* *• J U/ o w0v • 149 'ZA li.anz, ponedeljek 29 Juli-/, 1946. EGU N v 'I f , A J 6 Le to 2 junij C1 ar-ag o v a evelandu veliko zborovanje : 'ka dan' I enico o beguncih, slasti se o;, nas slovenskih beguncih.. To spomenico so v angleškem jezika razposlali na vsa uredništva in Vsem vidnejšim osebnostim v Ameriki. Spomenica se glasi: * . * # • * V . *** r * * —\ ''Jugoslovanski delegat dr.Aleš Beabler si je drznil trdi .a— - l - 4 — a ~ 4_ — problem, glavna c preseljenih oseb v domovino kapitulirala. Na zborovanju. Združenih narodov v Londonu sta ameriški ■f doo-f rt nv> T Ir nn-/vroriol o amriofcVi r? o Vi +- omrm Vt Trt J 0 p2r0(3-~* čimprej ga m Dritansjcega področja v Sovjetsko zvezp. Se i Državni tajnik Jammes Bymes je 15. maja objavil, da se Združene ave bavijo z mislijo, da bi razpustile vsa taborišča preseljenih * - * - - « ' f -i .* g _ _ _ i i -> v-! « * V/ V V «■» lil —*p* W v ^ V* v -<** ^ V««, V w v V/ v Ca V w w ^ >4* V w W A* ■ fcd ■ ameriškem področju v 6asu med l.avg. in 1. sept.t.l., hkrati ^ v _ dal zagotovilo, da taboriščnikov is teh taborišč, ne bodo si¬ lili k vrnitvi v domovino, &e se sami nočejo prostovoljno vrniti. oseb v pa je KAKO JE S SLOVENSKI*II BEGUNCI? 1./ Ked vec milijoni političnih-be¬ guncev iz raznih vzhodno-evropskih dežel se nahaja tudi približno 25.000 Slovencev iz Jugoslavije, Teh Slovencev ni zamenjati s Srbi in Hrvati, ki so tudi pribežali iz Ju goslavije. Slovenski begunci so našli zdaj zatočišče v različnih be¬ gunskih taboriščih v Avstriji in Italiji ter v Egiptu, ki so pod britanskim nadzorstvom in UNKRI-no oskrbo. Več sto pa jih je raztre¬ senih sem in tja po teh državah izven begunskih taborišč in živijo zgolj od jgvne pomoči in krščanske ljubezni. 2./Mnoge izmed teh beguncev so nacisti in fašisti med vojno nasilno preselili, ker so jih dolžili komunizma. Zdaj se pa ti nočejo vrniti v Jugoslavijo, ker se je njihove domovine polastil komunizem, ki jo zdaj vlada. . . 3./Ti ti, ki so zbezali iz Jugoslavije, ko je sedanji režim fFMO tam prevzel oblast, so zbežali zaradi tega,- ker so se bali za svoje življenje. Videli so namreč, kaj se je v komunistični revoluciji zgo¬ dilo tisočem njihovih brstov, sester, staršem in otrokom, ki sp iz¬ gubili življenje samo zato, ker so bili nasprotniki komunizma. Ti se bojijo' danes^za svoje življenje, ker jim je še vedno živo in sveže v spominu strašna usoda 11.000 slovenskih domobrancev, ki so jih Angleži v maju 1945 prisilno vrnili s Koroške v Jugoslavijo. 4./Ne zanikamo, da bi utegnili biti med begunci tudi vojni zločinci. To dejstvo_pa mora ugotoviti mednarodno sodišče. In ne sme se dovoliti, da bi jih sodilo sodišče komunističnega režima v Jugo¬ slaviji, 3d smatra vsakega, kdor se zoperstavlja sedanjemu komuni¬ stičnemu režimu, kot vojnega zločinca in izdajalca. . . * Str.2. Štev.149---Domači glasovi t 29.Vil.1946. 'UPRAVIČEKE ZAHTEVE ZA SEDANJOST! l./ Ue sme se delati razlike med prešel jenci, ki so žrtve totalitar¬ nega režima nacistov in fašistov in onimi, ki so žrtve komunističneg totalitarnega režima. 2./ Ko so begunci prišli v britansko okupacijsko cono v Avstriji,- so britanske oblasti zahtevale, da izročijo svoje borno imetje,-kot konje, vozove, kolesa itd. Britanske oblasti bi storile prav, 6e bi to imetje vrnile. -3./ Pri zamenjavi denarja se ni postopalo pravieno.Prav bi bilo, če bi se jim vrnila svotu, ki so jo begunci pri tej za¬ menjavi utrpeli. . , 4. / UNRRA., ki je lepo zabela skrbeti za vse, naj zopet poživi prvotno svoje postopanje' in naj pomaga vsem beguncem bodisi da stanujejo po taboriščih ali izven njih. 5. / Ce je kako mogoče, naj se poišče možnost spraviti vse slovenske begunce v eno veliko begunsko taborišče v kaki evropski državi tako, da bi mogli kot celota zasledovati svoje kulturne, so- "cialne, verske in narodne cilje. ' • 6. / ¥ed begunci je mnogo akademikov in dijakov. Večina izmed njih nima možnosti nadaljevati svoje študije,'' drugi pa niso enakopravni z domačimi v Italiji in Avstriji. Naj se temu čimprej odp or nore! • * 7./ 22.XII.1945je izdal predsednik Truman smernice za vseljevahje v Združene države. Izvajanje teh. smernic -bi mnogo olaj¬ šalo begunsko revščino. * . UPRAVIČENE ZAHTEVE ZA BODOČNOST. Predn* bi se begunčdm' dovolilo vrniti se v Jugoslavijo, naj 'se ustanovi .mednarodna ustanova, ki naj prevzame jamstvo, da se bodo begunci varno vrnili, da se v deželi vzpostavijo človečanske svn- - bosčine'-.in da jim jugoslovanska vlada vrne .imetje, ki jim ga je ju¬ goslovanska komunistična vlada ugrabila. • Ce pa teh jamstev-ni mogoče dati, ker temu naspretuje uradno ; stališče Sovjetske zveze in njenih satelistkih.držav, naj ta koj in resno vza^e v pretres naselitev teh beguncev in sicer: a) Poišče naj se tuja država, ki je po svojem podnebju priporočljiva in ima možnost za zaposlitev, da da zatočišče tem oeguncem« ‘ b) Kaka mednarodna ustanova naj poskrbi fo£de,-ki so po¬ trebni za prevoz beguncev v njihovo novo domovino. c) Ko so ti ljudje bežali iz svoje domovine, so si rešili zgolj svoje življenje, vse drugo so izgubili... Zato je nujne, da se jim poišče streha, pa tudi delo in sredstva za vzdrževanje tako, da bi se polagoma začeli vzdrževati sami. 'd) Kaka mednarodna ustanova, bodisi UTfFJIA ali kaka druga organizacija, .ki bo prišla za njo,"'mora-stalno skrbeti, da ne bi begunci postali sužnji v tisti deželi, kamor bi prišli, namesto, da bi našli v njej varno zatočišče. iv. oče za oovorn v c love sive - -Pretresljiva prepricevalnost 'odseva iz radiske poslanice sv.očeta, s katero je 4.aprila'letos opomnil svet na grozečo nevar¬ nost lakote. Pretresljive niso samo vreče prošnje katere papež vedno z nova-pošilja v svet temveč trezna presoja težkega položaja, o uvi¬ devni nasveti in velika skrk, ki jo izraža skrb za vse kar se mora storiti ali pa opustiti, da se prepreči velika nevarnost za človeštv Štev .149 -— - Domači glasovi,29.VII.1946. S ti O >- ,3 -,o Statistika izvedencev, kot že tudi srne greta oceni cev položaja na vzhodu in jugu Evrope in Azije, kažejo, da bodo po¬ trebni, kai- najbolj energični ukrepi velikega merila, da se z usr hi letošnje žetve položaj premosti in najde priključek na prih- letno žetev. Papež se obrača na vse, "ki s« sp o s# Tini dvigniti se nad nasprotujoča si naziranja, ki imajo se odprte duše in srca za sve P- V-' ■ peč S ameriške države, ju proti lakoti, državah latinske sti”odzvala vsem. glas človeškega bratstva". Sedanja nevarnost lakote je "skupna n varnost, ki ora v bratski.skupnosti združiti vse narode in zapo¬ staviti vse razlike, vsa nasprotstva in vse posebne koristi.” Pa- e ne obotavlja izieci polno priznanje velikosrčnosti, s kat e- o protestantske ali povečini protestantske dežele kot Zedinjene Kanada in Velika Britanija, prednjačijo v tern bo- Obrača se na svoje "ljubeznive sinove in hčere" v Amerike, katerih plemenitost se je že v preteklo- klicem usmiljenosti, v radodarni pripravijenosti pomagati človeštvu v vseh velikih zadevah. V današnjih dneh vam je božja Previdnost zaupala velikansko delo s biti delivec njegovih dobrot delo podobno delu egiptovskega Jožefa_v letih pomanjkanja, ko je bil upravitelj "egiptovskih žitnic”. Papeževa uvidevnost misli na vse. Kar se mora uradna ali zasebno predvidevati, da se bo tako v proizvodnji, v prevodu kot v razdelitvi živil dosegi-* kolikor je v človeški moči.Opozarja na eni strani na o čuvanje.miru in javnega reda pred nezdravimi posledicami iluzij, na drugi strani pa pred nejevoljo vzbujajočim luksuzom in potrato. Tako more govoriti le oče, ki hoče zagraditi pot smrti "sedaj, ko jo vidimo prihajati, da bi napravila neprimerno hujše uničenje, kot ga je napravilo prpžje in ogenj.” 2eleti je le,da bi ljudje te papeževe opomine ohranili v spominu in opozarjali na nje tudi svoje soljudi, da ne bodo morale umirati množice,” pred kate¬ rim’ številom (če ne bo pravočasno pomoči) d« število žrtev zadnje vojne ^temnelo." {?0 .. A p 0 log.Blatter"lb.4.1946. > fr KAiSkJV liEBHSJšClSI. - predsednika " r r.Trumana pri papežu, Za proslavo njihove 100 letnice >yron Taylor, ki je sedel v nepo- so frančiškani v Jeruzalemu izda-sredni bližini sv.očeta med dvema 1 1 ped ‘H««*! nvnm • «