Obnovljena izdaja - Leto XV. * štev. 28 (628) - Trst -19. julija 1963 30 lir Soedlz. In abb. post. - Gruppo 1 l, LO za slovensko narodno manjšino Leonejeva vlada ne spoštuje 28. aprila obletnici padca fašizma' Se vedno potrebna antifašistična enotnost l 0 III' trti rat ■gtf 'it Med zgodovinske datume, ki 0‘- bistveno obeležujejo razvoj bo-\>s[ Jev za napredek sveta nasploh id in Evrope še posebej, sodi nedvomno tudi 25. julij 1943, 1 j. 'jan, ko se je zrušil italijanski pi fašistični diktatorski režim, jji %d redno oddajo rimske ra-'J ^ijske postaje se je tega dne J^ed izvajanjem običajnega ve-i1 črnega programa nenadoma ’sj fačul razburjen glas, ki je jav-lSjl Jal : «Nocoj ob osemnajsti uri bil na ukaz njegovega veljaj l'anstva aretiran predsednik 1(ll yiade Mussolini. Njegovo kra-'ijt bevo veličanstvo je naročilo pi Maršalu Badogliu, naj sestavi |Hovo vlado». Bil je to začetek konca ene- 1°.!ìa, na)b°] j mračnih in žalostjo -obdobij razvoja sodobne - ...Be, kjer je pojav totalnega 3 ^'stičnega nasilja malone čeli1' stoletja smrtno ogrožal svo- ®Lt°v^n človeški razvoj ne samo flj'alijanskega ljudstva, marveč L ufi osnPvt svojih imperiaiistič- svo-številnih ovojni imperiai načrtov in ciljev tudi ,i ^°do in neodvis . |drugih narodov. 2a uvod v glavno dejanje ev-)t‘ ropske tragedije sta italijan-/f 'ki in nemški fašizem še prej 'Preizkušala svojo udarno moč 'TV. spopadu s špansko demokra-JbCno republiko in jo pomagala i ranču obglaviti, ob zločinski !n licemerni nevtralnosti za-/ hodnih demokracij, ki so si ^ad izkrvavelim truplom španske demokracije in svobode f erali roke kot Pondi Pilat. Po-j f<'m sta v brk vsem tem zahod-r yim demokratičnim državam jr D ^°Vrst.io uničila Albanijo (še v, CJ Resinijo), Avstrijo, Ce-v, °’ Poljsko, Dansko, Norve-K°. vso Evropo, Jugoslavijo, /.anci jo ter se, končno, spo-6 I rrjela za končno zmago J, 0 Britanijo in SZ. Toda pri s *ern nista — neglede fi jere napačne prijeme nista predvsem , Postevaia neizmernih energij, J' so jih bili pripravljeni sprosti za svojo osvoboditev okusni narodi in pa oni, ki so ve borili, da bi lastne dežele ob-.provali pred fašističnim uni-enjem. Niso računali na mo- gočni odpor SZ, pravo epopejo junaštva sovjetskih ljudi, simboliziranega v legendarnih bit- ! kah in zmagah pred Moško, ! pri Leningradu in Stalingradu. ■ Nista računala na možnost e- i notnega nastopa vseh antifašističnih sil v svetu, kot je do j njega prišlo na osnovi spora- j zuma med SZ in zahodnimi j demokracijami. In najmanj sta j bržkone računala, da ho širom j vse okupirane ter izmučene Evrope prišlo do množičnega organiziranega odpora vseh protifašističnih sil. do oboroženih vstaj svobodoljubnih množic, pripadnikov zatiranih narodov, do nepomirljivega boja na živ-1 i cilje in smrt na vseh vidnih in nevidnih frontah evropskega boi nega prizorišča. leta 1941 so se — kot posledica petindvajsetletnega tlače-n’a poniževanja in načrtnega fizičnega uničevani a — na samem ozemlju italijanske države. natančneje na področju nekdanje Julijske benečije, pojavile — hkrati kot v sosedni Sloveniji — prve skupine ilegalnih protifašističnih aktivistov in manjše oborožene partizanske formacije, v glavnem sestavljene od pripadnikov zatirane slovenske narodne manj-šine, ki so načele dolgotrajen, krvav in neusmiljen boj proti j fašizmu, ki ni prenehal vse do njegovega končnega poraza. Začel pa se je ta boj že davno prej, že takoj po zavzetju teh krajev, prej pripadajočih bivši avstroogrski monarhiji, od strani tiste monarhistične in liberalne Italije, ki v odnosu do i avtohtonega slovenskega prebivalstva ni pokazala najmanjšega namena, da bi z njim ho- DUŠAN FURLAN (Nadaljevanje na 4. strani) Prejšnji četrtek je poslanska zbornica izglasovala zaupnico ta-kozvani «poslovni vladi» posl. Lco-neja. Od 599 prisotnih poslancev je vlada prejela 255 glasov proti 225 in 119 pridržanih, vzdržalo se je glasovanja 119 poslancev. Že same številke povedo, da ima nova vlada pičlo relativno rečino. Politične sile so se ob glasovanju takole razvrstile : demokristjani so glasovali za, komunisti, liberalci in misovci proti, niso glasovali niti za niti proti ali pa so se sploh vzdržali socialisti, social demokrat je, republikanci in monarhisti. Kakšen je pomen nove enobarvne demokristjanske vlade? Posl. Leone je tako v Senatu kot v Po slanski zbornici izjavil, da je njegova vlada le prehodnega značaja in da si pridržuje mandat le za o-pravljanje najnujnejših upravnih poslov do 31. oktobra, ker hoče «omogočiti» nadaljevanje stikov in pogajanj za sestavo nove vlade levega centra, ki ni uspel po dolgo trajnih pogajanjih takoj za 28. a-t nrilom. Istočasno pa je ta tako-zvana «poslovna vlada», ki jo z velikim navdušenjem pozdravljajo desničarski krogi in ie bila vsiljena deželi od desnice Krščanske demokracije. karakterizirana po dejstvu. da je zopet zelo jasno poudarila dve liniii. katerih se misli držati : zvestobo atlantizmu brez omiljenia in antikomunizem. Anti-komunistično zaprtje je Leone celo «tcoriziral». češ da ie popolnoma v skladu z demokracijo, čeprav se ni upal tako daleč, da hi zatrdil da ie tudi v skladu z republiško ustavo. katero so prav demokristjani v vseh teh zadnjih 15 letih nepre- stano in neštetokrat prekršili in še kršijo. Bistvo sedanje vlade je v poslanski zbornici razložil lov. fogliati i v imenu KPI. On je dejal, da komunisti niso nikoli bili prin-cipielno in frontalno proti levemu centru, pač pa da so bili proti vsem napakam in omahovanjem prejšnjega levega . centra ter poskusom Moroja, ki je hotel skonstruirati takšen levi center, ki hi odgovarjal le interesom konzervativnih krogov, ne pa italijanskega ljudstva in delovnih slojev. Moro je pač poskusil (kot se še poskuša) omrežiti socialiste in jih izolirat) od svoje lastne ideologije in od svojih lastnih množic, ki stremijo po socializmu. Togliatti je tudi poudaril, da z antikomunizmom in s poskusi izolacije sile, ki predstavlja skoraj 8 milijonov italijanskih volivcev, ni mogoče premakniti italijanskega položaja v smeri svobode, socialnega napredka in pravičnosti ter miru. Zato, ker je Leone jega vlada o-čiten poskus premaknitve italijanskega položaja na pozicije proslu-lega centrizma in preziranja premaknitve na levo, ki je bila zabeležena 28. aprila, so komunisti glasovali proti. To njihovo glasovanje — je poudaril Togliatti — je glasovanje za resnični levi center brez poskusov reakcionarnega značaja, za spoštovanje izidov 28. aprila, ne da bi se komunisti bali, kot strašijo nekateri desničarski krogi, novih parlamentarnih volitev, ki bi prav gotovo pomenile nov korak naprej naprednih sil, prav posebno še komunistične partije. UUypUQ()jpqyoQOpuOOOlH>OOOOt)0( >0 tuoooooooooooi n X.KX1UOOOOOOOOOOOO '.1000000000000000000000000000006 Za enotnost mednarodnega komunističnega gibanja Tov. Longu, namestnik tajnika KPI, je pretekli ponedeljek govoril na partijski skupščini v Milanu o temi: «Vprašanja enotnosti mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja». se, končno, spo-z Ve-a pri za neka-strateške ocene Pogled na manifestacijo nameščencev podgorske in ronške tekstilne tovarne v Gorici. Vse stranke so sc strnile okrog stavkajočih delavcev. Njihovim družinam je goriška občina nakazala 1 milijon lir. Tov. Lungo je spomnil, kako sc je v vrstah KPI in na mednarodnih sestankih razpravljalo o teh vprašanjih. Na X. kongresu KPI in tudi potem je bila Partija s čutom odgovornosti in objektivnosti seznanjena o stališčih kitajskih tovarišev in o njihovih napadih na našo politiko. Na žalost ne moremo reči, da so tudi tovariši Kitajci tako ravnali, kajti kitajsko časopisje ni sploh omenilo našega odgovora na njihove napade in niti naših nedavnih volilnih uspehov. Zaradi tega ni naša Partija — je dodal Lo n go — odnehala od obveščanja svojih članov o mednarodnih vprašanjih na podlagi o-hjektivnega seznanjanja in tovariške debate o mednarodnih vprašani ih v okviru bratskih odnosov, ki morajo obstajati med bratskimi partijami v načinih, ki so bili določeni na mednarodnih konfcrcn-cas komunističnih in delavskih partiji Razpravljanje v naši Partiji se ho razvijalo na podlagi izkušenj in Unije italijanskih komunistov, ki želi io utrditi enotnost in solidarnost med vsemi delavskimi in komunističnimi partijami, kljub različnim položajem in nalogam ki stoje pred njimi. Tov. Longo je seznanil skupščino o vzrokih sedanjega srečanja v Moskvi med partijskama delegacijama SZ in Kitajske. Prihodnja številka «Dela» bo izšla 1. avgusta. Delovanje naših parlamentarcev Komunistični senatorji Vidali, A-damoli in Fiore so 3. julija v pismenem vprašanju poudarili težke razmere pomorskih upokojencev, ki niso dobili zadnjih poviškov kategorije, in so vprašali pristojna ministrstva ali ne mislijo popraviti te krivice, jim nakazati prvi predujem na račun prejemkov v pričakovanju posebnega zakonskega odloka. Dalje so senatorji vprašali, če je že stopil v veljavo čl. 13 zakona št. 1183 z, dne 12. 10. I960, ki določa, da se v dveh letih predstavi enotno besedilo zakonskih predpisov in odlokov, ki se tičejo državnega zavoda za socialno skrbstvo pomorskih delavcev (Cassa nazionale di previdenza marinara). 4. julija pa so senatorji Vidali, t Nadaljevanje na 4. strani) 3., 4., 5. avgusta v Dolini Festival „Dela“ Na sporedu Festival slovenskih popevk 2 • DELO ---------- PODOBA MLADE ameriške generacije 19.-7-196319 Lepi uspehi naše šole Konservativne razmere solidarnosti s črnci -intelektualna svoboda h. Ideja o «iskanju talentov» za tehnične in znanstvene panoge, štipendije za visoki povpreček v šolskem uspehu, posebni učni načrti za «nadarjene», razne prednosti za posebne študente — vse to so načini za zadovoljitev nekaterih prosvetnih in socialnih potreb dežele, ki pa si jih niso izmislili z namenom, da bi gradili in bogatili nov družbeni red, temveč da bi zadostili poglavitnim potrebam sedanje konservativne u-reditve, ki je vpregla v svoj voz tako znanost in tehnologijo kakor vzgojo. To je ravno tako, kot če bi postavil voz pred konja. Zasebne skupnosti študentova intelektualna svoboda ie okrnjena, in sicer ne toliko s specifično zakonodajo kakor spričo zahteve, da predloži dokaze o uspehih, akademskih dosežkih, in spričevala posebej v vsaki snovi, ki se ie ie učil (nredavanja, učbeniki, izpiti. stopnic). Družba si zagotavlja kontrolo nad študentom, s tem da mu daje kredit na podlagi dosežene učne stopnje. Tako študent v svoji vzgoji nima možnosti, da bi dosegel duhovno, moralno in intelektualno zrelost, razen če se vzgojitelj zavzame za to. Če se študent ne ravna po sistemu in si ne pridobi zahtevane stopnje ne more misliti na poklic ali na višji naziv. Spričo tega se podredi sistemu in živi dvojno življenje, se pravi, da se vzgojno deiansko oblikuje izven obveznih tečajev. Unor proti družbenim normam se potem pri bolj izkušenih pripadnikih nove generaciie obrne navznoter. Ti študentje se družijo v ožjih klubih, kier prebirajo poezijo, romane in drame, poslušajo glasbo, se pridružujejo «Potnikom svobode» (borcem proti rasizmu), delajo v gibanju za mir in živijo po svoje v širšem okviru akademskega okolja. Takšen umik v zasebne skupnosti je bil pogosto značilen za študente že v nreteklosti. še mnogo pogostejši pa ie zdaj prav v času, ko je novi študent pripravljen izpolniti največje zahteve univerze. Če naj študent izoblikuje individualno osebnost in svoj značaj, mora razumevati osebna spoznanja, to pa so mu dolžni dati ljudje, pri katerih se uči modrosti. Na moderni univerzi najdeš razen drugih študentov le redko koga, s komer bi lahko govoril. Učenjaki so kje drugje — v nacionalnih laboratorijih, kjer gradijo rakete in snujejo strategijo, v industriji, v vladi, v knjižnicah, pri o-sebnem študiju ali v javnih razmi-šljevalnicah ali na neskončnih zasedanjih širših odborov. Kar ostane, je le drobec. In tako učijo tisti, ki niso branitelji in ne verjamejo resnic, o katerih govorijo in ki so jih ustvarili, temveč so to podjetniki, ki se ukvarjajo s semestrskimi tečaji. Na obroke opisujejo tisto, kar je znano o tem in onem v njihovi stroki. Niso učitelji, temveč zgolj poklicno opravljajo svoje delo. Nove poti Študentova naravna težnja, da bi postal podoben učitelju, želja, da bi prinašal darila tistim, ki so jih voljni sprejeti, radost zaradi novih spoznanj, težnja po zbližanju z razumom, ki je v celoti izoblikovan in velik v svojih konceptih — to je nuja in potreba mladega rodu. Pri sedanji generaciji pa je tako, da ostanejo te težnje nepotešene. na univerzah - Akcije Omejena študentova če je svet odraslih tak, da pojmuje smrt štirideset ali šestdeset milijonov državljanov kot smotrno in sprejemljivo sredstvo za ublažitev mednarodnih težav, pa postaja to v novi obliki pereč in kritičen problem za mladi rod. «Ker je moderno človeštvo v celoti podvrženo velikim spremembam», je rekel kipar Theodore Roszak, «simboli, ki so nekoč močno delovali v njegovem odnosu do etničnih in moralnih vrednot, nenehno izgubljajo svoj pomen». Simboli starejše generacije — rakete proti Mesecu, rakete Po-laris, denarni uspehi, moč in veljave položaja, težnja po prestižu — nenehno izgubljajo svoj pomen za tiste, ki gledajo na življenje z očmi mladih ljudi, živečih nekje na robu, vendar v novem časovnem obdobju. Občutek istovetnosti s črnci, z Afričani, z žrtvami zatiranja in bede vsepovsod po svetu je zdaj oblika osebne resnice, ki v njej simboli a-meriške moči in celo zahodne kulture, kakor jo poosebljajo Adenauer, de Gaulle ali Macmillan, ne predstavljajo idealizma zahodne demokratične tradicije, marveč obliko moči. ki se oklepa preteklosti. Kaj torej počno mladi možje in žene, ki so se navadili kljubovati upirati se, izjavljati, da se ne strinjajo, in ravnati po svoje? Učijo se, da hi vzgojili same sebe po lastnih zamislih. Nekateri izmed njih so šli poleti 1962 v Harlem, kjer so svoje znanje posvetili otrokom iz bednih četrti, ki potrebujejo zaščitnike. Druge skupine so se odpravile na Jug, kjer so sodelovale pri vpisovanju črnskega prebivalstva v volilne imenike. Nekaj jih je delalo v afriških vaseh, drugi so razlagali, učili gledališko u-metnost, glasbo in ples v revnih četrtih Philadelphie. Nekateri so proučevali zvezno pomoč pri vzgoji in prosveti, obravnavali razorožitvene probleme in šolsko reformo. Na ducate podobnih akcij so študentje organizirali v minulem letu širom po deželi ; nekatere so posvetili reformi univerzitetnega študija, druge spremembam v političnem procesu. Pripravili so načrte za nadaljnjo dejavnost. Pod gladino ameriške družbe in v velikem šolskem aparatu s štirimi milijoni študentov si utirajo pot močni tokovi ; močni viri energi je čakajo, da bodo našli pot do novega idejnega snovanja. Čas je, da se starejša generacija pridruži mladini v njenem iskanju nove družbe. Če se ji ne ho. bodo mladi ljudje sami nadaljevali svojo pot, nekateri tako kot v Mississippi ju, kjer se niso naučili ničesar, drugi pa pot svobodne misli s trdno težnjo, da bi spremenili sedanjost. oooooooooooooooooooooooooooooooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt /z Gorice Kako KD "rešuje" slovenska vprašanja «Iniziativa Isontina», revija demo-kristjonskega študijskega centra v Gorici, se v junijski številki spomni na probleme slovenske manjšine. Komunisti, ki se že leta borimo za popolno priznanje narodnih pravic slovenskega prebivalstva, smo zadovoljni, če se Krščanska Demokracija (ali vsaj del nje) začenja vendar zavedati tega problema in čuti potrebo — kakor trdi spis v reviji — «da se ga odločno loti in da ga temeljito proučuje z.ato, da išče rešitve, ki naj ne bodo samo empirično vredne, ampak naj bodo osnova nekega celotnega pogleda, v katerem naj se upoštevajo vse komponente neke resničnosti, ki «in maniera molto delicata» vpliva na bodoče perspektive neke ob-mejske skupnosti». Namen, ki ga citirani odlomek v sicer zelo zavitem stilu izraža, bi moral vsak resnični demokrat pozdraviti z veseljem. Smemo torej vzeti na znanje, da se je K. D. začela kesati dolgoletne nacionalistične in tihe raznarodovalne politike, ki jo je K. D. tudi pod vplivom notranje in zunanje desnice vodila tudi zato, da bi ločila Italijane od Slovencev? Na žalost se ne moremo! Dejansko preveva ves spis «Iniziative Isontine» neka miselnost, ki se bije z začetnimi dobrimi nameni in nas ne pusti upati, da ima K. D. resničen namen, rešiti problem narodne manjšine e duhu republiške ustave. Avtor spisa najprej priznava, da ni bilo v petnajstih letih nič storjeno za uresničitev posebnih norm 6. člena («edina izjema» — pravi avtor — «so šole, delovanje katerih ie določil zakon leta 1961. Ni pa še bil odobren postopek 'z.a njegovo uvedbo, tako še danes ne deluje»), nato dvakrat očita Slovencem, da «se po nepotrebnem delajo žrtve, tudi pod vplivom nacionalističnih in ideoloških nagnjenj». To njihovo se delati žrtve «na splošno nima podlage zaradi liberalnosti našega demokratičnega življenja, ampak išče priložnosti v igranju s protesti, ki ga mi nè zaslužimo in ga moramo zato razkrinkati». Je sedaj jasno? Potem ko čakajo Slovenci že petnajst let na uresničitev ustavnih zakonov za zaščito manjšine in protestirajo, ker jih demokristjanska večina ob opori vse desnice noče uresničiti, ji demokristjan očita, da se po nepotrebnem delajo žrtve in da protestirajo! S kakšnimi predlogi zaključuje avtor svoj spis? V bistvu meni, da je treba odobriti nekatere norme z.a zaščito slovenske manjšine, vendar ne zato, ker bi to zahtevala ustava, ampak zato, «da se onemogoči špekulacija»! Na taki podlagi očitno ni mogoče rešiti problema manjšine, očiten je nasprotno namen, da se čim bolj omeji priznanje narodnih pravic Slovencem. Tako postane jasno, zakaj loči avtor pri tem Trst od Gorice (o Benečiji sploh nobene besede) ter poudarja, da ima Trst po Memorandumu izjemen položaj. To pomeni, da ne smejo norme Memoranduma veljati za vso deželo. V celoti torej se v članku priznava, da obstaja problem Slovencev, reševanje pa je taktično in instrumentalno. je brez pravega demokratičnega duha in pokaže nacionalistično in v bistvu protislovensko dno tukajšnje Krščanske Demokra- ■r' Hv< Polna dvorana staršev In prijateljev mladine posluša pevski bi]£ zbor osnovne šole v Devinu. si < Pridni učenci iz Mačkovelj so se kar resno oživeli v prizorček «Naši otroci» rn*m®Hi*® Najmlajši pevci v Barkovljah. Adrijan Pahor je prvi s prav lepim glasom zapel Ptiček prav majhen je. Občinstvo v Boljuncu se je kar navdušilo nad lepo podano otroško igrico o Rdeči kapici, ki so jo prisrčno odigrali domači osnovnošolski učenci. 1|L flV Jk JSSm P Ar _ ( J SV p * i m ■ ■ V 4 i T m\ 1 JK. - -fi 1 B \ jgr ; ^ L r* 319.-7-1963 DELO • 3 Velika zgodovinska obletnica Brata Ciril in Metod Ko so se Slovani v začetku 6. sto-Nja naselili na zapadu, je bila [tara doba v zatonu in iz nje se [e skozi velike pretrese oblikoval pOv red in nova miselnost, srednji vek. Slovanska plemena so v n°vi domovini — ki je segala od zpPadnega Pribaltika do Podono-v'a, od Labe do Krasa — ohranila ! sPafe običaje in verovanja, dokler ^ ni močnejši zapad vključil v Svojo civilizacijo. Začelo se je pokristjanjevanje Slovanov in za del 'jih tudi germanizacija in izguba »litične svobode, kajti na zapadu 1° novo vero in obenem svoje go-"Podstvo in feudalno civilizacijo Izvajali Nemci. Žarišče germanskega in krščanskega prodiranja med zapadne Slojne in med naše prednike, ki so ['veli v kotlinah Vzhodnih Alp, je “ila Bavarska. Bavarski knezi so S' sredi 8. stoletja že podredili Kapitanijo, samostojno slovensko Izželo v Vzhodnih Alpah, in Katancem obenem s svojim go-bdstvom vsilili novo vero, proti kateri se je zastonj boril Črtomir, «najmlajši med junaki». V 9. stoletju je ob vzhodni meji nemške države nastala pod vodstvom kneza Moj m ira močna slovanska plemenska zveza, Velika Moravska. Knez Rastislav, ki je sledil Mojmiru, je sklenil osvoboditi Veliko Moravsko nemške nadoblasti. Zato se je hotel najprej rešiti nemških duhovnikov, ki so širili krščansko vero med zadap-ne Slovane. Narodna moravska cerkev naj bi nadomestila nemško cerkev, slovanski škof naj bi izpodrinil salzburškega nadškofa. Cerkvena osamosvojitev naj bi pospešila narodno in politično osamosvojitev. L. 862 je Rastislav prosil 1 bizantinskega cesarja naj mu po-' šljc duhovnika, ki bi moravsko ljudstvo učil krščansko vero v slovanskem jeziku. Cesar je poslal na Moravsko brata Konstantina in Metoda, Grka iz Soluna, ki sta znala slovanski jezik. Preden sta se napotila na Moravsko, je učeni Konstantin pripravil osnovne knjige za krščanski pouk, sestavil je namreč slovanski črkopis, glagolico, in prevedel prve knjige v slovanski jezik, v makedonščino, govor njemu sosednih Slovanov, ki se pa ni veliko razlikoval od govora ostalih slovanskih ljudstev. Brata sta težko premagovala silni odpor nemške duhovščine. Papež ju je poklical v Rim ter se zavzel za njuno delovanje, zato da bi se slovansko bogoslužje v srednjem Podonavju širilo pod o-k ril jem rimske stolice proti vplivu carigrajskega patriarhata. Konstantin je v Rimu stopil v samostan in dobil meniško ime Ciril ter kmalu umrl. Metod sc je vrnil na sever, tokrat v slovensko kneževino Spodnjo Panonijo, kamor ga je poklical knez Kocelj, ki se je kakor prej moravski knez Rastislav, odvrnil od Nemcev. Rastislav in Kocelj sta pri papežu dosegla, da je Veliko Moravsko in Spodnjo Panonijo rešil oblasti Salzburških nadškofov z ustanovitvijo slovanske nadškofije, katere poglavar je postal Metod. Politična okrepitev Slovanov na Moravskem in v Panoniji je vzbudila naj večji odpor pri Nemcih. Bavarski škofje so Metoda s silo pripeljali na neko zborovanje in ga nato vrgli v ječo. Ko so ga čez tri leta izpustili, so mu onemogočili povratek v Panonijo. Panonski knez Kocelj je izginil in konec stoletja so v njegovi kneževini zagospodovali Nemci. Slovanska cerkvena organizacija se je mogla ohraniti le na Moravskem. Konstantin in Metod sta začela slovansko pisemstvo in slovansko bogoslužje. Njuno delovanje je pomenilo odpor Slovanov proti germanizaciji in proti tujemu gospostvu. V naslednjih stoletjih so Slovani v severni in srednji Evropi zgubljali tla pred prodirajočimi Nemci, vendar ne brez odpora. Šele konec druge svetovne vojne, med katero so Nemci prodrli najgloblje v slovanski svet in mu grozili z uničenjem, je prinesel zmago Slovanov nad nemško agresivnostjo ter omogočil vsaj delno zgodovinsko poravnavo. E. A. ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 3000000000000000000000000000000 Naši mali umetniki I Pedagoški odsek Sindikata slo-pnske šole je zaključil letošnje Nsko leto z zelo lepo kulturno Kireditvijo, z razstavo najboljših |'sb učencev od 6. do 14. leta starti. Tako smo letos lahko občudo-ali poleg kvalitetnih risarskih raz->na neKaterih šolah (predvsem tèr^ v<“ern'g°jevih učencev na uči-irni * jC' še izbrana dela okrog 200 padih umetnikov. 1 Kot nam je znano, je Sindikat arneraval prirediti to razstavo že aia in v ustreznejših prostorih, ,°l je šolska učilnica na osnovni l0,v' Pri Sv. Frančišku, v takih nam-:.ec' kjer ponavadi razstavljajo ita-'ianske šole. Zato so se prireditelji *ravočasno zanimali pri ravnatelj-lvU CRDA, ki ni na pismeno proš-'o niti odgovorilo ter pri Trgovin-zbornici, ki jim je prošnjo od-l'a z izgovorom, da niso šole okoliška ustanova. Odbornik za šol-v°, prof. Prodi, ki se je udeležil 'Voritve, se je čudil nad takim ^stopkom. Nas pa ni tako ravnaje prav nič presenetilo; bilo jr po-j,°vni dokaz diskriminacije nekate-h|h krogov do vsega tega, kar je , 'ovensko. LRazstavo so nato prenesli v milj-j,ko “bčinsko dvorano» «Lo Sque-TrstVzbudila je tukaj kot prej v v-jn ; \eliko Zanimanje in odobra-brrH ,Izblrna komisija, ki ji je P edsedorai akademski slikar prof. Cj ,|z® Spacal in ki so jo sestavljali ciaktična ravnateljica, g. Mara l; rs,ni". Prof. risanja, gdč. Ksenija racca in učiteljica, g. Kalanova nagradila 36 učencev s knjigami risarskimi pripomočki. i.a strokovno mnenje smo se obrij' do g. Corsinijeve, ki nam je odgovorila: tfisbe osnovnošolskih otrok po-“e/o že na prvi pogled neprisiljeni1 ’n pristnost. V tej dobi, nam jy' otrok rad slika po eni strani iz. domačega okolja, saj se s tem polastiti realnosti, ki °bkroža; po drugi strani pa da- v razi s silno močjo in originalnostjo ter sc tako nehote približa umetniškim višinam. V srednji šoli gledamo na risanje Z drugačnega vidika. Tu je šolski predmet v ožjem smislu besede. Dijak dobi prve strokovne napotke, prodira v skrivnosti slikanja v različnih tehnikah, upodablja z. zrelostjo svojih let, skuša učinkovati in morda tudi posnemati profesorja — skratka se sam postavi na kritično stališče. Gospa ravnateljica je na naše vprašanje omenila še delo izbirne komisije: «Ocenjevalna komisija je preglc-tNadaljevanje na 4. strani) Obdarovanje n-graj enee v risarskega natečaja na osnovni šoli v ulici Sv. Frančiška. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoO oooooooooooooooooooooooooooooou oooooooooooooooooooooooouooo O slovenski šoli 'ir le L ^ška naravnemu nagnjenju do v1’ m se predaja močnim skušnja-\jl d°rriišljije. Ta vrsta risanja je \ ečkrat upodabljanje po sporni-hrsne Pozna zakonov senčenja, 'iov pffcfive, zato ga moremo ime-%g'l grafično izražanje, ki ga ni '!%°Ce motriti z. očmi umetnost-%• ^itika. To dejstvo seveda ne l,Čuje možnosti, da se otrok iz- Naš časopis se v poletnih mesecih namerava posebno posvetiti vprašanju slovenskega šolstva. Rad objavi vsak članek, ki bi prispeval k rasti naše šole. Zato vabi na sodelovanje. Ko je poslanska zbornica v prejšnji zakonodaji razpravljala o enotni srednji šoli, smo v našem tedniku kritizirali novi zakon. Zato bomo splošno razpravljanje o slovenski šoli začeli pri vprašanju nove šolske ureditve po objavi učnega pro grama, ki stopi v veljavo 1. oktobra Moramo najprej poudariti, da se novi učni načrt bije z nameni, ki bi jih morala imeti nova šola in le potrjuje konservativni značaj kompromisa, proti kateremu so komunisti preteklega oktobra volili, ter hlini «reformo, ki spreminja vse, zato da bi se v resnici nič ne spremenilo». Minister in ministrska birokracija, ki v zadnji instanci odloča nepreklicno, sta zavrnila tudi predloge «komisije osemdesetih» in spremenila cele odlomke besedila, ki ga je že sprejel višji šolski svet. Tako smo lahko ugotovili, da je v Gujevem načrtu izginila beseda «Resistenza», kakor da je mogoče govoriti o ustavi in državljanski vzgoji, ne da bi omenili politične in socialne dogodke, ki so omogočili nastanek italijanske republike. Idejno šibkost je opaziti tudi v drugih delih načrta. Sodobna šola mora resno jemati znanstvene pred mete, novi učni načrt jih pa zapo stavlja kakor prejšnji. Tako oh ra nja staro ločitev med humanistič no ter znanstveno usmerjeno vzgo jo, slednjo pa potisne v ozadje. druge strani nikakor ne morejo bit novi programi moderni in učinko viti, dokler je za osnovne šole šc zmerom v veljavi Erminijev učn načrt, ki je na splošno slab, po sebno slab pa z ozirom na znanstve ni pouk. Slovenci v Italiji pa še čakamo na posebna navodila za naše šole. Kaj meni o bodoči enotni srednji šoli, smo najprej vprašali gospo ravnateljico dosedanje Nižje srednje šole pri Sv. Jakobu: «Z letošnjim šolskim letom bo v Italiji uvedena obvezna enotna srednja šola za učence od 11. do 14. leta starosti. Odgovarjajoči učni načrt bo isti za italijanske in slovenske učence. Seveda se bodo naši dijaki — kot je to bilo do danes — učili poleg materinščine tudi italijanski jezik. Kar se tiče dosedanje srednje šole (pri Sv. Jakobu — op. ur.), bodo nastale nekatere spremembe v sestavu učencev, kajti enotne srednje šole bodo povsod tam, kjer so bile do danes nižje strokovne ali trgovske šole in tečaji, to se pravi, da učenci, ki so se vozili s podeželja k nam, bodo danes lahko obiskovali enotno srednjo šolo v domačem kraju, ki bo enakovredna mestni e-notni srednji šoli. Kar se tiče programov, je Ministrstvo za šolstvo pred dvema mesecema izdalo enoten učni načrt, za našo šolo pa čakamo še na posebna navodila. Na vsak način bo nova šolska ureditev terjala mnogo dela, saj je njen namen dvigniti splošno raven učencev te starostne dobe, ustvariti iz dosedanje selekcijske šole enotno šolo, ki naj pripravi dijaka za življenje odnosno mu harmonično razvija njegove sposobnosti in ga tako pripravi, da po štirinajstem letu nadaljuje šolanje ali izbere sebi najprimernejši poklic. Zato čaka v novem šolskem letu mnogo resnega dela učence in tudi profesorje.» (Se nadaljuje) SALET-PETJE-FOLKIOKA-KNJIGE-REVJIE-KINC^ j liutìuutaì 0 m 1 s £ MIROSLAV KRLEŽA, hr- E « vaški pisatelj, eden izmed ? * naj večjih jugoslovanskih knji- > 5 ževnih ustvarjalcev, je pra- 5 S znoval 7. julija svojo sedem- 5 < desetletnico. Slavljenec je v jjj 3 svojem petdesetletnem umet- g o niškem delovanju kot pesnik, g > pisatelj, dramatik, esejist in 5 2 polemik izpričal glavna člo- > n veška, družbena in umetni- * 5 ška vprašanja zadnjih petih i “ desetletji. V zadnjih mesecih m o prve svetovne vojne je spoz- m ° nal odrešilno vlogo socializ- x ma. Bil je eden od soustva- £ s rjalcev KPJ. Ta politična u- ž 2 smeri te v mu je bila merilo £ 2 pri vsem poznejšem ustva- g 2 rjalnem delu, ki je izredno J 5 bogato. Miroslav Krleža — ta- £ ^ ko piše Josip Vidmer o njem -S 0 — «je v bistvu monumentai- < * no preprost, velik in povsem g izjemen pisatelj z veliko člo- > “ večansko misijo, saj je p rep ri- ■ jjj čevalen in sugestiven izpove- J* ►j dovalec pameti in razuma v 5 < človeškem rodu, razuma, ki J 2 nam edini more ohraniti ali » “ priboriti človeško dostojan- s 5 sivo in življenje, ki je združlji- £ > vo z našim žlahtnejšim oku- 3 2 som. Krleževa vloga v naših £ 52 literaturah in v zgodovini na- ° z še zavesti je edinstvena». S 1 ♦ O v x 5 z | DUBROVNIK: Začele so se g 2 XIV. dubrovniške poletne igre. v p Pri otvoritvi so ob zvonjenju ™ “ zvonov nastopili baklonosci v |= u> narodnih nošah iz dubrovinške £ 2 okolice. Sledile so recitacije $ « pesmi iz zakladnice dubrovni- £ < ške književnosti ter koncert g S velikega zbora in orkestra, ki J 2 je izvajal Gunduličevo «Hi- J < mno svododi» v Gotovčevi -3 0 glasbeni priredbi. < 1 ♦ I < ZAGREB : v hrvaškem gl a- ? 5 vnem mestu bo od 8. do 15. S g septembra internacionalni fe- ó stivai študentskih gledališč, £ | na katerem bodo sodelovale > 5 poleg zagrebških študentov- ™ j skih skupin tudi gledališke S “ skupine iz Anglije, Poljske, fe 5 Italije in Francije. Pričakuje- g 2 jo pa tudi nekatere skupine * 3 iz Češkoslovaške, Zahodne o t; Nemčije, Holandske in Grčije. > < Med festivalom bodo udele- J ? ženci razpravljali o vsaki pred- ^ o stavi in tudi o problemih so- ™ b dobne gledališke umetnosti ™ 5 nasploh. h 5 4 è 2 «OHRIDSKO POLETJE» — g 52 V Ohridu so se začele tradi- ” z cionalne poletne kulturne pri- j 5 reditve pod naslovom «Chrid- p g sko poletje». Poleg amater- » S skih prireditev, ki so v pro- m o gramu festivala, se bo v cerk- 2 S vi svete Sofije zvrstilo trinajst * jjj koncertov domačih in tujih > Ì umetnikov. m “ a 5 2 ♦ ? “ POLETNE KULTURNE pri- > 2 reditve v Kopru je 13. julija ? 2 otvorila bolgarska folklorna 3 < skupina «Georgi Dimitrov». S 2 29. julija pa bo v Piranu slo- g < vesna otvoritev IV. jugoslo- o Ì3 vanskega folklornega festiva- J « là z nostopom skupin sloven- E S ske izvirne folklore. S o » É ♦ Ž MILJE: 13. julija je bil v 5 > Miljah večer plesov, glasbe p 2 in narodnih pesmi, ki jih je § | izvajala romunska državna ? folklorna skupina. £ « > 9vaopnod-ariad-i3iva-tiaiv3i-vesvio-af. 19.-7-1963 - 4 • DELC fia se/i tržaškega občinskega sveta Z večino glasov zavrnjen proračun Občinski svet je zavrnil proračun za leto 1963. Zanj so volili demokristjani, socialdemokratje, republikanci, slovcnskolistar Simčič, in «indipendentist» Tolloy. Proti so volili komunisti in ostale skupine. Svetovavca Simčič in Tolloy sla tako še enkrat dokazala, da demokristjani lahko računajo ob vsaki priliki na njuno podporo. V imenu naše skupine je podal glasovalno izjavo tov. Tonel, ki je povezal občinski proračun s splošno gospodarsko krizo našega mesta. Prikazal je odgovornost tistih oblasti in strank, ki imajo tudi na občini odločilno besedo. Nemogoče je zato zahtevati, da hi podprli tak občinski odbor, ki je do danes pokazal popolno brezbrižnost za koristi mesta. Kriza na področju pristaniške in prometne dejavnosti, perspektive o krizi ladjedelniške industrije, nezaslišano odlašanje z uresničevanjem načrtov za gradnjo VII. pomola, krožne železnice, avtoceste zdravstveno pomoč, vse to dokazuje, da je krivda KD in njenih zaveznikov, če še danes obstaja v našem mestu tak ekonomski položaj. Poleg tega je nemogoče odobravati stališče odbora do Slovencev, kajti ne zadostuje obljuba, da bo občinska uprava poskrbela za popravila kake slovenske šole, kar je itak obvezna storiti, kakor tudi ne izdajanje posameznih ukrepov v korist kakega predela, kjer živijo v večini Slovenci. Potrebno je, da začne v resnici izvajati demokratično politiko do Slovencev. V nadaljevanju je naš svetova-vcc dejal : «Zaradi vaše diskriminacijske politike ste zavrnili naš predlog, da bi šla v Rim enotna delegacija, ki naj bi zahtevala or-ganičen načrt za Trst. Če bi vi, gospod župan, sprejeli podobne predloge, če bi vi predlagali nekaj podobnega, danes bi bilo naše stališče gotovo drugačno. V Rimu grozite z razpustom parlamenta, tu pa z uvedbo komisar- Trst-Benetke, kakor dejstvo, da par- | skc uprave. Takemu izsiljevanju lament ni odobril zakone o reformi krajevnih financ, občinske in pokrajinske zakone, urbanistično zakonodajo, ukrepe za socialno in odgovarjamo z zahtevo po dimisi-jah občinskega odbora, kajti KD in njeni zavezniki so krivi današnjega položaja». Sestanek prosvetnih delavcev V soboto zvečer je bil v Trstu širši sestanek prosvetnih delavcev, včlanjenih v SHLP. S. Hrovatinova je imela uvodni govor, v katerem je orisala smoter sestanka ter nakazala smerrtice za bodoče delovanje. Tajnik SHLP Kapelj je konkretno nakazal smernice, po katerih bi se morali ravnati pri bodočem delovanju. Te smernice so: poživitev delovanja in okrepitev prizadevanj za ustvaritev enotnosti na področju slovenske prosvete. Tudi drugi govorniki so v glavnem obravnavali gori omenjene probleme. Na koncu seje je bila na predlog tajnika izvoljena posebna šestčlanska komisija, ki bo izdelala programi za bodoče delo ter ga predložila skupščini prosvetnih delavcev. Vse prisotne prosvetne delavce je prevevala ena sama želja in to je : poživitev delovanj društev in pospešitev korakov za združitev na prosvetnem področju. Mladinska komisija KRI in PSI Tajništvi mladinske komunistične in socialistične federacije sta razpravljali o položaju delovne in študentovske mladine. Za proučevanje tega vprašanja sta ustanovili stalno komisijo. Sestavljali jo bodo člani obeh federacij. Komisija bo skrbela za obveščanje javnosti o izidih proučevanj in o zahtevah no stvarnih in korenitih intervencijah na mladinskem področju. < H lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOI >0000000000000 ooooooooooooooooooooooooooooo Seja pokrajinskega sveta Za podpore slovenski kulturi V torek 9. julija so v pokrajinskem svetu nadaljevali razpravo o proračunu za leto 1963. Poleg drugih komunističnih svetovavcev je spregovoril tudi tov. Gombač. Poudaril je, da je že leta 1961 prav ob priliki proračuna opozoril pokrajinski odbor na propadanje tržaškega pol jedel jstva. In sem spadajo vse naše podeželjske občine, ki nimajo nikake možnosti gospodarskega obstoja, kaj šele razvoja. Med tem časom pa je kriza naših kmetovavcev dosegla vrhunec in nekateri živinorejci iz Bazovice, Lo-njerja, Ratinare in drugod so morali prodati svojo živino. Vedno manj trt sc sadi tudi v tistih predelih, ki so bili poznani po izvrstnem vinu. Edina možnost, da sc za kmetijstvo res nekaj stori, je uresničenje dežele Furlanija-Julijska krajina. Tržaški pokrajinski upravi, je nadaljeval tov. Gombač, gre edinole zasluga, da j c po vremenskih ne-prilikah deloma priskočila na pomoč prizadetim kmetom, čeprav ni bila ta pomoč niti pravočasno dodeljena niti ne zadovoljiva. O tem so se izrekli tudi kmeto- oooooooooooooooooooooooooooo Praznik terana in pršuta V soboto 20. in v nedeljo 21. julija ho v Velikem Repnu praznik terana in pršuta. Domačini bodo točili pristno repentabrsko kapljico in rezali domači pršut. Ob tej priliki se je moral občinski odbor sestati na izredno sejo, da je, razen drugih organizacijskih vprašanj, tudi dokazal Turistični u-stanovi, da ni slovenščina tuj jezik, kot ga ta smatra in zahtevati, da se nalepi na steklenice dvojezične etikete. vavci zgoniške gbčine, ko so 30. junija na svoji seji razpravljali o nerazumevanju oblasti do njihovih vprašanj in ko so tudi ugotovili nezadovoljivo pomoč, ki so jo dobili po lanski suši ter predlagali, da bi se pomagalo letos zaradi toče prizadetim zgoniškim kmctovavcem tako, da bi bilo njim v korist in ne kaki ustanovi. Tov. Gombač je zahteval, da se čimprej skliče pokrajinska komisija za kmetijstvo, ki naj bi postavila oblastem konkretna predloge. Nato je naš svetovavec govoril o perečem vprašanju ribolova ; dalje še o pokrajinskih cestah. Kar se slednjega vprašanja tiče, je nujno potrebno, da skrbi pokrajinska uprava za razširitev ožine na Kraški cesti v Bazovici, kjer je zelo nevarno za ljudi in za živino. V dolinski občini je treba popraviti ceste v Mačkovljah, asfaltirati nekaj sto metrov ceste iz Dom j a v Log. Prav tako bi morali hiti v načrtu za popravila cesta iz Bazovice v Drago in ona iz Peska v Gročano. Tov. Gombač se je pomudil nato pri izgradnji novega dela Kraške ceste v Nabrežini. V svojih izvajanjih ic zastopal stališče nabrežin-ske občinske unravc. Oh zaključku je še predlagal ustanovitev mešane komisije sestavljene iz zastopnikov nabrežinske občine in pokrajinskega odbora, da hi bil končno sprejet tak načrt, ki bi najbolj odgovarjal zahtevam moderne cestne tehnike. Nato j c svetovavec postavil še druge predloge, ki se tičejo te občine : ustanovitev centra za zdravstvo in higieno ter oskrbovališče za matere in novorojenčke. Predlagal je tudi izboljšave na področju turizma, ki je za devinsko-nabrežin-sko občino tako važnega pomena. Tov. Gombač je opozoril pokrajinski odbor na nujnost, da se čimprej skliče tista komisija, ki mora skrbeti za potrebno opremo novega šolskega poslopja pri Sv. Ivanu, kjer bosta nastavljeni slovenski Klasični licej ip. Trgovska akademija. Posebno pozornost je komunistični svetovavec posvetil vprašanju subvenciji slovenskim kulturnim ustanovam kot so Dijaška Matica, I Slovensko gledališče, ki niso bile do sedaj deležne ptidpor, ki jih dobivajo podobne italijanske ustanove. govor rekoč, da komunistični sve-tovavci ne bodo nikoli odstopili od zahteve, naj se peha z diskriminacijo do slovenske narodne skupnosti, naj se spoštuje italijanska u-stava in uveljavijo mednarodne pogodbe. Tov. Gombač , je zaključil svoj Nadaljevanje I Ob obletnici padca fašizma Ob tela ravnati po načelih demokratičnega vladanja in upravljanja. Kmalu pa je po zaslugi prav teh monarhističnih in liberalnih krogov prišel na oblast fašizem, ki je do slovenske manjšine odkrito pokazal svoje genocidne namene. Padle so prve žrtve : Gortan, nato Bidovec, Marušič, Valenčič, Bobek, Pino Tomažič in tovariši, pa še drugi. Polnile so se fašistične ječe, naraščal je odpor. Pridružili so se mu italijanski demokrati, antifašisti, predvsem člani ilegalne komunistične partije. Fašistične represalije in nasilje, naperjeno proti italijanskemu delovnemu ljudstvu, so v odnosu do slovenske narodne manjšine bili poleg z razrednim sovraštvom prepojeni še z najbolj strupenim nacionalnim šovinizmom, ki je tem represalijam in nasilju dajal še neko posebno krutost in razbrzdanost. Leta 1941 pa je, z napadom fašističnih sil na Jugoslavijo in zasedbo Slovenije po italijanskih škvadrističnih in vojaških enotah, vse to doseglo svojo vrhnjo mero, nakar se je slovensko ljudstvo tako v novozasedeni Sloveniji kot v Slovenskem primorju pognalo malone goloroko v oboroženo vstajo, odločeno, da v neenakem boju s tem naj hujšim sovražnikom človeškega rodu poginb ali zmaga. Hkrati z razvojem protifašističnega narodnoosvobodilnega boja, se ie na tem bojišču med staro itali jansko-jugoslo-vansko mejo in furlansko ravnino, med Alpami in Jadranskim morjem, gradilo in utrjevalo skozi naporne vojaške bitke in ilegalno delo še nekaj, kar je bilo nadvse dragoceno in plemenito : borbeno bratstvo med slovenskimi in italijanskimi demokratičnimi delovnimi množicami, Z velikim zadovoljstvom in olajšanjem lahko danes z velike časovne razdalje ugotavljamo, da se je človeštvo sicer 7 velikanskimi žrtvami vendarle uspelo rešiti pred strahotno i >1 >( >UO< XX X >0000000000000000000 ooooooooooooooooooooooooooooooo Poseben načrt za probleme Opčin Občinski svet ‘je spričo ugotovitve, da je openska vas v marsikaterem pogledu v neugodnem položaju, soglasno odobril sklep za rešitev nekaterih problemov, ki se tičejo Opčin. Naročil je občinskemu odboru, da sestavi organičen načrt za rešitev nekaterih problemov. Gre za tista nerešena vprašanja, na reševanje katerih opozarjajo naši svetovavci občinsko oblast od zmerom. Do sedaj jih j c prezirala, spominjamo se govora, ki ga je lani imel na Opčinah župan : po njegovih besedah je Krščanska Demokracija za Opčine že vse potrebno storila, Openci bi ji morali biti hvaležni za njeno skrb in tako dalje. Zdaj smo vendar slišali, da je treba za Opčine marsikaj storiti : občinski svet našteva dolgo vrsto zahtev, iste namreč, ki smo jih komunisti postavljali vrsto let. Veseli nas, da so prišli na naše. Zaenkrat seveda samo na papirju. Vprašanje je, kdaj bodo obljube uresničene. Ob tej priliki pa je prišlo do zanimive razprave : tov. Tonel je namreč zahteval, naj sc zdaj razpravlja o dnevnem redu za dvojezične napise, ki ga je pred časom predlagal tov. Radovan. In glej ! «demokratična» > večina je predlog zavrnila. nevarnostjo, ki sta jo za nji gov razvoj in srečo predstavlja la italijanski fašizem in nei* j ški nacizem. In nikoli se dove I globoko ne bo moglo pokloni! spominu milijonov žrtev, ki sf v tem strahotnem in veličf stnem boju za svobodo padlj In ker so sile, ki porajajo f1 šizem v svetu še žive ter pf šotne, ker so fašistične met staže stalna nevarnost njeg1 vega ponovnega povampirj nja, ostane slej ko prej tu danes naša prva častna in i mokratična obveznost tako odnosu do nadlih žrtev kot à bodočih nokolenj, da se pro^ fašizmu in vsem fašistični!1 pojavom borimo do njihoveg1/^, dokončnega iztrebljenja. Da st torej predvsem obenem borim! za mir, demokracijo, enak6 pravnost in svobodo za vse i’ na vseh nodročiih družbenega življenja ljudi in narodov. je humus, iz katerega fažizeh1 ne raste, v njem se fašizem z3i duši. I h | I Naši parlamentarci Berteli in Adamoli prav tako P' smeno vprašali ministrstvo za tr' govinsko mornarico in državne 11 deležbe, če so resnične vesti, ki -j0 jih objavili nekateri časopisi glett «memoranduma» o italijanskih ,1V djedelnicah, ki hi jih morala 'ta lijanska vlada predložiti ta mes£c če so vesti resnične, bi mor8]* vlada seznaniti parlament s * j -, stom «memoranduma», saj ie P'111 tem zainteresiranih 80.000 del«1', !>j: cev. ki so zaposleni v ladiedr]]" 'h; cab v Trstu. Genovi, Neaplju, ^sbe mmu-tti' •• st: V zvezi z enotno srednjo šolo rte noslanka, tov. Marija Bernetiče1' skunai s tov. Francom in Lizzerò11 (11 vprašala ministrstvo za javno vZgl ^ io če je poskrbelo za podrobna ^ ločila za slovenske šole na Tr^! ^ šVem in Goriškem po zakonu o ski reformi št. 1859 od 21. 12. in ministrskih odredbah od 24. , ki 1963 Zanimala se ie tudi, če mi^'. ministerstvo povečati število skih ur za pouk slovenščine, tak ^ da bo ta učni predmet imel tol’* učnih ur kot iih ministrski dekr določa za italijanščino na italii*„ 1 skih šolah, da bo pouk zgodo1" obsegal tudi zgodovino Slovar li. in Slovencev in da se bo pri lienisnem pouku obravnavala ,u3 »i nokraiina Furlanija - Juliiska kr]j rt j 'mn ter področja na katerih h, io Slovenci. I J Mali umetniki Jj dala veliko število risb. Delo ni ^ ni lo najlažje, ker je morala upošt^i (\ ti tri glavne momente: neprisM p nost, originalnost in otrokovo P; n sebno nadarjenost. Risbe so P1, povečini zelo lepe, a izbranih je k’1 le tretjina najboljših, tudi z oz.ir°1 na omejenost razstavnega prosto’ Vsekakor je tržaška javnost lak’ ugotovila, kaj zmore naša mladi’1' če na polju risarske umetnosti.» Za tako uspelo prireditev gre P® sebna pohvala učencem, učitelj6]] ]j in vsem prirediteljem. Slovenci 5 želimo čim več takih kulturnih ^ . nifestacij. Jz Lonjerja 6. julija je preminula na tra» čen način mala Ariana Foraus. k kopali so jo prejšnjo nedeljo L poldne. Sekcija komunistov iz njerja izraža težko prizadeti d-'11 žini svoje najiskrenejše sožalje, * terim se pridružuje tudi «Delo»-Žalujoča družina se toplo zal'vj ljuje vsem, ki so ji kakor koli ob strani v težkih trenutkih. ODGOVORNI UREDNIK: ANTON MIRKO KAPELJ - DELO - GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO - DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ . ,, UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12 k