llustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
C. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na '/„ strani 60 K, na l/3 strani 30 K, na '/, strani 15 K in na '/i« strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 °/0 popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Obseg: Naznanilo družbenikom. — Kmetovalcem Avstrije. — Kako ohranimo prekajeno meso več let okusno in nepokvarjeno? — K letošnji saditvi krompirja. — Diamalt, dober pripomoček pri peki. — Kaj so bradavice (gobe) in kako jih odpravimo? — Vprašanja in odgovori. — Družbene vesti. — Inserati.
Glede naročenih gospodarskih potrebščin
(zlasti glede močnih krmil, umetnih gnojil, modre galice itd.) ne prevzame c. kr. kmetijska družba kranjska, kar se tiče objavljenih cen, pravočasne odpošiljatve in poškodbe na železnici, nobene obveznosti.
Cene vsemu blagu se višajo danzadnevom, železnice nimajo vagonov In zahtevajo izjavo, da smejo pošiljati blago v odprtih vagonih, ne da bi bile za morebitno škodo odgovorne. Zato tudi naša družba napram svojim odjemalcem ne more prevzeti nobene odgovornosti za poškodbo blaga po dežju, le je naloženo v odprte vagone.
Glede točne zvršitve naročil naj družbeni udje potrpe, ker ni odvisna od družbe, ampak od železnic.
Vamronn mnrirn nalirn družba menda dobi in jo bo bržkone mogla naročnikom pravočasno razposlati za tisto ndt UbBIlU UIUUIU yanbu cen0 kj je ve]jala ob času naročitve. Ta cena je bila itak vsakemu sporočena. Zvrše se
pa naročila na modro galico le tistim, ki so poslali denar naprej. Danes je cena modri galici že 200 K za 100^,
sicer je pa sploh ni več mogoče dobiti. Tudi modro galico mora družba na svojo odgovornost dobi vati v odprtih vagonih; zato morajo družbeni udje kako nastalo škodo sami trpeti.
Dlinatp trnniilP s0 danes edin0 močno krmilo, ki je res kaj vredno, toda cena jim je odsedaj 50 K za IOOi kg. UlJlltllG II upmc oljnate tropine bo mogoče dobiti kvečjemu še do konca meseca aprila; pozneje jih bo imel pa le tisti, ki se bo ž njimi pravočasno založil. Oljnate tropine imajo štirikrat toliko krmilne vrednosti kalkor sedanji
otrobi, ki so takorekoč same luščine in pleve in so za živino silno potrebne, ker bo brez dobrih močnih krmil živina popolnoma opešala. Za mlade pujske in žlahtno živino ima družba v zalogi bele orehove oljnate tropine prve vrste „rifisk «.
Bihio mntP je kmetijska družba zadnje dni dobila vendarle še en vagon, ki je pa prav gotovo zadnji, ker je Nem-
ninjc munc čjja prepovedala izvoz tega krmila. Ribja moka je neobhodno potreben dodatek k današnji slabi krmi
za doječe svinje, za odstavljene pujske in za rastoče prašiče.
kakor je to sedaj predpisano.
Dušičnatih umetnih gnoiil družba nima več v zalogi, ker je vso zaplenila vojna uprava za izdelovanje streliva.
Vsak ud družbe, ki naroči pri nji kako gospodarsko potrebščino, jo mora plačati naprej in izjaviti, da se strinja s tekočo tržno ceno, da bo po potrebi čakal na pošiljatev, če je pri železnicah kaka ovira, in da bo sam trpel škodo, ki bi mogla nastati na železnici.
Semena raznih detelj, trajnih mešanic in hrmshe pese ^Tvffi tSffiM? £3? JbSSfiAh FS&KASE8"
7jf o i„ m n L'o pri naših kmetovalcih prav gotovo ne bodo rekvirirali, ker so zaloge itak veliko premajhne. Od 411 d IU 1UUAB gv0je zaloge žita jn m0ke pač lehko vsakdo porabi na dan več kakor je predpisano, toda gleda naj, da ne pride v zadrego, ki more imeti grozne posledice, kajti že meseca maja ne bo dobiti niti žita niti nioke, tudi za drag denar ne, 240 gramov moke na dan in osebo je za naše razmere res dosti premalo, a upirati se ti določbi prav nič ne pomaga, kajti lehko bomo veseli, če bomo od meseca maja naprej sploh imeli še to množino za dan na razpolago.
! ! Yarčujte do skrajnosti, trgajte si od ust ! !
In skušajte se nasititi z drugimi rečmi kakor s krompirjem, s fižolom, z ješprenjem, s kašo, z razno kisavo itd. ter poskrbite da boste kolikor mogoče zgodaj spomladi pridelali kaj užitnega,.
Štev. 4325.
Kmetovalcem Avstrije.
V trdem dela je pospravilo kmetsko prebivalstvo avstrijsko lanske pridelke; starčki, žene in otroci so pomagali brez oddiha; kljub precejšnjim oviram so obdelali jeseni polje. Svesti si svojih dolžnosti do drugih so pomagali na tistih posestvih, ktera je oropala vojska vodilne roke posestnika in najboljših delavcev.
Prisiljen vsled zime je kmetski stan počival; pomlad pa mu prinaša delo, kterega je vajen, o kterem pa letos vsakdo v resnih skrbeh razmišljuje, kako ga bo mogoče opraviti.
Žalibog ni upanja, da bi sijalo pomladno solnce na pomirjeno Evropo; posebna odgovornost pa veleva stanu hraniteljev vsega prebivalstva, naj misli tudi na to, da bo še po prihodnji žetvi morala domovina živeti le od tega, kar bo rodila domača gruda.
Zato je letošnje pomladno delo vse drugačnega pomena nego v mirnih časih. Sila armade in zaupanje državljanov sloni na uspehih kmetovalcev.
Stotisoči onih, ki so obdelovali druga leta polje, so letos v orožju; nešteti njih počivajo v tuji zemlji. Dvojno in večkratno breme morajo nositi slabotne rame doma ostalih.
Potreba veli, da ne sme ostati noben kosec rodovitne zemlje neobdelan. Obdelajte vsako njivico, vsak vrt, vsako rodovitno jaso v gozdu; kjer tega ne more posestnik sam, naj da zemljo drugim v najem za denar ali za delež. Sejte in sadite posebno rastline, ki so že samenasebi človeku v hrano. Jara pšenica in jara rž ne dajeta povsod dobrega pridelka, ker jih je treba zgodaj sejati in ker potrebujeta posebno dobre zemlje in ugodnega podnebja. Kjer tega ni, tam sejte namesto njih rajše ječmen in oves; teh dvoje moramo sedaj prav tako šteti med krušna žita.
Sadite grah in fižol, posebno zato, ker raseta dobro tudi na slabejšem svetu. Kjer sta podnebje in zemlja taka, da je mogoče kar na polju pridelovati zelenjad, tam sadite kolikor se le da, zgodnji krompir in zgodnje sočivje, da bo še pred žetvijo dovolj poljskih pridelkov na prodaj. To velja posebno za južne dežele naše države.
Prav važno je pravilno oskrbovanje vrtov na deželi. Če sejete o pravem času in pri tem uporabljate gorke gnojne grede, ako so vam znane, za pridelovanje sajenk, in če polegtega še pridno škropite, pridelate za svoje gospodinjstvo dosti raznega sočivja in to bolj zgodaj nego druga leta.
Krompirja sadite mnogo, posebno zaraditega, ker ga tudi v slabejši zemlji precej zanesljivo dosti pridelate.
S semenom gospodarite varčno; sejte s sejalnirn strojem, kjerkoli je mogoče. Noben sejalni stroj naj ne stoji med setvijo. Kdor ga ima, naj ga ne rabi le sam; posodi naj ga tudi sosedom. Držite se pravila:
Obdelaj dobro,gnoji močno,sej redko!*)
Onih rastlin, ki so hrana živalim, sejte le za toliko živine, kolikor je imate. Preorjite njive, posejane s krmo, če ne dajo več primernega pridelka in obdelajte jih, če le morete, s takimi sadeži, ki so živež ljudem.
*) Redka setev se v naših krajih ne obnese dobro, ker so njive preveč plevelne, in pa ker naše izredno vlažno vreme preveč pospešuje rast plevela; ta bi redko sejane koristne rastline dušil in drugače oškodoval.
Pa tudi najpotrebnejše surovine važnim veleobr-tim morajo priskrbeti letos domači kmetovalci. Kjer je kraj zato, tam naj sejejo letos oljnate in predivne rastline. Sejte lan in konopljo tam, kjer so razmere za to, da priskrbite domači industriji potrebno predivo. Ce sejete konopljo, kar bo mogoče začeti znova posebno v takih krajih, kjer je pridelovanje te rastline ljudem še v spominu, se ublaži pomanjkanje vreč in vezi.
Kmetovalci Avstrije!
Uvažujte nasvete svojih deželnih korporacij in zadrug, kterih naloga je, da Vam pomagajo z nasveti in dejanji; vršite radi naročila žetvenih komisij in občin, kterim je prepuščena z Najvišjim pooblastilom posebna skrb zato, da se polje obdela; spolnujte verno svojo staro in častno dolžnost hraniteljev države in Gospod Bog bo blagoslovil Vašo setev.
Dunaj, 14. februarja 1915.
C. kr. poljedelski minister:
Zenker m. p.
Kako ohranimo prekajeno meso več let okusno in nepokvarjeno?
Vsaka gospodinja na deželi se mora boriti pogosto z velikimi težavami, če hoče ohraniti meso doma zaklanih živali, zlasti prašičev, potreben čas ne le užitno, ampak tudi okusno. Meso je ali preveč prekajeno ali pa premalo, je premebko ali pretrdo, plesni rado, postane sivo, celo nagnito in črvivo. Takega mesa pri uporabi dosti odpade ali pa izgubi dosti na teži, če se dlje časa hrani, kar pomeni izgubo zlasti pri prodaji. Marsikako poletje napadejo prekajena stegna male mušice, zaležejo vanja jajčeca, iz kterih se zvale one drobne ličinke, ki se skokoma poganjajo naprej, in ki so že marsikteri gospodinji delale velike preglavice, zlasti ker jih je težko spraviti iz shrambe, v kteri so se vgnezdile.
Te težave pa minejo docela, če uporabljamo pri shranjevanju prekajenega mesa „Jelo". Jela, to je ime vosku podobne snovi, s ktero se prevleče prekajeno meso, da zrak in različne kalice, ki bi mogle povzročiti gnilobo ali pa plesen, ne morejo do njega. Iz česa je jela sestavljena, to vedo le izdelovalci v oni tvornici Berolinu, v kteri jo izdelujejo. Zato o tem ni mogoče nič natančnejšega poročati, razen da obstoji v glavnem iz voska in gume. Gotovo je le to, kar uče že več kot deset let stare izkušnje, da se namreč meso prevlečeno z jelo, ohrani dolgo časa sočno, oknsno in užitno in da ga morete poslati kamor hočete po celem svetu, tudi v najbolj vroče kraje, ne da bi kaj trpelo. Edini pogoj za to pa je, da ravnate tako z mesom kakortudi z jelo pri uporabi popolnoma pravilno in po navodilu, ktero hočemo podati v tem spisu.
Za konserviranje mesa z jelo so potrebne sledeče stvari:
Jela sama; ta se topi brez vsake primesi, torej ne da bi bilo treba priliti ji vode ali pridati kake druge snovi, na kolikor mogoče malem ognju; med to-penjem jo je treba ves čas mešati. Ko je popolnoma raztopljena, ima 90°—100° C topline; pred uporabo se mora ohladiti na 65—70° C.
Posoda, v kteri jelo topite, to je kotel ali lonec, mora biti snažna in čista, da ne pridejo v jelo kake
in gosta. Tvor-prodaja obenem da jo je mogoče
snovi, ki bi jo bodisi onesnažile ali pa ki bi povzročile na mesu gnilobo in plesen. Sicer je pa za to dobra vsaka primerno velika posoda. Da vemo, kdaj je jela za uporabo dovolj topla, zato moramo imeti toplomer, ki nam zlasti določno kaže kdaj ima jela 65° in 70° C topline, ker se le pri ti toplini da dobro in uspešno delati. Toplomer mora biti nalašč za to napravljen; prodaja ga tvornica z jelo vred.
Da ostane plast jele, pokrivajoča prekajeno meso, ktero hočemo shraniti za dlje časa, na njem, cela in da se ne raztrga, prevlečemo, pa le večje kose, zlasti šunke, z mrežasto tkanino, navadno imenovano tančico. Ta mora biti primerno močna niča, ki izdeluje in razpečava jelo, tudi tančico primernih lastnosti, tako naročiti obenem z jelo.
Pri konserviranju mesa je treba paziti na sledeče:
Meso, ktero hočemo spraviti za dlje časa z jelo, mora biti dobro soljeno in prekajeno. Ce se nahajajo na njem mesta na kterih se je že pokvarilo, potem jih moramo obrezati. Obrezati pa je treba tudi vsak kosec mesa, ki preveč štrli od kosa, tako da dobi ves kos primerno zaokroženo obliko. Meso, ki je že začelo ple-sniti, je treba na plesnivih mestih dobro zdrgniti s soljo ter ga plesni in 'soli dobro očistiti. Če so v kosu kake luknje, n. pr. kjer smo odstranili iz mesa kost, treba jih je zamašiti s tančico; to pa zato, da lakenj ne izpolni jela, ktero bi bilo le težko dobro in hitro spraviti iz luknje. Paziti je treba tudi, da ne pride na meso kaka muha, ki bi zlegla vanj jajca in zaplodila črve.
Ko smo meso pripravili, raztopimo jelo v primerni posodi, bodisi v loncu ali pa v kotlu, kolikor pač kdo potrebuje. Posoda mora biti popolnoma snažna in čista. Jelo topimo pri kolikor mogoče malem ognju brez vode in drugih primesi, to je tako, kakršno dobimo iz tvornice. Samo mešati jo je treba, dokler se popolnoma ne raztopi. Ko je raztopljena, ima 90—100° C. Za uporabo tako topla jela ni, ker bi se meso, ki bi prišlo ž njo v dotiko, lehko kaj skvarilo. Počakati je treba, da se ohladi na 65° C. Kdaj se to zgodi, to doženemo s toplomerom. Najboljši zato je posebni toplomer, kterega prodaja ista tvornica kot jelo. Jelo je treba mešati s toplomerom samim, pri tem pa paziti kdaj ima 65° C, če jo rabimo za manjše kose, 70° C za večje. Takrat pa vzamemo meso, pripravljeno tako, kakor je preje omenjeno, ter ga utaknemo v raztopljeno jelo. Ker je meso hladnejše, oprime se ga plast jele, ki se ohladi in ostane na njem. To se mora zvršiti hitro, toda mirno in enakomerno in ponoviti čez 1/i~1/2 ure. Če pa hočemo konservirati večje kose mesa, n. pr. prašičje stegno, potem mu je pa treba napraviti zanjko ktera naj bo dvakrat preve-zana, kakor kaže podoba 15. in ga zaviti v tančico. Šele nato se pomoči v jelo, ki mora imeti sedaj 70° C, se pusti notri najmanj 5 sekund, sicer pa toliko časa, dokler uhajajo mehurčki iz raztopine; ko se prva plast jele strdi pomoči se meso zopet za pet sekund v raztopino in stvar je gotova.
Podoba 15.
Podoba
Pri spravljanju večjih kosov je treba gledati zlasti na to, da so vse večje luknje v mesu izpolnjene s tančico (pod 16.), in da je ves kos vanjo skrbno zavit, in zašit, (pod. 17). Priporočajo tudi na mesno stran stegna dati tančico v dveh plasteh, zato da se jela pri uporabi laže popolnoma odloči.
V jelo odeti kosi mesa se spravljeni v hladnem in suhem prostora, v kterega solnce ne more posijati, drže dobro tudi par let. Ko jih hočemo porabiti, tedaj odstranimo jelo s tem, da jo prereženo s topim orodjem, n. pr. z žličnim ročajem, parkrat navzkriž in vsa plast jele se da prav lepo oluščiti, seveda, če je bil kos primerno gladko obrezan.
Ze rabljena jela se vedno zopet more porabiti za novo konserviranje; treba je le primešati ji nekaj sveže jele, jo po potrebi precediti skozi sito in delo ž njo se vrši prav tako kot s samo svežo jelo. Zato se pa stroški konserviranja z jelo drugo leto zelo zmanjšajo, kar jelo še bolj priporoča.
Kdor hoče spraviti le malo mesa, temu seveda ne kaže naročati toliko jele, da bi mogel vanjo, ko je raztopljena, potopiti celo stegno in enako velike kose. V takem slučaju zadošča manj jele; ko je ta raztopljena,
polijemo ž njo meso, položeno v primerno posodo; nato meso nekoliko privzdignemo, da se tudi na spodnjih ploskvah prevleče z jelo. Če to ni dosti, je treba manj zakrite dele površja še posebej polivati z raztopljeno jelo, in sicer toliko časa, da je povsod, kolikor se da, enakomerno prevlečeno.
Želeti je, da bi se naše gospodinje po deželi popri-jele tega načina konserviranja, ki bo gotovo boljše nego pa puščati meso tako dolgo v dimnikih, da izgubi vso sočnost ter da popolnoma odrveni.*)
Podoba 17.
K letošnji saditvi krompirja.
Lansko leto je bil pridelek krompirja povsod manjši kakor navadno. Ker ga bo zato letos prej zmanjkalo, moramo saditi več zgodnjega krompirja. Dobro bo pa tudi saditi letos sploh več krompirja nego druga leta, da ne bo zmanjkalo živeža, ker se ne more vedeti, kakšna bo letina.
Pri saditvi krompirja ne smemo ponepotrebnem tratiti. Za 1 mernik posetve je treba 140 kg semenskega krompirja ; posade ga pa tudi do 320 kg, kar je očitna potrata. Zato je zlasti letos umesten opomin, da varčujmo s semenom in da ga porabimo le toliko, kolikor je res treba.
Kakor pri vseh drugih semenih tako je tudi med raznimi sortami krompirja pogosto velika razlika. Eno pa je gotovo: Čim lepši je semenski krompir, tem lepše bo rasel in tem boljše rodil. O tem nihče ne dvomi in strokovnjaki imajo čisto prav, če trdijo, da daje debelejši semenski krompir bogatejše pridelke, kar je skoraj samoobsebi umljivo in kar kažejo poskusi veščakov, kakršni so: Wollny, Drechsler, Werner i. dr.
*) Jela se dobi pri »Deutsche Konservierungsgesellschaft« Ma-rienfelde bei Berlin, Grossbeerenstr. 49 in stane kg 2 nemški marki, nalašč za rabo jele prirejen toplomer i M in meter tančice 0"30 M.
Pri krompirju pa moramo pri sedanjih razmerah tudi iz gospodarskih ozirov s semenom skrajno varčevati.
Pri nas semenski krompir razrežejo v koščke, da ga ne gre preveč v izgubo. Pri tem je treba vedeti tole: Krompir je treba rezati podolgem, le če po-manjkuje semena, počrez. Na krompirjevem gomolju razločujemo namreč dva konca: debelejši zadnji konec ali popkov konec, s kterim je bii krompir priraščen na steblo in drobnejši prednji konec ali vrhni konec. Na popkovem koncu je manj očes, pa še ta so redka in slabotna; na vrhnem koncu pa so očesa gosta in močna. Če režemo krompir počrez, dobimo iz popkovih koncev slabše rastline in slabše pridelke, iz vrhnih koncev pa boljše. Popkov konec tudi rajše gnije in stekli. Rezanja počrez torej ne moremo priporočati. Podolžno rezanje krompirja je torej edino pravilno, ker le na ta način dobimo dve enakomerno razviti polovici, ki dajeta enakomerne rastline in dober pridelek.
Drobnej ši krompir sadimo nerazrezan; toda izkušnja uči, da je pridelek boljši in večji od debelejšega in bolj razvitega razrezanega krompirja nego od celega drobnega.
Letos je res nujno potrebno varčevati s krompirjevim semenom. Ta varčnost pa ne sme biti taka,kakor nekteri priporočajo, da bi rezali iz debelejšega, popkovega konca le očesa pa naj bo še tako globoko, ali pa da bi rezali srednje debel krompir kar na osem delov, droben pa na štiri; tega pri najboljši volji ni mogoče priporočati. Tako se more delati za poskušnjo, na skrbno obdelani in dobro gnojeni zemlji; po naših njivah in v veliki meri pa ne.
Mi potrebujemo letos dober in gotov pridelek; na to moramo delati že pri saditvi s tem, da sadimo pri vsi varčnosti le dosti močne krompirjeve sadike 1
Najboljše bo, kjer je to mogoče, tudi letos rabiti debelejše popkove konce za kuho in saditi le obe polovici prednjih koncev; te pa je mogoče, če bi primanjkovalo semena, še deliti, ako je krompir dovolj debel, in njiva dobro obdelana. Da bi bil pa krompir iz tako malih „sadik" lepši kakor iz debelega krompirja, to pa prav gotovo ni res.
Pa še na nekaj moramo opozoriti naše gospodarje in gospodinje, in sicer na to, da krompir v kleti ne sme prezgodaj odganjati, ker to škoduje njegovi kaljivosti in rodovitosti. Zato hranite semenski krompir na hladnem, v nizkih kupcih.
Semenski krompir je treba razrezati nekaj preje nego ga sadimo, torej ne sproti, razgrniti ga po tleh, zato da se zasuši preden pride v zemljo. Na ta način ga obvarujemo gnitja, kar je važno zlasti v mokrih letih.
Kdor ho tako delal, naj bo prepričan, da uspeh ne izostane, ako posadi tako pripravljen krompir v dobro zemljo.	__Rohrman.
Diamalt, dober pripomoček pri peki.
Krušno žito imenujemo ono žitno zrnje, iz kterega se melje moka za kruh. To zrnje je obdano z luščino, v kteri se nahaja trda belkasta snov.
V mlinu se zrno olušči, ona trda belkasta snov pa se zdrobi v moko; luščine, z ostanki nezdrobljene belkaste snovi so otrobi.
Moka je torej fino zdrobljena vsebina žitnega zrna brez luščin; povečini sestoji iz k le j a (rastlinskih
beljakovin) in iz škroba (šterke). Povprečno je v moki 10°/o kleja in 58—68 % škroba. Poleg teh snovi se nahajajo v moki še : voda (12%), sladkor (2'/a»/„), maščoba (1 'A %), gnma in dekstrin (5 %), in končno sirova rastlinska vlakna in razne rudninske snovi.
Najvažnejša dela moke sta k I e j, ki redi telo in škrob, ki ga greje.
Iz moke se peče kruh. Če bi napravili testo kar preprosto s tem, da bi primešali moki vode in nekoliko soli in da bi to mešanico posušili kar na zraku, bi bil to tudi kruh, pa težko užiten in prav malo prebaven, kajti želodec in čreva škroba ne moreta dovolj prebaviti ; prebaven postane šele, ko se izpremeni v sladkor ali dekstrin, kar se godi deloma pri kvašenju, deloma pa v želodcu. Če spečemo hlebce iz takega testa, n. pr. če jih zagrebemo v žrjavico, kakor je pri nekterih divjih narodih še vedno navada, postane kruh že laže prebavljiv; vsled vročine se škrob namreč izpremeni v lep; ta pa želodčni in črevesni soki laže izpremene v sladkor ali dekstrin nego neizpremenjen škrob. Mi seveda s takim kruhom ne bi bili zadovoljni, ker ga nismo vajeni in bi ga torej naši želodci ne prenesli, ker morejo prebaviti le rahel, lehko prebavljiv kruh, to je tak, kakršnega navadno pečemo.
Naš kruh je rahel in luknjičav, škrob v njem je kolikortoliko že izpremenjen deloma v lep (klej), ki je laže prebavljiv, deloma pa že v sladkor in v dekstrin. Nastali sladkor se v kruhu izpremeni s pomočjo kvasnih gliv in mlečne kisline še naprej v alkohol in v plin, imenovan ogljikova kislina. To se godi pri vzhajanju testa. Plin, ki nastaja, pa polni in napihuje klejaste mehurčke, kar dela kruh rahel in luknjičav. Vse te izpremembe v moki povzročimo z mešanjem, gnetenjem in peko, kar se torej dela, kakor je vsakemu znano, na sledeči način: Moko vmesimo najprej v testo s soljo in vodo ter ji dodenemo kvasu. Vmesen kruh vzhaja, t. j. škrob v njem se izpreminja vsled delovanja fermenta cerealina, ki se nahaja v moki, v sladkor. Kvasne glive prično pri zadostni toplini sladkor razkrajati v alkohol in v ogljikovo kislino, ogljikova kislina pa razkraja vmeseno testo. Vzhajano testo pride v krušno peč, kjer se vsled velike vročine ostali še ne v sladkor izpremenjeni škrob predela v klej, in kjer segreta ogljikova kislina testo razteza in dela kruh luknjičav. Za peko kruha po našem načinu so zato najbolj sposobne tistevrstemoke,ki imajo v sebi veliko kleja, ker klej dela testo krepko in prožno in napravi, da se v kruhu narejeni in z ogljikovo kislino napolnjeni mehurčki lehko raztezajo, ne da bi popokali.
Kaj je torej kruh? Kruh je zmes moke, vode in soli (testo), ki s pomočjo kvasnih gliv vzhaja, se v krušni peči speče, postane pri tem rahlo in lehko prebavljivo, to pa vsledtega, ker se pri tem škrob vsled vročine izpremeni v prožni in lehko prebavljivi lep.
Iz vsake moke se da speči kruh, toda tem težje, čim manj je v nji kleja. Moka iz žita deževnih letin je slaba za peko, pravtako turščična in ajdova moka ter one močnate zmesi, predpisane sedaj zaradi vojne, posebno če jim je primešan kuhan krompir; v testu iz teh močnih vrst namreč ni dovolj kleja.
Je pa sredstvo, s kterega pomočjo se da napraviti tudi iz slabe moke okusen, rahel, lep, lehko prebavljiv in lepo zapečen kruh.
To sredstvo je „diamalt". Diamalt je izdelek iz slada, to je iz kaljenega ječmena, ki po svoji naravi povzroči, da kruh bolje vzhaja in da se lepše peče. V
d i a m al tu je namreč veliko sladkorja polegtega pa še, kar je glavno, ferment „diastaza", ki izpreminja iz škroba nastali lep v sladkor. Diamaltov sladkor redi in krepi drože in pospešuje torej vzhajanje kruha, in dela tudi slabo moko dobro za peko, ker pretvarja škrob v klej. Pa tudi pri dobrih mokah učinkuje dia-malt izvrstno, ker razkraja vse sestavine testa, jih napravi za peko porabnejše, kruh sam pa prebavnejši. Moka, zamešena z diamaltom, zadržuje več vode, vsled česar je na oko peciva za 10 »/„ več.
Diamalt zboljša pecivo v vsakem oziru, zlasti pa glede okusa, dviga njega redilnost, mu daje fino, nežno in trajnejšo rezko svežost. To je posebno važno za tiste gospodinje, ki kruh doma peko in pa zlasti sedaj, ko smo prisiljeni pše-nični moki primešavati druge, slabejše za peko, in celo kuhan krompir. Razeritega se pri uporabi diamalta za peko prihrani čas, delo in kurivo, ker se vse delo hitreje vrši.
Diamalt je gosta tekočina, ki se hranjena na hladnem, suhem prostoru v dobro zaprti posodi, drži skoraj neomejeno dolgo časa. Na vsak kilogram moke ali močnate zmesi je vzeti 1 do 2 dg diamalta, to je pičlo dve jedilni žlici.
Ker je diamalt sicer vedno, letos pa še posebno važno sredstvo za peko dobrega, okusnega in lehko prebavnega kruha, zato ga nujno priporočamo vsem, ki pečejo kruh doma.
Zalogo diamalta ima c. kr. kmetijska družba kranjska, oddaja ga pa v pločevinastih vrčih, ki drže po 4'/» kg. Vrč diamalta brez poštnine stane 8 K in zadostuje za skoraj 2500 kg moke.
Ker diamalt pri nas še ni znan in preskušen in ker hi se zato marsikomu zdel tak izdatek za po-skušnjo prevelik, svetujemo našim udom, da jih po več skupaj naroči vrč diamalta za poskušnjo.
Kaj so bradavice (gobe) in kako jih odpravimo?
Živalsko telo je sestavljeno iz sila majhnih delov, celic imenovanih, ktere moremo videti le z drobnogledom. Število teh celic v telesu je ogromno; jih je bilijone, in človek si ne more niti misliti Djih števila.
Vsaka celica ima samostojen ustroj; enakovrstne celice tvorijo pa skupine, zvane celično tkanino.
Celica torej je v gotovem zmislu samostojno bitje, ki dobiva hrano iz krvi, jo predeluje, in po uporabi iztrebi. V teku nekterih dni se vsaka celica popolnoma prenovi.
Celica pa ne le živi, ampak se tudi plodi, to je tvori nove celice, torej novo celično tkanino; mi to vidimo in pravimo: Telo ali deli telesa rasejo.
Tisti del prebavljene hrane, ki prodre skozi čreva v žile mezgovnice, se izpremeni po raznih ovinkih v kri in kri se pretaka po celem životu ter donaša celicam hrano. Vsaka vrsta celic ima svoj ferment, ki pomaga prinešeno hrano iz krvi predelati v snov, dotični celici lastno. Tako nastajajo in se presnavljajo v v mesu mesne celice (mesna tkanina), v kosteh kostna tkanina, v koži kožna tkanina itd. Vsak organ telesa obstoji torej in se obnavlja iz njemu lastnih celic, ki skupaj tvorijo njega celično tkanino. V zdravi živali se to neprestano vrši po potrebi in v lepem delavnem redu.
Včasih pa se pripeti, da življenje in množenje celic krene na napačno pot: Celica ne more več živeti, odmrje, se posuši, seguije, postane snetiva. Ta usoda doleti navadno večjo skupino celic, večje dele tkanin, ali pa cel organ; mi pravimo: del telesa se suši, gnoji, postaja snetiv. Delajo se gnojna uljesa; največkrat gnoj sam zatre snovi, ki so bolezen povzročile, gnojno ulje se zaceli in zvrši se nekako naravno zdravljenje. Snetivost je pa nevarna, ker razdira tkanino in ne pripušča, da bi nastala nova zdravejša. Rak je nekaka snetivost, ki razdira tkanino na znotraj in ki je navadno neozdravljiva.
Pripeti se pa tudi, da se vrši razmnoževanje celic, in tkanin napačno, t. j. da nastajajo namesto zdravih celic, enakih svojim materam, drugačne, ki niso le odveč, ampak celo škodljive. Prične se divjanje cslic, ki je med drugim vzrok odprtim ranam; te se ne celijo in namesto da bi se prerasle z mesom in s kožo, pa tvorijo divje meso iz celic, ki niso niti mesne niti kožne.
Nekaj podobnega so tudi bradavice. Včasih so zelo velike, tako da jih imenujejo naši ljudje gobe. Bradavice rasejo na koži; zakaj, to še ni popolnoma dognano. So učenjaki, ki pravijo, da so vzrok bradavicam glive cepljivke, kar je verjetno, ker se hitro množe; posamezna žival jih ima včasih prav mnogo. Znano je tudi, da so bradavice nalezljive.
Bradavice so zelo različne; razlika izvira odtod, da zrasejo bodisi iz spodnjih ali pa iz zgornjih plasti kože, vsled česar nimajo vselej enake sestave in oblike. Bradavice zrasle iz spodnjih plasti kože predero gorenjo kožno plast; rasto naprej, ostanejo pa v zvezi s svojimi maternimi celicami; če so pokrite z gorenjo plastjo kože, imajo obliko razkavih kožnih bul; nektere pa se drže kože s peclji. Te bradavice morejo postati debele kakor otroška glava; navadno niso sočne, ampak suhe in trde, tako da škripljejo, če jih režeš z nožem. Tu-patam so bradavice tudi sočne in mehke.
Bradavice, nastale iz vrhne plasti kože, so tudi precej suhe, imajo v sebi malo krvi in vsa njih spodnja plast je prirasla koži; včasih so združene ali pomešane z onimi iz spodnje plasti.
One, ki nimajo vrhne kože, so mehke in dosežejo velikost dlani; če so sočne, potem morejo biti povrhu mokre, celo snetive te so znane pod imenom „mokre bradavice".
Tudi na koži sluznici nastanejo bradavice, n. pr v gobcu, v požiralniku, v želodcu, v črevah itd.
Bradavic je torej veliko vrst ter različne sestave in oblike; vselej pi so bradavice posledica bolestnega divjanja celic.
Malokdaj pride žival z bradavicami na svet, navadno jih dobi šele pozneje. Mnogokrat preidejo kar sameodsebe, včasih celo prav hitro. Škodljive so zato, ker kvarijo vnanjost živine in ker, na vimenu ali na sescih, ovirajo ali celo onemogočujejo molžo. So torej sitne, življenju pa niso nevarne.
Odpravljanje bradavic ni tako lehko kakor bi si kdo mislil. Domača sredstva nič ne pomagajo. Če kdaj po rabi domačega sredstva bradavice izginejo, je uspeh le dozdeven, ker bi bile izginile sameodsebe in to tudi, če bi človek rabil čisto vodo ali pa ničesa.
Najzanesljivejše^ sredstvo zoper bradavice je odprava z operacijo. Če bradavice, ki se vobče počasi razvijajo, kar odrežeš ali podvežeš, zrasto zopet nove in sicer tem hitrejše, čim večkrat jih odstraniš na ta način. Kdor hoče bradavice za vselej odpraviti, ta naj izreže iz spodnje ali iz zgornje
plasti kože njih korenine, t. j. vso tisto celično tkanino, ki divja, in tvori napačne celice, in napačno tkanino.
Posamezne bradavice je lehko izrezati, izžgati ali s kako jedko snovjo uničiti; to delo pa prepusti veščemu živinozdravniku. V novejšem času se istočasno z operacijo priporočajo tudi notranja zdravila, in sicer arze-nikova (mišična), ki so zelo strupena ; naprodaj so le na živinozdravnikov recept in le živinozdravnik more povedati kako naj se rabijo.
Živinozdravništva neveščemu človeku je torej včasi pač mogoče posamezne bradavice zatreti; tupatam se mu celo posreči, da uniči tudi bradavične korenine tako, da bradavica res izgine. Dobro je tako odpravljanje bradavic zato, ker pomaga, da bradavice izginejo hitreje nego bi sameodsebe, kar bi se v takih slučajih navadno prej ali slej zgodilo. Kadar pa je vime s seski takorekoč posuto z bradavicami, tedaj pa je odpravljanje bradavic silno težavno, dela včasih živalim velike bolečine, tako da žival pri operaciji ni mirna, in da jo je treba vreči na tla, povezati, in vsak dan odstraniti le nekaj bradavic.
Izrezavanje bradavic z divjajočo tkanino vred naj se zato prepušča le veščemu živinozdravniku.
Ta izžge posamezne velike bradavice z razbeljenim železom; pri tem pa pazi, da ne rani poleg ležeče zdrave kože; če kri močno teče, ustavi krvavenje s primernimi sredstvi.
Dobro sredstvo je tudi mazanje bradavic s soli-tarjevo kislino, ki je silno jedka in zato nevarna. Če kane na zdravo kožo, na roko ali na obleko, jo takoj sežge. Pri rabi solitarjeve kisline namaži zdravo okolico bradavice s kako maščobo, da kislina ne pride k zdravi koži. Solitarjeva kislina razje le vrhno plast bradavice; zato ostrži prihodnji dan razjedeno plast s kakim orodjem, n. pr. z nožem, ostalo bradavico pa namaži zopet s kislino in to toliko časa, da izgine. Kdor temu delu ni vešč, ta stori bolje, če se ga ne loti, ker more napraviti več škode nego dobička.
Bradavice odpravljajo tudi z jodovo tinkturo, s koncentriranimi sublimatnimi raztopinami, s sivo mažo živega srebra in z mišično mažo. Vsa ta sredstva so pa silno strupena ; lekarna jih prodaja le na živinozdravnikov recept.
Prav dobro pa manj nevarno sredstvo je salic lna kislina. Ta kislina se dobi v lekarni raztopljena pomešana s kolodijem. S primernim čopičem, ki ga da lekarnar, se namaže bradavica. Zdravo okolico bradavice je treba istotako zavarovati z mastjo pred razjedanjem. Čez par dni se bradavica zmehča z gorko vodo, raz-jedena plast se ostrže, ostali del bradavice pa namaže vnovič s salicilno kislino. To se ponavlja toliko časa, da bradavica izgine.
Najpriprostejše sredstvo, ki ni prav nič nevarno, je salicilov obliž. Ta se dobi v vsaki lekarni pod imenom „obliž za turiste". Obliž se razreže; kosec obliža, ki mora imeti velikost in obliko bradavice, se pritisne na vsako bradavico, kjer se prav dobro drži. Čez par dni se obliž in bradavica z gorko vodo omehčata, razjedena plast bradavice pa se po možnosti globoko izpraska. To se ponavlja po potrebi.
Pri vsakem odpravljanju bradavic, bodisi s tem ali onim sredstvom, je pa zelo dobro dobiti od živinozdravnika recept za arzenikovo raztopino in to rabiti po njegovem navodilu kot notranje zdravilo.
Vprašanja in odgovori.
Na vsa kmetljsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo „Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ,Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja,ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana ie z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le prieetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetljsko-gospodarska, se ne odgovarja v »Kmetovalcu*, ampak le pismeno, če je pisma priložena 1 K r znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu sakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 32. Na vrtu imam kar naprej pota zaraščena s plevelom, ki ga z ničemur ne morem zatreti. Ali bi kazalo pota posuti s karbidovim apnom in ne da bi to škodovalo blizu potov rastočim trtam in sadnemu drevju? Ali je kako drugo sredstvo za zatiranje plevela na vrtnih potih? (F. K. v K.)
Odgovor: Karbidovo apno je skoraj čisto in bi v pričetku vsekakor oviralo rast plevela. Plast apna bi bila v pričetku blatnata, bi se močno prijemala čevljev, pozneje pa bi se posušila in drobila, in plevel bi izpod nje vendarle rasel, morda še bujnejše. Oškodovanja blizu raBtočih rastlin se ni bati. Vrtna pota se čistijo plevela, če jih v suši dosledno plevete in ogrebate, ker v takem času poškodovane rastline najhitreje poginejo. Kdor sam ne dela in torej mora delavce plačati, ter mu ni ležeče na majhnem izdatku, temn se izplača rabiti sredstvo „Weg damit", ki se dobi z navodilom vred pri tvrdki Anton Werunsky na Dunaju V/2, Gumpendorferstrasse 102. S tem sredstvom se baje plevel na potih hitro zatre ; delo je snažno in izumitelj trdi, da je ceneje kakor pletev.
Vprašanje 33. Redim ovce že čez 15 let; nikdar še niso bile bolne in vedno so se mi dobro sponašale. Letos po novem letu so pa jele bolehati in dve sta že poginili. Bolezen se kaže v tem, da jim začne od čeljusti doli vrat otekati in da je v truplih onih, ki poginejo, polno vode. Kakšna ovčja bolezen ovac je to in kako naj jo zdravim ? (M. Ž. v Z.)
Odgovor: Vaše ovce so vodenične; bolezen izvira iz obolenja raznih organov. Ker pa jim prične vrat pri sapniku otekati, mislimo, da so metljave, t. j. da imajo pijavke v jetrih. Otekline so z vodo napolnjene, pa tudi na drugih delih telesa so ovce vodenične. Metljavost dobe ovce na mokrih pašnikih ali pa na takih prostorih, ktere voda preplavlja. Zdravljenje, ki pa ni posebno uspešno, prepustite živinozdravniku, predvsem pa skrbite za zdravo pašo. V Nemčiji je vodenica pri klavnih ovcah „cesarska napaka", za ktero mora prodajalec brez ozira na vse drngo 14 dni jamčiti.
Vprašanje 34. Telica, ki se je ravnokar otelila, je dobila volčič na koži, t. j. koža je postala trda in se drži reber, žival pa hira. Ali naj volčič na koži režem oziroma zavlečem ? Kako naj zdravim kožni volčič pri govedi? (M. B. v R.)
Odgovor: Ovčič na koži je največkrat bolezen izvirajoča iz presnavljanja (berite spis v zadnji št. „Kmet.") v zvezi s prehlajenjem in boleznijo kožnih živcev. Ovčič rezati ali zavleči je neumnost. Z zdravili se ne da dosti napraviti, živali pokladajte lehko prebavljivo in tečno krmo ter jo imejte v suhem, zračnem in svetlem hlevu. Poškropite jo vsak dan s terpentinovcem ali kafrovcem ter jo dobro zdrgnite s slamo. Bolezen je navadno dolgotrajna in če ne opazite, da gre bolezen na bolje, jo zakoljite pravočasno, sicer pogine za vodenico.
Vprašanje 35. Kako naj odpravim živini bradavice ? (A. D. v L.)
Odgovor: Kot odgovor na Vaše vprašanje objavljamo v današnji številki „Kmttovalca" daljši spis o tej stvari.
Vprašanje 36. Dve leti stara telica puli pozimi sosedni živini dlako. Ali je to škodljivo, kaj je temu vzrok in kako naj telico tega odvadim? (F. T. v V.)
Odgovor: Če puli govedo dlako sosedni živini, mu to lehko škoduje, ker se more pripetiti, da se dlaka v želodcu spoprime in da nastane iz nje končno debela žoga, ki povzroča želodčne bolezni, včasih celo smrt. Puljenje dlake more biti ali razvada, ali pa je posledica napačnega presnavljanja; temu je pa najbrže vzrok preveč prazna krma, to je tako, ki ima v sebi premalo rudninskih snovi. Ker pri nas pozimi živino navadno napačno krmijo in ker Vaša telica puli dlako le pozimi, bo vzrok slaba krma. Pokladajte ji dobro seno in deteljo, polegtega pa še kako močno krmilo, n. pr. oljnate tropine.
Vprašanje 37. Imam dobro kravo, ki pa sedaj težko je; našel sem, da ima otekel in trd jezik. Zakaj postane kravi jezik otekel in trd kakor les? Kako naj zdravim to bolezen ? (P. B. v R.)
Odgovor: Ta bolezen povzroča pri goveji živini neka glivica (aktinomyces bovis), ki se v jeziku naseli. Bolezen je težko ozdravljiva ; zdravi naj jo le živinozdravnik.
Vprašanje 38. Ali je sumljivo, če ima goveja živina sivomodre maroge na spodnji ustniei zunaj
in znotraj ter na nebu ? Tista žival, ki ima bolj sivomodro ustnico, ima tudi večje take maroge. To je pri nas zelo razširjeno. Morda je to kaka nalezljiva bolezen, in če je, ali jo je naznaniti? Kako se bolezen imenuje in zdravi? (J. Š. v M.)
Odgovor: Barva smrčka pri govoji živini je pri raznih pasmah različna, in sicer temnosiva, ali pa blede mtsnate barve. To velja kolikortoliko tudi za spodnjo ustnico. Živina mešane pasme ima smrček in spodnjo ustnico enobarvne ali pa marogaste. Sluznica v gobcu je pokrita z zgornjo ■ stjo, ki je bodisi semtertja ali pa povsodi temnobarvna, namesto da bi imela bledo mesnato barvo. Čimbolj temnejša sta smrček in pa spodnja ustnica, ali čimbolj sta marogasta, tem rajše se nahajajo znotraj v gobcu temne maroge. Te temne maroge so torej nekaj popolnoma naravnega in niso nič sumljivega.
Vprašanje 39. Kakor znano, se je vršilo splošno popisovanje žita in moke; nekteri imajo precejšnje zologe, drugi pa zopet veliko premalo. Pa tudi tisti, ki imajo velike zaloge, utegnejo do prihodnje žetve uhajati le, če porabijo na dan za vsako osebo 240 gramov moke. To je pa pri nas veliko premalo, ker obstoji kmetska hrana ponajveč iz močnatih jedi in kruha, omenjena množina pa zadostuje komaj za vsakdanji kruh. Ali bodo zaplenili moko in Žito tistim, ki jo imajo dovolj do prihodnje žetve in kaj bo s tistimi, ki nimajo zadostnih zalog? (A. F. v G.)
Odgovor: Naši kmetovalci nimajo takih zalog moke in žita, da bi jim mogli kaj zapleniti; nasprotno : skoraj vsi imajo moke in žita veliko premalo. Tisti, ki nimajo zadostnih zalog, bodo morali moko ali žito dokupovati, če bodo imeli denar in če bo te reči naprodaj. Na kake podpore bodisi v denarju ali v blagu se ni zanašati. Edino upanje je, da bo naprodaj, seveda za drag deuar prihodnje mesece, turščica iz Ogrskega. Po našem mnenju s sedanjimi zalogami moke in žita nikakor ne bomo izhajali. Zato svetujemo vsakemu, naj kar mogoče varčuje, kajti prav gotovo pride čas, ko ne bo prišlo na osebo in dan niti 240 gramov moke. Namesto moke rabite torej v gospodinjstvu po možnosti druga
živila, in sicer, fižol, kašo itd. Kdor ne verjame, da nam preti velika nevarnost, ta bo prav gotovo v poletnih mesecih trpel veliko pomanjkanje, če ne celo lakoto, kajti takrat tudi za drag denar prav gotovo ničesar ne bo dobil.
Vprašanje 40. Koliko staro žrebe naj dam rezati
in kakšen vpliv ima rezanje na razvoj živali? (A. B. v T.)
Odgovor: Če konja ne daste rezati in če torej ostane žrebec, postane takega telesa kot žrebec, to je dobi močnejše kosti, bolj razvito mišičevje, posebno pa dosti močnejši vrat. Za kolikor preje režemo konja, tem slabše se mu razvijejo kosti, mišice in vrat in tem bolj je njegovo truplo podobno kobiljemu. Ker pa nočemo imeti niti prešibkih konj, niti okornih kakor je žrebec, zato je treba, da daste konja rezati, ko je že dovolj razvit, ko pa še nima žrebčevih oblik. Iz tega vzroka režejo navadno letnike, in sicer spomladi, ker je čas takrat iz raznih ozirov zato najbolj agoden.
Družbene vesti.
*	Vsako naročilo se pri sedanjih razmerah zvrši le proti predplačilu ali po povzetju; družba v tem oziru ne more delati izjeme, ker tudi dobavitelji napram družbi enako postopajo. Naročniki in tudi načelniki podružnic, ki naročijo kmetijske potrebščine za svoje podružnice, naj družbi denar obenem z naročilom vpošiljajo, ali pa naj privolijo, da se vrednost pošiljatve povzame. Vse cene so razvidne iz »Družbenih vesti«. Najceneje izhajajo naročniki, če na podlagi nižje objavljenih cen sami izračunijo, koliko stanejo naročene potrebščine; njih vrednost naj družbi po poštni položnici naprej plačajo, kajti v tem slučaju si prihranijo dokajšnjo povzetno provizijo, ki jo železnica sicer zaračuni.
*	P. n. gg. družbene ude nujno prosimo, da vse gospodarske potrebščine pravočasno naročajo ter se pri naročilih ozirajo na objave v „Kmeto-valeu". Družba oddaja le tiste predmete, ki jih objavlja zato prosimo, naj naročniki ne povprašujejo po predmetih, ki jih ni v zalogi. Vsak naročnik naj natančno naznani svoj dom, pošto, oziroma železniško postajo.
Po poŠti moremo poslati le množine semena do 20 kg, ker letos pošta težjih pošiljatev ne sprejema. Kdor naroči več, naj obenem naznani zadnjo železniško postajo, ker se mu mora blago po železnici poslati.
češpeljnih drevesc družba letos navzlic vsemu trudu ni mogla priskrbeti v svrho brezplačnega oddajanja svojim udom. Vse tozadevne prijave so torej neveljavne in namesto češpelj dobe dotičniki jabolka ali hruške.
Semenskega krompirja srednje zgodnjih vrst oneida in zborow ter nekaj ameriških vrst kakor rumeni delmeny, peauchblow in pišelevec je družba letos prav malo pridelala, vsled česar Be bo mogla ozirati le na hitre in manjše naročbe svojih udov. Cena semenskemu krompirju je K 26 — sto kg z vrečami vred. Vrsto izbere družba naročnikom sama.
*	Semenskega žita je skušala družba kupiti na Češkem in na Ogrskem, žal pa so ostala vsa prizadevanja v tem oziru brez uspeha.
*	Semenske zmesi detelj in trav, izbrane čiste in preskušene kakovosti, ima c. kr. kmetijska družba v zalogi in jih oddaja kmetovalcem po niže objavljenih cenah. — Opozarjamo na spis „Sestava in setev travnih in deteljnih zmesi", ki ga na za-
htevanje vsakomur zastonj pošljemo. Obenem opozarjamo na knjigo Weinzierl-Tnrk : O sestavljanju in setvi travnih mešanic, ki stane pri družbi za ude 1 krono.
*	Detelj no seme, zajamčeno predenice čisto in potrjeno od kmetijsko-kem'j«kega preskušališ'a v Ljubljani, oddaja družba s ojim udom z zavojem vrfd, in sicer seme domače, štajerske ali črne detelje po 2 K 60 h in seme lucerne ali nemške detelje po 2 K 20 h kilogram.
*	Semena detelj in trav ima družba	naslednje vrste v zalogi:
domača detelja (trifolium pratense).....K	2-60
lucerna (medicago sativa)..........2 20
švedska detelja (trifolium hybridum).......3*60
bela detelja (trifolium repens).......„3 80
esparzeta, izluščena (on(brychis sativa)	„	1'60
francoska pahovka (avena elatior) .....„	2'—
angleška ljuljka (lolium parenne)......„	1'40
laška ljuljka (lolium italicnm).......„	1'40
pasja trava (daktylis glomerata)......„	2 20
senožetna latovka (poa pratensis)........2'20
navadna latovka (poa trivalis).........2"80
medena trava (hoclus lanatus).........2'—
svetlikaBta trstika (phalaris arundinacea) . . .	„	5"—
trstikaeta bilnica (festuca arundinacea) . . . .	„	2'—
rdeča bilnica (festuca rubra).........2'80
lisičji rep (alopecnrus pratentis)......„	3*60
travniška bilnica (festuca pratensis).......2'—
mačji rep (phleum pratense).........1*60
pasji rep (cynosurus cristatus^).......„	2'80
šopulja (agrostis stolonifera).........3'60
zlata pahovka (trisetum flavescens).......5'—
pokončna stoklasa (bromus erectus).......2 80
zmes travn h semen za trajne senožeti . ...	„	2'20
*	Severnonemško seme krmske pese dobivajo udje pri družbi po 96 h kilogram z zavojem vred, in sicer rdečo in rumeno mamutovko in rumeno ekendorfovko.
*	Glede oddaje semen naznanjamo, da veljajo gori označene cene z zavojem vred in s stroški za vozni list le pri naročilih nad 5 kg. Pri naročilih do 5 kg se posebej zaračunita zavoj in vozni list.
Jare semenske pšenice bo dobila družba iz Češkega, i. s. iz posestev grofa Kinskega, če blago ne bo v vojaške »vrhe rekvirirano ali če ne bo izvoz prepovedan. Cena bo 70 kron 100 kg. Prijave družba že sedaj sprejema. Ta jara pšenica je od vrste stare češke menjalne pšenice, ki je trda in steklenasta, torej tudi porabna za izdelovanje najboljše moke v valjčnih mlinih. Menjalna pšenica se lehko seje spomladi ali kot ozimina v jeseni.
*	Antiavit V varstvo setev pšenice, turščice, graha, graščice, travnih in deteljnih semen itd. pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi, golobi, fazani itd. stane kg 14 kron. Osminka kile v dvanajstih litrih vode raztopljenega antiavita zadostuje za impregniranje 130 kg setve in stane proti predplačilu K 2-20 ter se razpošilja kot vzorec brez vrednosti. Glede uporabe antiavita opozarjamo na spis „Odvračanje škode po vranah" v BKmttovalcn" štev. 2. z dne 15. marca 1914.
Za vinogradnike in vinske trgovce ima družba v zalogi sledeči novi dve kletarski potrebščini: 1 BernadOtOV vinomer (vinsko tehtnico) za hitro določanje alkohola v vinu mrzlim potom. Cena temu vinomern je 6 K ter je denar pri naročitvi naprej poslati. 2. Eponit, s kterim se
vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. Kg eponita stane 5 K brez poštnine in zavoja. Množine eponita po 10 dkg se pošilja za 60 vinarjev s poštDino in zavojem vred kakor vzorec brez vrednosti in je denar naprej poslati.
Perceid s 45 odstotki sulfatne zmesi redkih elementov stane K 70"— sto kg in po izkušnjah se doseže s 150 kg perocida enak uspeh kakor s 100 kg modre galica. Perocida je dražba mogla dokupiti le prav majhno množino.
*	Umetna gnojila ima c. kr. kmetijska družba naslednja v zalogi:
Rudninski superfosfat s 14 do 16«/, v vodi raztopne fosforove kisline po K 9"— 100 kg z vrečo vred. Pri naročilih na cele vagone se pošlje to gnojilo franko na vsako železniško postajo.
Ker tvornice radi preobilih naročil, pomanjkanja delavcev in vreč naročitve sedaj le počasi zvršujejo, naj se to gnojilo naroči vsaj 14 dni ali tri tedne pred porabo. Kdor naroči cel vagon, naj družbi po možnosti pošlje potrebno množino praznih vreč, da se zvršitev naročitve še bolj ne zavleče.
Najfinejše zmleto pravo si cilij ansko ž v eplo stane K 30— sto kg in priporočamo udom, da ga takoj naročijo, ker je uvažanje tega predmeta zvezano s čimdalje večjimi težkočami.
Kalijevo sol po K 13"60 100 kg. To gnojilo se oddaja tudi v vrečah po 50 kg za 7 K. Kdor gnoji travnike s Tomasovo žlindro ali z rudninskim superfosfatom, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Mi odločno priporočamo kalijevo sol, ki ima v sebi 42 °/0 kalija in stane 13 K 60 h, dočim ima kajnit le 12—14 °/0 kalija ter stane 6 K 50 h. Namesto 300 kg kajnita se vzame le 100 kg kalijeve soli, a ima še več kalija in se vrhutega še prihrani 5 K 90 h.
Kajnit po 6 K 50 h 100 kg.
Kostno moko po 13 K 100 kg z vrečo vred.
Kostni superfosfat po 13 K 100 kg.
*	Za Živinorejce ima družba v zalogi požira 1-nikove cevi za odraslo goved po 12 K komad in za teleta, ovce in koze po 7 K komad. Trokarji so po 5 K komad. Požiralnikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani. — V zalogi Ima družba tudi mlečne cevi komad po 80 h. Mlečne cevi se rabijo za odtok mleka, kadar kravo vime tako boli, da je ni mogoče molsti. — Napajalnike za teleta ii pocinjene plošeevine oddaja družba po 10 K.
Klajno apno, 38—42°/a, precipitirano (ne žgano) blago, oddaja družba v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 26 h. V manjših množinah pa po 28 h kg. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 30 h za zavoj, vozni list itd. — Manj kakor 5 kg se ne razpošilja.
Tropine podzemeljskega oreha. Družba oddaja te tropine po 50 K 100 kg iz Ljubljane; dobivajo se v vrečah po 100 kg.
Sezamove tropine. Družba jih oddaja po 50 K 100 kg iz Ljubljane z vrečami vred.
Ribja moka je med tem zopet došla. Stane K 44"— sto kg, vreče so po 75 kg. V manjših množinah stane kilogram 50 vinarjev.