboj pa se izključujeta). Ob tem, da izvoz lesa količinsko ni omejen in da bodo izvozniki hlodovine lahko dodatno zaslužili še s prodajo deviz, je seveda jasno, daje vlada ukrepala prav obratno od vseh drugih evropskih, ki svoje naravno bogastvo skušajo ščititi in prodajati čim dražje. Pri teh osnovnih problemih, ki jih prinaša zakon, je seveda še najmanjša težava cinizem par excellence, da morajo podjetja lesne panoge opravljati nalogo davčnih ovaduhov in izteijevalcev. Z velikim zadoščenjem smo pred dnevi prebrali v časopisu, d»«e je število samomorov med Slovenci znižalo. Pozivam javnost, poslance v parlamentu, vlado, pristojna ministrstva in sploh vse, ki lahko karkoli pripomorejo k te- • mti, da se zakon po hitrem postopku spremeni, naj to storijo takoj in tako preprečijo svojevrsten kolektivni samomor. EDO RESMAN, nam. gen. direktoija Novolesa vanje po pregledu NRC komisije (pregled referenčne centrale v Portoriku se je končal z zaprtjem zaradi izjemno velikega števila napak na primarnem delu centrale)? Čas bi že bil, da namesto emocij in argumentov moči začnemo uporabljati moč argumentov. Poiščimo jih v arhivih in pričevanju ljudi, ki so neposredno sodelovali pri gradnji naše nuklearke. Marsikaj bomo izvedeli in takrat nas ne bo treba strašiti z »glavarino«, ki jo bomo v vsakem primeru morali plačati, ker cena električne energije iz Krškega ne prenese vseh posledičnih stroškov. Bati se je dejansko treba rizika, ki ga s sabo nosi življenje z jedrsko elektrarno. IVAN TOMŠE poslanec Zelenih v Skupščini RS Brežice • Ideologija — rdeča ali črna — je v kulturi jalova in nemočna. Komunisti so to spoznali že konec petdesetih let. (J. Zlobec) • Stavek »Ora et labora« je eden najlepših, kar jih premore zahodna civilizacija. (Capuder) Referendum o elektrarni v Krškem? Najprej poskrbeti za radioaktivne odpadke Zakaj naj slovenski narod z referendumom odloča, ali naj JE Krško v petih letih preneha obratovati ali ne? Kaj se za tem referendumom skriva? Menim, da se hočejo nekateri politiki skriti za slovensko ljudstvo, češ da seje ono odločilo za to, da se JE Krško zapre. V propagandi, ki jo vodijo, pravijo, da je elektrarna neusmiljena in da grozi našemu ljudstvu. Mislim, da ni tako, nuklearka vseskozi varno obratuje in upam, da bo varno obratovala do konca predvidene življenjske dobe. S tem bo tudi redno vzdrževana. Če bi nuklearko sedaj vzeli iz obratovanja, bo prav tako nekaj let nevarna, mogoče še bolj, kot če bi obratovala. Seveda za to nisem strokovnjak. Nujno potrebno pa je poskrbeti za skladišče nuklearnih odpadkov; ti so nevarni neglede na to, ali nuklearka obratuje ali ne. Če se bo poskrbelo za varno skladiščenje dosedanjih odpadkov, kar se brezpogojno mora, potem ni nobenega problema, da ne bi JE Krško obratovala dalje, če pa se ne reši vprašanje skladišča, potem ne pomaga noben referendum. Če bomo na referendumu izglasovali, da se JE Krško zapre, bomo državljani Slovenije zopet morali globoko seči v žep, da bomo krili vse te stroške. Pripomniti pa moram, da smo elektrarno že plačali, oz. jo še plačujemo, če pa jo bomo predčasno podrli, jo bomo morali še enkrat plačati. ANTON JAVORIČ Brestanica Zahteva za popravek V 6. številki Dolenjskega lista je bilo pod zgornjim naslovom na 7. strani objavljeno stališče o zapiranju JE Krško, ki je lahko legitimno stališče stranke, katere član je gospod Ciril Kolešnik (SKD), ne more pa biti »brežiško« stališče o zapiranju JE Krško. Legitimno stališče občine Brežice je lahko le tisto stališče, ki ga sprejme njena skupščina. Gospod Ciril Kolešnik je predsednik Izvršnega sveta SO Brežice, zato mu najbrž ni neznano, da so vsi zbori SO Brežice na skupnem zasedanju dne 5. 8. 1991 sklenili: »Sprejme se pobuda za čimprejšnji razpis referenduma v Republiki Sloveniji za zaprtje JE Krško.« Ta sklep je eden od petih sklepov skupnega zasedanja vseh zborov SO Brežice in je bil poslan vsem posavskim skupščinam in Svetu posavskih občin, JE Krško, Skupščini RS, Komisiji za varstvo okolja skupščine RS in poslancem iz občine Brežice v skupščini RS. Podpisal ga je predsednik SO Teodor Oršanič. Ta sklep je dejansko brežiško stališče do zapiranja JE Krško, če pa je taka tudi volja Brežičanov, pa lahko pokaže le referendum kot najbolj demokratična oblika odločanja državljanov. Trditev gospoda Kolešnika, da bodo Zeleni nekontrolirano zaprli JEK, je tudi netočna. Odločitev o zaprtju je legitimna odločitev prebivalcev Slovenije, na osnovi sprejete odločitve pa je dovolj časa za izdelavo vseh potrebnih študij o zapiranju. Vendar študij o zapiranju ne gre mešati s potrebnimi informacijami, kijih potrebujejo prebivalci za odločanje na referendumu.^. Študije o zapiranju se dejansko že pripravljajo in jih tudi Zeleni Slovenije terjamo čimprej, ker se zavedamo velike odgovornosti, ki bi nastala v primeru, ko bi bilo treba začeti postopek zapiranja in bi bili na tako dejanje nepripravljeni. Trditev v članku, da manjka odlagališče za RAO, je točna, vendar pa je ne smemo povezovati s ponujenim referendumom. Zaradi neodgovornega ravnanja pri izgradnji odlagališča RAO bi dejansko že zdavnaj morali zaustaviti elektrarno, saj ni izpolnila enega od osnovnih pogojev iz lokacijske odločbe iz leta 1974. Odgovornost za pospravljanje radioaktivnih »smeti« mora v vsakem primeru (če elektrarna obratuje ali ne) sprejeti država in verjamem, da bo za to sedaj več možnosti, saj smo postali samostojna država, ki se želi povezovati s svetom. I. TOMŠE • Lahko je zdaj volk sit in koza cela — volkovi se zrejo med seboj. • Najbolj pogost vremenski poja v na Balkanu — zatišje pred viharjem. • Ob znižanju davkov na alkoholne pijače se samo sprašujem, kdaj se bodo odgovorni streznili • Občutek imam, da so nekatere slovenske banke »tajne podružnice« švicarske banke. M. BRADAČ K Romu po kruh? Nikoli! Tasičeva trgovina, premajhna in odmaknjena okence. Prijazna prodajalka Irena ji je dala naštete stvari in okence seje spet zaprlo. »Je pač tako: vse blago dobe stranke skoz okence, tako ni nobenih neprijetnosti, zamere pa tudi ne,« je pojasnil Tasič svojevrstnost poslovaja. Kaj pa plačilo? »Običajno gre roba na up, ki ga ob mesecu poravna socialno. Kolikor komu pripada, seveda. Ko bi ne uvedel tega sistema, bi šel takoj po gobe.« Tasič je dokazal, daje s trdno voljo in delom mogoče sleči romsko kožo. »Zaklel sem se, da bom svoji družini pokazal poštenega človeka dostojno življenje in prihodnost. Prepričan sem, da ubiram pravo pot. Led se tali, saj kdaj pa kdaj že pridejo k meni tudi kupci iz bližnjih vasi.« Roman je žilave narave in tudi v glavi ima nekaj. Dobro pozna napake svoje krvi. V črnih kronikah časopisov zasledi vse več nerom-skih »ciganov«, ki so v svoji »stroki« veliko drznejši in zahtevnejši. »Saj so bili in so Romi nekakšna nadloga, zato tudi tako trmasto vztrajam na svoji, drugačni poti. Rom sem, ni me sram porekla. Močno pa si želim, da bi ljudje ne metali vseh Romov v isti koš, saj potem tudi za nas, ki si z delom služimo kruh, ne bo nikoli pravega prostora na soncu.« JANJA KASTELIC Povsem slučajno sem izvedela za trgovinico Romana Tašiča. No, prava reč, saj je v Novem mestu že vsaka luknja lokal take ali drugačne sorte! Toda minimarket Romana Tasiča je bil pred nekai meseci odprt v romskem naselju Žabjek. Lična hiška, poprej kontejner na Ru-perčvrhu, je potisnjena v globačo, odmaknjena od glavne ceste. Na kupe prošenj je napisal, toda lokal je pač pristal tam, kjer zdaj je, in zadovoljen mora biti, daje svoj dolgoletni načrt lahko uresničil. V prodajalni kot tudi v skladišču je bila čistoča na taki ravni, kot bi Roman prav tistega dne pričakoval inšpekcijo. Na policah je bila dokaj pestra izbira živil — celo orehova jedrca — pijače, največ brezalkoholne, in razna čistila. Roman je poprej živel v Ivančni Gorici, delal pa je pri Black and Dackerju. Zdaj je na svojem. Je srečen? »Zadovoljen sem, saj so mi šli s posojilom na roke. Nobenih sitnosti nisem imel. Prostor pa je res neprimeren, ne samo zato, ker je lokal sredi romskega naselja, ampak tudi pot do njega je slaba. Veliko več priliva bi imel, ko bi lahko postavil drugje. Da sem Rom, so mi dali vedeti tudi z dostavo robe: nihče ni hotel pripeljati naročenega. No, zdaj je to mimo in mi dostavljajo kot drugim prodjalnam.« Mala Romka je potrkala na Društvo izgnancev — zakaj in kako Povabilo k sodelovanju Te dni je Društvo izgnancev Slovenije s posebnim pismom na kratko informiralo slovenske poslance o zgodovini izgnanstva ter o nalogah in ciljih društva. Iz njega povzemamo, da ima društvo namen kot nadstrankarske asociacije povezovati nekdanje izgnance po vsej Sloveniji, z raznimi oblikami dejavnosti kar največ prispevati k oblikovanju zgodovinskega spomina ter bivše izgnance povezovati in spodbujati k skupnim akcijam v samostojni in v Evropo vpeti Sloveniji. Prizadevalo si no za zbiranje zgodovinskega gradiva o vseh razsežnostih izgnanstva v letih 1941 —1945 in ga objavljalo v knjigah jn publikacijah. Organiziralo bo stike s k jaji nekdanjega izgnanstva, skrbelo za obeležitev nekdanjih taborišč in grobov v tujini umrlih izgnancev ter spodbujalo znanstveno raziskovanje izgnanstva in njegovih posledic itd. Društvo si bo prizadevalo doseči, da bi nemške oblasti Pokazale dolžno spoštovanje žrtvam genocida, ki ga je izvajala nacistična Nemčija nad slovenskim narodom. Posebna skrb društva bo namenjena ljudem, ki trpijo za posledicami hudega življenja v nacističnih taboriščih. Posebna delegacija je obiskala predsednika slovenskega parlamenta dr. Franceta buča rja in ga seznanila s problemi in predlogi izgnancev. Trenutno poteka po vsej Sloveniji vpisovanje novih članov. Računamo, da bo društvo štelo več kot deset tisoč članov. V vseh večjih krajih ustanav-•jamo krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije. Vodstvo društva želi, da bi nekdanji 'zgnanci s svojimi predlogi sodelovali pn delu društva, prav tako tudi pri zbiranju dokumentarnega in spominskega gradiva. Zaradi urejanja teh in drugih zadev, zaradi vpisovanja v članstvo itd. je uvedeno dežurstvo vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. ure do 11.30. Klicati je mogoče na telefon (061) 216-570. Društvo gostuje v poslopju ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, Vrtača 11, II. nadstropje. ČAKA DOM KULTURE NA NESREČO? Na vogalu stavbe novomeškega Doma kulture, kjer je nekoč bilo več železnih količkov za verigo za zapiranje notranjega dvorišča za domom, je ostal na tleh kakih 15 cm visok železen štrcelj nekdanjega nosilca. V temi snegu ali tudi sicer je lahko zelo nevaren. V sobo-10 so se obenj spotikali ljudje, ki so iz proštije prihajali v Dom kulture na Prešernovo proslavo. Vanj seje zadel tudi sicer že ta ali oni, ki prihaja v spodnje prostore doma ali v fotografsko razstavišče v domu. Ne čakajte, da pride zaradi te malomarnosti do nesreče! A. K. Moja rojstna vasje zelo lepa, res da je v odročnem kraju, bogu za hrbtom, ampak ni težko dostopna. Kdor pride enkrat k nam, se spet rad vrne. V tej kotlini, obrnjeni proti jugu, je enako lepa pomlad, poletje, jesen in zima. Tukaj ni industrije ali onesnaženega zraka. Čistost okolja in južna lega dajeta vse ugodne naravne pogoje za razvoj Bujne vegetacije, sožitja živali in rastlin. Pod mojo domačijo teče potoček, ki nima imena. Življenje in rastlinje ob njem in v njem je takšno, kot gaje ustvarila narava, to je kotiček, kjer človek še ni imel svojih interesov. Tu rastejo vrbe in jelše, cvetijo zvončki, kalužnice in črni teloh. V globjih in temnih tolmunih so našle dom razne male živali. Voda v njem pa je čista in počasi tekoča. V tem potočku so še ostali potočni raki jelševci. Do sedaj jih niti rakovi kugi niti človeku ni uspelo uničiti. Sedaj so zaščiteni, zato upam, da bodo še naprej nemoteno živeli. Potočni raki, kjer so še ostali, živijo v čistih, počasi tekočih vodah. Hranijo se z vodnimi živalmi in rastlinami, da pridobijo apnenec, ker se večkrat levijo. V bregove s kleščami kopljejo luknje in se v njih skrivajo, dokler so mehkužni oziroma kadar odvržejo oklep. Zadržujejo se med vodnim rastlinjem in koreninami. Barvo telesa prilagodijo okolju. Večinoma je to rjavo zelena barva drevja. Razvoj raka jelševcaje brez preobrazbe, mladiči so podobni odraslim rakom. Največ zrastejo v prvem letu starosti. Dočakajo pa tudi večjo starost in so lahko nadpovprečne velikosti. V času mladosti mojega starega očeta so potočne rake lovili, in to v času »ko je šla rž v cvet«. Vendar niso nikoli ogrozili obstoja njihove vrste. Tudi o rečnih školjkah so govorili. Oboji so bili sestavni del prehrane mnogoštevilnim članom tedanjih kmečkih družin. Plavaj mirno, rak jelševec, naprej in nazaj! Živi nemoteno svoje drobno življenje še naprej v skritem in neznanem potočku! MARIJA SUŠNIK Bizeljsko Oprana in predvsem lakirana prihodnost Veste, kaj je diplomacija? To je način, da vam nekaj vzamejo, a tako, da se jim za to še zahvalite • Cerkev se sploh ne namerava vmešavati v politiko. (Šuštar) • Če je vpliv Cerkve to, kar oznanja, potem se je ni treba bati. (Šuštar) • Pri spravi nekateri niso dojeli, da gre za idejo, da bi bili odslej vsi enaki, ampak so imeli občutek, da je prišel njihov čas. (S. Hribar) Tovarna avtomobilov mi gre v nos. Ko jem solato z vrta, mi gre tudi v želodec. Stanujem za streljaj od nje in poleti ter pozimi skupaj s še nekaj tisoč No-vomeščani voham lak, ki uhaja v zrak, in gledam penasto brozgo, ki se od časa do časa iz kanala pod kandijskim mostom privali v Krko. Pred približno 15 leti smo krajani Grma podpisovali peticijo zoper širjenje tovarne avtomobilov čez Grm proti Gotni vasi in do bregov Težke vode v Regrči vasi na prostor, ki bi bil danes lahko dvoje: vzorno obdelane njive Kmetijske šole Grm, na manj vredni zemlji pa stanovanjsko naselje, ki bi mestu ohranilo izhod na vzhod proti Gorjancem. Tistim, ki so imeli zadnjo vrsto hiš ob Gubčevi cesti, so na komaj zgrajenih stavbah zaradi miniranj pri zidavi temeljev novih proizvodnih dvoran zazijale razpoke. Nič ni pomagalo, industrija jih je žrtvovala svojemu megalomanskemu teku. Še več, obupanim in jeznim lastnikom je v Dolenjskem listu posmehljivo odgovorila s celostranskim člankom, ki nam je pričaral osladno podobo delavske devete dežele, ki da bo ta kompleks, ko bo do kraja zgrajen. Pisanje je med drugim obljubljalo ureditev »zanemarjenih« bregov Težke vode in poudarjalo, da bodo delavci tovarne na novem prostoru zadovoljevali tudi svoje rekreativne, kulturne in kdove še kakšne potrebe. Ljudem, ki so se pritožili, ker so jim pokali zidovi hiš, so požugali, češ kako si v imenu individualnega razkošja drznete pomisliti, da bi tako veličasten industrijski mogotec upošteval vaše zahteve. In te so bile res nizkotno buržoazne, kaj drugega kot to pa je strah, da se ti bo podrla hiša? Včasih si s ceste nad Težko vodo ogledujem, kako je IMV »uredil« potok, travnike pod njim in okolico Kmetijske šole Grm. Če tam delavci zadovoljujejo še kakšno drugo potrebo kot to, da si s šihtom služijo kruh, potem sta delovno taborišče in obča blaginja eno in isto. Tak je videz tovarniškega kompleksa, kaj se v njem skriva lepega in dobrega, priznam, ne vem. Sadovnjak ob Trdinovi cesti so spremenili v eno samo ravno asfaltno ploščo, parkirišče, kjer na kupce čakajo v glavnem uvoženi Renaultovi sadeži. Grmska graščina z okolico ni niti senca tistega, kar je bila pred dvema ali tremi desetletji. Izvirnik je razvrednoten, iztrgan iz vsebine, neživljenjski, skažen, nikoli več popravljiv! Pred časom smo zvedeli, daje Revoz dosegel še en velik uspeh. Francoski partner je močno povečal svoj delež v družbi, to pa v zdravem kapitalizmu pomeni, da se bo še bolj polastil odločanja o zadevah tovarne. Iz tal že raste velikanska lakirnica, tik ob Osnovni šoli Grm, katere pokrovitelj je Revoz (kakšna ironija!), pa se prav tako zida. Tu bo stala pralnica avtomobilov. Otroci Osnovne šole Grm so poleti na igriščih, imajo zunaj rekreativni oddih, vse dopoldneve pretelovadijo na prostem in pridno vdihavajo hlape, ki jih oddaja njihov pokrovitelj. Rekli boste, da vse skupaj ni nič resnično novega. Res, zaščito z uvoženih Se enkrat o dejanski odgovornosti Odgovor na pismo oškodovancev in razlaščancev (DL 6. februarja) Odbor oškodovancev in razlaščencev Šentjernej je v svoji bojevitosti tudi Protisloven: ko načenja v pismu »nekatere pomisleke«, ki se sploh ne tičejo šentjernejskih oškodovancev in razlaščencev, hkrati v isti sapi jemlje Zvezi borcev moralno pravico, da se sploh smemo oglašati. Menda odbor med orugim pa le ve, da je javnemu mnenju, ustvarjalni kritiki in različnim opozorilom podvržena predvsem tudi oblast in ''si njeni organi. Tako javno kritiko lahko izreče komurkoli tudi vsaka obstoječa organizacija, društvo ali posameznik, saj nikomur v naši družbi ni mogoče prepovedati, da bi se javno oglasil. Čim to naredi, pa že samo s tem hote ali nehote posega tudi v politične zadeve. Politika je končno vse, kar počenjamo. Že beseda »politika« nam Pove, da gre v najširšem pomenu pojma za nauk o državi in upravljanju države. Zaradi tega sc nam zdi pravilno, da se odbor poteguje za pravice svojih članov, koristil pa bi njim in sebi, ko bi počel predvsem to, ne pa, da meša v svoj spor z zadrugo bojkot novomeškega sodišča in še marsikaj, o čemer smo v Dolenjskem listu doslej prebrali vrsto z dejstvi podprtih poročil, mnenj in tehtnih člankov. Odbor dobro ve, da so razlaščenci, ki so se lotili preoravanja obdelovalnih zemljišč KZ Krka oz. tozda Brazda, lani spomladi sprožili sporne odnose med Emeti in kmetijsko zadrugo, ki do danes žal še niso urejeni. V našem odprtem Pismu delegatom občinske skupščine smo 23. januarja med drugim zapisali mnenje, da se KZ Krka zaveda, da bo prišlo do vračanja krivično odvzete (tudi arondacijske) zemlje. Vemo pa tudi mi, da zadruga brez ustreznih zakonov ne more odpravljati krivic stare države, saj ni nikomur ničesar vzela. Predvsem zahtevam po pravičnem urejanju vseh zadev v okviru pravne države naj bi namenjal odbor v Šentjerneju vse svoje sposobnosti. Še enkrat naj prav natančno prebere zapis o »Puntarjih, ki bojkotirajo sodišče« v Dol. listu od 5. decembra 1991. Javnost ve, da seje KZ Krka lani postavila v bran za zemljišče, s katerim upravlja po zakoniti poti. Zanj je pred oblastjo odgovorna in mora z njim dobro gospodariti. Za urejanje sporov v družbi imamo ustrezne organe tako za pregon kot za kaznovanje. Ce se kmetje ter zadruga ne morejo o nečem sporazumeti, je to v končnem postopku lahko tudi stvar sodišča. Zaradi tega smo se upravičeno javno vprašali, ali je prav, da se je v tem »šentjernejskem sporu« pojavil župan kot razsodnik med kmeti in zadrugo. Daje šlo v opisanem primeru za nezakonit poseg, je lani maja ugotovil tudi izvršni svet novomeške občine, ki je ocenil, da je za rešitev takih zapletov potreben predvsem zakon o denacionalizaciji. Odbor v Šentjerneju bi moral vedeti, da je podpis škodljive pogodbe v prid zasebnikov in v škodo KZ kaznivo dejanje, k takemu početju pa je novomeški župan nagovarjal direktorja KZ Krka. Tudi pritisk na novomeško sodišče, o čemer smo v Dol. listu lani 5. decem- Renaultov so že tudi do sedaj spirali nasproti šole. Avtomobile so, kar pomnimo, lakirali na Grmu. Ljudje so se zanimali, kam se spirajo kemikalije, s katerimi so zaščiteni avtomobili, in kam odtekajo odpadne vode industrije, ki jo po vsem svetu imenujejo razvpito onesnaževalko. Kam puhtijo hlapi lakirnice, ne sprašujejo, ker jih vohajo in lak vidijo. Tudi odgovor tovarne, ki ima samo najbolj poštene namene, bom napisal kar sam: pralnica in lakirnica bosta sodobni, to bosta zaprta sistema itd., itd., skratka, ko bo vse to zgrajeno, bo okolje za življenje celo bolj zdravo, kot je bilo doslej, če ne že kar zdravilno. Morda bi mi kdo rad dopovedal, kolikim ljudem tovarna daje kruh? Hvala za kruh, ki gajem s solato iz zemlje, na katero desetletja sedajo krpice laka. Si predstavljate, kakšno skorjo bi na zemlji naredile te krpice, ki dan za dnem dve desetletji sedajo na vrtove in njive, če jih dež ne bi sproti spiral in če jih z obdelovanjem ne bi ves čas spravljali pod površje? Ali pa ste morda taki kot tisti bolnik, ki mu je zdravnik poskušal dopovedati, daje bacil tuberkuloze nevaren, pa je zamahnil z roko, češ, dokler ni vsaj tako velik kot podgana, ga zame ni. Ste se že kdaj vprašali, kam odhaja na stotine sodov, ki sojih dolga leta zlagali na tovarniškem dvorišču ob ovinku ceste, ki pelje proti Gotni vasi? Vam je tovarna, ki daje kruh tolikim delavcem in jemlje zdravje še veliko večim, ki jim kruha sploh ne daje, kdaj sama pojasnila, kam potujejo strupeni odpadki, kje jih sežigajo in koliko jih to stane? Odraslemu človeku, ki se temu ne upre, bi moralo biti nerodno vsaj zaradi otrok. • Manj nerodno je bilo tistim Francozom, ki se ne počutijo zgolj državljane Francije, ampak tudi prebivalce sveta in so na problem Renaulta v Sloveniji opozorili tako, da so bobu rekli bob: Novomeško avtomobilsko industrijo so imenovali ekološki imperializem, izvažanje umazane tehnologije v državo, kije dovolj revna, da se temu ne more upreti. S potico zamašiti človeku usta, v hrbet pa nož. Lahko bi rekli: izvažajo nam nesnago, vendar tako spretno, da se jim zanjo zdaj končno svobodni in neodvisni krojilci lastne prihodnosti še zahvaljujemo. Mislimo namreč, da nas peljejo v Evropo, v resnici pa se damo za nos vleči v ekološko zaostalost, ki bo odganjala turizem, za katerega še upamo, da bi se ga pri nas dalo narediti donosnega in naravi prijaznega, razvrednotila pridelovanje hrane in prebivanje v teh krajih. Ob vsem, kar se dogaja mojemu kraju, se sprašujem, od kod jemlje tujec ljubezen za nas in nam pomaga širiti industrijo, s katero ima doma silne preglavice. » VSE ZA NAPREDEK« — Znameniti grad Grm v Novem mestu, iz katerega je IMV izrinil znano grmsko kmetijsko šolo, bi lahko postal dolenjski Zemono. Nekaj takega so takrat tudi obljubljali V resnici pa so gradu in k njemu nekdaj pripadajoči kapeli božjega groba povsem uničili in razdejali vso okolico. Na nekdanjih plodnih grmskih njivah, prostranih pašnikih in bogatih sadovnjakih so ali pozidali brezoblične velikanske proizvodne hale ali pa jih zasfaltirali r parkirišča za na kupce čakajoče avtomobile in prikolice. (Foto: A. B.) Kam z osnovno šolo Drska? »Šole ne moremo in ne smemo tlačiti v naselje« bra prebrali zanimivo in utemeljeno razmišljanje (nanj pa do danes še nobenega odgovora prizadetih), vzbuja upravičene pomisleke, ali se v ta spor zares že ne vtika politika. Predsedstvo občinskega združenja ZZB NOV v Novem mestu ponavlja, da je bilo njegovo pismo z dne 23. L 1992 namenjeno delegatom občinske skupščine. Doslej smo prebrali nekaj groženj o reševanju »zadeve po redni sodni poti« in pričakovanje ocen javnega tožilca, ki naj bi presodil stopnjo prekoračitve statutarnih določil našega združenja (Delo 28. L 1992, Dol. list 30. 1. 1992). Tudi do takih korakov in iskanja zaščite ter upanja, da bo naše odprto pismo ocenjeno pred pristojnimi organi kot »pamflet« (to je: sramotilni politični spis), ima v naši družbi slehernik pravico in mu je nihče ne odreka. Vsa pritlehna podtikanja, žaljiva namigovanja, vse neresnice in nerazumevanje zapisanega v našem odprtem pismu, predvsem pa krivične ocene naše organizacije, česar šentjemejski odbor ne skriva v svojem odmevu, predsedstvo občinskega združenja ZZB NOV zavrača in se vanje ne spušča. Odboru oz. njegovemu piscu želimo povedati samo še to, da z našim pisanjem nočemo ne večati in ne zmanjševati priljubljenosti ali ugleda komurkoli v naši občini, ne zdaj in ne ob novih volitvah. Predsedstvo občinskega združenja ZZB NOV Novo mesto • Urbanisti in planerji so ob planiranju novega naselja takoj po letu 1970 na Drski planirali tudi izgradnjo nove osnovne šole. Isto se je zgodilo leta 1980, ko so, verjetno taisti urbanisti in planerji, planirali izgradnjo novega naselja Irča vas — Brod, pa tudi tedaj ni bilo nič. Izgovori so bili in so še danes enaki: pomanjkanje denarja, stabilizacija, izgube v gospodarstvu, splošna kriza itd. Prebivalcev je bilo v krajevni skupnosti vse več in s tem tudi več problemov z osnovnošolskimi prostori. O problemih, s katerimi se srečujemo v zvezi z osnovnošolskimi prostori v krajevni skupnosti Drska, je škoda izgubljati besede, saj seje v tem času krajevna skupnost povečala za okrog 5000 krajanov, od tega osnovnošolskih otrok skoraj za eno celotno osnovno šolo. Veljaki in oblastniki pa so se še vedno pogovarjali in dogovarjali ter menjali lokacije osnovne šole Drska. Po polnoletnosti so se leta 1988 zedinili in vnesli izgradnjo I. faze osnovne šole Mrzla dolina v referendumski program, ki so ga občani težko, a vendar sprejeli. In glej ga, zlodja, spet seje prikradel od nekod, čeprav v podobi nove »demokratične« oblasti. Lokacija osnovne šole Mrzla dolina v referendumskem programu ni ustrezna, saj je prevelika in bi stala preveč. Odločitve so padle in izdelali so dve novi možni lokaciji osnovne šole Drska: »Pod topom« in na »Šip-čevem hribu«. Ti dve možni lokaciji sta bili v javni razpravi med krajani. Javna razprava se 6. 2. 1992 zaključuje in izvršni svet občine Novo mesto bo predlagal skupščini občine sprejem odloka o spremembi družbenega plana občine in s tem v zvezi tudi lokacijo osnovne šole Drska. RIBIČI OPOZARJAJO ČRNOMELJ — Črnomaljska ribiška družina, ki že vrsto let čisti nabrežine rek, opozarja na umazanijo, ki se v vodotokih in ob njih nabira. Po njihovem mnenju je največji problem Lahinja pod Vojno vasjo, kjer se neposredno izlivajo v reko fekalije, ki uničujejo tako floro kot fauno. Precejšen problem so po mnenju ribičev tudi prebivalci Fle-kovega mlina v mestnem središču, ki nimajo smetnjakov, ampak smeti odlagajo kar na obrežje Financial Times, resen svetovni poslovni časopis, ki prinaša preverjene in s podatki podkrepljene novice, poroča, da Renault prosi za pomoč francosko vlado in celo Evropsko komisijo za ustvarjanje novih delovnih mest, ker mu grozi veliko odpuščanje delavcev. Ugotovili so namreč, da bodo morali na cesto poslati na tisoče delavcev, če bodo hoteli tekmovati z Japonci, ki jim je nedavna pogodba med Brusljem in Tokiom še bolj odprla vrata na evropski trg- Raymond Levy, predsednik Renaulta, se boji, da bo morala družba za 40 odstotkov skrčiti svojo delovno silo. Nekaj pove tudi podatek, daje bilo decembra pri njih zaposlenih 63.128 delavcev, kar je že 40 odstotkov pod največjo zaposlenostjo v Renaultu iz leta 1980, ko je tam delalo 105.300 delavcev. Ne vem, če ni širjenje avtomobilske industrije v Novem mestu plod umetno ustvarjenega navdušenja, vam pa, da za ljudi, ki tu živimo, ni zdravo. Počakati moramo samo še, da bo družba svojo upravo in 'čiste’ službe preselila v Ljubljano in da bodo Dolenjcem ostala samo umazana dela. Potem bo morda kdo, ki ima več moči v javnosti kot pisec te (pri)tožbe, obudil spomine na čase, ko smo nergali, da nam je IMV zakuhala politika. Oblast so sicer zvečine isti ljudje, kot so bili prej, a vendar upravičeno pričakujemo drugačne čase. Od ljudi, ki premorejo korajžo prejšnjih, resda težko. Toda če so naš demokratično izvoljeni servis, naj zoper ekološki zločin, ki ga vohamo, dihamo in jemo, ukrepajo. Ne pa, da pred petelinom počepnejo. Včasih je bilo tako, da so tistega, kije pokazal na malopridnost, dobro izpraši-li, tisti, ki jo je počenjal, pa je navadno dobil vso družbeno podporo. Sprašujem se, ali so časi res drugačni. Ce so, potem priznajte, da nam iz polomije, kar tovarna sredi mesta nedvomno je, delajo še večjo polomijo. In izprašite pravega! Se še spomnite, kdo je diplomat? Ne? To je tisti, ki vas pošilja k vragu, a na tak način, da se potovanja v pekel že vnaprej veselite. Na žalost smo potniki Dolenjci, predvsem Novomeščani in naši otroci. T olažim se s tem, da nas je že veliko, ki se zavedamo, da so nas na pot porinili. JANEZ PENCA Velika večina krajanov meni, da ■ osnovne šole ne moremo in ne smemo tlačiti v naselje med bloke in stanovanjske hiše. Ravno to pa je vsebovano v lokaciji »Pod topom«, kije sicer po velikosti (1,8 ha) z ostalimi dodatnimi površinami pa 2,3 ha) nekoliko manjša od druge lokacije, istočasno pa stisnjena med naselje v Šegovi ulici in novo naselje v Ulici Slavka Gruma in je torej sredi že zgrajenega naselja. V vseh razpravah je bila lokacija »Pod topom« kakor nekaj, kar bi krajani morali sprejeti, slabosti te lokacije niso bile dovolj izpostavljene, vedno pa se je poudarjalo le dejstvo, da so površine komunalno opremljene, kar v veliki meri poceni gradnjo šole. Krajani osnovne šole nočejo imeti v sredini svojega naselja, temveč, če so izgradili vse osnovne šole v občini Novo mesto, potem hočejo tudi oni sodobno in v vseh pogledih kvalitetno šolo! Tako naj se odločita tudi izvršni svet in skupščina občine! Krajan in predsednik sveta staršev OŠ Šmihel IZJAVA MARJANA PODOBNIKA Na današnem pogovoru parlamentarnih strank, ki se ga zaradi nujne zadržanosti nisem mogel udeležiti, je bil dosežen dogovor o tem, naj bi volitve v državni zbor potekale po proporcionalnem sistemu. Podpiram prizadevanja za čimprejšnje volitve, pri tem pa poudarjam, daje današnji dogovor v nasprotju z željami večine slovenskih državljanov. Po vseh raziskavah se namreč volilci želijo odločiti tudi za konkretne kandidate, in ne le za stranke. Pri čistem proporcionalnem sistemu pa gre le za odločanje za stranke. Menim, da je skrajno neodgovorno, da se zaradi interesa ožjih političnih elit manipulira z večino državljanov. Zato podpiram pobudo, naj se ljudje na referendumu odločijo, ali želijo voliti zgolj stranke ali tudi posameznike. Zakon, kakršnega bomo sprejeli sedaj, bo zakon za prihodnje desetletje, saj je za vsako spremembo potrebna dvotretjinska večina. Vodja poslanskega kluba SLS: MARJAN PODOBNIK Krzno spet novo Kako kupuje Dolenjka NOVO MESTO — Lazar Šord-jan ima v Kranjski Gori svojo delavnico, iz katere prihajajo krznene jakne in drugo, narejeno iz krzna. Njegovi izdelki so cenjeni tudi izven Slovenije. Pred dvema letoma je prvič prišel na Dolenjsko in kombi s krznenimi jaknami postavil na novoletnem sejmu v Novem mestu. Zadovoljenje bil tako z organizacijo sejma kot s prodajo, še posebej pa so mu k srcu prirasle prijazne Dolenjke: »Niso takšne kot Gorenjke, ki na veliko pomerjajo jakne, kupijo pa bolj malo. Dolenjka najprej vpraša za ceno, potem krzno poboža, zatem pogleda moža, in če se ta nasmeje, je kupčija že blizu,« pove za šalo vedno pripravljeni Lazar. Na novomeški tržnici, kamor prihaja vsak tržni ponedeljek in petek, ga je vselej videti nasmejanega, pa če tudi kašen dan ne proda niti centimetra krzna. »Časi so takšni, daje udarilo tudi po nas krznarjih. Potrebno bo početi še kaj drugega, da bomo preživeli. Odločili smo se, da bomo pričeli popravljati krznena oblačila. Krzno lahko traja dolgo, manj pa zdrži podloga, gumbi, sponke in drugo. Nekaterim ni več všeč kroj. Po želji bomo iz stare jakne naredili novo. V popravilo bom krzna sprejemal kar tržne dni na novomeški tržnici,« je o svoji dodatni ponudbi povedal krznar Lazar. Na koncu je svetoval lastnikom krznenih oblačil, naj oblačila ob koncu sezone spravijo v vrečo iz blaga, v katero dajo tudi nekaj tabletk proti moljem. Poletne dni je koristno krzno vsaj trikrat dobro prezračiti. J. P. Lazar Šordjan £ t. 7 (2217) 13,-februarja 1992 DOLENJSKI UST NASTOP — Gabrski ljudski pevci na videmskem odru. Ljudski pevci gabrski Mešani pevski zbor izpod Gorjancev GABRJE — Čeprav gabrska mešana pevska skupina ni nikdar študirala glasbe, ti pevci zapojejo, daje prijetno za marsikatero uho. Z vedrejšo pesmijo znajo veseliti, z ža-lostinkami, med katerimi je tudi njihova lastna, poslušalca zresnijo. Če ne v deveto vas, je glas o takih gabrskih pevcih segel kam bližje, vsekakor pa dlje od Loke, kjer se konča Gabrje. Nekako orjejo kulturno ledino in smejo imeti 8. februar tudi za svoj dan. V karieri gabrskega pevskega zbora pomeni svetlo točko lanski nastop na srečanju ljudskih pevcev in godcev v Vidmu-Dobrepolju. Štirinajst skupin iz vse Slovenije in Trsta je priigralo in pripelo v poslušalce fantastično razpoloženje in ploskanje seje nemalokrat končalo s skandiranjem. Ob nekoliko izumetničenih in že ne čisto amaterskih Kostelcih, razposajenih Prekmurcih iz »Marko bande«, uvežba-nih haloških folkloristih, navihanih pevcih in pevkah iz Velike Bukovice, nekoliko akademsko popolni ženski pevski skupini »Stu ledi« iz Trsta in drugih nastopajočih - vseh skupin je bilo 14 - so »vžgali« tudi nepoklicni gabrski ljudski pevci. Časopis Delo je po njihovem petju »sem sedem let ga čakala in sedem let bom žalostna« naslovil zapis o Videmski predstavi ljudskih godcev, ki gaje objavil na najbolj branem mestu reportažne strani. Gabrske ženske v domači opravi, kot bi jih nekdo postavil na oder izza domačih štedilnikov, in možakarji v čisto nič pražnji noši so dobili lepo priznanje, ni kaj. Do videmskega srečanja take vrste nastopov še niso imeli. Ker so ognjeni krst prestali odlično, so bili veseli tako člani gabrskega pevskega sestava kot Majda Nemanič, ki je iz novomeške Zveze kulturnih organizacij gabrskim pevcem prišla prijateljsko prišepnit, kako naj zapojo, da bo šla njihova ljudska pesem v Vidmu še bolj v ušesa. Posnetek nastopa gabrskih pevcev je letos predvajal Radio Slovenija v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. L. M. Radioklub je še brez prostorov Z občnega zbora Radiokluba Žužemberk — Leta tečejo, družbene pomoči pa ni DOLENJCI V KLUBU KLOBUK — V petek dopoldan so bili gostje televizijskega studia Klub klobuk v Ljubljani »klobučniki« iz Novega mesta Voditeljema te popularne oddaje za šolarje, Metki in Robertu, so povedali, kaj za novomeške otroke med letom pripravlja Zveza prijateljev mladine. Na sliki (od desne proti levi): Veronika Balkovec, Peter Kralj, Jana Pavlin, Helena Dežan, Rebeka Novakovič z voditeljema (Foto: J. Pavlin) Skozi zgodovino knjige Z ogleda novomeške frančiškanske knjižnice »Frančiščanska knjižnica v Novem mestu seje pričela ob prihodu frančiškanov 1469. leta. Frančiškani so pribežali pred Turki iz Bosne preko Karlovca in Metlike in se naselili v tem zavoju Krke. S seboj so prinesli na pergament napisan rokopis nepodpisanega frančiškana iz leta 1418,« je o osnovah in začetkih samostanske knjižnice povedal du-hovnik-knjižničar Felicijan Pevec. Samostanska knjižnica pri frančiškanih v Novem mestu šteje čez 15.000 knjig oz. zvezkov. Pater Felicijan je osmošolce OŠ Grm povabil na sprehod skozi zgodovino knjige od Brižinskih spomenikov dalje. V 15. stoletje sodijo inkunabule, prve tiskane knjige. Frančiškani imajo 39 teh zelo dragocenih knjig. Iz 16. stoletja so bile na ogled fak-similirane izdaje najpomembnejših del: Trubarjev Abecednik, Katekizem, Cerkvena ordninga, Koledar (iz 1. 1577), Bohoričeva Slovnica, Krelejev Katekizem in Dalmatinova Biblija. 17. stoletje je bogato zastopano. Za nas so pomembni Ludvik Schon-leben, Janez Svetokriški in Janez Vajkard Valvasor. Za 18. stoletje je značilno, daje knjižnica obogatena s knjigami, ki so jih uporabljali na novomeški gimnaziji profesoiji in dijaki. Izstopajo področja zgodovine, zemljepisa, matematike, fizike, filozofije in klasične literature latinskih in grških piscev. Izmed domačih avtorjev smo si ogledali dela Marka Pohlina, Jurija Japlja in Valentina Vodnika. Avtor Pesmi za pokušino, Velike in Male pratike, Kuharskih bukev itd. je del svojega življenja preživel v prav tem frančiškanskem Pater Felicijan razkazuje samostansko knjižno bogastvo. samostanu. 19. stoletje nam omogoča vpogled v še večji fond knjig v slovenskem jeziku. Pomembni avtorji so: Jernej Kopitar, France Prešeren, Janez Cigler, Franc Miklošič, Simon Jenko, Fran Eijavec, Fran Levstik. V ta čas spadajo tudi nekateri časopisi. Ogledali smo si npr. prvi politični časopis Slovenija. V celoti bo knjižnica na ogled v jeseni. Razstavni prostor ob knjižnici nam je ponudil na ogled razstavo »Božični motivi v knjigah frančiškanske knjižnice«. »To, kar je narod ohranilo in dvignilo in mu je jamstvo za sedanjost in bodočnost, je dobra knjiga. Kajti taka knjiga ni samo razvedrilo in uk,'je vse več: vzgoja človeka in hrana duhu.« (Almiere) MARJANA ŠTERN OŠ Grm, Novo mesto Problemi, s katerimi se ta klub ubada zaradi prostora že od leta 1988, ko seje moral izseliti iz nekdanjih prostorov LT poleg osnovne šole, se nadaljujejo. Takrat je radioklub dobil začasno zavetišče v eni od barak MDB, iz katere pa se je moral ponovno izseliti zaradi gradnje šole. Vso opremo je radioklub premestil v prostor KS, ki pa za takšno opremo ni bil primeren. V letu 1991 je lovska družina na srečo odstopila eno svojih sob poleg pošte. Zaradi prenatrpanosti so se pojavljale najrazličnejše motnje. A žal tudi tu klub ne bo mogel ostati, saj je sobo dobil le začasno in se bo moral tudi od tod kmalu izseliti. Radioklubu je bilo obljubljeno, da bo dobil svoje prostore po dokončanju nove šole in adaptaciji starega dela osnovne šole. Vse pa seje obrnilo, saj ni finančnih sredstev za adaptacijo, in tako ostaja le pri obljubah. Prostori, ki so v starem delu osnovne šole, so sicer primerni in takoj vseljivi, a kaj, ko njih usoda še ni gotova in nekateri posamezniki želijo uničiti tudi to edino kulturno in tehnično dejavnost, ki poleg lovcev in gasilcev obstaja le zato, ker ima v svojih vrstah vztrajne člane, ki opravljajo delo humano in brezplačno. Člani imajo občutek, da jih hoče družba uničiti in zatajiti vse, kar je radioklub naredil dobrega za kraj in družbo nasploh. No, vse le ni tako črno, morda bo kdaj posijalo sonce tudi ra- IŠČEJO ČISTO PITNO VODO KOČEVJE — Kočevski vodovodi potekajo velik del po kraškem terenu, zato se v vodi nabira tudi nesnaga oz. fekalije. Nekoč so menili, da je glavni onesnaževalec področje Gotenice. Vendar s tega področja odtekajo navadne komunalne odplake, in ne bojni in kemični strupi, kot se pogosto sliši. Pot do rešitve in končne ureditve oskrbe s čisto vodo je dolga in draga. Čistilnih naprav ne bodo kupovali, ker so predrage. Z globinskim vrtanjem bodo poskusili najti čiste izvire pitne vode. M. G-č TISOČ GLEDALCEV OB SKAKALNICI RAKITNICA — Po treh zelenih zimah so ljubitelji skakalnega športa v Rakitnici minulo nedeljo vendarle prišli na svoj račun. Tekmo na 30-metrski skakalnici sije ogledalo prek tisoč obiskovalcev, ki so prisrčno pozdravili najdaljši skok 30,5 metra, dosegel pa gaje Konda iz Šalke vasi. Slednji je tudi zmagal v članski konkurenci pred Klunom (Moboles) in Brinškom (Dolenja vas), pri članih B je bil prvi Henigman pred Veselom (oba Rakitnica) in Koširjem (Globel), v pionirski konkurenci pa je slavil Levstek pred Petkom (oba Lipovec) in Klunom (Rakitnica). M. G-č. AVTOBUM—ŽIVILA NAKLO 1:0 KOČEVJE — Nogometaši Kočevja so v otvoritveni tekmi nove sezone na domačem igrišču prijetno presenetili. V prijateljskem srečanju so ugnali ekipo Živil Naklo, tretjeuvrščeno moštvo 1. državne lige, z 1:0, edini zadetek pa je dosegel Raj-šel. Dobro so igrali novinci v ekipi Pejo-vič, Škodlar in Razboršek, medtem ko Komočar tokrat ni igral. M. G-č. SLS STRAŽA VABI STRAŽA — Slovenska ljudska stranka-podružnica Straža vabi vse krajane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 16. februarja, ob 9. uri v gasilskem domu Straža. Aktualna tema zbora bo način izvajanja denacionalizacije. Vabljeni! SLS — Straža DRUGAČNOST JE NEZAŽELENA V lokalu Goijanski škrat v centru Novega mesta imajo v praksi poseben režim, ki ločuje državljane na tri možne razrede. Človeka ocenijo, še preden vstopi v to »demokratično« ustanovo. Zlo je v pogledu, ki zlo vidi, bi dejal Hegel. Vsakršna drugačnost je v tem lokalu nezaželena. Seveda pa to ni osamljen primer. Tovrstni pripetljaji se vse pre-pogosteje pojavljajo v naši slovenski družbi. Nestrpnosti do Neslovencev in manjšin nasploh se iz dneva v dan povečujejo. Ob tem pa se vpija resno zamisliti. Slovenija je demokratična država, včeraj smo izgnali zadnjega Neslovenca. V naši vasi ni več ljudožercev, včeraj smo zadnjega poržli... BRANE KONCILJA dioklubu v Žužemberku. Člani upajo, da bodo tako na občinski kot tudi na krajevni ravni sprevideli, da je ta klub še kako potreben. Kaj pomeni dejavnost radioamateijev, je pokazal čas, ko je v Sloveniji bila vojna. Verjetno le malo Slovencev ve, daje edina komunikacija s svetom in med področji v Dalmaciji, Podravini in Posavini ter Zagrebom bila zveza na radioamaterskih postajah. V Sloveniji pa so radioamaterji bili opazovalci in obveščevalci, ki so svoja opažanja sporočili na pristojna mesta. Ob poplavah, potresih in drugih naravnih nesrečah si ne moremo zamisliti brez sodelovanja radioamaterjev. Če bi odgovorni vsaj malo pomislili na to, bi takšno dejavnost gotovopodprli. Upam, da bodo tudi v KS v Žužemberku to KORISTNE POČITNICE TABORNIKOV Kar 55 članov in članic Rodu gorjanskih tabornikov je v minulem tednu v dveh izmenah preživelo že četrto zimo-vanje na Resi nad Črmošnjicami. Tudi tokrat jim je planinski domek sredi zasneženih gozdov odstopilo novomeško Gozdno gospodarstvo, pomoč osnovnih šol, tovarne zdravil Krka in Cestnega podjetja pa je olajšala lastno tabor-nino, s katero so si zagotovili nekaj prijetnih počitniških dni. Kot že po navadi so tudi tokrat preizkusili in utrdili svoje sposobnosti za življenje v naravi v zimskih pogojih. Več pohodov, orientacijska in sankaška tekmovanja, opazovanje zvezd in živalskih sledi v gozdu jim je razen pogovorov o planinstvu, preživetju v naravi in drugem praktičnem delu izpolnilo delovni načrt. Zabavne, šaljive in druge domiselne točke za kratek čas so popestrile večere, da so lepe počitnice kar prehitro minile. Tg. sprevideli in omogočili delo radioklubu, ki vztraja ne glede na to, da v lanskem letu za svojo dejavnost ni dobil niti enega dinarja oziroma tolarja. Na občnem zboru 25. januarja 1992 so člani kluba pregledali, kaj in kako so v preteklem letu delali. Najbolj so bili aktivni v radioamaterskem gonometri-ranju. Organizirali so tečaj za pioniije in nastopili na vseh republiških tekmovanjih in dosegli nekaj dobrih rezultatov. Med temi je eno tretje in eno drugo mesto. Pionirji so sodelovali še na tekmovanju mladih tehnikov, klub pa se je udeležil mednarodnih tekmovanj in sodeloval pri vzpostavljanju republiških zvez. Iz načrtov za delo v letu 1992 je razvidno, da bo klub pospešil svojo dejavnost na vseh področjih. Namerava usposobiti več novih operateijev in organizirati tečaj za pioniije za področje ARG kot tudi za operatoije. Vsa dejavnost pa je v veliki meri odvisna tudi od družbe. D. MIKEC USPEŠNI GASILCI IZ PREDGRADA PREDGRAD — Minuli teden so se sešli na letni konferenci člani gasilskega društva Predgrad pri Starem trgu. Lani so posebno skrb posvetili preventivni dejavnosti. V tem času so opravili nekaj nad 300 pregledov stanovanjskih in gospodarskih stavb. Nekajletni pregled o tem kaže, da so pri delu uspešni. Konference so se udeležili predstavniki Občinske gasilske zveze Kočevje, ki so jih podrobneje seznanili z nalogami prostovoljnih gasilcev, ko naj bi gasilci prevzemali pri svojem delu tudi ostale naloge pri preprečevanju nesreč in pri reševanju. V. D. Kdaj gospodinjstvo stroka? Gospodinjstvo tudi v kmetijske šole — Na program pa se je potrebno strokovno pripraviti V društvu strokovnih in predmetnih učiteljev gospodinjstva Slovenije deluje skupina za kmetijsko-gospodinjsko izobraževanje. V tej skupini smo obravnavali predlog Kmetijske šole Grm o uvedbi programa za poklice drobnega gospodarstva. Pri tem se nam zastavljajo vprašanja, ki teijajo strokovno obravnavo gospodinjenja oz. dela in vodenje hišnega gospodarstva. Takšen je program avstrijske šole, po katerem se zgledujejo na šoli v Velenju in Zagorju. Iz teh programov je razvidno priučevanje veliko različnih spretnosti in tudi poklicnih izurjenosti za dejavnosti, ki jim rečemo dopolnilne. Ta večstranska aktivnost za člane kmečke družine se je in se v kmetijsko-gospodinjskih šolah poučuje z izbirnimi predmeti in dejavnostmi, ker veliko teh spretnosti in izurjenosti sloni na tradiciji in v okolju. Teija pa v našem času kaj več, tudi trženje, shranjevanje, embaliranje itd. S strokovnimi programi — hišno gospodarstvo, kijih imajo v šolah Zagorje in Velenje, se ne moremo strinjati, ker so preskromni. Nikakor pa ni utemeljeno presajanje tega programa v kmetijsko šolo, saj to ne nadomešča kmetijsko-gospodinjske šole. Izobraževalni programi na kmetijskih šolah morajo biti naravnani tako, da bodo mladi rod usposobili za dvig življenjske ravni kmečke družine. Mislimo, da smo še premalo naredili, da bi skupaj proučili kmetijsko-gospodinjsko šolanje v sosednjih deželah, strnili izkušnje izpred 40 let v Sloveniji. Ugotavljamo pomanjkanje usklajenosti in priznanje gospodinjstva kot stroke ob kmetijski. Pri izvajanju programov za razvoj podeželja sodelujeta v Nemčiji, Šyici in Avstriji obe stroki, kmetijska in gospodinjska, ko načrtujejo dvig turizma na vasi. Za skupino: ANGELA ŠETINA Ivan Valič 5. februaija so se številni sorodniki, prijatelji in znanci na kočevskem pokopališču poslovili od preminulega Ivana Valiča, starega 78 let. Pokojnik je bil udeleženec NOV. V povojnih letih je bil voznik motornih vozil. Nazadnje je bil v delovnem razmerju pri reševalni postaji Zdravstvenega doma Kočevje. Pokojnik je mnogo storil za poživitev dejavnosti na področju organizacije organizacije Zveze avtomehanikov in šoferjev. V. D. France Urbančič Številni prijatelji in znanci smo se te dni še zadnjič poslovili od Franceta Urbančiča, devetdesetletnega nekdanjega kmetovalca, furmana in upokojenca z Dolenjega Polja pri Dolenjskih Toplicah. Že v mladosti je moral krepko prijeti za delo, daje preživljal številno družino. Ker je bila kmetija premajhna, je služil dodatni kruh s furanjem, najprej z voli, nato s konji. Z njimi je prečesal širne roške gozdove, od koder je vozil les na žago in železniško postajo v Straži. Vsako pomlad je za majhno plačilo preoral tudi bajtarske njivice. France se je že takrat zavzemal za skupno dobro. Tako se je med prvimi navduševal za napeljavo elektrike, leta 1938 pa je bil med ustanovnimi člani gasilskega društva. V tem duhu je vzgajal tudi svoje otroke. Druga svetovna vojna je Urbančiča postavila pred težke preizkušnje. Že v začetku leta 1942 je pričel delati za NOB. ob italijanski kapitulaciji pa je aktivno sodeloval pri razorožitvi italijanske divizije Isonzo pri gradu Soteska. Partizanil je v Levstikovi brigadi, dokler ni bil v nemški ofenzivi pod krimskimi gozdovi zajet. Po srečnem naključju mu je s še petimi partizani uspelo uiti izpred strelskega voda. Potem je bil poslan v zaledje, kjer je do konca vojne skrbel za prevoz hrane in ranjencev. France Urbančič ali po domače Jeričev oče je bil tudi po vojni v domačem kraju med tistimi, ki so si prizadevali, da bi izbrisali podobo nekdanje revščine. Dokler mu je zdravje dopuščalo, smo ga vedno videli pri delu, posebno veselje pa je še v poznih letih našel v svojem vinogradu. Njegov zgled in delo nam bosta še dolgo ostala v spominu. TV. Cirila Borojevič 13. januaija je umrla Cirila Borojevič, rojena Ulčakar. Rodila se je v Semiču, kasneje so se starši preselili v Novo mesto, ker je bil oče upravnik tamkajšnje pošte. Gimnazijo je obiskovala v Novem mestu. Leta 1943 seje pridružila Gubčevi brigadi. Po vojni je službovala v Vrhovnem štabu v Beogradu, kjer je spoznala moža Branka Borojeviča, takratnega polkovnika. Ljudje ga poznajo po knjigi Ljudi u ra-tu, omenja pa ga tudi članek v Mladini (št. 29 dne 16. julija 1991), omenja ga kot borca za radikalne spremembe v JLA. Zaradi prevelike zagnanosti in želje po liberalizaciji so ga po manevrih »Svoboda 71« odstavili z mesta sekretarja ZK, nato je doživel dva srčna infarkta in umrl kot generalpolkovnik leta 1982, star 63 let. Pred to »zamero« pri partiji je bil ožji Titov sodelavec. Tudi Cirilo je prizadela nagla odstavitev soproga, zbojela je na srcu in letos januarja umrla. Želela sije biti pokopana v rojstnem Semiču, žal sta to politika in vojna na Hrvaškem preprečili. Pokopana je poleg moža v Beogradu. VIDA DERGANC ANSAMBEL FRANCIJA OCVIRKA IZ SEVNICE poznajo daleč naokoli sajfantje igrajo po veselicahfsvatbah in zaključnih družbah. Vodja ansambla Franci je povedal takole: Sedaj nastopamo kot trio. Zaradi bolezni nas je zapustil basist Janez Podlesnik, katerega je zamenjal nekdanji član ansambla Brodniki Janko Bogovič. Zaradi službene obveznosti nas je tudi zapustil bral Stanko, bobnar, katerega smo nadomestili kar z elektroniko. Igranja imamo dovolj, za kar gre zasluga kitaristoma Jožetu in Janku. Igramo narodnozabavno glasbo s triglasnim petjem, imamo pa tudi lastne skladbe, katerih pa še ne predstavljamo. Romi skozi poezijo in čas Povabilo na informativni sestanek 15. feb. Rome, spremljevalce našega dolenjskega življenja, ki smo jih do sedaj v glavnem poznali v okviru družbenosocialnega področja, bomo imeli priložnost spoznati tudi z njihovega ustvarjalnega vidika. Novomeško študentko Katro Rangus je njihova zgodovina in kultura prevzela, zato se je odločila, da jih predstavi skozi pesem, ples in glasbo. Čeprav gre za recital, velja poudariti, da scenarij predvideva dinamično predstavitev s precej izvirno dramaturgijo. Prva faza priprav tega večera je že mimo, scenarij je napisan, glasba izbrana... Zelo pomemben je izbor nastopajočih, saj je poudarek na igralskem delu zelo velik. Avtorica si želi povabili k sodelovanju tako starejše, izkušene, kot mlade talente. Predstava je zamišl- jena na prostem, kar je za naše mesto novost in spodbuda za nadaljnje tovrstne prireditve. Začetni obeti so dobri, saj je tajnica ZKO Novo mesto ga. Staša Vovk oblj ubila moralno podporo, poskrbeli pa bodo tudi za finančno pomoč. Avtorica upa, da večni problem kulture — finance — ne bo ogrozil predstave. Glede na precej razvejene gospodarske dejavnosti v naši občini pa se to prav gotovo ne bo zgodilo. Pomoč bo dobrodošla v materialni in finančni obliki. Naša dežela Dolenjska prav gotovo skriva mnogo talentov vseh let. Povabljeni so na informativni sestanek, ki bo v soboto, 15. februarja, v glasbeni sobi (l. nadstropje) Doma kulture ob 18. uri. J. JEŽ 18 DOLENJSKI UST t. 7 (2217) 13. februarja 1992 #■" v.*, ••V. W. TELEVIZIJSKI SPORED ******* ČETRTEK, 13. II. SLOVENIJA 1 9.07 - 0.50 TELETEKST 9 22 VIDEO STRANI , 9.35 PROGRAM ZA OTROKE PEDENJŽEP MAČKON IN NJEGO TROP, risanka 10.30 ŠOLSKA TV, ponovitev 11.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 12.00 POROČILA 16.15 NAPOVEDNIK 16.20 SLOVENCI V ZAMEJSTVU, po-novitev 16.50 EP VIDEO STRANI 6 55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 '7.10 SLOVENSKA KRONIKA •7.20 PROGRAM ZA OTROKE SUPER BABICA, angl. naniz., 5/13 ZIV ŽAV 8-45 ZE VESTE..., svetovalno izobraže-valna oddaja 9.17 NAPOVEDNIK 19.24 EPP '9-30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 RAZREDNIK, amer. naniz., 12/22 20.35 MAJA VAM PREDSTAVLJA 2135 TEDNIK . 22-25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.05 NAPOVEDNIK 23.10 SOVA MOŽ, IMENOVAN SOKOL, amer. nadalj., 7/13 . CELLINI, italij. nadalj., 2/6 0.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.35 Video strani — 9.45 Zimske olimpij-nn!?re— 16.10 Sova (ponovitev) — 7.00 Zimske olimpijske igre in Eurori- tem (36. oddaja) — 19.00 Video lestvica d* 19-25 Napovednik — 19.30 Dnevnik KAI — 20.05 Žarišče — 20.30 Zimske olimpijske igre - 0.30 Yutel petek, i4. n. SLOVENIJA 1 910 —2.10 TELETEKST 9.25 VIDEO STRANI 9.35 PROGRAM ZA OTROKE LEGENDE SVETA, 4. epizoda kanadske naniz. PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA PRIDI MOJ MILI ARIEL, 4. del 1110 TEDNIK 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 16.45 NAPOVEDNIK '6.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENSKA KRONIKA /■20 TOK TOK, kontaktna oddaja za , „ mladostnike 19.10 RISANKA 9.17 NAPOVEDNIK 19.24 EPP !o c? DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT '9 55 FORUM 20 15 KARKOLI DRUGEGA BI BILO a. POHLEPNO, angl. nadalj., 4/6 2L10 OČI KRITIKE ;2 00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 NAPOVEDNIK 22.35 SOVA: PRI HUXTABLOVIH, 29. epizoda amer. naniz. MOŽ, IMENOVAN SOKOL, amer. nadalj., 8/13 BO RES PRIŠLO KDAJ JU-- TRO?, amer. film 2 00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9-30 Video strani — 9.40 Zimske olimpij-ske igre — 12.05 Euroritem (ponovitev) ~ 12.35 Sova (ponovitev) — 13.25 Zimske olimpijske igre — 16.10 Sova (pono-I (Jev) — 17.00 Zimske olimpijske igre — J 9.00 Regionalni programi - Maribor — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik ,DF — 20.00 Intervju — 20.40 Zimske olimpijske igre — 1.00 Yutel SOBOTA, 15. D. SLOVENIJA 1 8 10 — 1.50 TELETEKST 8 25 VIDEO STRANI 8-35 IZBOR 8.35 ANGLEŠČINA : FOLLOW ME, 36. lekcija 8.55 RADOVEDNI TAČEK 9.10 ZLATI PRAH 9.15 KLUB KLOBUK 11.00 MAJA VAM PREDSTAVLJA 12.00 POROČILA ‘2.05 INTERVJU, ponovitev 3.45 NAPOVEDNIK 13.50 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, ponovitev •4.40 ALF, ponovitev 15.05 TOK TOK, ponovitev 6.55 POSLOVNE INFORMACIJE '7.00 DNEVNIK 1 7 10 LETEČA VRAGA. amer. film '815 JUPIJE : MUSICAl. ZA OTROKE Z ROMANO KRANJČAN '9.00 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 UTRIP 20.15 DELO NA ČRNO, amer. naniz., 3/10 21.15 BIG BAND GALA, prenos iz CD 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 NAPOVEDNIK 22.30 SOVA: MURPHY BROWN, 11. epizoda amer. naniz. MOŽ, IMENOVAN SOKOL, amer. nadalj., 9/13 POVELJSTVO V PEKLU, amer. film LJUDJE POČNEJO VSE MOGOČE, amer. varietejski program 1.40 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 9.30 Video strani — 9.40 Zimske olimpijske igre — 14.05 Sova (ponovitev) — 15.25 Prisluhnimo tišini — 15.50 Angleščina v poslovnih stikih — 16.05 Garfield in prijatelji — 16.30 Domači ansambli: Beneški fantje in Veseli planšarji — 17.00 Albertville: Zimske olimpijske igre 92 — 19.00 Klasika — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik RTV Srbija — 20.00 Ljubezenska zgodba (1. epizoda amer. naniz.) — 20.55 Zimske olimpijske igre — 1.00 Yutel NEDELJA, 16. II. SLOVENIJA 1 8.00 — 13.15 in 14.15 — 0.10 TELETEKST 8.15 VIDEO STRANI 8.25 PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev: ŽIV ŽAV SUPER BABICA, angl. naniz., 5/13 9.45 21. SREČANJE LJUBLJANSKIH ZBOROV, 2. oddaja 10.20 KRIŽKRAŽ, ponovitev 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA 12.35 DOMAČI ANSAMBLI: BENEŠKI FANTJE IN VESELI PLANŠARJI, ponovitev 14.30 DIVJI ZAHOD, amer. film 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 EDUARD IN NJEGOVE HČERE, franc, nadalj., 5/6 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 VSI BOŽJI OTROCI, amer. film 18.40 MERNIK 18.55 RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 ZRCALO TEDNA 20.15 ZDRAVO 21.15 EPP 21.20 DRŽAVNO NADZORSTVO, poljudnoznan. serija, 6/6 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 NAPOVEDNIK 22 40 SOVA- KO SE VNAME STAR PANJ, angl. humor, naniz., 5/13 MOŽ, IMENOVAN SOKOL, amer. 10/13 0.010 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: Albertville - zimske olimpijske igre 92: 9.40 studio+preosi; 17.05 stu-dio+prenosi; 20.50 studio+posnetki 9.30 Video strani — 16.05 Sova (ponovitev) — 19.00 Sova (ponovitev) — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Potovanja (angl. poljudnoznan. serija, 3/9) — 1.00 Yute! PONEDELJEK, 17. II. SLOVENIJA 1 8.50 — 12.10 in 16.20 — 0.40 TELETEKST 9.05 VIDEO STRANI 9.15 PROGRAM ZA OTROKE 10.25 KARKOLI DRUGEGA BI BILO POHLEPNO, angl. nadalj., 3/6 11.15 TV MERNIK, UTRIP, ZRCALO TEDNA ponovitve 12.00 POROČILA 16.35 VIDEOSTRANI 16 45 NAPOVEDNIK 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENSKA KRONIKA 17.20 PROGRAM ZA OTROKE 18.05 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.40 BOJ ZA OBSTANEK, aangl. poljudnoznan. oddaja 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽENSKE IN MOŠKI, amer. nadalj., 1/3 20.40 DOSJE 21.25 EDEN ZA VSE, nemška drama 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 NAPOVEDNIK 22.50 SOVA: MOŽ, IMENOVAN SOKOL, amer. nadalj., 11/13 ZVEZDNE STEZE. 7. epizoda amer. naniz. 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: Albertville - zimske olimpijske igre: 9.40 studio+prenosi; 17.20 prenos; 20.30 studio, prenos.posnetki 9.30 Video strani — 16.00 Sova (ponovitev) — 19.00 Videošpon — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik KP — 20.05 Žarišče — 1.00 Yutel TOREK, 10. II. SLOVENIJA 1 8.45 — 12.10 in 15.50 — 0.35 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 PROGRAM ZA OTROKE 10.10 ŠOLSKA TV 11.10 EURORITEM, ponovitev 11.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovi-lev 11.45 ANGLEŠČINA V POSLOVBNIH STIKIH, ponovitev 12.00 POROČILA 16.05 VIDEO STRANI 16.15 NAPOVEDNIK 16.20 MOSTOVI 16.50 EP VIDEOSTRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENSKA KRONIKA 17.20 PROGRAM ZA OTROKE 18.30 SVET POROČA 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME ŠPORT 20.05 PRAVI JUNAK, angl. nadalj., 1/6 21.00 NOVOSTI ZALOŽB 21.10 OSMI DAN 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 POSLOVNA BORZA 22.35 VRH LEDENE GORE, 2. del angl. dok. oddaje 23.05 NAPOVEDNIK 23.10 SOVA: V OBMOČJU SOMRAKA, 21. epizoda amer. naniz. MOŽ, IMENOVAN SOKOL,-amer. nadalj., 12/13 0.25 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: Alberville - zimske olimpijske igre: 9.45 studio+prenosi; 20.35 studio, posnetki, prenos 9.35 Video strani 19.00 Orion — 19.20 Sova (ponovitev) — 20.10 Žarišče — 1.00 Yutel SREDA, 19. II. SLOVENIJA 1 9.45 — 12.10 in 15.30 — 0.30 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 PROGRAM ZA OTROKE 11.10 PRAVI JUNAK, angl. nadalj., 1/6 12.00 POROČILA 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 POTOVANJA, angl. poljudnoznanstvena serija., 3/9 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENSKA KRONIKA 17.20 PROGRAM ZA OTROKE KLUB KLOBUK NOVOSTI ZALOŽB 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FILM TEDNA NESMISELNI STREL, avstralski film 21.35 MALI KONCERT 21.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.10 NAPOVEDNIK 22.15 SOVA: KRILA, amer. naniz., 3. epizoda MOŽ, IMENOVAN SOKOL, amer. nadalj., 13/13 ZGODBA O MAGNUMU, angl. dok. serija, 2/3 0.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: Albertville - zimske olimpijske igre: 9.45 studio+Euroritem; 15.50 prenos, studio, posnetek; 21.00 studio, prenos, posnetek 9.35 Video strani — 14.30 Sova (ponovitev) — 19.00 Regionalni programi - Maribor — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik ORF — 20.05 Žarišče — 20.30 Poglej in zadeni — 1.00 Yutel GOL DO PASU TEKAL PO ULICI RIBNICA — Prejšnjo sredo okrog poldnem so bili mimoidoči v Šeško vi ulici priča zanimivemu prizoru. Občan M. K. je najprej bos, nato slečen do pasu in s klobukom na glavi zabaval radovedneže s lokanjem od gostilne Pri Cenetu do pivnice hotela Jelka in nazaj. Vendar ni šlo za navaden tek, ampak za stavo, kije tehtala 700 tolarjev. Tega dne je bila temperatura okrog nič pa še asfalt je bil poledenel. M. K. je bil tudi pripravljen namočiti noge v Bistrico, skočiti v vodo pa ni mogel, ker je bila reka zamrznjena. M. G-č Zagotovo vas zanima Prav tako se lahko obrnete za vse informacije na podjetje MARLES HIŠE MARIBOR d.o.o.. Limbuška c. 2. 62106 Maribor, tel. 062/101-211. AVTOMOBILI S 3-LETNO GARANCIJO NISSAN AVTOMEHANIKA VIDRIH V OTOČCU ODSLEJ POPRAVLJA IN PRODAJA AVTOMOBILE NISSAN. AVTOMOBILI NISSAN SO ZANESLJIVI IN VARČNI, AVTOMEHANIKA VIDRIH PA ZAGOTAVLJA VSO OSKRBO VAŠEGA AVTOMOBILA, TESTIRANJE MOTORJEV S SODOBNO OPREMO BOSCH IN POPRAVILA Z ORIGINALNIMI REZERVNIMI DELI. AVTOMEHANIKA VIDRIH OTOČEC Tel. (068) 85-180 EE3 NISSAN NovoLine Pot pravih odločitev. Vabi k sodelovanju več EKONOMISTOV IN DIPL. EKONOMISTOV za samostojno delo v računovodstvu na delih in nalogah: — računovodja — vodja računovodstva K sodelovanju vabimo dinamične, mlade, komunikativne, kreativne, iznajdljiv^ stro-računovod2 tV6^letnimi izkušniami na področju računovodstva (računovodja, vodja Kandidatom nudimo stimulativno nagrajevanje, možnost dodatnega izpopolnjevanja in izobraževanja in možnost stalne zaposlitve. V Kandidati naj svoje vloge pošljejo na zgornji naslov v osmih dneh po objavi ali pa naj se osebno zglasijo na sedežu podjetja. M. U/tOcUvUtoor lija/ ANDREJ ŠIFRER V BREŽICAH V četrtek je bil v Brežicah Andrej Šifrer, znan kot odličen pevec, ki zna zabavati otroke. Tudi tokrat nas je odlično zabaval. Včasih je iz njegovih ust prišla tudi kakšna beseda, ki ni bila preveč solidna. Vseeno pa smo se mu nasmejali. Kmalu je bilo vsega konec in smo bili žalostni, da se je zabava končala. Upam, da bo Andrej Šifrer še kdaj prišel v Brežice. MELITA BOGOVIČ 6. b., novin. krožek OŠ Artiče NESREČA NA ŠPORTNEM DNEVU Po nekaj letih smo spet dočakali zimo, ki nas je obdarila s snežno odejo. Vsi smo se snega razveselili. 27. januarja je imela razredna stopnja športni dan. Nekateri so prinesli s seboj sani, drugi pa smuči. Smučat in sankat so se odpravili na bližnji breg. Komaj pa so s športnim dnem pričeli, sije Matej zlomil nogo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je dobil mavec. Sedaj bo moral preživeti počitnice in še nekaj tednov v miru in bo le skoz okno opazoval veselje otrok. LIDIJA PŠENIČNIK in MARJETKA HODE OŠ Globoko NARAVOSLOVNI DAN V četrtek smo imeli učenci osmih razredov naravoslovni dan, kije bil sestavljen iz dveh delov. Prvi del je potekal pri kemiji. Na začetku je sedem učencev imelo referate na temo Fosilna goriva. Nato nas je tovarišica razdelila v šest skupin. Tri skupine smo opravljale poskuse. V naši skupini smo pridobivali petrolej s pomočjo destilacije. Ostali so sestavljali modele alkanov ali pa pripravljali plakate. Po koča-nem delu smo poročali o rezultatih. Drugi del je potekal v fizični učilnici. Tu smo ves čas delali poskuse z energijo. Z naravoslovnim dnem smo bili zadovoljni, saj je za nas bolj zanimivo in koristno, če sami aktivno sodelujemo, kot pa samo poslušamo. SONJA CIZELJ novin. krožek OŠ Artiče LUTKOVNA PREDSTAVA ZA PREDŠOLSKE OTROKE METLIKA — Tukajšnja Ljudska knjižnica priredi v petek, 14. februarja, ob 9,30 v kulturnem domu za otroke od 4. leta naprej predstavo Lutkovnega gledališča iz Ljubljane z naslovom »Jajce«. Cena vstopnic je 70 SLT, kupiti pa jih je moč med 7. in 15. uro v Ljudski knjižnici ali pol ure pred predstavo v kulturnem domu. Otroci, ki obiskujejo vrtec, si bodo predstavo ogledali v spremstvu svojih tovarišic. POEZIJE V VSAKO SLOVENSKO HIŠO Založba Mihelač je pred kratkim izdala Prešernove Poezije v počastitev našega kulturnega praznika. Ponudbe so dobile tudi osnovne šole. Ob rezultatih, koliko družin ima Poezije, smo se kar resno zamislili. Takšno knjigo bi morali imeti vsi. Saj 100 SLT za izvod lepo opremljene knjige Prešemovnih poezij ni veliko. Učenci smo v hipu naročili sedemdeset izvodov. Poezije smo že dobili, prepričani pa smo, da jih bomo že v najkrajšem času tudi prebrali. MELITA SUMRAK in ANITA FILIPČIČ OŠ Globoko KRATKE POČITNICE — PESTER PROGRAM Metliškim šolarjem ni bilo dolgčas med zimskimi počitnicami, čeprav je sneg zapadel za cel teden prezgodaj. Smučarski klub Metlika je organiziral smučarski tečaj od 3. do 8. februarja na Gačah. Tja seje vsako jutro že od 7.45 z avtobusom odpeljalo okrog 50 navdušenih smučaijev. Predšolske otroke so učili smučati na Štupaijevem travniku, kjer je začetnikom primeren manj zahteven teren. Zelo dobro je bila obiskana športna dvorana pri metliški osnovni šoli. Prav vsak dan je bilo živahno v pionirskem oddelku metliške ljudske knjižnice, kjer je bila vsak dan zanimiva video predstava. Otrokom iz male šole in prvošolcem pa so v programu »Spoznajmo se!« predstavili knjižnico in zanimnivosti v njej, ki so namenjene prav njim. Poleg tega so v popoldanskem času v kinodvorani dvakrat predvajali barvne risanke. Ker je bil to ravno teden pred slovenskim kulturnim praznikom, je tudi Belokranjski muzej imel ves teden »dan odprtih vrat«. Vsem, ki ste se potrudili, da so naši šolarji prijetno preživeli svoj zimski prosti čas, se lepo zahvaljujemo. Občinska zveza prijateljev mladine Metlika TRIJE PEVSKI ZBORI — V Strugah, ki štejejo komaj dobrih 600 prebivalcev, imajo kar tri pevske zbore: otroški, moški in še cerkveni mešani pevski zbor struškefare. Vsi trije so pred kratkim nastopili tudi ob obisku predsednika vlade Slovenije Lojzeta Peterleta v Strugah, ki tudi sam rad zapoje. Na fotografiji: otroški zborček iz Strug. (Foto: Primc) PIONIR MKO — Mehansko kovinski obrat Novo mesto d.d., Kettejev drevored 37, vabi k sodelovanju sledeče delavce: 1. Komercialist 2. Varilec 3. Strojni ključavničar 4. Konstrukcijski ključavnič. 5. Pleskar 6. Avtoličar 7. Avtoklepar 8. Avtomehanik 9. Konstruktor 1 delavec 4 delavci 2 delavca 4 delavci 1 delavec 1 delavec 1 delavec 2 delavca 1 delavec za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poizkusnim delom. višja izobrazba ekonomske ali strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pod tč. 2. — 8.: IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pod tč. 9.: višja izobrazba strojne smeri Pisne prijave s kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pošljite v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov: Pionir MKO — Mehansko kovinski obrat Novo mesto, d.d., Kettejev drevored 37 — Oddelek za kadre in splošne zadeve. NA VREČAH V DOLINO — Po dolgih letih so bile počitnice naših šolarjev spet bele, čeprav posebnega zimskega veselja ni bilo, saj je odjuga ves teden pridno pobirala sneg. Nič smučarsko ni bilo na Gačah, kamor je nekaj dni počitnic vozil smučarski avtobus. Zato pa je bilo bolj veselo kot na snegu v Pionirski knjižnici, v Dolenjskem muzeju, na filmskih predstavah v Domu kulture, v bazenu Gami hotela na Otočcu, v plesni šoli Mojce Hotko in še kje. Še posebej žaba vno je bilo v Mrzli in Koso vi dolini (na sliki), kjerje Z veza prijatelje v mladine pripravila vesele igre na snegu. Na obeh tekmah se je zbralo skoraj 400 šolarjev, najboljši v posameznih pa so prejeli lepe nagrade. (Foto: J. Pavlin) DESET LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV — Minulo soboto se je 170 članov Društva upokojencev občine Novo mesto udeležilo že tradicionalnega srečanja v Mimi Peči Najprej so v dvorani kulturnega doma prisluhnili poročilom o delu in težavah društva, zatem pa so si ogledali premiero komedije »Dobrodošla, miss Agata« mimopeških gledališčnikov-amaterjev. Za vesel zaključek srečanja so si kot prvi gostje »privoščili« še kosilo v novem delu Novljanove gostilne. (Foto: J. P.) Vsi davčni zavezanci so na podlagi Zakona o dohodnini (U.l. RS ’ 48/90) dolžni izdelati napoved za odmero dohodnine za leto 1991. SVETOVANJE IN POMOČ pri izpolnitvi obrazca NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE | ZA LETO 1991 bo organizirano v kraju: — MIRNA PEČ, v prostorih trgovine KLAS d.o.o. BIŠKA VAS 1, vsak petek od 16.00 do 17.00 ure. — ŠENTJERNEJ, v prostorih podjetja PETEL d.o.o. ŠENT-1 JERNEJ,Trg Gorjanskega bataljona 2 (nad banko), vsako soboto od 9.00 do 12.00 ure: Morda vam primanjkuje časa ali pa vam izpolnjevanje obrazca povzroča težave. Vam in vsem ostalim, ki bi se želeli izogniti nevšečnostim zaradi nepravilno izrinjenih obrazcev, nudimo v zgoraj nevedenih dneh vse strokovno svetovanje in pomoč pri pravilni izdelavi Napovedi za odmero dohodnine za leto 1991. S seboj prinesite ustrezno dokumentacijo o višini letnih dohodkov, dokumentacijo za uveljavitev davčnih olajšav in osebne dokumente. OPOZORILO — rok za oddajo napovedi je 30. marec 1992, zato ne odlašajte na jutri, kar lahko storite že l danes. ZBDlei INTERNATIONAL KOVINSKA POSODA VRHUNSKE KVALITETE Zaradi izredno velikega zanimanja za izdelke firme ZEPTER INTERNATIONAL LINZ ponujamo možnost dela: A. TRGOVSKIM ZASTOPNIKOM -PREZENTANTOM B. MANAGERJEM Pogoji: A. — vsaj srednješolska izobrazba — lastno vozilo — telefon B. — vsaj srednješolska izobrazba — lastno vozilo — telefon — izkušnje pri delu s prezentanti Če ste komunikativni, vztrajni in dosledni, Vam ZEPTER ponuja možnost velikega zaslužka, hitrega napredovanja pri delu in dobre delovne pogoje. Dobimo se v nedeljo, 16. 2. 1992,v HOTELU METROPOL v Novem mestu ob 15. uri — konferenčna dvorana. Od 8. do 12. ure nas lahko tudi pokličete: — Zepter Slovenica Slovenj Gradec, tel. (0602-43-901) — biro RIJEKA 051 /33-897 — biro Ljubljana, tel. 061 /271 -401 DOBRODOŠLI V ZEPTERJEV SVET! V INDUSTRIJSKI CONI TRZIN bo na voljo proizvodnoposlovni objekt etažne površine 800 —1000 m2. Interesenti lahko dobijo informacije na IGT Miklošičeva 13, Ljubljana tel. (061) 312-175 fax. (061) 125-151 Novo mesto, Ob potoku 5 tel. (068) 22-772 Metlika, Vinogradniška 41 tel. (068) 58-716 -: ::':V V FEBRUARJU »EMI za takojšnje plačilo !* okna * vrata * senčila *l * prenova oken * POTROŠNIŠKO POSOJILO <«,,«, za prenovo oken) * ORGANIZIRANA MONTAŽA • * BREZPLAČEN PREVOZ do 100 km a nakup nad 50000 alt • |*HISE * MONTAŽNE STENE *l I JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, teiefaz: 064/632-261 Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto išče interesente za odkup planinskega doma na Frati (Dolnji Ajdovec 20). Objekt je ocenjen na 3.500.000 SLT. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 21-040, int. 354, ali na Ljubljanski 2 v Novem mestu, soba 54. avto moto društvo trebnje AMD Trebnje bo organiziralo teoretični tečaj za voznike motornih vozil, ki se bo začel v osnovni šoli Trebnje v ponedeljek, dne 17. februarja, ob 16. uri. Tečaj je brezplačen. Sedežna ^ garnitura RO© je prostor za razgovor Cena: 46.000 SLT Sedežna garnitura ROK je prevlečena s kakovostnim umetnim usnjem naravnega videza, oblikovana pa je tradicionalno, s pridihom prestiža in sodobnosti Trpežna je in enostavna za čiščenje. Je razstavljiva, enostavno in hitro jo montirate ali demontirate Ker je oblazinjena in tapecirana tudi na hrbtni strani vam daje priložnost neobičajne a učinkovite postavitve od stene v notranjosti prostora v DVOR d.o.o.. Dvor 53 A, Tol.. Fax 008/87-470 J o o > < cn > cr LU i— LU Q_ LU >C/D < < CD LU S _J LU cn < O > LU O oc 9 < • ^ BLAGOVNI CIENTER CELJE p. o BOLJŠA OD BOLJŠE JE GALA PONUDBA Prepričajte se o konkurenčnosti: — moka posebna, tip 400,1 kg — moka tip 500 25/1 za kg — prašek Persil 3 kg — arašidi 1 kg — napolitanke 1 kg SLT 26,90 22,10 517,00 188,90 164,20 Ne pozabite na VALENTINOVO, dan zaljubljenih! Pripravili smo vam primerna darila. Z veseljem vas pričakujemo tudi ob sobotah in nedeljah! < CD < o < —> OC LU > LU “D 00 O O > O m z: —i m oo O > O m r- c_ m > xj CD O JD cn > ro oo TJ X) O O > c_ > r~ Z m O > ^ V13NV1S U08IUVIAI VlV9‘LVA0d0QV3ldlSig'ACnS Belokranjsko gradbeno podjetje beg rad mu Zadružna cesta 14, ČRNOMELJ KOMERCIALNI SEKTOR razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas: POSLOVODJA TRGOVINE GRADBENEGA MATERIALA Pogoji: V stopnja strokovne izobrazbe — smer poslovodja, 3 leta de-k^vnih izkušenj na podobnih delih. Prijave sprejema splošno-kadrovska služba podjetja 8 dni po objavi razpisa. ,\\\' A\\ A\\\ Cy\\ \ BREŽICE PROIZVODNJA IN TRGOVINA Sentlenorl 72, 68250 Brežice UPRAVNI ODBOR AGRARIACOMMERCE, proizvodnja in trgovina Brežice, d.o.o. objavlja prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA KOMERCIALNEGA REFERENTA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — višja izobrazba ekonomske smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delu — aktivno znanje angleščine ter pasivno znanje vsaj enega tujega jezika — vozniški izpit B-kategorije Delovno razmerje sklepamo za določen čas 6 mesecev, s polnim delovnim časom. sta prvih borcev 42, 68250 BREŽICE. Kandidati bodo o izbiri, po predhodnem preizkusu znanja, obveščeni najpozneje v roku 30 dni po poteku objavljenega roka. Informacij po telefonu ne dajemo. BIRO 5,TRGOVINA Vrhovčeva 9 , Novo mesto tel.: 068 25-496,25-901 m? JpL AKCIJSKA IZREDNA P N^ENEJSl r AT-286/16, 1Mb R ŽE ZA NEVERJE7 95.000. Se ugodnejš AT-386SX/20,2 Mh CELO SAMO ZA 199.000 PRIČAKUJ >RODAJA!!! ONUDBA !!! AČUNALNIK1 : AM , 44 Mb HDD NIH 00 SLT NOTEBOOK: RAM,65 MbHDD ,00 SLT EMO VAS ! VI NAM - IVI I V A IVI S posebno rubriko VI NAM — Ml VAM vam prihajamo naproti z oglasnim prostorom, ki bo ustrezal tako vaši dejavnosti in finančnim sredstvom kot potrošnikom, katerim so namenjene vaše ponudbe in storitve. V oglasnem prostoru v tej rubriki lahko ponudite svoje storitve številnim Dolenjcem in tudi drugim, ki morda čakajo prav na vas. Cena objave je 3.000 SLT, če bi želeli več prostora, bi za vsak nadaljnji trikolonski cm odšteli še 1.000 SLT. Objavo oglasov v rubriki L/l NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 'cj[ncg©wDCj/A\r~ BQTLED Pod Trško goro 49, tel. (068) 22-815 sposojanje poročnih oblek in prodaja jeans izdelkov Delovni čas: od 10. do 12. ure in od 14. do 19. ure sobota: od 10. do 12. ure Prodajamo italijanske stroje za testenine in raviole ter vse vrste peči in pekarske opreme. Podjetje J&J, tel. (065) 26-070 TIKA TREBNJE tel. (068) 44-940 zelo ugodno: nahrbtna laks kosilnica TORI varilni aparat CO2 VARMIG 140/160 POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Oklešen Leopold K Roku 77 Novo mesto tel. (068) 26-193 delovni čas: non stop • prodaja pogrebnega materiala • prevozi pokojnikov • izredno konkurenčne cene • kompletne storitve • brezplačen prevoz do 20 km miNG servis — trgovina Jedinščica 27, NOVO MESTO, tel. fax: 068/26-004 SERVIS fotokopirnih strojev CdtlOH, ROGBGDKl, INl&SlhmJUl PRODAJA najsodobnejših fotokopirnih strojev CANON, potrošnega materiala, telefaxov in ostale biro opreme. Nudimo vam tudi kvaliteten papir za fotokopiranje. Pokličite nas in se prepričajte v kvaliteto naših storitev in konkurenčnih cen. mmNG ZAHVALA Kakor liho si živela, tako tiho si odSla, a med nami ostala je praznina. V 83. letu starosti je umrla AMALIJA ŠIMC Štehaijeva Malči, z Mal. Riglja pri Dol. Toplicah Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se Strunovi in Miklavčičevim za pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni Anici Janežič za vso skrb v njenih zadnjih letih življenja, gospodu župniku za obiske na domu in opravljen obred ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni Mali Rigelj, Hrib, Avstrija, Nemčija ZAHVALA Zaiumeli so gozdovi, dobrava žalostno ihti »Odhajal zdaj v državi novi, ki zanjo "si boril se ti.« V 68. letu nas je zapustil dragi BORIS VIDAU s Hmeljčiča 11, Mirna Peč Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter dobrim vaščanom za vsestransko pomoč in podarjeno cvetje. Lepo se zahvaljujemo GD Hmeljčič za organizacijo pogreba in govornikom Jelki Progar, Francetu Hrastarju (ZB) ter Jožetu Barbo (GD) za poslovilne besede. Zahvala velja tudi osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, pevcem iz Šmihela, g.župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija in ostalo sorodstvo tedenski koledar Četrtek, 13. februarja Katarina Petek, 14. februarja — Valentin Sobota, 15. februarja — Jovito Nedelja, 16. februarja — Julijana Ponedeljek, 17. februarja — Aleš Torek, 18. februarja — Šimen Sreda, 19. februarja — Konrad LUNINE MENE 18. februarja ob 9.04 — šfip kino BREŽICE: 14. in 15.2. (ob 20. uri) ameriška komedija Življenje na zatožni klopi. 16.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Maž iz kadilska ČRNOMELJ: 14. 2. (ob 18. uri) ameriška risanka Ameriška pravljica. kmetijski stroji TRAKTOR FERGUSON 539, 90 delovnih ur, star eno leto, prodam za 10000 DEM. * * (068)50-030. 588 TRAKTOR UNIVERZAL in kravo prodam. ® 78-4IZ 618 TRAKTOR IMT 539. letnik 1990, 180 delovnih ur, prodam za 7700 DEM. »(068)49-673. 619 PRODAM enoosno traktorsko prikolico domače izdelave, nosilnost do 4 t in prikolico za avto. Menjam tudi za goveje živali. Avgirst Sadar, Za boršt 15, * (061)785-014. 632 GENERALNO za traktor in še nekaj ostalih rezervnih delov prodam. *(061) 789-097. 635 GOZDNI TRAKTOR IMT 558 z dvobobensko vrdo in desko ugodno prodam ali menjam za osebni avto. Janez Raje, Radovlja 25. Šmarješke Toplice 704 kupim KUPIM bager sajlaš ICBE rovokopač. » (068)27-315. 613 TRAKTOR do 50 KM, s prednjim pogonom, dobro ohranjen, kupim. K!i5le na » (065)51-308. po 15. uri. 653 DELIKATESNO VITRINO kupim * (068)20-585. 660 14. 2. (ob 20. uri) ameriški film Žena-hudič. 16. 2. (ob 20. uri) ameriški pustolovski film Robin Hood — Princ tatov. KRMELJ: 15.2. ameriška komedija Čarovnik. KRŠKO: 13. 2. (ob 19. uri) gostuje gledališče iz Celja s komedijo Ljubezen. METLIKA: 14.2. (ob 19. uri) ameriški pustolovski film Robin Hood — Princ tatov. 16.2. (ob 18. uri) ameriška risanka Ameriška pravljica. 16. 2. (ob 20. uri) ameriški film Žena-hudič. NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 13. do 17.2. (ob 18. in 20. uri) ameriški vohunski akcijski film V. I. Warskawski. SEVNICA: 14. in 16. 2. ameriška komedija Čarovnik. 17. in 19. ameriški erotični film Osvobajanje miss Bet-howen. motorna vozila ZASTAVO 101, letnik 1987, ali WV 1200, letnik 1974, v dobrem stanju, prodam. Krhin, Ostrog 34, Šentjernej. 604 KADETT 13, letnik 1988/8, bele barve, prodam. » 44-441. 607 R 4 GTL, letnik 1983, ugodno prodam. * 50-123. 608 Z 125 P, poškodovan, registriran, prodam. * (068)73-382. 610 FIAT 126 P, karamboliran, po delih prodam, » 28-714. 615 GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985/6, 4 vrata, prodam. ® 24-436. 616 126 P, letnik 1989, prodam. ® 28-626, po 18. uri. 620 126 P, letnik 1986, prodam. ® 25-307. 627 R 4 GTL, nov, ugodno prodam. Barvo lahko izbira kupec. W 51-437. 630 GOLFA JXD,JGLD, letnika 1985, Z 101, letnik 1982, TAM 60, 1977, in rezervne dele za Z 101, Z 126 P, R4, Z 750 prodam. ® 24-578. 637 JEPP MAHINDRA. zaprt, registriran, prodam. *• (068)65-718. 638 BMW 315, letnik 1983, prodam ali zamenjam za manjši avto. ® (0608)60-132, popoldne. 641 R 18 GTS, letnik 1984, registriran do februarja 1993, prodam. * (0608)64-692. 642 ŠKODO LS 110, letnik 1976, v dobrem stanju, registrirana do 5. oktobra 1992, prodam za 1000 DEM. ® (0608) 77- 441. 647 R 5 CAMPUS, star dve leti, prevoženih 29000 km, prodam. ® (068)56-360. 654 R 4 GTL, letnik 1988, garažiran, prodam. ® 65-598. 655 ŠKODO, letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam. *■ 45-201. 658 JUGO 45, letnik 1982, prodam. ® 78- 143. 661 HROŠČA 1200, registriranega, prodam za 750 DEM. ® 21-851. 662 LADO 1200 S, letnik 1987/11, ugodno prodam ali menjam. ® 28-289. 663 GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, prodam. ® (0608)60-135. 665 Z 750, julij 1985, garažirano, dobro ohranjeno, prodam. ® (068)76-067. 667 OPEL REKORD, letnik 1971, prodam ali zamenjam za manjši avto. ® 27-142. 672 VW 1200, letnik 1975, generalno obnovljen motor, prodam. ® 42-624. PRODAM TAM 75 T3,1. 81 (5900 DM), mini moriš, 1. 71, zelene barve, reg. 11 /92 (1700 DM), citroen C 25 E 87/88 (16500 DM). »068/25-113) NE IZZIVAJTE NESREČE s slabimi zavorami! Te skrbi vas reši ZAVORNI SERVIS, saj z minimalnimi stroški popravimo zavore osebnih vozil, kombijev in traktorjev. Rajnovišče 6, Novo mesto, tel. 43-633. ALFA 33 13 S, letnik 1985, registrirano do 18. novembra 1992, prodam ali zamenjam za manjši avto. ® 22-886. 683 JAMAHO 250 CROSS, letnik 1991, prodam. Ivan Slopšek, Brežina 57, Brežice. 687 Z 128, letnik 1989, karambolirano, prodam. ® 24-795. 691 ZASTAVO 128, letnik 1989, dobro ohranjeno, prodam. ® 85-027. 692 R 4 GTL, letnik 1986, prodam. ® 48-542. 693 ZASTAVO 750 LE, letnik 1981, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Franc Mlakar, Zloganje 3, Škocjan. 695 R 4 GTL, rdeč, prva registracija april 1990, prodam. ® 73-151. 696 R TRAFIC, visoka streha, letnik 1984, prodam. ® 26-368. 698 Dolenjska banka d.d. M Novo mesto OBRESTNE MERE ZA SREDSTVA OBČANOV z veljavnostjo od I. 2. 1992 REVALORIZACIJSKA STOPNJA ZA MESEC FEBRUAR: — na letnem nivoju 240.69% — na mesečnem nivoju 10.20% 1) SREDSTVA NA VPOGLED PO HRANILNI KNJIŽICI, TEKOČEM RAČUNU IN ŽIRO RAČUNU — na mesečnem nivoju 5.10% 2) VEZANI DEPOZITI — skupna mesečna obrestna mera I mesec 10.20% 3 mesece 10.46% 6 mesecev 10.63% nad 12 mesecev 10.79% nad 24 mesecev 10.95% nad 36 mesecev 11.12% 3) TEKOČI RAČUNI — mesečna obrestna mera dovoljena prekoračitev 11.80% nedovoljena prekoračitev 12.51% ŽIRO RAČUN Vezani depoziti obrtnikov nad 100.000,00 SLT za nedoločen čas z odpovednim rokom do 3 dni, ki preko svojega žiro računa poslovno sodelujejo z banko 10.20% /O ljubljanska banka DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ Dolenjski list Novo mesto, po. UREDNIŠTVO Drago Rusf/j i direktor /n glavni uredniki, Marjan Legan Iodgovorni uredniki, Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Dušič-Gamik, Anton Jakše. Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindič Dregaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge). Pavel Perc m hran Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 40 SLT, naročnina za 1. trime- seč/e 490 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacij, društva ipd 900 SLT; za tujio 40ameriških dolarjev ak 70 DMtah druga tu/a valuta v te/ vrednosti) na leto OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 650 SLT, na prvi ali zadnpstrani 1.300SLT; za razpise, licitacij ipd 700 SLT. Mali oglasi do deset besed 500 SLT, vsaka nadaljj beseda 50 SLT. ŽIRO RAČUN pn SDK Novo mesto št 52100 603-30624. Devizni račun št 52100-620-970-25731-128-4405/9 /LB - Dolenjska banka d d Novo mesto) NASLOV Dolenjski hsL 68001 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 130. Teletom: uredništvo (068) 23-606, 24 200, ekonomska propaganda, naročniška služba m lotolaboratoni 23-610; mali oglasi m zahvaj 24-006; računovodstvo 23-611; teletaz 24-898. Nenaročenih rokopisov m fotografi) ne vračamo Na podlagi mnenj lit 23—92) ministrstva za informiranj Republike Slovenije spada Dolenjki ksl med proizvode informativnega značaja iz 13. točketari/ne številke 3, za katere se plačuj davek od prometa proizvodov po stopn/i 5 odst. časopisni stavek, prelom m hkn: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. obvestila NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, stare 3 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ».<0608)67-578, trgovina Agrosloga Roman Radanovič, Slogonsko 25, Kapele, ® (0608)68-309. 487 VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej tel. (068) 42-524 Obvešča stranke, da lahko naročijo: — enodnevne bele, rjave in grahaste piščance — enomesečne bele piščance (1 kg) — 6- do 8-tedenske rjave in grahaste piščance Se priporočamo! MAŠKARADNE KOSTIME za otroke od enega do 14 let in dodatke prodam, pošljem, o (061)266-940, od 10. ure dalje. 506 ROLETE — ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 526 VALILNICA HUMEK. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele težke, rjave nesnicc in graha-‘stc. Inf. po telefonu (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, lrča vas 18, Novo mesto. (P3-81MO) MAŠKARADNE OBLEKE za otroke prodam. Pošljem po povzetju. ® (061)448-475. 590 BELE PIŠČANCE, različnih starosti, in RJAVE JARKICE bomo prodajali marca in aprila. Strugar, Svibnik, Črnomelj, « 52-774, popoldne. 611 ALI NIMATE ČASA za obisk pri frizerju? Je vaša denarnica pretanka, da bi si enkrat mesečno privoščili spremembo na laseh? Pokličite frizerstvo na terenu — Sandro Ravbar, ® (068)27-033, in se sami prepričajte o zelo nizkih, konkurenčnih cenah in o kvaliteti dela. 626 REJA, Otočec, Šolska 2 sprejema naročila za 6—8-tedenske piščance. Beli za zakol ali rejo in rjave nesnice (ISSA). Dobava od 1. marca. Tel. (061) 454-330. KRŠKO — BREŽICE! Kako izpolniti vaše skrite želje? Mi nismo fair, smo pa pošteni. Že po dveh dneh dobite svoj denar nazaj in veliko nagrado. Zato vabimo vse zainteresirane v Krško v hotel Sremič 15. februaija 1992 ob 19. uri. 639 • • • Male oglase sprejemamo ob vsakem času, g t in sicer prek t.i. telefonske tajnice na šte- S S vilki (068) 24-006, ob ponedeljkih od 20. J j do 22. ure po telefonu (068) 23-343, lah- S S ko pa jih oddate tudi osebno v oglasni S S službi na Glavnem trgu 24 v Novem • | mestu. S VEDEŽEVALKA gostuje v Novem mestu 29. 2. 92. Prerokuje osebno ali s slike. Naročilo po tel. (065) 26-839. IGRALCI LOTA, POZOR! Sestanek in informacije za avstrijski loto vsak torek ob 19. uri v restavraciji Pri vodnjaku v Novem mestu. 648 PRODAM bele piščance od 1 do 1,5 kg in 2,5 kg, cena 120 SLT/kg, ter rjave nesnice, stare 8 tednov, po 150 SLT komad. Vrtočič, Pristavica 1, Šentjernej, » 42-575. 656 Imate ležišče ali delovno mesto na kraju zemeljskega žarčenja? Vse to vam prepreči zaščitna blazina »AGERA«, izdelek, ki je priznan že zunaj naših meja. Vse informacije po tel. (0608) 61-424. JARKICE, rjave in grahaste, stare 6 tednov, in beli piščanci, stari 3 tedne, bodo v prodaji od 20. do 30. marca. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje,'» 44-389. 659 MATURANTSKE, obhajilne in poročne obleke izposojamo. Trgovina Ouick, Vavta vas 20, ® (068)85-425. 666 posest DVA TRAVNIKA v Lipovcu pri Žužemberku prodam. Cena po dogovoru. ® (061) 651-611. 595 VINOGRAD (11 arov), starejši nasad, na Ljubnu, ob asfaltu, prodam. ® (062) 33-969 ali (062)34-119. 599 V SEMIČU oddam v najem 500 trt, starih 5 let »56-138. 603 ZAZIDLJIVO PARCELO v Šmar-jeti, z vso dokumentacijo za gradnjo (550 m2) ugodno prodam. ® 24-070. 605 ZAZIDLJIVO PARCELO, z vso urejeno dokumentacijo, v Semiču, prodam. ® 50-123. 609 STARO KMETIJO v okolici Brežic, v izmeri 1 ha, z vinogradom in sadovnjakom, ugodno prodam. ® (0608)61-556 617 PRODAM star vinograd z zemljiščem za vikend, vse meri 14 a. Je razgledna, dostopna točka, z elektriko, telefonom, cca 150 m nad Ruhno vasjo pri Beli Cerkvi. Ogled vsak dan od 12. ure. Avgust Cvelbar, Novomeška cesta 2, Šentjernej, 623 KOŠNJO oddam za več let ali prodam travnik in gozd na Dolenjcih pri Kropi v Beli krajini. Oglasite se na ® (068)24-754. 633 HIŠO v centru Novega mesta prodam. Šifra: »BREG«. 634 PRODAM zazidljivo parcelo v Kostanjevici na Krki. Informacije na ® (061)315-031. ~*:""640 ZAZIDLJIVO PARCELO z izkopom, v Črnomlju, prodam. ® 27-573. 651 VINOGRAD v Jeperjeku prodam. Vinko Vintar, Sp. Vodale, Tržišče. 657 VINOGRAD z brunarico na Laputah prodam. ® 27-129. 671 VINOGRAD (16 a), s hramom, v Grči pri kartuziji Pleterje nujno prodam. Jože Kuhar, Ctetrog 29, Šentjernej, ® 40-379. 694 ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Novega mesta ugodno prodam. ® (068) 22-148, popoldne. 700 VIKEND v Semiču, z vinogradom, asfalt, elektrika, telefon, primeren tudi za bivanje, prodam ali zamenjam v Ljubljani ali okolici. » (061)443-4%. 701 STAREJŠO HIŠO na Otočcu pri Novem mestu prodam. ® 25-%7. 702 HIŠO na Ratežu, v IV. gradbeni fazi, obrtni prostor izdelan, prodamo. ® 28-850,21-218. 163 PRODAM večjo količino cerovih drv — metrov. Jože Vidmar, Gradenc 25, Žužemberk. 685 prodam AVTOMATSKI STROJ za izdelavo zobotrebcev prodam. ® (068)45-1%. BREZOVA DRVA za odprte kamine prodam. Cena po dogovoru. ® 64-080. PRODAM 15 metrov drv po 1700 SLT. ® 28-764. PRODAM enoosno kiper prikolico, krožno žago in 401 viljamovke. Naslov v oglasnem oddelku. 686 STROJ za kemično čiščenje in zastavo 128, letnik 1987, ugodno prodam. ® (068)64-007. 690 STROJ za izdelovanje zobotrebcev prodam. ® 87-415. 697 STRUŽNICO GENINI za les, dolžina obdelovanca do 1200 mm, prodam. Delno je zagotovljeno tudi delo zanjo. Mizarstvo VRHO VSEK, Šutna 30,68312 Podbočje, ® (0608)75-828. 593 TELICO, sivorjavo, v 6 mesecu brejosti, prodam. ® (061)852-467. 5% PRODAM leseno jesenovo pregrado s šiframi, primemo za vetrolov. Darja Turk, Brod 4, 68312 Podbočje. 597 TOPLOTNO ČRPALKO voda — voda VIČ 12 LTH prodam. Primerna je za ogrevanje stanovanjske hiše ali rastlinjake. Pokličite po 17. uri na ® (064)631-634. 598 BOJLER TIKI (101), nov, kostanjevo kolje, drva (metre), elektromotor (1,1 KW in 2,2 KW), 1420 obratov, trifazni, polovico prašiča in večjo količino sena prodam. Kupim do 10 dni starega teleta. ® 85-684. 601 VEČ OVAC solčavske pasme prodam. Anton Omerzo, Gor. Ložine 10, Stara Cerkev. 602 KRAVO, dobro mlekarico, prodam. ® 42-925. 612 KOLJE za vinograd prodam. ® 85-871, po 19. uri. 614 KLANO KOSTANJEVO KOLJE za vinograd prodam. ® 28-289. 629 PRODAM globok otroški voziček Tribuna in italijanski športni voziček. ® 23-088. 643 MOTORNO ŽAGO, novo, ugodno prodam. ® 85-835, od 18. do 19. ure. 650 DOBRO DOMAČE ŽGANJE (501) prodam. Jože Nemanič, Lokvica 6, Metlika. 652 KRAVO s teletom prodam. Alojz Smuk, Regrča vas 20, Novo mesto. 668 VRTALNI STROJ MK/2, na stojalu, prodam. ® 21-227. 669 PRALNI STROJ, vgradni hladilnik, zamrzovalnik in magnetofon prodam. ® 27-165. 678 SEMENSKI KROMPIR desire, prva množitev, prodam. Dostava na dom. Ropret, Zg. Bitnje 41, Žabnica, ® (064)312-056, 681 razno IŠČEMO resnega inštruktorja za višji razred osnovne šole. ® 84-624. 592 V CENTRU NOVEGA MESTA od- dam dva prostora (36 m2 in 10 m2), primerna za trgovino ali poslovni prostor. ® 21-806. 624 V NAJEM oddam opremljeno trgovi- no za več dejavnosti (150 m2). Vse informacije na ® 22-308. 645 KOMPLETNO OPREMO za videoteko ugodno prodam ali menjam za avto. ® 21-912. 646 V KOSTANJEVICI NA KRKI oddam v najem novo opremljene poslovne prostore (54 m2), primerne za trgovino ali obrt. Prostori imajo centralno ogrevanje in telefonski priključek. Ugodni plačilni pogoji. Informacije po » (0608)60-054, dopoldne in (0608)60-068. popoldne. VULKANIZF.RSKO DELAVNICO, komplet z opremo in materialom, prodam. « (061 >445-524, od 20. do 21. ure. UČITELJICA inštruira slovenščino za srednje, poklicne in osnovne šole. » 26-871, popoldne. 703 v NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: __________________ Ulica in hišna št.: ______________ Poštna številka in kraj.: ________ Št. osebne izkaznice:_____________ ------------------------------->§J službo dobi ČE IMATE proste vikende, osebni avto in želite dobro zaslužiti, pokličite ® 85-325! 571 MIZARSKEGA POMOČNIKA zaposlimo. Pogoji dobri. Ribnica, ® (061) 861-272. 594 BELOKRANJCI, DOLENJO! Odlično delo, odličen zaslužek! ® (068)84-654. 600 ZA DELO NA TERENU nudimo dober zaslužek na območju Dolenjske. Informacije vsak dan od 16. do 18. ure na ® (064)217-200. „ $21 POZOR! Želite tedenski zaslužek 10.000 SLT? Pridružite se skupini prodajalcev na terenu. Pogoj: osebni avto. Javite se osebno na naslov: Grošelj, Hrušev-ec 19, Straža pri Novem mestu, vsak In nn.nt nn 1 f, url 622 prevozom. Informacije: Gozdna pot 10, Leskovec pri Krškem. 628 Glasbena produkcija SRAKA Valantičevo 17 Novo mesto išče potnika za prodajo kaset po Sloveniji. Potreben je vozniški izpit, možnost redne zaposlitve. Pismene prijave sprejemamo do 19. 2.1992. V BISTROJU honorarno zaposlim dekle. ® 43-748, vsak dan od 18. do 20. ure. 636 MLAJŠO KV NATAKARICO redno zaposlim. ® 22-308. 644 DEKLE dobi delo v okrepčevalnici. Naslov v oglasnem oddelku. 649 HONORARNO DELO dobi pnkup-no dekle za delo natakarice v piceriji OAZA. ® 26-356. 673 REDNO ALI HONORARNO zaposlitev nudimo potnikom. Lasten prevoz za območje Dolenjske, Bele krajine, Posavja. ® (0608)61-437. 674 AVTOPREVOZNIK s kombi ali tovornim vozilom za dostavo blaga na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja dobi zaposlitev. ® (0608)61-437. 675 ORGANIZATOR za delo na terenu — prodaja blaga z izkušnjami, možna tudi redna zaposlitev. ® (0608)61-437. 676 DOBER ZASLUŽEK v prostem času ob lastnem prevozu. ® (0608)61-437. NATAKARICO za delo v kava baru zaposlim. Bife AMZ Otočec. 682 ČE STE brez zaposlitve in želite dober zaslužek, se javite na ® (0608)75-553. službo išče IŠČEM delo, po možnosti v bližini Semiča. Liljana Kovačevič, Kot 81, Semič. 587 stanovanja ENOINPOLSOBNO STANOVANJE na Šegovi, pritličje, telefon, centralna (47 m2), z balkonom, prodam. ® 24-070. 606 SOBO ali enosobno stanovanje V Novem mestu najamem. ® 28-116 (Greta), od 12. do 13. ure. 625 ODDAM ogrevano in opremljeno sobo v Novem mestu, fantu. ® 26-282. ENOSOBNO STANOVANJE (32 m2) v Novem mestu prodam. ® (068) 27-748. 670 UGODNO PRODAM 72 m2 veliko stanovanje v Črnomlju. Cena 48000 DEM. » (061)344-214. 679 GARSONJERO (26 m2), s centralno kurjavo, zamenjam za ■večje stanovanje. « 26-517, od 15. ure dalje. 699 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — finančno-informativoi sistem — materialno poslovanje — veliko drugih računovodskih programov in prodaja, inštaliranje in servisiranje računalniške opreme prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev Informacije na telefon /063)27-217, fax (063) 28-511 /Zlatko Gruber) V SPOMIN Že lela mirno v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Dom svoj ljubila si, dobroto tvojo prejemali smo vsi 15. februarja 1992 bo minilo 10 let, odkar se je za vedno poslovila od svojih dragih JOŽICA BAJUK roj. Vidmar, s Kala pri Semiču pokopana v San Francisu ZDA. Hvala vsem, ki ste jo ohranili v spominu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA JELENA iz Srebrnič 1 pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, nam stali ob strani v težkih in bolečih trenutkih, darovali vence in ga v tako velikem številu pospremili k mnogo preranemu počitku. Posebna zahvala družinama Bregant in Kastelic, Kmetijski šoli Grm za poslovilne besede pri odprtem grobu in župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Slavka, hčerki Nada in Irena z družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA Po kratkotrajni in hudi bolezni nas je v 83. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in tašča ANA KUZMA iz Butoraja 6 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje in vence. Iskrena hvala osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu, g. župniku, pevkam, govornici za poslovilne besede in vsem, ki ste nate mamo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: sin Tone, hčerka Anica in sestra Fančka z družinami ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil naš ata, stari ata, brat in stric LUDVIK JAKOBČIČ Fučkovci 1 Zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, vaščanom za izrečeno sožalje in cvetje, govornikoma Alojzu Cvitkoviču in Stefanu Primcu za poslovilne besede ter pevkam iz Adlešič, Cestnemu podjetju TZ Črnomelj, Težner Ljubljana in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ljubila si zemljo, ljubila si dom in v lihi cvetoči pomladi odšla si v večni dom. V 54. letu starosti nas je zapustila draga mama DRAGICA AVGUŠTIN iz Meniške vasi 33, Dolenjske Toplice Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno sosedom, prijateljem, znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za tolažilne besede in lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, sestra, stara mama in teta ANA ŠTRAVS iz Stavče vasi 25 pri Dvoru Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem kolektivov Nama in Grameks, ki ste pokojni darovali cvetje ali darove za maše, jo pospremili k zadnjemu počitku, nam pa izrekli sožalje, iskrena hvala. Posebna zahvala pa velja vsem sosedom in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali ter župniku za obiske na domu in lepo opravljen obred. Žalujoči: otroci z družinami, brat Polde in ostalo sorodstvo Stavča vas, Argentina V SPOMIN Leto dni je minilo, kar med nami več te ni a te nismo pozabili spomin na tebe še živi 14. februarja bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je nepričakovano zapustil dragi mož in oče SLAVKO LOZAR z Rožanca Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Vsi njegovi V SPOMIN Dragi sinko ti kako močno srce boli ko tebe več med nami ni 14. februarja bo minilo leto solza in žalosti, ko nas je zapustil zlati sinko in ljubi bratec ALBERT TROHA iz Brezovice pri Šmarjeških Toplicah Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob. Vsi, ki ga imamo radi ZAHVALA Ob izpolnjenem 90. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica MARIJA ŠTAJDOHAR iz Dragatuša pri Črnomlju Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Prav lepa hvala pevcem, govorniku Evgenu in g. župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, stric, tast ANTON SMOLIČ z Vrbovca 8 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali in pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sosedom Smoličevim in Jarčevim, podjetju Elektro Novo mesto, Akripol Trebnje, IMP Ivančna Gorica, LD Dobrnič za organizacijo in udeležbo pogreba, gospodu Tonetu Prpaiju za poslovilne besede, GD Dobrnič, pevcem, godbenikom in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila naša draga mama, sestra, stara mama in prababica JOŽEFA ZUPANČIČ roj. Bregar iz Dol. Ponikev pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvala velja delovni organizaciji Trimo, pevcem, gospodu župniku in kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 80. letu starosti je dotrpela draga mama, stara mama in prababica ANA MATKO iz Mačkovca 6 pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni podarili cvetje in darovali za svete maše. Hvala kolektivu Revoz Proizvodnja II za podarjeno cvetje, govornici za besede slovesa ob odprtem grobu, gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerke Fani, Marija in Anica z družinami ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, teta in tašča KATARINA NEMANIČ iz Slamne vasi 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom iz Kristanove ulice, prijateljem in znancem za ustno ali pisno izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala osebju Doma starejših občanov v Šmihelu za vso skrb in nego. Posebno se zahvaljujemo pogrebcem, govornici za poslovilne besede, KS Slamna vas, nosilcema praporov in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, praded, tast in stric FRANC URBANČIČ borec Levstikove brigade, Gabrje 12 pri Soteski Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, pokojniku darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo kolektivu Krke Zdravilišče Dol. Toplice, Revozu, ZZB Dol. Toplice, upokojencem iz Dol. Toplic za podarjene vence in izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja dobrima sosedoma Novakovi in Prahovi za nesebično pomoč. Hvala tudi govornikoma, gospodu Košmrlju in gospodu Virantu. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, pevcem iz Žužemberka za odpete žalostinke ter dr. Vodniku za lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi DOLENJSKI UST 23 s H % s N * S S ■ * * * s * % % i H * % « % * % % % v % % % * 5 % % * * s * i % s % * s % % % * * s % % * * % * % a' Bo most čez Savo dosti trden? Kočevski izvršni svet je pred kratkim razrešil gradbeni odbor za obnovo in izgradnjo kulturnozgodovinskega parka Trata, ki mu je več kol pel let predsedoval Rajko Jenko. To je mož, kije kot dolgoletni komunist, sprejet v par tijo leta 1940, znal v obdobju enopartijskega sistema preseči svojo politično opredelitev in se z enako vnemo lotiti tako obnove nekdanjega kočevskega pokopališča in spominskega obeležja padlim partizanom kot ureditve in obnove cerkve Corpus Cristi in dveh kapelic. Rajko Jenko bo zato v zgodovino Kočevja zapisan kot eden najzaslužnejših za preseganje bremen preteklosti in ponovno vzpostavitev prijateljskih vezi med nekdanjimi prebivalci Kočevja, ki so v prvih letih druge svetovne vojne zapustili svoje domove, in tistimi, ki danes živijo v njihovih domovih. »Prvi koraki niso bili lahki,« priznava danes Rajko, »najtežje pa je bilo to, daje bila vsa iniciativa prepuščena meni. Tako sem se ukvarjal z vsem mogočim, od pridobivanja različnih soglasij, vodenja in zbiranja prostovoljnih prispevkov, priprave zemljevidov mesta Kočevja za liste, ki so prispevke pobirali, pripravljanja informacij in pisanja člankov za časopise, opravljanja razgovorov in dogovorov doma in tujini do fizičnega dela in celo pisanja pesmic.« Rajko se s pisanjem pesmi sicer ne ukvarja, čeprav mu pisanje ni tuje, saj je bil v letih 1947 — 1950 dopisnik Ljudske pravice. Pesem, ki jo je spesnil in je bila prebrana na otvoritvi spominskega obeležja na Trati oktobra 1987, pa daje slutiti, da je Rajko morda vendarle v sorodu s pesnikom Simonom Jenkom. Rajkov oče je namreč prišel skupaj z ženo in samo nekaj mesecev starim Rajkom leta 1922 v Kočevje iz Podreče, ki je tudi rojstni kraj Simona Jenka. Rajku je bilo Kočevje od nekdaj dom, zalo mu ni bilo vseeno, ko je dolga leta gledal, kako se nekdanji, okras in ponos Trate spreminja v njeno sramoto. S pred leti opravljenimi prekopi umrlih na novo pokopališče v Kočevju je pokopališče na Trati, na katerem so ostali pokopani tudi sorodniki nekdanjih kočevskih Nemcev, vedno bolj propadalo. Rajko pa je lahko njego vo propadanje spremljal iz dneva v dan, saj živi v hiši, kisojo njegovi starši že leta 1938 postavili v bližini takratnega pokopališča. »Črni komunist«, kot so pred dobrimi petimi leti nekateri poimenovali Rajka zaradi njegovega početja, in »rdeči kaplan«, kot so isti ljudje poimenovali kočevskega župnika Božidarja Metelka, sta s skupnimi močmi ob znatni podpori krajanov Trate in dobrem sodelovanju s Komunalo kot izvajalcem zemeljskih del in današnjim upravljalcem celotnega preurejenega kompleksa na Trati, pa tudi ob razumevanju vodilnih ljudi v partiji in takratni socialistični zvezi uspela zgraditi nekaj, kar bo celotnemu Kočevju še dolgo v ponos. M. LESKOVŠEK-SVETE Gradisovci potegnili iz struge v lanski poplavi odlomljen steber SEVNICA — Armiranobetonski steber mostu, ki ga gradi čez Savo na Rad-ni mariborski Gradis Nizke gradnje, je v lanski poplavi zginil v najglobljem delu struge deroče Save. Kot pravijo nekateri domačini, seje to zgodilo 23. novembra okrog pol enih zjutraj. Ali bo most kaj trden, ko pa ga že zdaj, ko še ni predan namenu, ogroža Sava, so se začeli Strokovnjaki so se lotili dela. Odgovornega za operativo oz. izgradnjo tega mostu, dipl. inž. Rika Vranca iz Gradisa, smo vprašali, kaj so ugotovili zdaj, ko počiva steber, ki je vrgel čudno luč na njihovo podjetje, sredi Save na nasipu. »Izvedba je bila pravilna, kar se tiče armature in betona. Preizkusi so pokazali svoje. Temelj je enostavno počil po armaturi zaradi prevelike obtežitve. Prevelika obtežitev pa je bila visoka voda, za katero ni bil steber projektiran. Steber je namreč projektiran za take obtežitve šele, ko je povezan s celotno SPET TEČAJ ZA PSE BO MOST PREHODEN APRILA? — To naj bi se po predvidevanjih Gradisovih strokovnjakov zgodilo v poldrugem mesecu. Potem bodo na vrsti še zaključna dela. 10 m dolg in okrog 16 ton težak odlomljen steber mostu (na posnetku on njem inž. Vrane) bo končal na smetišču. NOVO MESTO — Pred leti je bilo novomeško Kinološko društvo med najaktivnejšimi v Sloveniji. Zaradi različnih vzrokov so se lastniki psov razšli, pred dnevi pa so društvo spet postavili na noge. Nov predsednik je postal Zoran Spoljar, ki v društvo vabi vse lastnike psov. Pripravljajo že tečaj za prvo šolanje psov, ki se bo pričel 25. februarja ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti Bršljin. Vsi lastniki psov, ki bi želeli, da bi njihovi štirinožci znali kaj več, se lahko prijavijo v gostilni Drenik v Bršljinu. zgornjo konstrukcijo. Takrat prenaša take obremenitve, v času gradnje pa je to slaba točka,«je pojasnil Vrane. Na vprašanje, ali to pomeni, da kakšna podobno visoka voda ne bi smela ogroziti konstrukcije oz. tega stebra, Vrane odgovarja: «Vsekakor, ker je bil ta steber popolnoma sam, sploh še ni bil obtežen z nosilcem, ki gaje treba položiti nanj. In zato je tudi prenesel veliko manjšo obtežitev. Sploh pa je potem zgornja konstrukcija togo zabetonirana in lažje prenaša prečne obtežitve.« In kako zdaj nadaljevati gradnjo 134 m dolgega in 3,5 m širokega mostu oz. brvi, za katero je lani Gradis s KS Boš-tanj sklenil pogodbo za 6,5 milijona tedanjih dinarjev. »Ker je lom stebra pra-kično raven, bomo položili široko dvometrsko cev prek štrclja, ki še zdaj štrli ven. Kakšen poldrug meter smo ga odkopali z bagerjem v dno Save. Ker bager ne more povsod tako daleč doseči okoli štrclja, bosta potapljača na roke poglobila toliko, da nanj naložimo cev. Potem bomo izčrpali vodo, da bomo delali na suhem. Projektant inž. Koren zagotavlja, da bomo dali enako armaturo, kot je bila prejšnja. Bo pa ojačitev na stiku predstavljala jeklena srajčka, ki bo ostala pod vodo,« pravi Vrane. P. PERC spraševati laiki, strokovnjaki pa so tuhtali, kaj neki je vzrok, daje eden izmed ponosnih, vitkih stebrov tako klavrno omahnil v vodo. Prejšnji teden so s pomočjo potapljačev, vlačilca in 30-tonskega dvigala komaj izvlekli izginuli steber iz Save. TERRA MYSTICA V DOMU KULTURE NOVO MESTO — V sredo, 26. februarja, bo ob 18. uri v Domu kulture multivizijska predstavitev fotografske monografije Terra mystica Bogdana Kladnika. To bo lepa priložnost odkriti skrivnosti in lepote slovenskega in hr- vaškega Krasa ter tudi zanimivosti novega športa raziskovanje sotesk. Po končani predstavi bo pogovor z avtorjem. »Halo, tukaj je bralec Dolenjca!« »DOBRODOŠLA, MISSAGA TA« — Mirnopečani nadaljujejo svojo dolgoletno gledališko tradicijo, saj postavljajo igre na oder že več kot petdeset let. Letos igrajo komedijo Vlada Novaka »Dobrodošla, miss Agata.« Prvič so jo predstavili v soboto, 8. februarja, v domačem kulturnem domu članom Društva invalidov Novo mesto, predstavo so ponovili v nedeljo popoldan za Mimopeča-ne. Bogdan Krevs in Marija Mikec igrata Kokove, Marta Kastelic in Gregor Parkelj sta njuna otroka. Vlogo služkinje je upodobila Vida Progar, ki je lani za izjemne dosežke na področju gledališke dejavnosti prejela zlato Linhartovo značko. Lojzka Krevs je miss Agata, v ostalih vlogah pa nastopajo: Ciril Progar, Karol Zagorc, Anica Žagar, Milan Vire, Dušan Rapuš, Ciril L. Progar in Tone Kramar. Šepelalka je Slavka Kolenc, za sceno pa je poskrbel Brane Šuster, likovni pedagog iz Osnovne šole Grm. Z igro bodo obiskali tudi druge odre po Dolenjskem in Beli krajini, že v soboto, 15. februarja, ob 19. uri bodo nastopili v Metliki (Foto: J. Pavlin) PRVA DOBITNICA — Takole je v torek zjutraj Danica Hočevar v naročniškem oddelku izžrebala prvo dobitnico silve, ki sta jo za naše naročnike prispevali podjetji RAČKA iz Novega mesta in SUHA KRAJINA COMMERCE z Dvora. Nagrade za pravočasne plačnike DL Silva Mileni NOVO MESTO — Izmed naročnikov, ki so do petka, 7. februarja, bodisi po pošti ali v našem naročniškem oddelku plačali naročnino za 1. trimesečje za Dolenjski list, smo v torek zjutraj izžrebali Mileno Jakše Pirnar, Zbure 22 a, Šmarješke Toplice, ki je naša redna naročnica že od leta 1969. Nagrado — radio z dvojnim kasetofonom —ji bomo izročili še ta teden, o srečni dobitnici pa kaj več napisali v prihodnji številki Dolenjskega lista. Njeno položnico je iz zajetnega kupa potrdil o pravočasno plačani naročnini potegnila Danica Hočevar iz Skrovnika 10, pošta Tržišče, kije od četrtka naprej naša nova naročnica Med naše zveste naročnike bomo razdelili še ostalih pet silv, ki sta jih prispevali podjetji Račka, Cesta komandanta Staneta 34, Novo mesto, tel. infax. (068) 21—058, kjer je poleg računalnikov pod ugodnimi pogoji mogoče kupiti še vse, kar spada zraven, in Suha krajina Commerce z Dvora; tel (068) 87—470, kjer lahko poleg sedežnih garnitur po izredno ugodnih cenah najdete še marsikaj za opremo svojega doma Naslednjo nagrado, vredno nekaj manj kot 7.000 tolarjev, bomo podelili prihodnji torek, zato s plačilom naročnine ne odlašajte. Ali ima samohranilka pravico do nepovratnih denarnih sredstev? — Sporna smetarina — Vpoklici po danem razporedu — Ne prav vse v vojašnico SOKOLI V ČRNOMLJU Ali ima mati samohranilka, kije trudoma in ob majhnih denarnih prejemkih izšolala dva sinova, sedaj, ko dobiva komaj zajamčeni osebni dohodek, pravico do kakih občinskih nepovratnih sredstev? Novomeščanki, kije v četrtek vprašala to dežurnega novinarja, kajpak pripada pravica zaprositi za tak denar. Veljalo bi jo izkoristiti, čeprav verjetno občina iz razvojnih skladov ne bi hotela vzeti in dati revežem. Tako domneva tudi sogovornica sama, rekoč, češ daje slišala, da v novomeški občini dodeljujejo neka nepovratna razvojna denarna sredstva bolj imovitim, in to bolj po domače. Tak denar naj bi bil nekdo dobil za gradnjo zasebne športne dvorane, prejemajo da ga kmetje, slednji kot nepovraten kredit za kmetijstvo, kar je po njenem smešno, saj taki posojilojemalci še naprej veselo hodijo v tovarne. Take da so govorice na novomeški ulici, je rekla sogovornica. Več jasnosti je glede smetarine. No-vomeščanka iz Bršljina, kije pograjala novomeško Komunalo, pravi, da se zdi osamljenim državljanom v velikih hišah nesmiselno plačevati odvoz smeti glede na kvadratni meter hišne površine. Po njenem bi bilo za vse pravičneje plačevati po številu oseb, ki v hiši stanu- jejo. Ve se, zakaj Novomeščanka ni mogla s takim predlogom prepričati Komunale Novo mesto. Ta ustanova ima za zdaj s predpisom potijeno, da lahko zaračunava odvoz smeti od kvadratnega metra. Je pa res, da bo v prihodnje najverjetneje zaračunavala ta strošek drugače, morda po stanovalcu, morda po kilogramu odpeljanega smetja. Kmečka gospodinjstva imajo možnost do 70-odstotnega popusta pri sme-tarini, toda le če izpolnjujejo za to predpisane pogoje. Vprašanje, ki gaje v četrtek posredoval Dušan iz Soteske, bi veljalo upoštevati. Zakaj ne bi na orožne vaje vpoklicali tistih, ki so brez službe in zato lagal, naj bi kdo povprašal Črnomaljce, kaj naj bi bilo po njihovem mnenju v nekdanji črnomaljski vpojašnici. Kajti domačini se ne bi ravno navduševali, če bi bilo v stavbi kaj neprimernega in motečega. l. M. ČRNOMELJ — Jutri, v petek, 14. februarja, bo v diskoteki Grad v Črnomlju koncert skupine Sokoli s pred-skupino Desert fox iz Semiča. Novoletni koncert Sokolov je v decembru odpadel zaradi bolezni pevca Petra Lovšina. % studio Lestvica-narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Če bi jih v Halo, tukaj Dolenjski Ust! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil__________________ : bi jih, bi brezposelni imeli za čas vaj zagotovljeno vsaj hrano. Hkrati bi obrambni sekretariat pustil na delu tiste, ki ga k sreči še imajo. Na novomeškem sekretariatu za obrambo pravijo, da si oni ne izmišljajo, komu poslati poziv. Državljane vpokličejo, kot je ta ali oni razporejen po enotah. Kdo ima službo in kdo je nima, v sekretariatu praviloma ne izvedo. Spričo slovenske obrambne in siceršnje prenove imajo tudi nekolikanj nepopolne evidence. Sekretariat v res nujnih primerih vpoklic delavcu tudi odloži. Po klicu iz Krškega se bodo mogoče zamislili v krogu tamkajšnjih poslovnežev. Nekdo je nemreč potarnal, da delavke v sicer dosti uspešnem Labodu garajo kot črna živina, pa jim nadrejeni pogosto ne privoščijo niti tople človeške besede. Če ima križanka v Dolenjskem listu napake, kot ugotavlja črnomaljski bralec Dolenjskega lista, je za to morda kriv tiskarski škrat. Upajmo, da ni kaj hujšega. Glede bralčevega vprašanja o možnostih, da bi imeli naročniki-upokojenci popust pri naročanju Dolenjskega lista, se verjetno ne bo dalo dosti narediti. Časopisa, ki se prodaja podobno kot pekarski ali kak drug izdelek, se pač držijo vse večji izdelavni stroški. Občan iz Črnomlja je tudi pred- KLEPET S K A ČINOM — Vse tako kaže, da Dolenjci postajamo zanimivi tudi za slovenski radio in televizijo. Tako je Radio Slo venija skupaj z Nedeljskim te dni v novomeški športni dvorani pripravil svojo 15. oddajo »Klepet doma«, na katero so povabili ministra za informiranje Jelka Kacina, pevko in pevca leta o Blagne in Božidarja IVolfanda- Wolfa, citrarja Miha Dolžana, kvartet Heleno Blagne in Božidarja Wolfanda- Wolfa, citrarja Miha Dolžana, kvartet Moped show in recitatorja Marjana Kralja. Dve uri trajajoče oddaje je vodil Rado Časi, ki je med več kot sto vprašanji, ki sojih na radio poslali poslušalci, izbral nekaj, zanj najbolj zanimivih. Sicer hladni Dolenjci, v dvorani jih je sedelo več kot tisoč, so Kacinu zaploskali za vsak odgovor, pa čeprav ni bil duhovit. (Foto: J. Pavlin) Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MAJDI PLAZAR iz Krmelja. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (4) Na Gorjancih - SPOMIN 2 (I) Na Golici - TRIO T. SOTOŠKA 3 (2) Sloveniji - ANS. T. ISKRE 4 (5) Srečno, Slovenija - SLAK 5 (3) V senci sem posedal - ANS. M. KLINC 6 (9) V zidan’ci - BELOKRANJCI 7 (6) Sanje novega leta - ANS. MARELA & B. KOPITAR 8 (7) Naj zdravice zadone - ANS. F. FLERETA 9 (8) Pod Semiško goro - ANS. SLAVKA PLUTA 10 (-) Bodi z mano - NAGELJ Predlog za prihodnji teden: Kjer 'spod gora privre Završnica KVINTET ALPSKI Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljile na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto KLIC V SILI NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 18. in 20. uro na telefonu 23-304 na vaš klic čakala pedagoginja Olga Jukič. Katera smučarka bo najboljša? V nagradni igri Dolenjskega lista in Vina Bizeljsko Brežice, s katero na-po ved ujemo najboljšo uvrstitev smučark na Ol, čaka 18 nagrad NOVO MESTO — Hudo različni so odgovori na zastavljeno vprašanje v nagradni akciji Dolenjskega lista in Vina Bizeljsko Brežice, v kateri iščemo osemnajst bralcev našega lista, ki bodo deležni bogatih nagrad. Dobili jih bodo tisti, ki se bodo s svojimi odgovori najbolj približali najboljši uvrstitvi slovenskih smučark na 16. zimskih olimpijskih igrah v francoskem Albertvillu, ki so ta čas v polnem razmahu. Najboljšega poznavalca slovenskega ženskega smučanja čaka zrmzo-valna skrinja škofjeloške LTH, vredna 32 tisočakov, drugemu je namenjena kopalna kad »Pinos« metliške Kolpe, tretjemu vrtalnik Black&Decker, četrtemu okenske police Kamnoseštva Jakša iz Brežic, pe- ta nagrada je enoročna umivalna pipa novomeške^ Termotehnike, šesta so snežne verige Praktis trebanjske firme Barlog, sedmega srečneža čaka večerja za štiri osebe z najboljšo slovensko smučarko na Brdu pri Kranju, za osmega je pripravljen bon Mercator Standarda Novo mesto v vrednosti 5.000 tolaijev, deveta nagrada je bon za 3 tisočake novomeškega Novotek-sa, deseta bon za 3.000 tolarjev metliške Gale, enajsta so servisne storitve Renault servisa Vrtin iz Črnomlja v vrednosti 3.000 tolaijev. Naslednja nagrada je namenjena mlajšim, Grad Črnomelj podarja enoletno vstopnino za diskoteko, črnomaljsko šiviljstvo Klobučarje prispevalo trenirko, gostišče Žolnir v Kostanjevici večeijo za dve osebi, šestnajsta nagrada je dež- nik Maribora, sedemnajsta potovalna torba Maribora in osemnajsta dežnik Kompasa. Toliko o nagradah, pogled med prispele odgovore — do torka jih je prispelo že okoli sto — pa kaže, da Dolenjci največ možnosti pripisujejo Urški Hrovat, ni jih namreč malo, ki napovedujejo, da bo osvojila medaljo v slalomu. Zanimiv je odgovor, ki za najboljšo uvrstitev napoveduje sedmo mesto Nataša Bokal v kombinaciji, so pa tudi taki, ki stavijo na Špelo Pretnar in pravijo, da bo v Albertvillu najboljša slovenska smučarka. Kdo ima prav, bodo pokazali prihodnji dnevi, zadnji rok za oddajo odgovorov je bil včeraj, imena nagrajencev pa bomo objavili v številki, ki bo izšla 27. februaija. KDO JO BO DOBIL? — Najboljšega poznavalca slovenskega ženskega smučanja čaka tale zmrzovalna skrinja škofjeloške LTH. Za tiste manj srečne pa podatek, da lahko takšne nakupov LTH Škofja Loka, kupijo na obročno odplačevanje v njihovi prodajalni na Kidričevi 66 v Škofji Loki vsak delovnik med 8. in 16. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro.