CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE 8ELCyífE6A LJUDSTVA CELJE, 4. NOVEMBRA 1966 - LETO XX. št. 43 - CENA 50 JJJ Gledališka 2 — Telefoni: uredništvo 23-69; oglasi In naročniki 21-27 (21-28) OB DNEVU VARČEVANJA kreditnaba\ka svojim vlagateljem Med mnogimi dnevi v letu, ki so posvečeni temu ali onemu dogodku ali namenu, je tudi 31. oktober — dan var- čevanja. Pomena varčevanja se prav gotovo ne zavemo samo tega dne, saj nam število varčevalcev dokazuje, da varčujejo mnogi ljudje. Samo pri Kreditni banki v Celju, ki ima svoje poslovne enote tudi izven meja celjskega bazena, je 70 tisoč 600 vlagateljev, vrednost njihovih vlog pa presega 78 milijo- nov 690 tisoč novih dinarjev. Oblike varčevanja so seveda različne. Prav v zadnjem času uvajajo nekatere nove, ki so zanimive tako za varčevalce kot tudi za banko. To velja zla- sti za vezane vloge, ki jih banka obrestuje višje kot navadne vloge — saj je obrestna mera kar 7 do 7,5 odstotka. Takih vlog je pri kreditni banki za 12 milijonov 500 tisoč novih dinarjev. Veča se tudi število namenskih varčevalcev — na primer za stanovanje; pri taki obliki varčevanja lahko var- čevalec dobi tudi do 300 odstotkov posojila na vloženo vsoto. Tudi mladina pridno varčuje. Poleg tega, da ima marsi- kateri mladi varčevalec svojo hranilno knjižico, so v šolah uvedli tudi kolektivno varčevanje, pri katerem varčujejo za končni šolski izlet, nakup knjig, športnih rekvizitov itd. Za svoje najmlajše varčevalce pripravlja kreditna banka tudi večkratno zanimivo žrebanje z izredno lepimi praktičnimi nagradami. Da bi proslavili svoj praznik, 31. oktober, so pri kreditni banki in vseh njenih poslovnih enotah prav na ta dan izvedli žrebanje, pri katerem so bili udeleženi vsi vla- gatelji. Za izžrebance so pripravili okrog 300 lepih nagrad, katerih vrednost presega tri milijone dinarjev. Praktična nagrada bo verjetno prijetna vzpodbuda za marsikaterega varčevalca, hkrati pa tudi presenečenje, ki ga bo spomnilo na dan varčevanja. GOSPODAR- STVENIKI IZ CllPRIJE VCElJl v četrtek je v Celje dopoto- vala skupina predstavnikov gospodarskih organizacij čup- rijske občine. Trideset gospo- darstvenikov je v teh dneh obiskalo nekatere celjske de- lovne organizacije, da bi se s člani kolektivov pogovorili o njihovih problemih in delov- nih izkušnjah. Zlasti so se za- nimali za grafično industrijo in prehrambene stroke, za tr- govino na drobno in debelo, govorili pa so o samouprav- ljanju in nagrajevanju po de- lu, delu sindikalnih organiza- cij, organizaciji in vodenju proizvodnje in podobno. Obisk čuprijskih predstavni- kov v Celju je nadaljevanje tesnejšega sodelovanja med obema mestoma. Od manife- stativnih stikov smo zdaj pre- šli na izmenjavo praktičnih delovnih izkušenj, tako da lah- ko izmenjavo obiskov pričaku- jemo še tudi na pwdrocju druž- benih služb in drugod. Osrednja svečanost ob dnevu mrtvih je bila v Celju pred spomenikom NOV na Šlandro- vem trgu, kjer se je zbralo h komemoraciji veliko število Celjanov, predvsem mladine s celjskih šol. V žalnem sporedu je sodelovala godba na pihala KUD France Prešeren, pel je pevski zbor učiteljišča, recitirali pa so dve gimnazijki in člana SLG Celje Pavle Jeršin in Branko Grubar. Na grobnico narodnih herojev so položili vence predstavniki združenja borcev, občinske skupščine in občinskih družbeno-političnih organizacij, a že poprej in še kasneje so na grob- nici prižgali sveče številni posamezniki in mladina, ki so prinesli na grobnico tudi šopke cvetja. Po žalni svečanosti na šlandrovem trgu so s spominsko svečanostjo nadaljevali še na dvorišču starega piskra, kjer so ob lepo urejenem spomeniku obudili žalostne spomine na trpljenje velikega števila zavednih Slovencev, ki so v času okupacije bili v tej mučilnici na težki poti v pregnanstvo ali smrt. Mimo osrednje svečanosti v mestu so bile v okolici in v vseh občinah našega obrnočja lepe spominske sA^ečanosti ob dnevu mrtvih, ki so se jih udeležili številni prebivalci teh krajev, bodisi pri posameznih spomenikih ali na skupnih grobovih. Poleg tega pa so ljudje hiteli še na številne grobove svojcev na pokopališčih in v torek zvečer skoraj ni bilo poko- pališča ali spomenika v vsej daljnji okolici, ki bi ne imel polno cvetja in svečk, ki so še pozno v hladno noč izpričevale, da nismo pozabili na preteklost in vse tisto, kar nam je za- upala v sedanjosti. V KRATKEM BRASLOVCE: Pred dnevi je krajevni odbor RK organiziral krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo precejšnje število občanov, člani te organizacije vsako leto darujejo kri, tokrat so jo že drugič v tem letu. Or- ganizacija ila tem področju združuje tudi nekaj članov, ki so darovali kri že nekaj deset- krat, in članico, ki je darovala kri preko stokrat. DOBRNA: V prihodnjih dneh bodo v Dobrni odprli no- vo gostilno v prenovljenih prostorih nekdanjega hotela »Dobrna«. Lastnik nove gostil- ne napoveduje poleg daljšega obratovalnega časa še domače in lovske specialitete ter prist- na primorska vina. DANAŠNJA ŠTEVILKA JE IZ- ŠLA Z ZAMUDO ZARADI DNEVA MRTVIH. PROSIMO NAROČNIKE IN BRALCE, DA TO Z RAZUME- VANJEM UPOŠTEVAJO. konferencao samoupravljanji V teh dneh so se v celjski občini začele intenzivne pri- prave na konferenco samo- upravljalcev. Iz širokega kom- pleksa vprašanj, ki jih je za to priložnost pripravil central- ni svet Zveze sindikatov Jugo- slavije, bodo v celjski občini razpravljali o problemih, ki so najznačilnejši v samo- upravljanju. Gre namreč zato, da bi na konferencah dobili jasen odgovor na vprašanje, kakšen je položaj delovnega človeka v sistemu samouprav- ljanja in kakšen je njegov vpliv na najpomembnejše od- ločitve samoupravnih organov. Ob tem bo seveda treba raz- čistiti nekatere načelne dile- me, prav gotovo pa razpravo obogatiti s številnimi praktič- nimi izkušnjami. Zato bi mo- rali ugotoviti, kakšna je spo- sobnost samoupravi j alce v, ka- ko je urejen delitveni sistem, decentralizacija in podobno. Prav tako bodo razpravljali o odnosu med delovnimi organi- zacijami in širšo družbeno skupnostjo, o materialni osno- vi samoupravljanja, družbeno ekonomskih odnosih v delov- ni organizaciji, splošnih pogo- jih gospodarjenja itd. Konference naj bi začeli pri- pravljati v delovnih organiza- cijah, kjer naj bi zbrali gradi- vo za razpravo na strokovnih, odborih občinskega sindikal-i nega sveta. Določen je iudi že ključ za izbiro delegatov, po katerem naj bi kolektivi do 500 članov izvolili enega dele- gata, večji pa dva oziroma tri. Taka zožitev naj bi omogočila kvalitetnejšo razpravo, saj je znano, da je le-ta v manjšem krogu bolj sproščena in tudi konkretnejša. Konferenca samoupravi j al- cev bo veliko večjega pomena, da bi lahko priprave zanjo opravile samo sindikalne orga- nizacije. Ker gre za vprašanja celotnega družbenega samo- upravljanja, bo prav gotovoj sodelovala tudi Socialistična zveza in vsi ostali družbeni či- nitelji. Le tako bo konferenca dosegla svoj namen — dala bo odgovor na vprašanje, kako daleč smo s samoupravlja- njem sploh in v kakšni smeri in oblikah naj se razvija v pri- hodnje. »KMETIJSKA PjRESKRBA« Obrat Vrbje kmetijskega kombinata Žalec je pred dne- vi odprl v Žalcu moderno trgo- vino, kjer se bodo lahko kme- tovalci in vrtičkarji kakor ob- čani oskrbeli z пг^јrazličnej- šimi pripomočki, potrebnimi v kmetijstvu, od velikih kosil- nic in zaščitnih sredstev do umetnih gnojil in napajalni- kov za papige. Obrat Vrbje je v novo trgovino vložil nad 15 milijonov starih dinarjev. REŠITEV - STAMOVA\JE Vprašanje mlečne restavra- cije v Laškem doslej še niso premaknili z mrtve točke. Agropromet iz Celja je sicer pripravljen investirati sred- stva za ureditev, vendar doslej še niso našli primerne lokaci- je. Predvidevali so prostore poleg zelenjavne trgovine »Ja- goda«, ki služijo za stanova- nje, ker pa ne najdejo novega stanovanja za stanovalce — ostaja vprašanje mlečne trgo- vine še vnaprej nerešeno. , VREME Od 5. do 11. novembra pričaku- jemo ohladitve s padavinami — sneg do nižin. m DENARJA ZA KllTlRO Iz leta v leto je bil šibkejši proračun občinskega sveta zveze kulturno prosvetnih or- ganizacij. Prav gotovo je to najboljši dokaz, kakšen je od- nos celjske javnosti do kultur- no prosvetnega dela. Vendar ni bil, položaj še nikoli tako kritičen kot letos, ko so izdat- ke omejili prav zares na mini- mum. Tudi predvidevanja za prihodnje leto niso optimistič- na. In prav zato so pred dne- vi na seji predsedstva zveze kulturno prosvetnih organiza- cij govorili o posledicah po- manjkanja finančnih sredstev. Ne samo, da je vprašanje, če bodo lahko ohranili že tako skrčeno tajništvo občinskega sveta, huje je, da bo denarja premalo tudi za najosnovnej- šo kulturno prosvetno dejav- nost. To pa je seveda tudi na- daljnje krčenje tiste smeri, ki bi jo morali v tem stehnizira- nem obdobju še intenzivneje razvijati. ___________ izpad proračunskih dohodkov Podobno kot v ostalih obči- nah bivšega celjskega okraja tudi v žalski ugotavljajo, da plan dohodkov proračuna le- tos ne bo dosežen. Po podat- kih do vključno 30. septefnbra in po oceni za naslednje tri rnesece pričakujejo za okrog 11 odstotni izpad, kar pomeni y absolutnem znesku okrog milijon in 375 tisoč novih di- narjev. Največje zaostajanje je pri prispevku iz osebnega dohodka in prometnem davku na maloprodajo, kajti prav ti dve vrsti proračunskih dohod- kov ne naraščata tako kot v preteklih letih. Vzrok je pred- vsem bolj umirjeno zaposlo- vanje oziroma celo padec šte- vila zaposlenih. Izdatki so realizirani s po- vprečno 64 odstotki. Proračun- ski potrošniki so nemoteno iz- pl£.čevali osebne izdatke, ma- terialne stroške pa so krili le s težavo. To pa seveda moti njihovo poslovanje. rogaška ro urejena Obrtno komunalno podjetje Rogaške Slatine v teh dneh ^^I"ejuje v zgornjem delu Ro- pske, v Ratanski vasi pri- '^Ijučke h kanalizaciji. Isto- ^^asno obnavljajo tudi cesto pri Križu, ki jo bodo prihod- nje leto asfaltirali. Po zaključ- ku teh del bosta oba dela Ro- gaške komunalno urejena. De- la financira krajevna skup- nost, komunalni sklad občin- ske skupščine in delovni ko- lektivi iz Rogaške Slatine. Zagoženova mama Teden dni pred svojim devetin- osemdesetim rojstnim dnevom je pred dnevi umrla Zagoženova mama. Rojena je bila v Celju, od koder sta se oče in mati kmalu po njenem rojstvu odpravila za boljšim kosom kruha v Ameriko. Tako je ze v najneznejši mla- dosti čutila vso trdoto življenja in je materinsko ljubezen, ki je nikoli ni bila deležna, pozneje to- liko bolj delila svojim otrokom. S Francem Zagoženom, kmečkim sinom iz Latkove vasi, se je po- ročila kmalu potem, ko je v ne- sreči z tnožnarjem oslepel. Bila inu je zvesta vodnica skozi življe- je vse do pozne smrti v nem- škem taborišču. Imela sta dva- najst otrok, od katerih sojnnogi odhajali v preboldsko tovarno, od koder so prinašali domov na- predno delavsko miselnost. Zagoženova hiša je postala za- vetje mnogih pionirjev predvoj- nega delavskega gibanja, kjer so našli v Zagoženovi mami odprte roke in srce. Tu so se skrivali pred režimsko policijo Dušan Kraigher, Rok iz Šoštanja in dru- gi. Tudi narodneinu heroju Slav- ku Šlandru je bila druga mama. Dajala je hrano za robijaše v Sremski Mitrovici in za »Rdečo pomočc. Z okupacijo se je začel za njo najtežji del življenja. Njen dom so obiskovali kurirji, prihajali so partizani; po izdaji J942 pa so Nemci vso družino zaprli. Pri 75. letih starosti so jo ob areta- ciji psovali in suvali iz kota v kot in jo skupaj s slepim možem odpeljali v taborišče. Toda njena jeklena volja je zmagala. 1945 se je vrnila. Med okupacijo so ustrelili sina Tončka, ujeli ranje- nega sina Jožeta, ki je umrl v Oswiencimu, tu pa so po mu- čenju v celjskih zaporih umrle tudi hčerke, Ana, Lojzka in Mi- ci. Iz taborišča se je vrnil le sta- rejši sin in živi sta ostali le mlajši hčerki, ki sta bili v par- tizanih. Zagoženova mama, ki jo je po vojni vsakdo poznal kot partizan- sko mamo, je morala začeli zno- va, kajti dom je bil opustošen. Kljub visoki starosti ni klonila, kajti imela je pridne in delovne roke. Vsi, ki so jo poznali, vedo, da je Zagoženova mama s svojo plemenito ljubeznijo in širokim srcem razdala vse, kar je imela; da je bil njen delež v najtežjih časiii velik. Medtem ko se je nje- no skromno, a plodno življe- nje sklenilo, ostaja za njo spo- min in izrazi globoke hvaležno- sti. i 5 M A SKALJEN MIR Pred nekaj tedni je tukajšnja Cinkarna slavila še eno pomemb- no delovno zmago — delovati je začel še en nov obrat. To je vse- kakor zelo razveseljivo in po- membno ne samo za Cinkarno in njen kolektiv, ampak za vso našo družbo. Manj razveseljivo pa je to dej- stvo za okolico tega objekta. Vsi se namreč vprašujemo, kako dol- go bomo še morali poslušati ne- mir, ki ga povzroča, šum pare s primesjo plinov razjeda živce prebivalcem tega področja. Med- tem ko se podnevi še nekako raz- gubi, je toliko hujši ponoči. Do- slej smo lahko spali pri odprtih oknih, zdaj to ne bo mogoče. Ka- ko se bodo počutili šele tisti, ki so bolni! Zdi se nam, da bi pod- jetje lahko prebivalcem pojasni- lo, kako dolgo bo to trajalo, ali pa morda čaka na reakcijo ljudi. da bi šele potem kaj ukrenilo. Ob- čutek imamo, da obstoje kakšni predpisi, ki bi jih morali upošte- vati, čeprav tudi vemo, da je marsikaj odvisno od denarja, kot ureditev čistilnih, dušilnih in dru- gih naprav. Ker smo ljudje po napornem delu v podjetjih željni in potreb- ni počitka, se seveda ne moremo sprijazniti s stanjem, kakršno je zdaj. Upamo, da vendarle tudi ne bo ostalo tako, kot je. Prizadeti KAKO JE Z DIMNIKARSTVOM? O pojavu, o katerem bi vam rad pisal, so pred časom že veli- ko govorili in pisali. Pri nas v Rogaški Slatini imamo komunal- no podjetje, h kateremu sodi tudi dimnikarstvo. Prav o tem dimni- karstvu bi radi občani izvedeli, kako zaračunava svoje visluge. Kajti podjetje je uvedlo enostav- no pavšalni prispevek, ki ga mo- rajo občani plačevati vsake pol leta, pri tem pa sploh pi bistve- no, kolikokrat čistijo dimnike, jih sploh čistijo ali ne. V primeru, da dimnikar ne čisti dimnika, zahteva podpis od stranke, če pa je ni doma oziroma je ne najde, jo podpiše sam, kar pomeni, da je stranko obiskal. Zato prosimo uredništvo za pojasnilo, kakšen zakon obstoja oziroma kakšne pravice lahko zahtevajo od strank dimnikarji. Mislim namreč, če dimnik ni potreben čiščenja, ga tudi čistiti ni treba. Filip Cemoša Rogaška Slatina Pri najboljši volji vam ne mo- remo posredovati točnega odgo- vora, ker ne poznamo pravilnika, ki ga dimnikarsko podjetje goto- vo ima. Vse, kar lahko z gotovost- jo rečemo je to, da bi pričakovali za plačilo (ne glede na oblike) tudi ustrezno delo. Ce pavšalni znesek na primer ne določa toč- no, kolikokrat letno mora dimni- kar očistiti neki dimnik, pomeni, da je nekaj narobe in je zadevo treba urediti v prizadetem pod- jetju samem. Spremembe pred našimi očmi To, kar se dogaja pri nas, poteka pred očmi vse javnosti. Ničesar ne skrivamo, ni- česar ni takšnega, da bi bilo treba ugibati, češ kaj se dogaja za kulisami. Celo o napa- kah in zlorabi službe državne varnosti so go- vorili javno. To dokazuje, da je Jugoslavija čedalje bolj odprta tribuna, s katere delovni ljudje odkrito in pogumno govore o dobrem in slabem. Socialistične sile so že dovolj moč- ne, da lahko javno spregovore tudi o najbolj občutljivih zadevah. To ni slabost; to je do- kaz moči samoupravljanja pri nas. Kaj se dogaja pri nas po IV. plenumu CK ZKJ? je pogosto vprašanje, ki si ga zastav- . ljamo. Odgovor je tale: prizadevamo si še hit- reje demokratizirati vsa področja našega živ- ljenja. V Zvezi komunistov in v vsej družbi ustvarjamo razmere, v katerih bodo razne kadrovske in druge spremembe nekaj povsem normalnega, brez dramatičnosti in pretresov. Zdi se, da nekateri ljudje na tujem napak ocenjujejo zadnje dogodke pri nas. Ker niso dovolj sledili razvoju demokratičnih institu- cij in socialističnih odnosov pri nas, pogosto uporabljajo merila, kakor da gre za prejšnji administrativnf sistem. Nekatere deformacije ISovjiltski ^ezi v italinskih časih so zapu- 111е"рт1 marsikomu predsodek, da morajo iti v socialističnih državah na odgovornih položajih vedno eni in isti ljudje. Ce koga zamenjajo, že vidijo v tem dokaz, da se v državi nekaj menja, kakor da je trdnost so- cialistične države samo stvar nekaj vodilnih ljudi. Delovni ljudje Jugoslavije v resnici ustvarjajo sistem, v katerem spremembe v najvišjih vodstvih — kakor, denimo, odstavi- tev Rankoviča — ne bo nič razburljivega, dramatičnega. Pri nas začenja v okviru socialistične de- mokraciio, kakor je rekel tovariš Kardelj na V. seji CK ZKS, delovati mehanizem avtoma- tične пзгаирг. ce temu ali onemu organu. Na primer: skup čina bo dala nezaupnico vladi, če bo ta vztrajala na stališčih, ki jih skup- ščina ne bo mogia sprejeti. In narobe: vlada bo dala (.stavko, če bo skupščina zahtevala rfckaj, za kar vlada ne bo mogla prevzeti odgovornosti uresničevanja. 2e na VI. kongresu ZKJ leta 1952 v Zagre- bu, ko je prejšnja komunistična partija do- bila tudi novo ime, je bila zasnovana nova vloga Zveze komunistov, vloga, ki temelji na demokratičnih sredstvih njenega uresničeva- nja. Takrat je bilo rečeno, da komunisti ni- majo namena, da bi vladali namesto ljudi, čeprav v njihovem interesu, temveč da je njihova naloga usmerjati in usposobljati lju- di, da bodo sami znali vladati in urejati druž- bene zadeve. To je bilo vodilo vseh nadaljnjih sprememb v družbi. Samoupravljanje se je razvijalo na vsa področja družbe. Delavci so prevzemali iz rok države čedalje več poobla- stil. Zdaj razpolagajo delovni kolektivi že z 69 odstotki ustvarjene nove vrednosti, med- tem ko ostane družbenopolitičnim skupno- stim (občina, okraj, republika, federacija) in socialnemu zavarovanju vsega 31 odstotkov. V naslednjih letih se bo ta odnos še naprej spreminjal v prid delovnim organizacijam. Jugoslavija leta 1966 torej ni več to, kar je bila leta 1952. Načelo idejne vloge Zveze ko- munistov Jugoslavije, kakor je bilo zasnova- no na VI. kongresu, je treba bogatiti z novi- mi spoznanji, predvsem pa oblikami in me- todami njenega konkretnega uresničevanja. Na tej stopnji razvoja družbe je to že mogo- če. Izvajanje gospodarske reforme je odprlo številne probleme, ki so obstajali tudi prej, le da so bili zastrti z zaveso kompromisov, iluzijo enotnosti za vsako ceno itd. Brionski plenum potemtakem ni bil samo posledica subjektivnega hotenja ljudi. V res- nici se je bilo samoupravljanje že tolikanj okrepilo, da je s svojo politično močjo lahko omogočilo IV. plenum in vse drugo, kar mu je sledilo. To je omogočilo tudi Zvezi komu- nistov, da je odvrgla od sebe breme raznih kompromisov, iluzijo lažne enotnosti in sme- lo obračunala z birokratsko-etatističnimi, se pravi ■• državnolastniškimi težnjami v lastnih vrstah, in to v samem vrhu. V družbi je na- stala nova kvaliteta, ki je omogočila Zvezi komunistov, da se je začela otresati ostankov tradicionalizma, dogmatizma in vsega, kar se je lepilo na njo in kar ne sodi več v današnji čas. Zveza komunistov mora postati še bolj Zveza komunistov samoupravne družbe in manj partija, kakršna je bila nujna v dobi ilegalnega boja in ki v novih razmerah ne ustreza več. V njej je treba ustvariti demo- kratična sredstva, ki bodo čimbolj povezovala vodstva s članstvom, da bi takO)Onemogočili na- stajanje takih kultov, kakršen se je razvil v osebi Rankovič. In še nekaj: Zvezo komuni- stov je treba odpreti, postaviti jo tako, da bo sestavni del samoupravnega sistema, ne pa nekaj zunaj njega. Ko so v CK ZKJ in v republiških central- nih komitejih izvolili nove organe, se je mar- sikdo vprašal, čemu je to potrebno, kaj se bo s tem spremenilo. In res: če bi kdo sodil, da je to začetek in konec reforme Zveze ko- munistov, bi bil upravičeno razočaran. V res- nici je to šele začetek. Da bi lahko uspešno sprejeli reformo, je bilo treba najprej spre- meniti tudi odnose v najvišjih vodstvih. Za- gotoviti je treba stalno delo članov central- nih komitejev in njihovo večjo povezanost s članstvom. Izrabiti je treba vse možnosti družbenega ustvarjanja, pobude članstva, ustvarjalnost znanosti, kulture itd. Le tako bodo lahko vodstvo Zveze komunistov Jugo- slavije in vodstva ZK republik s svojimi skle- pi izpričevala resnične interese delovnega raz- reda in s tem tudi drugih delovnih ljudi. Le tako bodo vodstva lahko uspešno spodbujala nadaljnjo demokratično preobraževanje Zveze komunistov Jugoslavije in vse družbe. F. Š. SESTALI SO SE BIVŠI BORCI Kot že več let zaporedno vsako jesen so se pred dnevi zopet sestali nekdanji slovenski vojaki. Preko osemdeset jih je prišlo iz raznih krajev bivše spodiije šta- jerske. Obujali so spomine na tiste, za slovenski narod težke ča- se. Tedaj so prav slovenski za- vedni podoficirji imeli največji delež pri zaščiti jugoslovanskih revolucionarnih mladincev-dija- kov-enoletnikov, nadalje učiteljev ter tudi ostalih protiavstrijsko zavednih ljudi, ki so bili označe- ni, kot — politično nezanes- ljivi. Med temi je bilo tudi veliko Srbov, ki so po sarajevskem aten- tatu sedeli v ječah v Ardu in bili za leto in pol dodeljeni v razne pešpolke širom po bivši Avstro- ogrski in tako tudi v ta Celjski polk. ZABELEŽENO ZA VAS MOGOČE JE MOGOČE V neki občini je podjetje, v ka- terem imajo zaposleni razmero- ma visoke osebne dohodke. V isti občini pa je tudi nekaj šol, na katerih so osebni dohodki pro- svetnih delavcev razmeroma niz- ki. Tako je v splošnem v marsi- kakšni občini. V občini torej, kjer je tisto podjetje, ima na pri- mer administratorka višje oseb- ne dohodke kakor človek s tretjo stopnjo fakultetne izobrazbe. Ljudje se vprašujejo, kako je to mogoče. Mogoče, kajti pri nas je marsikaj mogoče. Mogoče bi bilo celo narobe, da bi namreč imela administratorka nižjo plačo, se- veda pa se ob tem najbrž ne bi nihče vpraševal, kako je to mo- goče, ker bi se zdelo enostavno mogoče. Mogoče je torej mogoče, nemogoče pa je prav tako mogo- če in mogoče je celo nemogoče. Vse je odvisno od tega, kako kje vrednotijo delo. Verjetno človek s preveliko izobrazbo na mestu, ki terja nižjo izobrazbo, ne bi bil preveč uporaben in zato ne bi mogel dobiti večjo plačo, kar po- meni, da je bolje, če ostane na mestu, kjer je, z enako nizkimi dohodki. Podobno tudi admini- stratorka najbrž ne bi mogla opravljati njegovega dela in bi tudi imela nižje dohodke, zato je tudi zanjo bolje, da je tam, kjer je, zakaj bi po nepotrebnem raz- burjali duhove? Če ima kdo niz- ke osebne dohodke, ker si je pri- zadeval, da bi nekaj dosegel, se lahko pritožuje nad samim seboj, ker je slučajno ali pa po svoji volji tam, kjer ni denarja. Vsi ne moremo imeti visokih plač, kajti eni denar ustvarjajo, drugi so ne- produktivni in ga samo trosijo. To je zelo ekonomsko pametna logika. A nekoč bo bolje; morda že prihodnje leto. Kozorog vedno VEC hepatitisa REŠITEV ROGAŠKA SLATINA^ Beseda hepatitis označuje vnetje jater. Bolezen že dolgo poznajo. V Napoleonovih vojnah in ameriški secesijski vojni jc imela zlatenica veliko vlogo; šele v zadnji vojni pa so ugotovili, da je bolezen nalezljiva. Hepatitis so zdravili v 683. primerih. To je bilo najpogostejše obo- lenje v lanskem letu. V tako močnem številu se na celjskem območju ta bolezen ni pojavila v povojnem obdobju... To so besede, ki jih je pred- stojnik infekcijskega oddelka celjske bolnišnice, docent dr. Janko Lešni- čar napisal v poročilu infekcijskega oddelka za 1965. leto. Kot ta ugotovitev pa so značilne še nekatere druge beležke iz istega poročila: Največ bolnikov je med otroci. Stalno naraščanje bolnikov za hepatitisom je odrejalo dolžino oskrbne dobe. Medtem ko so še v začetku lanskega leta zdravili bolnike s to boleznijo povprečno 25 dni, so z juli- jem, zaradi večjega pritiska, prešli na 15-dnevno povprečno oskrbno dobo. Povprečna oskrbna doba v 1965. letu pa je znašala 18 dni, to je 6 dni manj kot 1964. leta. V drugi polovici lanskega leta so morali odpuščati bolnike znatno prej kakor v prvi polovici. V času posebne prostorske stiske so zadrževali bolnike na oddelku le nekaj dni, da so se prepričali, če obo- lenje ne napreduje; nato pa so jih odpustili v domačo nego, četudi je bila jetrna funkcija močno okvarjena. Ce so dopuščale prostorske razmere, so odpuščali bolnike šele, ko se je začela boljšati funkcija jeter. Razumlji- vo, kljub temu v vseh primerih mnogo, mnogo prezgodaj. Predčasni odpust bolnikov pa ima neugodne epidemiološke in klinič- ne posledice. Bolniki izločajo virus 4 do 5 tednov od začetka ikterične faze, to je od časa, ko so prišli v hospitalizacijo. To pomeni, da bi morali vsaj štiri tedne po pričetku ikterusa hospitalizirati te bolnike že zaradi epidemioloških razlogov, da ne bi širili obolenja. Razen tega kažejo iz- kušnje, da se jetrne funkcije normalizirajo mnogo kasneje, če so bolniki predčasno odpuščeni. Na infekcijskem oddelku celjske bolnišnice nadalje ugotavljajo, da prehaja bolezen pri tistih bolnikih ,ki so bili v bolnišnici premalo časa, bolj pogosto v kronično obliko, kakor pa pri onih, ki so jim zagotovili ustrezno dobo zdravljenja v bolnišnici. Številke nadalje potr- ; jujejo, da je rekonvalescenca daljša, čim prej odpustijo bolnika iz bol-, nišnice. Bolniki doma večinoma iz objektivnih razlogov nimajo ustreznega. režima, ki ga lahko nudi samo bolnišnica, če kronične hepatitise ne zdra- j vijo, lahko preide to do 30 „ teh bolnikov v cirozo. Tudi to so nekatere ugotovitve iz lanskoletnega poročila infekcijskega oddelka celjske bolnišnice; toda ugotovitve, ki v enaki, če ne še v večji j meri veljajo za letošnje obdobje, ki je glede na število bolnikov dosti bolj. kritično. Iz poročila o razvoju in zdravljenju hepatitisa v devetih mesecih letos povzemamo, da so samo v celjski bolnišinci zabeležili 2001 bolnika i (Gorica 132, Koper 311, Kranj 304, Ljubljana 1101, Maribor 968 in Novo! mesto 284). Od skupnega števila hepatitisa v Sloveniji odpade torej samo' na širše celjsko območje dve petini bolnikov! Zakaj takšno stanje praV' na tem področju, je težko reči. Vsekakor pa gre za kompleks problemov in vzrokov, za neurejene higienske razmere, za določena socialna vpra- šanja in ne nazadnje tudi za to, da en primer sproži drugega in še več. Po podatkih, ki so jih ugotovili, pravijo, da je na širšem celjskem območ- ju dosti več bolnikov kot pa govorijo te številke in da pridejo na enega hospitaliziranega bolnika še trije. To so pa številke, ob katerih se je treba ustaviti in razmisliti, zlasti še, ker gre v večini primerov za otroke oziro- ma mlade ljudi, ker gre sploh za ljudi! Po socialni strukturi pripada okoli 70"(, bolnikov delavskim, IS",, kmečkim in okoli 10",,) uslužbenskim dru- žinam. Po starostni strukturi jih je skoraj 44<'n v starosti med petim in desetim letom, skoraj 30 med desetim in petnajstim, nad 12 " o do petega leta itd. Torej v glavnem mladi ljudje! Zanimivi so tudi podatki, kako je bila ta bolezen razširjena v posa- meznih občinah. Seveda gre tudi tu za primere, ki so jih zabeležili na infekcijskem oddelku celjske bolnišnice. Stanje je naslednje: Šentjur 268, Šmarje 154, Celje okolica 172, Celje mesto 109, Žalec 276, Konjice 349, Velenje 188, Laško 66, Hrastnik 86, Mozirje 45, Zagorje 17. Vojnik 113, Krško 13, Sevnica 57 itd. .... Če bi imel infekcijski oddelek celjske bolnišnice zadostno število postelj, bi o problemu, o epidemiji hepatitisa ne govorili. Tako pa je za- radi prostorske stiske nastalo vprašanje, ki terja javno obravnavo in skupno rešitev. Če povemo, da ima infekcijski oddelek bolnišnice v Celju 77 postelj, da pa so imeli v devetih mesecih letos povprečno na oddelku po 88 bolnikov, je to dovolj! Rešitev so iskali v drugih prostorih. Tako so predavalnico spremenili v bolniško sobo, razen tega sta v mnogih po- steljah ležala tudi po dva mlada bolnika. Zaradi izrednega pritiska pa se je zmanjšala povprečna ležalna doba v bolnišnici. Če je še 1964. leta znašala tistih idealnih 25 dni, se je v deve- tih mesecih letos v povprečju znižala na 8.5. Tudi te številke veljajo se- veda samo za hepatitis. O posledicah takšnega stanja smo zapisali v prvem delu, ko smo povzeli nekatere ugotovitve iz poročila o delu infek- cijskega oddelka celjske bolnišnice v preteklem letu. Pritisk oziroma naval bolnikov na oddelek je bil velik, postelj pa premalo. Višek torej za več kot deset! In tu je probelm, ki je sprožil nova ugibanja, nove rešitve in nazadnje tudi predlog za ustrezno rešitev izredno težkega problema. Re- šitev so nakazali zdravstveni delavci sami, o njej pa so razpravljali tudi na nedavni seji zdravniškega društva oziroma v okviru zavoda za zdravst- veno varstvo. Rešitev je v tem, da bi dobili v (več ali manj priznani) Ro- gaški Slatini ustrezno stavbo, jo primerno uredili, izolirali ter vanjo na- mestili tiste srednje težke bolnike, za katere ni nujno, da se neposredno ^od specialistovim nadzorstvom. Predlog za takšno rešitev problema je idealen, saj bi z njim rešili ne samo težaven položaj infekcijskega oddelka in s tem Ijolnike, ki morajo zaradi pomanjkanja prostorov predčasno zapuščati bolniško nego, marveč tudi zdravilišče v Rogaški Slatini. Inačic za to rešitev je več, toda upajmo, da bo prevladovala tista, ki bo najbolj sprejemljiva za vse, predvsem pa za bolnega človeka. Predvidena kombinacija z Rogaško Slatino bi najbrž trajala kaki dve leti, kajti v tem času računajo na nadaljnje naraščevanje hepatitisa, po- zneje pa na njegov upad. Rešitev je ustrezna tudi zaradi tega, ker bi se tako izognili novi investiciji, hkrati pa na hiter in povsem zadovoljiv način rešili položaj. M. B, PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Nadvse zanimiv dogodek zadnjih dni se je primeril v Saigonu, kjer so člani osvobodilnega gibanja s top- niškimi streli razbili parado južno- korejske vojske, ki je bila določena za obletnico padca Din Diemove vlade. Granate so padle tik pred tribuno in na cesto, po kateri naj bi bila parada, častniki na tribuni so se vrgli na tla, paradne čete pa so se razbežale. Bilo je nekaj mrtvih, ameriški helikopterji pa so zaman iskali topove, ki so razbili slovesnost. Nasprotja med Kitajsko in Sov- jetsko z'^'czo so sicer že dolgotranja, a od časa do časa prihaja do ostrej- ših javnih priznanj o trajnosti tega nasprotja. Prav te dni so Sovjeti poslali Kitajcem noto. zaradi demonstracij rdeče garde pred sov- jetskim veleposlaništvom, kar so se- ve Kitajci zavrnili kot nesmiseU Leonid Brežnjev je očital kitajskim voditeljem, da so poteptali načela proletarskega internacionalizma, ko so povsem odrekli sodelovanje v re- ševanju vietnamske krize. Toda Kitajci se ne zmenijo ravno dosti za dogajanja izven svojih me- ja, ker so še vedno močno zaposleni s svojo »kulturno revolucijo«. Ostri pomisleki, ki so se javili v nasproto- vanju početju »rdeče garde« so že kazali na morebitne kompromise, a očitno je, da vodstvo rdečegardistov noče odjenjati in znova poziva na dosledno borbo proti vsem reakci- onarjem z geslom: »Psa, ki šepa, je potrebno dotolči!« Njihovo načelo je rušenje, kajti na ruševinah bodo gradili novo prihodnost. In prav to načelo rušenja dopušča možnost, da kongresu »porušili« veliko avtoritet bodo na bližnjem vsekitajskem kongresu »porušili« veliko avtoritet in spremenili tudi marsikaj v držav- ni organizaciji. Kadar je Amerika pred volitvami, ponorijo tudi najbolj resni ljudje, četudi bi trenutno obdobje lahko šteli še za priprave na predvolilno kampanijo, smo že priče šte- vilnih nenavadnih dogodkov, ki mednje štejejo tudi potovanje pred- sednika Johnsona. Spotoma se je zglasil za trenutek celo v Južnem Vietnamu, a povsod so ga študeti pričakali z demonstracijami in me- tali na njegov avtomobil vse do raznih barvil. Marsikje je le za las ušel telesnim poškodbam. Če si je s tem pridobil ugled v ZDA, je se- veda vprašanje, kajti vedno več Američanov se navdušuje za kandi- daturo Boba Kennedyja. Ob sporu, ki se je vnel med Gano^ in Gvinejo, ko so v Akri aretirali skupino gvinejskih diplomatov, bo posredoval tudi U Tant. Gana je nam- reč zadržalo, skupino, ki je bila name- njena na konferenco OAE ter terja, da Gvineja dopusti povratek Gan- ceni, ki so jih zadržali v Gvineji. Torej smo v mirnem obdobju pri- če strateških zamenjav »ujetnikov«. Medtem pa se je v Adis Abebi zače- la konfrenca OAE ki šteje zdaj 38 članic; nova člana sta namreč Le- soto in Botusano, deželi, ki sta pred nedavnim postali neodvisni. Pre a skupsciusko razpravo o urbanističnem programa vplivnega območja mesta Celja Načrtno v prmoanost Pojasnjuje ing. Branko Rebek, novi mestni arhitekt v PRETEKLOSTI SO OBČANI POGOSTO NASPROTOVALI RAZNIM ARHITEKTON- SKIM IZVEDBAM IN ZAMISLIM; OBIČAJNO SICER ZARADI NEPO UČENOSTI IN TRENUT- NE OCENE POLOŽAJA, NEKAJKRAT PA TUDI POVSEM UPRAVIČENO. Vsa nasprotja in nesporazumi so nastajali, nam je odgovoril mest- ni arhitekt ing. Branko Rebek, pred- vsem zajto, ker nismo imeli do- končnega urbanističnega programa. Čas je prehiteval načrtovalce in za- to so nastale nekatere nagle odlo- čitve, 'ki so se sicer po možnostih vključevale v perspektivni razvoj, a ponekod so vendarle porušile sklad- nost urbanega razvoja mesta in občine. Nujnost dokončnega urbanistične- ga programa vplivnega območja ob- čine je zategadelj toliko bolj očitna, ker bodo iz njega izhajali nespKDrni ureditveni in zatem še zazidalni na- črti posameznih predelov in nobena — še tako nujna in hitra odločitev — ne bo več mogla porušiti sklad- nosti razvoja, ki ga bo določali ur- banistični program. Med nesporazume v zazidalni de- javnosti, ki jim občani posvečajo precej kritike, sodii tudi vprašanje individualne gradnje. V sodobno organizirani družbi bi morala imeti blokovska gradnja prednost, ker je individualna gradnja lahko šele po- siledica velikega standarda. A pri nas je ironija v dejstvu, da je blo- kovsika gradnja še vedno dražja od individualne. Toda kjub temu ne bi smeli vztrajati pri individualni grad- nji povsod in za vsako ceno, kajti Celje ima zelo neugodno lego in le malo ustreznih površin za blokov- sko gradnjo in te površine bo po- trebno tudi izkoristiti, če bomo ho- teli rešiti vprašanje koncentracije mestnega prebivalstva. Individualna gradnja z razmeroma majhnimi kre- diti, ki jih dajejo podjetja svojim članom, tudi ni ustrezna ekonom- ska rešitev, ker takšna gradnja iz- mozgava delavca lin mu odvzema potrebno energijo za delovno sto- rilnost ter marsikdaj ogroža tudi zdravje vse njegove družine. Indi- vidualno gradnjo, ki jo bomo nada- ljevali v določenih predelih, bi bilo do'sti bolje prepustita v izvedbo podjetjem, ki bi jih dogradila do tretje faze (do strehe), nakar bi nadaljevali uporabniki sami. Kriti- ka se je pogosto dotaknila tudi lo- kacije hotela Celeia oziroma sploh zazidave takoimenovanega novega centra po idejnem osnutku bratov Kocmut iz Maribora. Lokacija je si- cer pravilna in tudi načrt centra se bo uresničeval (premestitev želez- niiške in a^-^tobusne postaje, upravne zgradbe celjske industrije in pd.) vendar soglašam, da je bila v da- našnjih razmerah gradnja hotela preuranjena. Vsakršni kritiki se bomo v pri- hodnje lahko izognili — pa tudi na- pakam in spodrsljajem — če bomo gradili načrtno in vsako stvar ob pravem času, in seveda, če bodo občani tudi spoznali načrte za per- spektivni razvoj mesta in občine sploh. Prve načrtne zasnove celjske urbanizacije izhajajo iz leta 1937 in so delo prvega celjskega mestnega arhitekta ing. Blaža Pristovška, ki je tudi dolga leta skrbel za res na- črtno urejanje /mesta. Prihodnjo urbanizacijo lahko nadaljujemo sa- mo na njegovih temeljih. Vplivni urbanistični program, ki naj bi o njem še ta mesec razprav- ljala občinska skupščina in ga po- trdila, predvideva za mesto tako- imenovani razvoj v krakih: torej gradnja blokov v krakih, med njimi pa do dve sto metrov široki zeleni pasovi, kar naj bi izoliralo stano- vanjske predele od industrije, ki bi se širila proti Bukovžlaku in Ga- jem. Za mestno področje izdelujemo še nekatere druge nujne načrte, ki bodo izdelani že prihodnje leto: ureditveni načrt mesta, načrt pro- metnega režima, trgov, zapolnitev škrbin, ki so nastale med vojno, zbir celotne dokumentacije zgodo- vinskih dragocenosti in podobno. Večina teh načrtov potrebuje sode- lovanje večih institucij in organov, zato pa bo to tudi dokumentacija trajne vrednosti, ki bo dopuščalo samo načrtno urejanje in preureja- nje mesta v prihodnosti. V ostalem pa določa urbanistični program vplivnega območja občine smotrno razdelitev občine in na- membnost površin: zazidalne povr- šine urbanih naselij, kmetijske po- vršine, industrijska področja in po- dobno, kakor naj bi se občina raz- vijala v prihodnjih tridesetih letih. Ob razgrnitvi načrta so sicer le ne- kateri pokazali pravo zanimanje za- radi česar lahko tudi v prihodnje pričakujemo neuko kritiko in po- misleke. Toda ko bo program potr- dila skupščina in republiški organi, bo postal zakon in morebitno nego- dovanje bo povsem odvečno. Proti Teharju in štoram predvi- deva urbanistični načrt*zložno od- miranje stanovanjske gradnje in širjenje industrije. Železarna in Cin-^ karna bosta postali sosedi, med Te- harsko cesto in regulirano Voglajno pa bo imela svoje mesto težka obrt. V smeri Golovec—Šmartno v R/d je predviden zelen pas, perspektiv- no opuščanje celjsike opekarne in gr¿\dnje rekreacijskega centra, šniarjeta bo satelitsko stanovanj- sko naselje; Dobrna, Vojnik in Fran- kolovo pa zaključena urbana nase- lja. Vmes bodo ostale kmetijske površine. Področja Lokrovec. Med- log, Ostrožno bodo ostala na razpo- lago za individualne gradnje in za- ključena satelitska stanovanjsika na- selja. Na jugu zaključujejo Polule z individualno gradnjo. Program ipredvideva tudi dosled- no rezervacijo površin za rekreaci- jo: Celjska koča—Svetina, Franikx> lovo—črešnjice (kjer so predvideni viničarski weekendi pod pogojem, da se bodo koristniki ukvarjali z vinogradništvom), Šmartno v R/d (perspektivne možnosti vodnega športa ob umetnem jezeru), vsi ze- leni klini v mestu, Stari grad in Anski vrh do Petrička, Herbert Savodnik URBANIZACIJA NASELJA V OBČINI CELJE Zdaj prebiva v urbanih področjih 56% prebivalcev, a v tridesetih letih se bo odstotek povečal na 75%. Današnje evropsko povprečje v urbanih naseljih je 60%. Odprta samopostrežna trgovina »Merx« na Otoku N E z A D o V O L JIVI O T O C A NI POSLOVODJA ZAGOTAVLJA: »Vsak dan bo bolje« Dolgoletne želje prebivalcev Oto- ka, da bi se izboljšala oskrba tega mestnega predela, so se sledjič ure- sničile, kajti Merx je pred dnevi odprl svoj market ob Ljubljanski cesti. Otočani, ne samo tisti, ki nepo- sredno težijo k novi samopostrežni trgovini, temveč tudi tisti, ki so bili poprej stalni kupci v Centro- vi samopostrežni trgovini ob Tru- barjevi ulici, so z veseljem in rado- vednostjo stopili v novo prodajalno. Presenetila jih je vrsta novosti, kakršnih doslej nismo poznali v celjskih samopostrežnih trgovinah: prijetna glasba iz dvanajstih zvočni- kov kratkočasi kupce v trgovini, em- balažo lahko oddajo takoj pri vho- du, da se lahko razbremenijo nepo- trebnega prenašanja (predvsem ste- klenic) skozi trgovino, poseben od- delek spominkov, jčasopisov, ciga- ret in znamk, nadvse pa so bili kup- ci navdušeni, ker so našli izredno bogato izbiro ter posamezne izdel- кеГМ jih sicer v Celju že nekaj ča- sa ni bilo v nobeni prodajalni: buč- Poslovodja Jože Vidnar: »Vsak dan bo bolje!« no _ olje, majhni in veliki zavitki »Mixala« in še nekatere druge reči. Gospodinje, ki so močno zaposle- ne, so se razveselile predvsem dej- stva, da milöka in kruha ni zmanj- kalo niti tik pred dvajseto uro. Vse te prednosti so kupci opazili, a ob njih so se dvomljivo nasmihali, češ to je zdaj za reklamo, pozneje pa bo tako, kakor povsod drugod. To- da prizadevni poslovodja Jože Vid- nar, ki ga je vedno polna vsa trgo- vina, je ob takih opombah strankam zagotavljal: »Ne samo tako, še bolj- še bo! Iz dneva v dan si moramo prizadevati, da bomo stranke zado- voljili, zato'vas prosim, kar povejte, če še kaj pogrešate. Vaše želje si bom zapisal in jih bomo takoj ure- sničili. Po\prašali smo tudi nekaj pre- bivalcev Otoka kako so sprejeli no- vo samopostrežno trgovino. Večidel so odgovorili z odobravanjem, i-azen že znanega pomisleka, koliko časa bo trgovina tako dobro založena. Našli pa smo tudi takšne, ki jih nič ne more zadovoljiti. Ti so pravili: zakaj ni trgovina zgrajena v dve nadstropji! Imeli bi lahko tudi tek- stil, možnost bi bila za brivsko fri- zerski salon, za šiviljo in krojača, čevljarja in podobno. Da, marsikaj bi še potrebovali na Otoku, a zadovoljni smo lahko, da je zdaj vsaj za prehrano preskrblje- no. Toda tudi Merx še ni rekel zad- nje besede. Ob samopostrežni trgo- vini so uredili parkirni prostor, na svoje stroške postavili tudi promet- ni znamenji: prehod za pešce, ki sta, z utripajočo svetlobo prvi te vrste v Celju sploh. Čez poletje pričaiku- jejo, da se bodo tu zadrževali tujci, zato so z veseljem prevzeli tudi prostor, ki je bii namenjen za po- što in v njem uredili bife, ki bo po- treboval sicei" še sanitarno ureditev. In še drugo imajo v mislih. Toda, da bi ostalo v*aj tako, ka- kor je danes! četudi zagotavlja po- slovodja, da bo bolje. H. S. Poseben oddelek s spominki, časo- pisi, revijami, cigaretami in drugim drobižem, ki je mikavno urejen na policah Omejitev električne energije v mesecu septembru RAHEL VZPON PROIZVODNJE Zadnje trimesečje kaže na boljšo proizvodnjo Ob primerjavi proizvodnih uspe- hov v posameznih letošnjih mesecih z lanskim povprečjem ugotavljamo, da je bila pod lanskim povprečjem samo letošnja julijska proizvodnja, ob primerjavi posameznih mesecev pa vidimo, da je bil slabši letos sa- mo april. Sam mesec september pa izkazuje, da je bila proizvodnja za 2,7% boljša kot avgusta, za 7% večja kot septembra 1965 in za 8,8 % boljša od lanskega povprečja. Celot- no obdobje januar-september izka- zuje zato za. 6,4 % boljšo proizvod- njo kot enako obdobje v letu 1965, a po letošnjih predvidevanjih je še vedno proizvodnja za 0,20,0 v za- ostanku. Primerjave dokazujejo ,da je pro- izvodnja v drugi polovici leta na- raščala hitreje kot v prvi polovici le- tos in če ne bo prišlo do večjih iz- padov zaradi predvidene omejitve električne energije ali zaradi more- bitnega pomanjkanja surovin in re- produkcijskega materiala, moremo pričakovati, da bo industrija ures- ničila letošnja pričakovanja. Če primerjamo letošnjo v obdobju od januarja do septembra, ugotovi- mo, da je lanske uspehe najbolj pre- segla kemična industrija (25,4%) ze- lo dobre uspehe sta dosegli tudi bar- vasta in tekstilna industrija, med- tem ko sta občutno slabši lesna in grafična industrija. V ostalem je le- tošnji obseg proizvodnje v glavnem enak lanskemu. Med posameznimi podjetji lahko v tem obdobju omenimo železarno Štore, kjer je v septembru obrato- val elektraplavž z omejitvami, a še večji izpad lahko tu pričakujemo v oktobru, ko predvidevajo izpad elek- trične energije za 220',>. V Cinkarni je septembrska proizvodnja rekord- na, ves mesec je že obratovala nova žveplena kislina, medtem ko je za- ostala proizvodnja organskih barvil, ki je odvisna od proizvodnje v tek- stilni industriji. V kovinski industriji je raven pro- izvodnje enaka lanski, zaostajata še EMO in IFA. EMO ni izpolnila koli- činskega plana v emajlirnici, razen tega ima še precejšnje težave v o- skrbi s surovinami in pomanjkanju deviz. IFA je dobila prisilno upravo, sicer pa je primanjkovalo materiala za izdelavo gorilcev in majhna na- ročila za strojne usluge. V podjetju pričakujejo, da bodo s pospešeno obdelavo tržišča v prihodnjih me- secih dobili tovrstna naročila. Kemična industrija presega letos kar za četrtino lansko proizvodnjo, industrija gradbenega materiala pa je količinsko v zaostanku predvsem zaradi nižje proizvodnje v apneniku Pečovnik. Zaostanki v lesni industri- ji so predvsem zaradi manjše proiz- vodnje pohištva in parketa, katerega izvoz je v stagnaciji. Tekstilna industrija presega lan- sko proizvodnjo, četudi je proizvod- nja v Metki in TVO Škofja vas še vedno nekoliko manjša, pač pa je proizvodnja v Topru za 22 0'„ višja od lanske. Metka se je sicer usme- rila v večjo proizvodnjo oplemenitih tkanin, medtem ko je TVO Škofja vas tudi v zadnjih mesecih nekoliko povečala proizvodnjo zaradi boljše zaloge volne. Letos je bilo v glavnem opaziti le rahlo naraščanje delovne sile, kar se je v septembru ustavilo (konec sezonskih zaposlitev), a v celoti je bilo letos v povprečju za 1Д *'o manj zaposlenih kot lani, kar pomeni, da bi lahko ob primerjavi zaposlenih in naraslega fizičnega obsega proizvod- nje zatrdili, da je v obdobju janu- ar — september narasla produktiv- nost za 7,7"/o nad enakšno lansko ob- dobje. Herbert Savodnik KRAVA PRI GOBCU DOJI, TURIZEM PA ... (Nadaljevanje iz prejšnje številke) • O TURIZMU MNOGO RAZ- PRAVLJAMO, SPREJEMAMO SKLE- PE IN PRIPOROČILA, OSTAJA PA ŠE VEDNO VEČ ALI MANJ DOME- NA GOSTINCEV IN NAŠE NARA- VE. • TURISTIČNI DELAVCI NA- POVEDUJEJO IN PLANIRAJO, VSE NAPOVEDI PA SE RAZBLINJAJO V NIČ OB GOSPODARSKIH UKRE- PIH. • OD KOD TOLIKŠEN OPTIMI- ZEM, KO PA VEMO, DA DOMAČE- GA GOSTA VSAJ V SEDANJIH PO- GOJIH NE MOREMO PRIČAKOVA- TI V TURISTIČNE KRAJE. Teh nekaj primerov, ki smo jih nanizali v prejšnji številki in vero- dostojno ilustrirajo razmere pri nas — zgovorno pričajo, da pri nas turizem še dolgo ne bo tisto, kar bi želeli. To ne, ker nimamo kadrov, ki bi se zavedali, da njihovo delo ni samo nekajurna dolžnost, temveč skrb, da si omogočijo življenje še v prihod- nje. Primer telefona v Laškem ne bi smel biti posplošen, kajti vemo, da tudi gostje ponekod prekoračijo vse meje, toda če seštejemo in analizi- ramo probleme ter razmere v Laš- kem, pridemo do skupnega imeno- valca, ki bi naj predstavljal ozko skupino ljudi, kot majhne bogove turističnega življenja in razvoja. Laški primer je tembolj izrazit, ker hotel Savinja z ničimer ne do- prinaša turističnemu razcvetu v La- škem, ima le koristi, kajti v Laškem je turistično društvo, ki ga sestav- ljajo predstavniki družbenopolitič- nega življenja in delovnih organiza- cij — tisto, ki poleg zdravilišča (vo- de) nudi gostu nekaj več kot samo zdravje in sprehode v naravo. Torej doklej bi naj tako kot v La- škem vsi drugi skrbeli za razvoj tu- rizma, le gostinska podjetja, ki ima- jo največje koristi od njega — ne. Poglejmo od bliže primer Piva in cvetja, Flosarski bal, pa če hočete tudi žalsko Maškarado. Zopet pride- mo do nerazumljivega dejstva, da namreč za praznik Piva in cvetja v Laškem kažejo najmanj volje in skrbi — gostinci. In to tu, kjer levji delež pri organizaciji in sami pripra- vi te že tradicionalne prireditve no- sijo delovne organizacije (pivovar- na! in di^^na primçr,.iuçisticna organi?íi«^Bi-\»t tem primeru pre- raste v -v^^^ošno organizacijo. K sreči, kajti drugače, in letos je to že kazalo — te prireditve ne bi bilo. Zaradi nesposobnosti določenih lju- di, ki j j im prija vse tako, kot je. Ljubenski primer s Flosarskim balom je podoben. S ргегекадјет in organizacijskimi razprtijami kon- čajo nekaj dni pred prireditvijo. Gostinci stoje ob strani in čakajo na svojih pet minut, ko bo priletel ma- sten zalogaj, ki jim ga v gostilne drugi usmerijo. Rogaški primer je težji, ker so ko- renine globlje. Nimamo namena raz- čiščevati nesmisle, ki se ob delu po- rajajo, vsekakor pa je nanje po- membno opozoriti, ko prerasejo nor- malne okvire. Gostinstvo in turizem pri nas postaja podobna veja kot zdravstvo, namreč: vrsto let ga or- ganizira, reorganizira in vodi ozek krog ljudi, ki meni, da je vse kar naredi, sveto pismo. In če kdo s strani kaj pripomni, ga z ognjem in mečem raztrgajo in mu obesijo to- liko diletantske navlake, da si ta le s težavo zbere še kdaj hrabrosti, da bi se oglasil. Kaj šele, da bi bil to kakšen mlajši človek, ki ni zrasel za točilno mizo. Ozrimo se naokrog pa pogljemo kaj imajo drugi, tu v naši, skoraj bi človek dejal — so- seščini. Primer Radencev, Moravcev in še kje zgovorno priča, da pri nas nekaj šepa. Vemo kaj šepa, vendar je vsaka odjuga preslabotna. Prisluhnimo besedam predsedni- kov turističnih društev v nekaterih turističnih krajih. Za uvod povzemi- mo nekaj besed tovariša SKALETA iz Rogaške Slatine: »Kljub temu, da so cene letošnjih penzionov nižje od lanskih, je obisk manjši. Tujih gostov je sicer več, to- da štiri petine gostov v Rogaški še vedno predstavljajo domači gostje. Občuten je vpliv reforme, ki je bi- stveno spremenil politiko socialne- ga zavarovanja. Zaradi razmer, ki vladajo sedaj v Rogaški, je vprašanje nadaljnje pro- pagande tega zdraviliškega kraja do- ma in po svetu. Doslej je bila pro- paganda enotna preko turističnega društva. Sedaj pravijo, da bo propa- giral vsak zase, kar je nedvomno škodljivo in že vnaprej obsojeno na neuspeh...« Tovariš Skale je verjetno upravi- čeno zaskrbljen, kajti brez zdravili- šča ne bi mogli govoriti o Rogaški. In kljub temu ravno ta delovni ko- lektiv nosi levji delež tega kraja gle- de počutja gostov. Kolikšen uspeh bo dosegla propaganda rogaških go- stincev, če ne bo primesi zdravili- šča? Majhen, zelo majhen in enkra- ten. SAMO RAZPRAVE IN PREDVIDEVANJA SO PREMALO Neverjetno čudna slika se ustvari ob bilanci sredstev, ki jih na našem področju vlagamo v turizem. Teh sredstev je izredno malo. Tako ma- lo, da se nam lahko zazdi še čudna vsaka tožba. Kdaj bomo končno ho- teli razumeti, da s kranjskimi klo- basami, krvavicami in zeljem, pa će- vapčići ne bomo reševali našega tu- rizma. Pa tudi samo z naravnimi le- potami ne, ker le te ostajajo danes osamljene zaradi nepristopnosti, sla- bo vzdrževanih cest. Najlepši pri- mer je gostišče na Gori Oljki. Ali hočemo še modernejše opremljen lokal z boljšo postrežbo?! Pa kljub temu sameva. Zaradi piškavih dveh kilometrov ceste... In koliko sred- stev smo dali za ureditev tega loka- la? »Petične goste, ki so pa vsekakor zanimivi, je iz Dobrne pregnalo sla- bo zabavno življenje,« nam je med drugim dejal predsednik turistične- ga društva v Dobrni, VIKTOR RO- ŽANC. »Nimamo sredstev niti za koncerte v glavni sezoni. Občutno se nam pozna gradnja ceste, ki je kri- va za zmanjšanje števila »nomad- skih« turistov. V nov prospekt smo že vensli novo cesto in bazen, za ka- terega je zdravilišče končno dobilo sredstva iz posojila. Razmišljamo o tem, da bi dali v odkup večjim delovnim kolektivom za rekreacijo celotno zmogljivost privatnih oddajalcev sob. Kontakti- ramo s podjetji iz Vojvodine in Dal- macije, ki kažejo interes za Dobr- no.« O turizmii nekajkrat na leto raz- pravljamo, priporočamo in predvi- devamo. Operiramo z odstotki tako smelo, da bi človek nenadoma dobil občutek, da živi v Švici. Tudi letos, ko je več ali manj že jasno, da ne moremo računati z ne vemo Tiakšni- mi spremembami v politiki social- nega zavarovanja, ko vemo, da na- šemu delovnemu človeku ne bo čez noč za toliko porasel standard, da bi si lahko dovolil nekaj tedensko zdravljenje na svoje stroške ali pa rekreacijo v tistih krajih, ki bi naj živeli ravno od turizma. Na plenarni seji turistične zveze so udeleženci naglasili, da ne kaže biti prevelik optimist. To je tudi ra- zumljivo, saj prvič nimamo sred- stev, da bi z njimi gostom v naših krajih, ki bi naj nosili izjemen pe- čat turizma, nudili kaj več kot pri- rodno in zdraviliške usluge, drugič pa ne bomo čez noč uspeli narediti iz tranzitnega turista stalnega obi- skovalca naših krajev ob tej dragi cenenosti, ki jo nudimo. Vsepovsod drobimo sredstva in planiramo. Turistični kraji pa so za- radi slabih cest odrezani od glavnih prometnih žil in zaradi ponianjka- nja sredstev za obogatitev kulturne- ga življenja nezanimivi. Presmeli smo, ko mislimo, da bomo iz leta v leto zadovoljevali dobrnskega gosta z nekaj metrov dolgim in prav toli- ko širokim bazenčkom, v katerem ob navalu še pošteno deset ljudi sta- ti ne more. Prav tako pa tudi ne bo- mo v nedogled mogli hvaliti našo ro- mantično Logarsko dolino, če se gost iz metra v meter v vse večjem strahu pelje po cestišču, kjer ti lah- ko to ali ono pokvari počutje. Naši turistični delavci dajejo vse od sebe, zato v določenih trenutkih tudi rde od sramu, v svoji predano- sti si ne morejo pomagati, ker reši- tev ni v njih moči. Mi pa iz leta v leto lepo filozofsko obidemo pro- blem in znova razpravljamo, napo- vedujemo. Zadnji svetel primer je vsekakor publikacija, ki sta jo iz- dala Skupnost cestnih podjetij in republiški sekretariat za urbanizem pod naslovom: HITRE CESTE V SR SLOVENIJI. To bi naj bil osnutek predloga za razpravo o modernizaciji cestnega omrežja v Sloveniji. Osnutek je le- po pripravljen, natisnjen s skicami na finem papirju ..., toda. To je osnutek za razpravo o predlogu ... Danes, ko drugi hite z gradnjo, ko drugi grade do onemoglosti, bomo (končno pa ne bodimo neučakani!) mi začeli razpravljati o osnutku predloga, zatem o predlogu, potem o pripombah k predlogu... Ko je za hitro cesto, ki bi naj povezala Ljubljano s Tržaško, že šest predlo- gov, in toliko in toliko proti predlo- gov, govorjenja mnogo, le tistih 60 milijard, kolikor bi naj cesta »ko- štala«, še ni videti... Tudi o naši štajerski magistrali je v tem osnut- ku govora. Lepo je povedano, to- da... še nekaj časa bomo gledali voznike, ki še pol ure potem, ko so zapustili svoje vozilo, trzajo z glavo zaradi majhnega milijona promet- nih znakov, kolikor jih je ob naši »magistrali« od Šentilja do Gomil- skega. Pa napišimo vsaj priporočilo. J. Sever S POSLOVALNICAMI: VOLNA Ima na zalogi veliko izbiro vseh vrst moškili zimskih pla- ščev, razne moške suknjiče in hlače za športne in elegant- ne kombinacije, dnevne in ve- černe moške obleke, vetrne jopiče za šolsko mladino — žensko in moško kakor tudi raznovrstne smučarske hlače, prikladne k vetrovkam ali pletenmam. Razen vsakovrstne moške konfekcije ima poslo- valnica VOLNA tudi zelo bo- gato izbiro ženskih zimskih plaščev ter kostimov, a v krat- kem boste lahko v posloval- nici kupih tudi nainovejšc modele ženskih plaščev iz umetnega krzna. VESNA (bivši Mislej) je računala s hladno zimo, ki ni najbolj prijetna za nežni spol, če nima primernih obla- čil, zato se je oskrbela s top- lim in kvalitetnim perilom, s pestrimi ženskimi in moškimi pleteninami z okusnimi vzor- ci, kakovostnim pletenjem in raznovrstnih krojev, v poslo- valnici si lahko izberete naj- novejše krojene ženske obleke, preračunano praktične in top- le, pa tudi ženske plašče raz- nih barv in krojev za zimo. MANUFAKTURA vam nudi v svoji specializi- rani poslov9lnici vse, kar po- trebujete za opremo vašega stanovanja, da bo prijetno in toplo tudi vso hladno zimo: raznobarvne zavese v vseh ši- rinah in kvalitetah z okusnimi vzorci, dekorativne tkanine in metrsko blago za posteljnino. Tople in mehke prešite odeje vseh kvalitet, posteljna pre- grinjala in izgotovljeno po- steljno perilo. Ce hodite radi bosi v stanovanju, pa si lahko oskrbite v MANUFAKTURI čudovite preproge, katerih nakup vam omogoča posloval- nica z lastnim kreditom! SOLČAVA vam zeli pomagati, da boste ccz zimo uživali prijetno ugod- )e v pleteninah, ki so jih za lesensko in zimsko obdobje izdelale priznane tovarne ple- tenin Angora, Rašica in druge. V poslovalnici lahko kupite jopice, puloverje, brezrokav- nike, pletene kostime in oble- ke v raznih barvah, domisel- nih vzorcih, kvalitetno pletene IZ čiste volne. Pletenine vseh vrst za ženske in moške, ki Jih boste koristno uporabljali vso zimo in še v pozno po- mlad! ČLOVEK. KAJ JE TO ? Se en odgovor Nisem se nameraval spuščati v polemično obračunavanje s tovarišem ing. Novakom, ker vsebina njegovega pisanja ne zahteva po- lemike, temveč samo obrazložitev samovoljne interpretacije osnovnih misli v mojem zapisu ïClovek, kaj je to?« Vsekakor je potrebno bralce opozoriti na nekatere netočnosti in nesmisle v informaciji ing. Novaka, kakor tudi na čudno,pojmovanje ^»senzacije«, »samovoljnosti« itd. Posebno pa na samovoljnost njegovih »kritičnih« gledanj mojih stališč, ki jih je na dolgo in široko podkrepil z nekakšnimi jutrišnjimi navajanji raznih obravnav in sklepov, ki so pa po moje vso stvar še bolj zamotali. Zakaj bi enostav- no, če lahko komplicirano, je bilo verjetno vodilo njegovega odgovora, ki ni doprinesel k rešitvi tega, tudi in predvsem za zadrugo neljubega problema. Kot žarek upanja je si- cer zasijal zadnji stavek: . . . ZADRUGA NI EDINI KRIVEC . .. Vsaj nekaj! Če bi s tem začeli, bi verjetno problem že zdavnaj rešili, ker bi krivce našli. Sicer sta oba Jurkovško- va v svojem zapisu lepo odgovorila. Osebno bi želel le opozoriti na nekaj, kar se v naši praksi pogosto dogaja. V družbi, ki se snuje na svobodi kritike javnega delovanja vsakega posameznika, je nujno razločevati kritiko od kritizerstva, dej- stva in informacije od senzacionalnosti. Po- gosto poskuša tisti, ki ga kritizirajo, prika- zovati to kot kritizerstvo. To je tudi naravno, kajti ta naš socializem ne grade niti angeli niti ljudje posebne vrste, temveč naš delovni človek, v katerem se prepletajo ne samo mno- goštevilna nasprotja družbe, temveč tudi na- sprotja, ki izvirajo iz njega samega. Toda naš človek je kljub vsem svojim slabostim tudi danes dokazal, da je dorasel svoji zgo- dovinski vlogi. Občutek senzacionalnosti sem dobil ob bra- nju odgovora ing. Novaka, ko na tako ne- vešč način poskuša zaščititi neljuba dejstva, ki jih dobro pozna in ki sem jih zapisal v skrajšani obliki. Nočem biti oseben, ker se zavedam, da ničesar pri svojem delu ne de- lam zaradi samega sebe, vendar bi želel opo- zoriti, da so za kritizerstvo in senzacionalnost značilne predvsem neresnične trditve ali po- lovične resnice, ki zavajajo bralce. S svojim zapisom sem želel opozoriti tudi, da tu med nami trpijo državljani zaradi ma- lomarnosti in neodgovornosti tudi onih pred- stavnikov zadruge, ki so ta problem ustvarili in gledajo danes nanj zviška s svojimi toli- ko desettisočaki pokojnine, medtem ko osta- rela žena rahlega zdravja, ki je v življenju žrtvovala vse, v Celju dnini kot služkinja, da bi skupno z možem, ki rudari, zaslužila za tolikšen kos kruha, da bi lahko v redu preživela otroke. Nimam pravice soditi, opozoriti sem le ho- tel tiste ljudi, ki imajo moč, ta problem re- šiti, zato sem Jurkovškov primer opisal. Strinjam se tudi z izjavo podpredsednika ob- činske skupščine, ko trdi, da je Jurkovšek sodoben Hlapec Jernej, da pa smo za to, kar je, krivi mi, torej tudi vi in kolektiv kmetij- ske zadruge, ki v teh letih ni hotel ali mogel nć^jti ustrezne rešitve za »borih« nekaj hek- tarjev, ki so bili nekoč del posestva. Znkaj puščamo ljudem, da кп'ал'е, da iz- gubljajo vero v družbo in ljudi, mar zato, da bi zaščitili neodgovornost ali nesposobnost določenih ljudi, za katere še naša, pogosto preveč socialistično humana družba ni po- stavila meril, s katerimi bi jih onemogočili. Da pa je ironija še тесја, jih celo nagrajuje- mo! To ne pišem zaradi patetike samih dej- stev, temveč zato, da bi že danes zaživeli skle- pi in načela, ki jih sprejemamo na kongre- sih, plenumih itd. Kot rečeno, ne želim z ing. Novakom Se naprej razpravljati, ker mislim, da je nere- sen, zato ne objavljam vseh njegovih izjav, ki jih je izrekel med najinim sestankom. Kar sem zapisal prvič, drži tembolj, ker kljub toli- kemu pisanju z ničemer ni uspel spremeniti dejstev. J. Sever Da ne bi še go- vorili o razme- rah, V katerih je živela Jur- kova družina, objavljamo po- snetek domači- je. Takšna je namreč danes. Ali je potrebno še kaj dodati? Mar prepis zad- nje pogodbe?! (Fotoarhiv CT) Mi, še živeči šli so. v vrstah, posamič, v družbi. Obloženi s cvet- jem, gajbicami in spomini. Rojeni smo, ta tu, oni tam, zdravi, bolni... In tistega dne, edinega dne, onim pred nami zaža- re sveče v obraz, v noč. Zberemo se, da bi ob njih preživeli v spominu uro, dve in zatem znova zaživeli vsakdanje življenje. šli so proti temu skopo, simetrično odmerjenemu prostoru, kjer so sedaj oni, ki so bili nekoč kot mi, več ali manj, toda bili so. žive- li, snovali, gradili. Ob gomili je stala starka, vsaj evala sveče in jih pred vetrom varovala, tako kot v življenju svoje seme, si- nove, ki so izkrvaveli pred njo. Ob gomili ni bilo kri- ža, ne znamenja, kdo je pod rušo? Pred dnevi je NEKDO spomenik ukradel. Tako kot kolo, denar. Ukradel je marmor, ne- kaj kilogramov, ki so po- menili več kot samo zna- menje, več kot hladen ka- men. Ni ukradel le nekaj trdo od ust pritrganega de- narja, ki ga je poklonila kot zadnji del sebe svojim sniovom, UKRADEL ji je vero v ljudi. Jutri bo ta marmor, ne- koliko tanjši zažarel z zla- tom obrobljenimi črkami na tuji gomili. Mogoče, da ga bo NEKDO čez nekaj let znova odnesel. Mogoče zato, da bi za nekaj hipov potešil svojo nenasitno že- jo ali pa zato, da bi »pri- služil« nekaj kovačev več za nedeljski izlet. Pred tem dnevom so ure- jevali grobove, jih priprav- ljali, da bi dostojno zaža- reli v cvetju in plamenu. So ljudje, ki ne gredo na pokopališče samo ob dne- vu mrtvih. Grobovi njih svojcev so odraz njihove ljubezni in bolečine. Pred dnevom mrtvih je NEKDO ukradel cvetje. Odlomljena stebla govore o sili, ki ni- ma nič skupnega s pieteto in spoštovanjem mrtvih. Ukradel je cvetje, da bi prihranil kakšen dinar, pa kljub temui pred svetom pokazal svojo bolečo bol. Svečano je UKRADENO cvetje položil na grob, pre- vlekel obraz z žalostjo, po- smrkal v hladen večer in se odpravil domov, ker je opravil svojo HUMANO dolžnost. V svoji preveliki goreč- nosti je pozabil, da ne živi samo zase. Pred dnevi je nekdo zapisal: »... živ- ljenju se klanjamo, ker ima prednost. Zaupamo mu, ker je številnejše od smrti, če- prav se kdaj pa kdaj pri- meri, da se rodimo in v kratkem življenju gojimo le krizanteme za lastno go- milo ...« Marsikdo na to pozablja. Ne spomni se sebe, niti na ta edini dan, ko obkrožen s spK)mini, ki bi ga morali siliti v razmišljanje, ki bi ga morali spomniti sebe, ne zaradi pietete do rajnih in onih, ki jih mogoče v življenju ni srečal. S tuje gomile je vzel va- zo, da bi v njo na grobu svojca vložil rože. S tuje gomile je vzel nekaj, v kar bi vložil del sebe, tisti del, ki ga skriva pred ljudmi in razgaljuje pred rajnimi svojci, ker je del njih. Tisti del, katerega bi se še mrtvi sramovali, če bi jim bilo dano čutiti. Nani OBRAZI PROBLEMI ŠTIPENDIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA V ŽALSKI OBČINI VEDNO MANJ ŠTIPENDISTOV ZA LETOŠNJE ŠOLSKO LETO JE RAZPISALO SAMO 5 DELOVNIH ORGANIZACIJ ŠTIPENDIJE! NA PODRO- ČJU CELOTNE OBČINE JE LETOS 176 ŠTIPENDISTOV. POLEG TEGA UPADA REDNIH ŠTUDENTOV JE LETOS TUDI MANJ IZREDNIH. fía zadnji seji žalske občinske skupščine so odborniki razpravljali tudi o poročilu komisije za kadrov- jlce zadeve sikupščine občine Žalec, predsednik občinske skupščine Jo- ^lio Rozman, ki je obenem tudi predsednik te komisije, je v iz- ¿rpnem poročilu analiziral in stati- stično dokumentiral probleme šti- pendiranja in izrednega izobraževa- nja v občini za letošnje leto. Komisija je ugotovila, da število štipendistov v občini upada. Vzro- l^ov za to bi lahko nanizali več, to- da nobeden ne bi bil toliko preprič- ljiv, da bi v celoti upravičil to stag- nacijo. O kadrovskih zadevah v občin- skem merilu je bilo že mnogo go- vora. Pred nedavnim so o teh pro- blemih razpravljali tudi kormmisti žalske občine. Dejsitvo je namreč, da so doslej vodili politiko kadro- vanja in štipendiranja dokaj stihij- sko, da so nekatera podjetja štipen- dirala mlade na tistih šolah, ki jih niso rabila, da so nato absolventi teh šol ostali brez dela kljub temu, da je za njihovo šolanje družba da- la velika sredstva. Ta pojav je bil najpogostejši pri šolanju dijakov na srednji ekonomski šoli. Drugo dejstvo je, da veliko števi- lo vodilnih uslužbencev v delovnih organizacijah, na primer računovo- dij, sekretarjev, komercialnih direk- torjev in direktorjev nima ustrez- ne šolske izobrazbe. Ta slika se nekoliko spremeni, če upoštevamo, da so in še imajo v nekaterih de- lovnih organizacijah dokaj čudne sistemizacije delovnih mest, ki so jih oblikovali nekoč in danes več ne ustrezajo, da v nekaterih delov- nih organizacijah niso doslej vodili nobene ali pa nepopolno kadrovsko politiko. Za letošnje šolsiko leto je razpi- salo štipendije le pet delovnih orga- nizacij, ki bodo štipendirale 29 šti- pendistov. To število je v primerjavi s preteklimi leti dokaj nižje. Vseh štipendistov je letos 176, medtem, ko jih je bilo na primer pred tre- mi leti 238 in lani 200. V žalski občini je z visoko stro- kovno izobrazbo zaposlenih 109 de- lavcev. Od tega jih ima 107 dejan- sko, dva pa priznano visoko izobraz- bo. Poleg tega je zaposlenih 97 z višjo izobrazbo. Med temi jih 7 opravlja podiplomski študij, 17 pa nadaljuje na visoki šoli. Največ strokovnjakov je zaposlenih pri kmetijskem! kombinatu — kar je rezultat nekajletne uspele kadrov- ske politike. , Letos je bilo za štipendije name- njeno 49,636.000 S-din. Do prvega septembra pa je bilo izčrpanih le 28,234.689 S-dki, kar kaže, da tudi letos ne bo siklaid za štipendije izčr- pan. Pri tem je zanimivo, da štipen- dije še zdaleč niso zadosten vir do- hodkov študentom. Povprečne šti- pendije sicer znašajo 30.400 S-din (za visoke šole) in 24.500 S-din za višje šole, kar pa ne pomeni niti minimalnih potreb v študijskih cen- trih. Zanimivo je, da upada tudi število izrednih slušateljev, kljub temu, da delovne organizacije tako kot do- slej — pomagajo s sredstvi, študij- skimi dopusti. Letos je bilo za iz- redni študij namenjenih 58,847.000 S-din. Od tega so do prvega sep- tembra izkoristili 37,035.416 S-din, torej 63 %. Največje število izrednih slušateljev se izobražuje na višji ekonomskc^komercialni šoli ter na ekonomski srednji šoli (32%). Do- slej je končalo izredni študij že 113 slušateljev. Komisija za kadrovske zadeve je odbornikom in delovnim organiza- cijam priporočila, naj samoupravni organi smotrneje obravnavajo ka- drovske probleme, ki se sicer iz leta v leto zmanjšujejo, vendar še ved- no prepočasi. Poleg tega pa naj de- lovne organizacije preučijo možnost zvišanija štip>endij rednim študen- tom, ki zaradi velikih življenjskih stroškov v študijskih mestih ne po- krivajo osnovnih življenjskih stro- škov. — ez DVAJSET LET CESTE FRANKOLO VO—CREŠNJICE DELO MLADIH ROK če so bile črešnjice pri Franko- lovem še pred leti kaj malo znan turistični kraj danes tega ne more- mo več reči. Po izredno lepo spelja- ni in vzdrževani cesti prihaja vsako poletje tja veliko motoriziranih tu- ristov, da bi v čudovitem okolju pre- živeli nekaj prijetnih ur. Cesta je torej . omogočila črešnjicam-aovo perspektivo. Malokdo pa ve, da so to še danes lepo cesto, pred dvajsetimi leti zgra- dile mlade roke. Takrat, bilo je 2. septembra 1946, je okrog p>et sto brigadirjev prve konjiške delovne ^^rigade Toneta Melive zasadilo i^fampc in lopate v pot, ki ni bila fiičemur podobna. Dobra dva mese- ^ca so prebivalci tega predela z zadovoljstvom opazovali mlade lju- di kako pod njihovimi rokami na- staja cesta, ki jih bo povezala s sve- tom. 12. novembra so cesto dokon- čali in Ha obeh straneh poželi veli- ko navdušenja in hvaležnosti. Konjiške brigade so se udeležili mladinci in mladinke z območja celotnega celjskega okraja. Stanova- li so pri okoliških kmetih, spali po kozolcih in delali s toliko vnemo, da so se vsi čudili. Mlade gradi- telje so obiskovali tudi visoki poli- tični funkcionarji. Dobro se še spo- minjajo obiska Ivana Kovačiča-Efen- ke, ki so mu pripravili prisrčen sprejem, on pa jim je pripovedoval o herojski borbi Štirinajste divizije. Zdaj bo že dvajset let tega. Cesta dokazuje, da so brigadirji opravili veliko in dobro delo. 13. novembra se bodo po njej pripeljali v Črešnji- ce, da bi obudili spomine na tisto čudovito lepo jesen, ko so v delu sklenili marsikatero prijateljstvo. ki traja še danes. Srečanje na Čreš- njicah bo eno tistih svojevrstnih do- živetij, ki jih je težko pozabiti in zato se ga bodo udeležili verjetno prav vsi nekdanji brigadirji — da- nes že možje in žene s čisto dru- gačnimi skrbmi, toda enakimi spo- mini. Kajti, prav gotovo mislijo tako kot njihov komandant tovariš Boga- tin iz Slovenskih Konjic: »Z veli- kim veseljem pripravljajo srečanje v nomembru saj nas nekdanje bri- gadirje veže toliko lepih spominov.« LAŠKO JE MESTO IN POVSOD V MESTIH ZAZNAVAMO PO- MANJKANJE OBRTNIKOV, ZATO SMO POVPRAŠALI NEKAJ OB- ČANOV, KAKO SO ZADOVOLJNI Z OBRTNIŠTVOM V LAŠKEM. Težko je odgovoriti na takšno vpraša- nje, ne da bi premislil, a vseeno lahko rečem, da ni vse v redu. Velika potreba se še ve4no kaže za popravilo radioapa- ratov in televizorjev, ki jih večina ljudi še vedno vozi v popravilo v Celje, četudi MARTIN KOVAC, p ivo var smo pred dnevi dobili v Laškem nekoga, ki popravlja take aparate. Krojačev je si- cer precej, a vsepovsod je potrebno dolgo čakati, razen tega gre vsakdo iskat uslu- ge v Celje, če hoče bolj sodobno oblačilo. Pač pa bi nujno potrebovali urarja. V glavnem imamo sicer vse vrste obrtnikov, a povsod je potrebno precej časa čakati, tudi zelo drage so usluge, kar pomeni, da ni zadosti konkurence. Zelo primerno bi bilo, če bi imeli v Laškem tudi slašči- čarno s kavarno ali ekspresom, kjer bi se lahko zadrževala mladina. LEOPOLDINA PFAJFER, gospodinja O obrtnikih v Laškem sicer ne bi veda- la povedati kaj bolj nadrobnega, kajti vi- deti je, da je vsega po malem, četudi je potrebno vsepovsod čakati . precej časa. To morda pomeni, da jih ni dovolj. Vse- kakor pa bi ves ženski svet soglašal s trditvijo, da v Laškem ni ženskega kro- jaštva in šivilstva. Marsikje delajo sicer po dovomih, a kako je to narejeno, si lahko mislite. V Laškem je tudi ena obrt- nica, a ta ne zmore vsega, zato hodijo Laščanke, ki potrebujejo kakšno boljšo obleko, h krojačicam ali šiviljam v Celje. Tudi za radioaparate in televizorje bi verjetno še koga potrebovali, saj en sam, ki je v Laškem šele nekaj dni, ne zmore vsega in je potrebno na popravilo čakati precej dolgo časa. Četudi so v Laškem štirje čevljarji, bi še potrebovali kakšnega, kajti dela je pre- cej. Tudi sam sem po poklicu čevljar, a zdaj sem v pokoju. Krojačev imamo men- ALOJZ PUH, upokojenec da zadosti, toda zelo verjetno bi potrebo- vali še kakšnega drugega obrtnika, kar pa sam ne vem, ker nimam več posebnih po- treb. Četudi to ne sodi sem, bi vseeno dejal, da bi bilo potrebno bolje urediti laško tržnico, saj hodijo občani po zele- njavo v Celje, marsikdaj pa tudi po pre- hrambene izdelke. VERA ŠANTEJ gostinska vajenka Po mojem občutku je v Laškem obrt- nikov zadosti in to vseh strok. Zares ni zadosti šivilj in krojačic, toda kar nas je mlajših, kupujemo večidel konfekcij- ska oblačila. Ce pa že kdaj potrebujemo kaj posebnega, gremo seveda v Celje. Drugače pa je v Laškem precej možnosti, da pomaga sosed sosedu, ker je povsod kdo, ki se na kakšno reč spozna. Ver- jetno pa tudi ne bi bilo odveč, če bi bilo še kaj več raznih obrtnikov, a mladina se danes tako nerada vključuje v obrtne poklice. BOGO KOSI, šef turist biroja Laško bi predvsem potrebovalo urarja, ki ga sploh ni. Pred nedavnim smo dobili novega elektroinstalaterja, ki je že z do- sedanjim delom pokazal, da je zelo dob- rodošel in tudi stranke so z njim zado- voljne. Toda izboljšati bi bilo potrebno še popravilo radioaparatov in televizorjev, ker je za to stroko potreben zares spe- cializiran servis. V ostalem je Laško kar dobro oskrbljeno, četudi je resnica, da so danes potrebe ljudi dosti bolj zahtevne in da bi morale biti usluge hitrejše in kvalitetnejše. Prav zaradi tega iščejo La- ščani še marsikdaj pomoč iz Celja ali iz drugih krajev. V ŠEMPETRU PRIPRAVLJAJO VELIKO ZABAVNO PRIREDITEV i NAJLEPŠA »SAVINJĆAJVKAii; Raznim prireditvam v Savinjski dolini se bo 27. novembra pridružila še ena, ki jo pri- pravljata DPD Svoboda in Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini ob sodelovanju vseh turističnih društev Savinjske doline. Prireditev bo v bistvu modna revija, na ka- teri bodo sodelovale obrtne konfekcijske; de- lavnice iz Savinjske doline (Vransko, Pre- bold, Mozirje), proizvodna podjetja v Savinj- ski dolini (Polzela, Juteks in druga) ter tr- govski hiši »Moda« iz Celja in »Modiia hiša« iz Ljubljane. Sodeloval bo tudi celjski Ele- gant in še nekateri drugi proizvajalci modne konfekcije. Modno revijo bo popestril kulturno-pro- svetni in zabavni program (domača folklora, zabavni trio, dva pevca iz Ljubljane, napove- dovalec iz Celja in še drugi), a poseben del bo izbiranje najlepše Savinjčanke. Turistična društva so že zbrala nekaj prijav, vse druge, ki bi želele sodelovati pa se lahko še do 10. novembra prijavijo Turističnemu društvu v Šempetru. Za zmagovalke je odobrilo podjetje »Kompas« tri nagrade (eno večdnevno poto- vanje v tujino in dve dvodnevni potovanji v tujino) razen tega pa so turistična društva iz Savinjske doline namenila udeleženkam še več manjših nagrad. Razne praktične nagrade bodo podelili z žrebom tudi obiskovalcem prireditve. Turistična društva v Savinjski dolini so prepričana, da bo ta prireditev postala tra- dicionalna in da bo v prihodnjih letih z iz- popolnjevanjem pridobila poseben pomen v turistični dejavnosti Savinjske doline. TV od 6.11. do 12.11.1 'nedelja, 6. 11. 9-05 Poročila (Ljubljana); 9.10 Disneyev - serijski film (Ljubljana); 10.00 Kme- ,'jska oddaja (Beograd); 10.45 Tisočkrat za- ¡:\- oddaja za otroke (Beograd); 11.30 To- Пд\ ~ poljski serijski film (Ljublja- J*'; 15.20 Tekmujte z nami — tekmovalni §"2'^ti Celje in Novo mesto (Ljubljana); 16.30 n.^¿no popoldne — . . . Ponavljamo za vas Л-Jübljana); 19.25 Koncerf orkestra RTV f.^^D Jana, ob 25. letnici Kričača, radia OF anic^^'Jana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); n¡i;5 Cik-cak (Ljubljana); 20.50 Oživele kro- - Kamnik (Ljubljana); 21.25 Zgodbe za ur,; T serijski film (Ljubljana); 21.50 Zadnja ''^•^ocila (Ljubljana). Ponedeljek, 7. 11. 2г!к? v šoli (Zagreb); 10.40 Ruščina (Za- 12 qÎ': 11.40 TV v šoli: Osmoza (Ljubljana); ц^.Izdelava Osmometra — dodatek šolski (¿j^iubljana); 14.50 TV v šoli — ponovitev -«greb); 15.50 Ruščina — ponovitev (Za- greb); 16.10 Poročila (Beograd); 16.15 Prosla- va oktobrske revolucije — pospetek iz Mosk- ve (Beograd); 16.55 Angleščina (Beograd); 17.25 Film za otroke (Ljubljana); 17.35 Disne- yev svet — serijski film (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Dokumentarna od- daja (Kričač, radio OF) (Ljubljana); 19.05 Liki ustvarjalnosti: Dr. Lavo Čermelj (Ljub- ljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beo- grad); 19.40 Aktualna tema (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Večni ples — madžarski baletni film (Ljubljana); 22.00 Li- rika — oddaja Titograd (Beograd); 22.15 Zadnja poročila (Ljubljana). Torek, 8. 11. 18.40 Torkov večer (Ljubljana); 19.00 Svet na zaslonu (Ljubljana); 19.40 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 Simon in Lavra — angleški celovečerni film (Ljubljana); 21.30 Kulturna panorama (Ljubljajna); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). Sreda, 9. 11. 9.40 TV v šoli (Zagreb); 10.40 Angleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Za- greb); 15.50 Angleščina — ponovitev (Zagreb); 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev (Beograd); 16.55 Glasbeni pouk (Beograd); 17.35 Poročila (Ljubljana); 17.40 Tik-tak: Dve in dve je štiri (Ljubljana); 17.55 Pionirski TV studio (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljub- ljana); 18.45 Reportaža (Zagreb); 19.05 Od zo- re do mraka — odaja za ILA (Beograd); 19.30 Mozaik kratkega filma (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 20.35 Veliki ustvarjalec Michelangelo — III. nadaljevanje (Ljubljana); 21.55 Svet in jaz: Portret Branka Rudolfa (Ljubljana); 22.55 Zadnja poročila (Ljubljana). Četrtek, 10. 11. 9.40 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Angleščina (Beograd); 11.30 Glasbeni pouk — ponovitev (Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Za- greb); 15.50 Angleščina — ponovitev (Zagreb); 16.10 TV v šoli: Osmoza (Ljubljana); 16.35 Izdelava osmometra — dodatek šolski uri (Ljubljana); 17.35 Poročila (Zagreb); 17.40 Združenje radovednežev — oddaja za otroke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Pisma občanov (Ljubljana); 19.10 Doma- či komponisti in izvajalci (Zagreb); 19.40 TV prospekt (Zagreb); 19.54 Medigra (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Aktualni pogovori (Beograd); 21.15 Zabavno glasbena oddaja (Zagreb); 21.30 100 let Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (Zagreb); 22.30 TV dnevnik (Beograd). Petek, 11. 11. 9.40 TV v Soli (Zagreb); 10.40 Angleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Za- greb); 15.50 Angleščina (Beograd); 16.10 Osno- ve splošne izobrazbe (Beograd); 16.55 Glas- beni pouk (Beograd); 17.55 Poročila (Zagreb); 18.00 Oddaja za otroke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Glasbeni magazin (Ljubljana); 19.30 Za violinskim ključem — oddaja iz cikla Človek in kultura (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 20.35 Neukroćena Španija — mla- dinski nemški dokumentarni film (Ljublja- na); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana). Sobota, 12. 11. 9.40 TV v šoli (Zagreb); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 17.10 Poročila (Skopje); 17.15 Zviti Pejo — lutke (Skopje); 17.35 Kje je, kaj je — lutkovna oddaja (Beograd); 17.50 Reportaža studia Sarajevo (Zagreb); 18.10 Vsako soboto — pregled TV sporeda (Ljub- ljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 o našem govorjenju — II. oddaja (Ljublja- na); 19.10 Dubrovniške poletne prireditve (Zagreb); 17.40 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Ekspedicija — se- rijski film (Ljubljana); 21.00 Humoristična oddaja — »Ljudje in papige« (Beograd); 21.50 Zabavna glasba — oddaja studia Sarajevo (Zagreb); 22.05 »Bonanca« — serijski film (Ljubljana); 22.55 Zadnja poročila (Ljublja- na). V dneh do sobote, 12. novembra se bo spo- red celjskega radia začel vsak dan ob 16.00 s čestitkami in pozdravi poslušalcev, celjska kronika bo ob 17.00, obvestila pa ob 17.15. Razen tega bodo še naslednje oddaje: ponedeljek, 7. novembra: 17.25 — športni pregled, 17.40 — iz zakladnice resne glasbe; torek, 8. novembra: 17.25 — mladinska od- daja, 17.40 — glasba z izposojenih plošč; sreda, 9. novembra: 17.25 — iz dela celjske občinske skupščine, 17.35 — glasbena med- igra, 17.45 — iz delovnih kolektivov; četrtek, 10. novembra: 17.25 — radijski felj- ton, 17.40 •— slovenska narodna in umetna pesem; petek, 11. novembra: 17.25 — deset minut z zdravnikom, 17.35 — za vsakogar nekaj; sobota, 12. novembra: 17.25 — naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo, drugi del. RADIO - CELJE Nedelja, 6. novembra: 11.00 — napoved ča- sa in programa. 11.05 — pogovor s poslušal- ci, 11.20 — obvestila, 11.30 — za nedeljsko razvedrilo, 11.45 — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.45 — Fran Roš — Čas se je ustavil, 13.00 — zaključek oddaje. »JEZIK JE ŽIVLJENJE« ali učimo se slovenščine (Nadaljevanje) Ne kaže sicer, da bi se še delj iz- gubljali v splošnih, bolj ko ne zna- nih ugotovitvah. Dejstva so namreč takšna, kot so jih dognali tudi na mariborskem zborovanju, vpraša- nje pa je seveda, če jim še tako tehtne slavistične razprave sploh morejo do živega. Zdi se, da ne, kajti med tem ali pa pred tem, ko v Mariboru protestira avtoritativni zbor zoper (zlo) rabo slovenščine v ja\>nem življenju, izda npr. Skup- nost cestnih podjetij SRS s sodelo- vanjem republiškega sekretariata za urbanizem SRS na finem brez- lesnem papirju publikacijo »Hitre ceste v Sloveniji« (gradivo za raz- pravo), v kateri, dejal bi, cestne hitrosti simbolično odsevajo velike »jezikovne brzine.« Na vsem finem belem papirju bi lahko z Aladinovo svetilko iskali stavek, ki bi bil povsem pravilen. Morda imamo pred seboj poskus nove tako imenovane cestne sloven- ščine — za razliko od pocestne, ki je že kar preveč vsakdanja in proza- ična? Samo nekaj stavkov iz uvoda: »V teku proučevanja in sestavlja- nja elaborata o cestnem omrežju v SR Sloveniji s posebnim ozirom na glavne ceste ali kratko elaborata o sistemu hitrih cest so se med dru- gim pojavila različna načelna vpra- šanja, kot primer: ali je ¡sploh umestno načrtovanje in gradnja ta- kih cest, dalje kako vskladiti ak- cije pri nas in onkraj meje pri ure- jevanju teh glavnih prometnih ill, ali obstoja vprašanje o nevarnosti in podobno... y nadaljnem bodo prikazana poedina vprašanja ... Pri tem smo uporabili tudi elaborate, prometne izolacije za SR Slovenijo izvršene ali delno izvršene, v okvi- ru naloge proučevanja hitrih cest pri nas, ki jih izvaja...« »Zbrano gradivo je obravnavala in dala nekatere napotke za dokončno redakcijo posebna komisija pri Re- publiškem sekretariatu za urbani- zem SRS za program hitrih cest...« in tako dalje in tako dalje v stilu in duhu nekakšne povprečne »zapisni- karske« slovenščine. Primer nikakor ni osamljen in morda celo ne naj- bolj značilen za nepravilno in sa- movoljno rabo našega jezika. Kljub temu dopušča vprašanje: ali so se- stavljalci besedila sploh mislili še na kaj drugega kot na ceste? Kako je mogoče, da celo republiški forum popolnoma spregleda jezikovno plat cestnega problema in se brez sra- mu podpiše pod napake? če ze govorimo o takšni ali dru- gačni slovenščini v javnem življenju, tedaj se ne moremo strinjati, da bi bili nepismeni samo »spodaj«, v pod- jetjih, kjer kakšen šef diktira admi- nistratorki dopise v slovenščini, ki je »bolj tako«, marveč je nepisme- nost tudi »zgoraj«, prisotna tako re- koč na vseh ravneh. Pogosto lahko pomanjkljivo jezikovno znanje naj- demo celo v tekstih kakšne založbe (na primer v pravljicah Mladinske "knjige), čeprav bi pričakovali, da je popolna pismenost že spričo narave takšne ustanove samo po sebi umevna. Vsiljuje se potemtakem pomislek, v čem je smisel razprav, ki nekaj ugotavljajo, ko očitno ne niorejo tudi vplivati, da bi to nekaj spre- menili? Misel z mariborskega posve- tovanja, da bi morala imeti podjetja jezikovne svetovalce, se zdi teore- tinčo zelo umestna, a si v praksi od nje najbrž ne bi mogli obetati kaj več kot delno materialno reševanje sicer slabo plačane prosvetne stro- ke. Učinek, ki bi ga dosegli, kolikor je misel sploh izvedljiva, bi bil ne- znaten, omejen kvečjemu na poslov- ne spise, saj takšno svetovalstvo ne bi moglo svetovati, kako naj kdo tu- di pravilno slovensko govori. S tem seveda ni rečeno, da ne bi bilo ve- likega pomena že, če bi nam admi- nistrativni ali pisarniški jezik uspe- lo narediti spodoben, ne nazadnje, da bi včasih Slovenec laže razumel Slovenca — brata. (Nadaljevanje prihodnjič) Znameniti klavirist Arthur Rubinstein je navdušil prepolno dvorano Hrvatskega glasbenega zavoda, ko je preteklo ned^ Ijo koncertiral z Schumanna, Schu> berta, Debussya, Ra. vela in Chopina. Ne« ki priznani glasbeni strokovnjak je dejal, da je bil 80-letni аше- riški pianist (poljske, ga rodu) deležen tak> snega sprejema, ka- kršnega ni doživel v Zagrebu noben umet> nik pred njim. Avgust Lavrenčič v Velenju Celjski slikar Lavrenčič je prika- zati pred letom kolekcijo akvarelov »Morje« v Likovnem salonu. Letos je imel samostojno razstavo na Poljskem v Poznanju. Na bienalni razstavi Plavi salon v Zadru je naš mojster dobil tretjo nagrado v dolgi vrsti jugosolvanskih konkurentov. Ta čas razstavlja v Velenju izbrana dela skromnega obsega, vendar za razvoj njegovega talenta zelo po- membna. Gledalec nima občutka, da vidi malo originalov, saj je sleherno njegovo delo izpovedno, ob katerem se oko in um kaj lahko ukvarja z umetninami. Ciklus »Morje« je razširil z novimi ustvaritvami ki prikazujejo nov Lavrenčičev obraz. Ciklus »Morje«, ki ga poznajo ljubitelji njegove umetnosti je eno- stavno povedano ploskovit brez tretje dimenzije. V nadaljevanju svojega dela je mojster dodal nekaj plastinčih potez, ki rahilo naznaču- jejo tretjo dimenzijo. Lavrenčičevo slikarstvo nikoli ni improvizacija, je plod temeljitega študija. Njegovi slikarski problemi niso za gledalca »na dlani«, trde orehe lenteh tare v delavnici, pred javnost pa stopa s prečiščenimi in dognandmi realiza- cijami. Posebnost razstave so njegovi scenski osnutki. Očividno se avtor poglablja v gledališki tekst, skupno z režiserjem si pribori jasno funkci- onalnost, ki jo upošteva okvir giba- nja igralca na prizorišču. Vse zahte- ve zaokroži v likovni sodobni jezik. Njegove realizacije so izvirne, ob- čutene v diametralnem nasprotju s scenskim pojmovanjem preteklosti in polpreteklosti. (Srečni zmaji, 2ena pred obzidjem. Pojoča skrinji- ca. Usoda na severni postaji in dr.). Avtorju je treba izreči priznanje, ko ne prikazuje le tehnične skice, marveč osnutke likovno dognane. Posamezni listi utegnejo vzbuditi zanimanje med zbiratelji. Gledališka praksa je do nedavnega bila usmer- jena v inscenacije, ki so potekale iz rok arhitektov, drugod pa (Poljska) je scena že od nekdaj domena sli- karjev. Lavrenč-ič se zdi za inscena- torsko dejavnost kot predistiniran. Za seboj ima šolo za umetno oblikovanje, ki mu je dala vpoglede v tehninčo risanje. Kot slikar k te- mu znanju dodaja izkostva iz sli- karskega področja in tako nastajajo v sintezi njegove visoko kvalitetne scene. V želji, da bi svoje slikarstvo še poglobil se je odrekel službenemu razmerju in se je odločil za poklic samostojnega umetnika. Ta pot je težavna in zmore jo dok očno pre- hoditi le žilavo talentirana osebnost, ki nosi v sebi izoblikovan nazor slikarskega poslanstva v naši druž- bi. Lavrenčičeva kompozicija »Samo- tarka« je v vrsti njegovih del svoje- vrstno prikupna. Tesno ob spod- njem slikarskem robu miruje riba ob skalnati pečini v tišini, ki meji na enostranski molk. Nad njo se pne kot zastor morska plavina. Da- siravno je slika pokončnega forma- ta sorazmerno mala, ustvarja sUkar sugestijo neskončnosti. V tem okvi- ru se ni mogoče ustavljati ob vseh delih, čeprav so Lavrenčičevi akva- reli vredni izčrpne analize. Obrobna opazka velja cenam, ki jih je avtor določil za dela. Cenitev je skromna, več kot zmerna, ljubi- telj, ki se bo odločil za to ali ono delo, se bo šele v bodočnosti zave- del, kako ugoden je bil njegov kva- liteten nakup. Nikjer v naši domovi- ni ni mogoče kupovanje del kvali- tetnih umetnikov po tako nizkih ce- nah. A. S. V . I Se dva koncerta Po zelo lepo uspelem prvem kon- certu za mladino bo drugi koncert 16. novembra. Tudi ta koncert bo dvojen, ob lì. in 18. uri. Za slednje- ga bo balkon rezerviran za odraslo občinstvo po 3 N-din. Mladini se bo tokrat predstavil Trio bratov Lorenz, ki ga sestavlja- jo violinist Tomaž, čeHst Matija in pianist Primož. Mladi umetniki, ki so si pri nas in v inozemstvu prido- bili lep sloves, bodo koncentirali po- samič vsak na svojem instrumentu in kot trio. Na programu so imena avtorjev, ki so za mladino posebno privlačna: Haydn, Paganini, Čajkov- ski, Rahmaninov, Grieg. 14. decembra bo v Celju gostoval simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, ki ga vodi Uroš Prevoršek. Izjema bo simfonični koncert za mladino ob 17. uri, večer- ni koncert bo ob 20. uri. LADO v Celju ufi ".....'• ' ■ Tudi za ljudske plese se Celjani vedno bolj zanimajo in navdušujejo, le da imajo bolj poredko priložnost, da bi videli kvalitetne nastope, kar je vzpodbudilo celjsko delavsko uni- verzo, da je pripravila gostovanje znanega folklornega ansambla iz Zagreba »Lado«, ki je s svojimi na- stopi po vsem svetu — predvsem v ZDA — zelo zaslovel, da bo 11. no- vembra nastopil tudi v Celju, šest- desetčlanski plesni zbor s svojim orkestrom in bogatim sporedom ju- goslovanskih narodnih plesov bo na- stopil tega dne ob 17. in 20. uri v dvorani SLG Celje. Ljubitelji narodnih plesov bodo imeli tako priložnost, da dobri dve uri uživajo ob kvalitetni izvedbi in pestrih narodnih nošah jugoslovan- skih plesov. Topli obroki na šolah v prešnjem letu so na vseh šolah v šmarski občini delovale šolske mlečne kubinje. Zlasti to velja za zimski čas. Iz mednarodne pomoči so šole za potrebe teh kuhinj pre- jele pomoč za okrog 1200 učencev. Skupščina občine pa je za to dejav- nost prispevala okrog dva milijona 680 tisoč starih dinarjev. Tudi letos so organizirali šolske mlečne kuhi- nje; na tistih šolah, kjer se otroci vozijo, bodo pripravljali še tople obroke, ki naj nadomestijo dnevno prehrano. Lutke v Rim- skih Toplicah Mladinska organizacija v Rim^dk Toplicah je pristopila k novi obliki kulturnega razvedrila. Dramska sek- cija je pričela z lutkovnimi vajami pod vodstvom upravitelja šole Dra- ga Šimenka. Naštudirali bodo tri luktovne zaključene predstave. Ker v kraju ni primernega prostora, so oder postavili v učilnici osnovne šo- le, kjer bodo imeli tudi prireditve. Spodbuda je umestna, saj je na splo- šno pri nas lutkarstvo slabo razvito. Zanimanje pa obstaja povsod, kjer so otroci, mika pa ta kulturna dejav- nost tudi odrasle. op S 4. seje skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje Skrb za nevključeno mladino Sklepi bodo lahko v prihodnje odpravili probleme Na zadnji seji skupščine je poro- čal Mitja Umnik o mladini, ki je v šolskem letu 1965/66 zaključila ob- vezno šolanje in posredoval pregled o vključevanju te mladine. Zaradi neenotnih virov podatkov in zaradi nevračunanih sprememb, ki so na- stale po popravnih izpitih, je zavod 2!a zaposlovanje razpolagal samo s približnimi podatki, a že ti kažejo vrsto značilnosti, da ne rečemo po- manjkljivosti, v dosedanjem delu z mladino. Prav zaradi tega se je za- vod odločil, da začne pravočasno skrbeti za vključevanje mladine in da ob koncu tega šolskega leta ne bo prepustil naključju nadaljnje vključevanje mladine. Iz zbranih podatkov lahko povza- memo, da zaključi vsako šolsko leto v osmih občinah (Brežice, Celje La- ško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec) šolanje približno štiri tisoč učencev. Prva značilnost, ki jo ugotavljamo ob tem pregledu je, da zelo malo učencev zaključi obvezno šolanje v osmih razredih. V šolskem letu 1965/66 je namreč v osmem razredu zaključilo obvezno šolanje le 60,8 "o, medtem ko so obvezno šolanje zaključili vsi drugi v sedmem, šestem ali celo niž- jem razredu. V posameznih občinah so uspehi naslednji: Šentjur 64%, Celje 63,7 o'o. Laško 63%, Šmarje 62.8 %, Brežice 58 %, Sevnica 57,6 %, Slovenske Konjice 57,3 % in Žalec 56.9 %. Tako majhen odstotek dokončane šolske obveznosti v osmem razredu je vzpodbudil zavod k misli, da bi morale občinske skupščine skupaj z zavodi za prosvetno in pedagoško službo ugotoviti, zakaj več mladine ne dokonča obveznega šolanja v osmem razredu. Popolna osemletna šola je namreč večidel povsod po- stala pogoj za nadaljnje vključeva- nje mladine in zato ne bi smeli za- nemariti, da mladina ta pogoj tudi doseže. Ob nadaljnjem pregledu lahko ugotovimo, da se je od vseh teh otrok vključilo v šolanje na drugi stopnji ali v poklic sam^Ljiekaj nad 60 %, medtem ko je ostalo doma kar 35,6 %. V uk in poklicne šole se jih je vključilo 25,8 %, šolanje v de- vetem letu nadaljuje 8,4"o, a zapo- slilo se jih je 7,6 %. To je povprečje vseh osmih občin, medtem ko je v posameznih občinah razmerje neko- liko drugačno. V celoti pa to ven- darle dokazuje, da teži mladina h kar hitrejši možnosti, da se poklic- no vključi v delo, saj je odstotek mladine, ki se je vključila v srednje šole razmeroma majhen. Tudi tisti, ki so ostali doma, so se večidel od- ločili za delo na domačem kmetij- skem posestvu in le majhen odsto- tek je takih, ki so prijavljeni pri za- vodu za zaposlovanje. Zelo izraziti razločki nastajajo po obveznem šolanju tudi v razmerju med moško in žensko mlaÏÏîno, kajti obvezno šolanje zaključi mladina ta- korekoč v razmerju 1:1, a v srednji šoli se spremeni razmerje v 1:2, v poklicnih šolah pa je razmerje pri- bližno obratno. Toda prav v poklic- nih šolah so bile letos še možnosti za moško mladino v kovinarski, gradbeni in kmetijski stroki, a mla- dina ni imela pogoja — dokončane osemletne šole. Da bi odpravili ta nesorazmerja, je zavod sklenil: vse delovne orga- nizacije bi morale najkasneje do konca marca 1967 prijaviti svoje po- trebe, da bi mogel zavod pravočasno usmerjati mladino v poklice; za mladino, ki je ostala na kmetijskih posestvih bo v vseh občinah organi- ziral popolne večerne kmetijske šo- le; zavod bo osvajal vsakršno ini- ciativo za izobraževanje, ki bi jo da- le delovne organizacije; zavod si bo prizadeval, da bo preusmerjal mla- dino v deficitarne poklice; zaradi očitnega feminiziranja srednjih šol bi morale kadrovske službe v delov- nih organizacijah ugotoviti možno- sti za vključevanje ženske mladine v poklice povsod tam, kjer so zdaj še na takih delovnih mestih moški. S takimi in še nekaterimi drugimi sklepi bo zavod in njegova skupšči- na v prihodnje omejevala nesoraz- merja pri vključevanju mladine, ki zaključi osemletno šolanje in če bo- do te sklepe tudi uresničili, bo ver- jetno ob koncu šolskega leta 1966/67 manj živčnosti, kam z mladino, ki prihaja iz osemletk. Herbert Savodnik V TV ODDAJI 6. NOVEMBRA OB 15.20 Novo mesto : Celje »Dragi gledalci, v Celju je na Trgu V. kongresa prav živo. Zbra- lo se je mnogo Celjanov, ki že ne- strpno pričakujejo pričetek tek- movanja, ki bo odločilo, kate- ro... « itd., tid. Takšne besede bi radi slišali iz ust konferansjeja oddaje »Tekmujte z nami«, To- maža Terčka, v nedeljo popol- dne. Prav gotovo bo marsikatere- ga prebivalca našega mesta zva- bila na Trg V. kongresa, kjer bo- do na osrednjem tekmovalnem prostoru ob udeležbi gledalcev izbrani tekmovalci reševali čast Celja. Za tiste, ki ne bodo mogli gledati te oddaje neposredno, a bi radi bili blizu tekmovalcev, bo poskrbljeno. Trgovsko podjetje Tehnomercator se je odločilo ustreči tudi tokrat svojim odje- malcem in bo namestilo na Trgu V. kongresa dva XV sprejemnika. Na račun pa bodo prišli tudi ti- sti, katere zanima, kako TV eki- pa realizira neko oddajo, koliko vsega je potrebno, da »steče« pro- gram, ki ga skrbno pripravljajo dalj časa. Tokrat seveda ne bomo izdali vsega, kar je v zvezi z oddajo. To naj ostane zaenkrat še skrivnost. Pridite v nedelio popoldne na TRG V. KONGRESA, kjer bo za vsakega nekaj — smeha, nestrp- nosti, navdušenja in še kaj. Zvonko Perlič POSEBNO OBVESTILO! KOLEKITVII OU 1 OKTOBRA VNAPREJ NVDIMO KO- LEKTIVOM, SINDIKAJNIM POORU^NKAM IN OSTALIM POSEZONSKE CENE ZA AV- TOBUSNE PREVOZE V NAJSODOB-VEJE ufHe.iaLJtMiH hviumusih m'A »MtK. CEDES«. IZKORISTITE UGODNO PRILOŽ- NOST - 2AHTEVAJTE PONUDBE. VABIMO VAS NA IZLETE: 1. 7-dnevno potovanje v RIM. Relacija Ce- lje — Benetke — Padova — Firenze — Rim ^ Rimini — San Marino — Ravenna — Trbiž _ Kriuijska gora — Celje. Cena po osebi 579 N-din. 2. 2-dnevni izlet v TRST, BENETKE, PA- DOVA, RIMINI, SAN MARINO! Cena poto- vanja po osebi 208 N-din. 3. 2-dnevni izlet na DU.NAJ. Cena po osebi je 168 N-din. 4. 2dnevni izlet preko BLATNEGA JEZERA v BUDIMPEŠTO. Cena potovanja po osebi Je 176 N-din. 5. 2-dnevnl izlet v TRST in BENETKE. Cena potovanja po osebi je 125 N-din. 6. 1-dnevni izlet v TRST in BENETKE. Cena potovanja po osebi je 90 N-din. 7. 1-dnevni izlet v TRST. Cena po osebi je 45 N-din. 8. PRAGA — DUNAJ! 5-dnevni avtobusni izlet za praznik republike. Prijave do 5. no- vembra 1966. 9. 3-dnevno avtobusno potovanje v VERU- NO, VICENZO in PADOVO. Prijave do 10. no- vembra 1966. 10. 4-dnevno avtobusno potovanje v času od 26. do 29. novembra v BUDIMPEŠTO in DUNAJ. Prijave do 5. novembra 1966. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TE- LEFON 23-50. MALI OGLASI PRODAM RABUEN šivalni stroj znamke »RAST UND GASSER« z okroglim čolničkom prodam. Ogled pri Mileni STOŽIR, Trg Svobode 7, od 7.—19. ure. BREJO kravo prodam. Stepišnik, Dobrova 19 — Celje. HISO pritlično z malim vrtom, garažo v oko- lici Celja prodam. Vseljivo po dogovoru. Naslov v upravi lista. NOV nerabljen šivalni stroj »BAGAT« poceni naprodaj. Jenkova 26. NOVO dodatno kuhinjsko peč »GORENJE« in novo preprogo prodam. Stanimirovič, Ciga- letova 1. PETSOBNO vrstno stanovanjsko hišo z vrtom in garažo — centralno kurjavo, v Celju prodam za 125.000 N-din. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »UGODEN NA- KUP«. DVA konja, 8 mesecev brejo kravo in leseno uto prodam. Naslov v upravi lista. SPALNICO prodam tudi na ček. Naslov v upravi lista. HMELJEVKE prodam. Ivan Jež, Zg. Hudinja 8 — Celje. ■ • 1«3PIM ..... STRUŽNICO, kompletno ali samo os kupim. Naslov v upravi lista. ŠIVALNI stroj z okroglim čolničkom, dobro ohranjen kupim. Naslov v upravi lista. GRADBENO PARCELO ali hišo v slabem sta- nju v okolici Laškega, Celja ali Šentjurja kupim. Tone Gračner, 7413 Gamaringen, Tübingerstrasse 62 bei RENTLINGEN W. Deutschland. STANOVANJE ZAKONCA brez otrok iščeta sobo po možnosti v bližini mesta. Nudita nagrado v devizah. Zofka GOBEC, Babno 25 — Celje. SOSTANOVALKO dijakinjo ali vajenko sprej- mem. Center. Ana Vrečer, Vrunčeva 5/1. SOBO in kuhinjo ali večjo sobo iščem. Dam 1000 N-din nagrade. Franc Curin (pri Ko- šaku) Celje, Cesta na grad 14. ENOSOBNO komfortno stanovanje s pritikli- nami v mestu Celju iščem. Vseljivo takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe na upra- vo lista pod šifro »NAJEMNINO PLAČAM ZA ENO LETO VNAPREJ«. SOBO oddam. Naslov v upravi lista. USLUŽBENKA išče sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista. K PODNAJEMNICI uslužbenki iščem mlajšo sostanovalko. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV FRIZERKO za žensko in moško stroko sprej- mem. Plača odlična! Soba in ostalo pre- skrbljeno. Ponudbe na upravo lista pod šif- ro »SAMOSTOJNA«. Mlajšega upokojenca za triurno pisarniško delo sprejmemo. Ponudbe z navedbo kvali- fikacije, zadnje zaposlitve in višine hono- rarja na upravo lista pod šifro »VESTEN«. ISCEM upokojenko za 6-urno dnevno varstvo dojenčka. Naslov v upravi lista. RAZNO Mlajšo upokojenko ali tudi uslužbenko, zdra- vo, snažno in pošteno, ki bi v prostem času pomagala v gospodinjstvu sprejmem. Nu- dim celodnevno hrano, opremljeno sobo s posebnim vhodom, razsvetljavo in kurjavo. Savinjska dolina. Naslov v upravi lista. NOVO enostanovanjsko hišo v Mariboru za- menjam za hišo — poslopje primerno za mizarsko delavnico v Celju. Tudi odkupim. Franc, Kramar, Maribor, Kosova 15. Najden avtomobilski ključ na modrem obesku vrnite proti nagradi na upravo lista. PROSIM OČIVIDCE PROMETNE NESREČE, KI JE BILA PRED BENZINSKO ČRPALKO NA LJUBUANSKI CESTI, DNE 1. SEPTEM- BRA OB 17,30 (karambol osebnega avtomo- bila Moris in motorista), da se javijo na naslov, ing. TURK (pri Presinger, Kajuho- va 12, Celje). Posebno prosim naj se javi voznik Fiata 1300 sive barve, ki je pripeljal tik pred nesrečo z ljubljanske strani in za- vil k črpalki. Obvestilo KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC PROIZVODNI OBRAT CEUE RAZPRODAJA DROBNI KRMNI KROMPIR BELI PO 0,27 N-DIN PO KG. RAZRODAJA JE VSAK DAN OD 7. DO 14. URE V SKLADIŠČU NA LAVI, CESTA NA OSTROŽNO 20 KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC PROIZVODNI OBRAT CELJE HONORARNE SODELAVCE za zbiranîe novih naročnikov lista Celjski tednik iščemo v vseh večjih krajih (v sedežih občin in stanovanjskih nase- ljih) na območju bivšega celj- skega okraja. V poštev pridejo predvsem dijaki, vratarji v delovnih or- ganizacijah, upokojenci in pi- smonoše. MOŽNOST DOBREGA ZA- SLUŽKA JE ZAGOTOVLJE- NA. Pismene ponudbe s točnim naslovom pošljite čimprej na Zavod za informativno službo v Celju, Gledališka ulica 2 — poštni predal 161. Interesente, ki bodo poslali ponudbe, bo obiskal zastopnik zavoda zaradi dokončnega do- govora o sodelovanju. ZAVOD ZA INFORMATIV- NO SLUŽBO — Ceije. ZlVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 5.—12. novembra JANEZ CERNEJ, veterinar Celje, Kajuhova 11 blok 3/II — tel. 22-32 Celje '"Petek, 4. novembra ob 16. in 19.30 uri: Kanin: RAŠOMON. Gostovanje v Kranju. Sobota, 5. novembra ob 20. uri: Agatha Christie: MIŠELOVKA. Gostovanje v Laškem. Nedelja, 6. novembra ob 16. uri: Agatha Christie: MIŠELOVKA. Gostovanje v Topolšici. Torek, 8. novembra ob 11.30 in 19.30: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Go- stovanje v Murski Soboti. Sreda, 9. novembra ob 17. uri: Kanin: RAŠOMON. Abonma za upokojence in izven. Nekaj vstopnic je še na razpolago. Četrtek, 9. novembra ob 19. uri: Agatha Christie: MIŠELOVKA. III. mladin- ski večerni abonma in izven. Petek, 11. novembra ob 19.30: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Go- stov;uije v Slovenskih Konjicah. Sobota. 12. novembra ob 19.30: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. A- bonnia za delovne organizacije in izven. Obrtno podjetje MIZAR, Celje, Ašket- čeva ulica 19 razglaša za nedoločen čas prosto delovno mesto Šefa skladiščne službe Pogoji: kvalificiran mizar z 'lO letno prakso v mizarski oziroma trgovski ali njej podobni stroki. Nastop službe od 15. do 31. decembra. Poseben pogoj je dvomesečna po- skusna doba. Stanovanje ni na raz- polago. Pismeni ponudbi priložite do- kazila o izobrazbi z navedbo doseda- njega službovanja^in kratek življenje- pis. Razpis velja do 1. decembra 1966. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem miličniku lov. Jo- žetu Benčanu iz Celja za njegovo takojšnjo pripravljenost in pomoč, da mi je dne 27. 10. 1966 poiskal in vrnil 4 letno hčerkico Roman- co, ki jo je njen oče kot kronični alkoholik odpeljal brez moje vednosti, neznano kam. Se enkrat topla hvala. Hvaležna mati' Vladi- mira Heimerle, Celje, Aškerčeva 8. TURISTIČNE OBJAVE ZASEDENOST KAPACITET Dovolj prostora je v vseh turističnih krajih celjskega turističnega področja, prav tako je dovolj prostih mest v zdraviliščih in pri za- sebnikih. Rezervacije so potrebne le ob sobo- tah za hotel Evropo in Celeio ter Pako v Velenju. PRIREDITVE CELJE — vsako soboto zvečer plesna glas- ba v SAMOPOSTREŽNI RESTAVRACIJI. VELENJE — vsak večer razen ponedeljka plesna glasba v hotelu Paka. ROGAŠKA SLATINA — vsako soboto in ne- deljo ples v restavraciji POŠTA. KOPALNI BAZENI V zdraviliščih Dobrna, Laâko in Rogaâka Slatina je možno kupanje tudi za zunanje obiskovalce. IZLETI Obiščite Slovenj Gradec. Iz Celja do Slo- venj Gradca je lepo urejena in na novo asfal- tirana cesta, ki vas popelje skozi Velenje in mimo HUDE LUKNJE, nekdaj lepo urejene in zanimive kraáke jame in mimo spomenika nadvojvodi Ivanu, ki je v neposredni bližini jame. V Slovenjem Gradcu pa si lahko ogle- date številne zanimivosti, spominski park NOB, odlično urejen umetnostni paviljon, zanimiv privatni muzej župnika Sokliča ter še številne druge zanimivosti. Za jesenski iz- let je to področje zdaj, ko smo dobili asfalt- no cesto, izredno primemo. IZLETNIK CELJE 1. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo eno- ali večdnevne izlete po domovini za organizirane skupine po želji. V jesenskih dneh so izredno lepi izleti v Gornjo Savinjsko dolino, ogled" naših zdravilišč, ok- rog Pohorja in na samo Pohorje, na Dolenj- sko in v Kočevski Rog, do Kolpe, v naša Pri- morska naselja ter na Gorenjsko in preko Vršiča do Goriških brd in Vipavske doline. Za šolsko mladino organiziramo na naših rednih in nekaterih drugih progah izlete s 75 % popustom. 2. IZLETI V TUJINO V sodelovanju s PUTNIKOM Beograd orga- niziramo IZLETE V TUJINO. ZA 29. NOVEMBER SMO PRIPRAVILI SAN MARINO — 3-dnevni ogled Ravenne, Bologne, Verone in Benetk. Cena 26.400 S- din. DUNAJ—BRATISLAVA—BUDIMPEŠTA — 3- dnevni izlet. Cena 27.500 S-din. BUDIMPEŠTA — 2-dnevni izlet 29. in 30. novembra. Cena 17.500 S-din. Po želji, kolektivov pa organiziramo te in ostale dni izlete v druga turistično zanimiva naselja. Predlagamo: BENETKE — TREVISO — UDINE — GO- RICA — TRST, 2- dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. TRST — M1R.AMARE — 1-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. GRADEC (GRAZ) — MARIA ZELL enodnevni izlet za organizirane skupine. KANALSKA DOLINA, VIŠARJE, GORICA, TRST — enodnevni ali dvodnevni izleti po želji za organizirane skupine. KOROŠKA — VIšAiLIE. Enodnevni izlet za organizirane skupine. DUNAJ—BRNO—PRAGA—SALZBURG—CE- LOVEC, 3-dnevni izlet za organizirane sku- pine. DUN.AJ — SALZBURG — CELOVEC, 3-dnev- ni avtobusni izleti, datum določimo po dogo- voru s kolektivom. CELOVEC — ogled Koroške v enem ali dveh dnevih, datum izleta določimo po dogo- voru. KRIŽARJENJE PO SREDOZEMLJU V 14. dneh si boste z luksuzno ladjo »Dal- macija« lahko ogledali večino Sredozemskih držav. PROGRAMI IN INFORMACIJE Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v naši turistični poslovalni- ci na Titovem trgu 3, ter v poslovalnicah v Velenju, Mozirju, Krapini, Hrastniku in Kr- škem. 3. TURISTIČNE USLUGE IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov. IZLETNIK, rezervira ležišča v spalnih vago- nih, prodaja in rezervira vozovnice za letal- ski promet po tujini in doma. POSLUŽUJTE se turističnih uslug v naših poslovalnicah- PROGRAME izdelujemo po želji skupin ali kolektivov! Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE ZNANCE, SORODNIKE IN PRIJATELJE V TUJINI JE CELJSKI TEBNIR 1171 ČASOPISOV IZHAJA V SFRJ ____VENDAR LE EDEN GIACOMO VATOVEC succ TRST, Via Torrebianca 19 — najstarejša tržaška slovenska izvozna tvrdka prodaja po najugodnejših cenah: pralne stroje, peči na plinsko olje, peči za centralno kurjavo, štedil- nike, hladilnike in stroje za umivanje posode. CANDY - REX - ZOPPAS - CASTOR - IGNIS- - L\DESIT - C. G. E. - TRIPLEX - SABIAM MOTORNE KOSILNICE IN DRUGI POLJEDELSKI STROJI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH. OBIŠČITE NAS ALI NAM PIŠITE ZA PROSPEKTE! POSREDUJEMO KATERIKOLI NAKUP IZ INOZEMSTVA! Devizni račun št. 15900 pri Banca Nazionale Lavoro — Trieste. Hranilna|služba pri КК Žalec HRANILNO KREDITxMA SLUŽ- BA PRI KMETIJSKEM KOMBI- NATU ŽALEC JE ODRAZ SOLI- DARNOSTI KMETOV — KOOPE- RANTOV IN DELAVCEV. Zadnje čase v slovenskem, pa tudi jugoslovanskem merilu veli- ko razpravljajo o hranilno kre- ditnem poslovanju v kmetijskih zadrugah oziroma kmetijskih or- ganizacijah. Pri Kmetijskem kombinatu Žalec hranilno kredit- no službo že imajo, ker je pred leti, kot marsikje, niso opustili. Značilno je, da sedaj delajo velik poudarek ustanavljanju kmečkih hranilnic in posojilnic tudi po drugih republikah, kjer do sedaj sploh niso obstajale ali pa so bile zelo slabo razvite. Zakaj poudarek kmečkemu hranilništvu in posojilništvu? Varčevanje je odraz premišlje- nega ni dobrega gospodarjenja, načrtno zbiranje denarja za dolo- čen namen ali za nepredvidene izdatke. Je tudi odraz zaupanja v vrednost denarja. Mislim, da je dovolj dokazov, da naš dinar po reformi dobiva na vrednosti, saj se bodo v bližnji prihodnosti do- blii celo izdelki tujih tovarn za dinarska sredstva. Zbran privar- čevan denar pa mora dajati ob- resti. Zelo napak ravna tisti, ki denar, predvsem večje vsote, hra- ni doma. Poleg tega, da je denar izpostavljen nevarnosti tatvine, požara itd., izgublja tudi obresti. Po določilih pravilnika o hra- nilno kreditnem poslovanju Kme- tijskega kombinata Žalec se hra- nilne vloge obrestujejo 5 •'V- pa so hranilne vloge vezane na daljši čas, so obresti takele: od 6 mesecev do 1 'leta — 5,5 "o, od 1 leta do 18 mesecev — 6 %, od 18 mesecev do 2 let — 6,5 "/q, nad 2 leti — 7 o/o. Vlagatelji o višji obrestni me- ri za vezane vloge premalo vedo in se te ugodnosti ne poslužujejo dovolj. Obrestna mera je torej v hra- nilno kreditni službi Kmetijske- ga kombinata Žalca ista kot v ostalih hranilnicah. V hranilno kreditnih odsekih zbran draar pa lahko posojajo kooperantom za nabavo živine, strojev, gospo- darskih objektov itd. O dajanju posojil odločajo ob- ratni sveti kooperantov na sejah. Posojila se lahko odrejajo do vi- šine 70% zbranih vlog za dobo do pet let in po 7 % obrestni me- ri. Tajnost vlog je zajamčena kot v drugih hranilnicah, za vloge pa jamči podjetje. Sveti kooperan- tov, kot upravljalci hranilno kre- ditne službe, posvečajo temu po- sebno pozornost. Sredstva zbrana v hranilno kreditnih odsekih kombinata so edina sredstva, katera lahko po- .sredujejo kmetom-kooperantom kot posojila za izboljšanje njiho- vega gospodarjenja. Kot je zna- no, kmet kooperant takih posojil v drugih hranilnicah ne dobi. V avgustu 1965 je bilo stanje izda- nih posojil kooperantom preko 50,000.000'S-din, v letošnjem av- gustu pa že 15,000.000 S-din. Da bi laže zadovoljili potrebam, so začeli zbirati vloge tudi pri delav- cih kombinata, število vlagate- ljev se je dvignilo na 4780. Lahko trdimo, da so po zaslugi hranilno kreditne službe omogočili 545 kmetom — kooperantom najetje posojil. Vlaganje sredstev je odraz so- lidarnosti in stanovanjske zave- sti. Vlado Plaskan NABRALE SO SI IZKUŠENJ Odbojkarice Partizana Celje me- sto so v nedeljo odigrale zadnjo tek- mo v zvezni ženski odbojkarski kon- kurenci. Tokrat so gostile četrtopla- sirano ekipo Slobode iz Kleka, ki je tako, kot že mnoge druge v Celju osvojila obe točki. Celjanke so se si- cer dobro upirale in zaigrale, kot jih redkokdaj vidimo, toda ob koncu se- ta so skoraj vedno popustile. Tokrat so izgubile s 1:3 (15:4, 9:15, 13:15, 13:15). Tako so celjske odbojkarice svojo prvo (upajmo, da tudi ne zadnjo) sezono v zvezni odbojkarski ligi kon- čale na zadnjem mestu le z dvema točkama. 17 dvobojev so izgubile, premagale pa le zagrebško Mladost. Vsega skupaj so v 18 dvobojih osvo- jile 11, izgubile pa 52 setov. Vendar pa kljub temu njihovega zadnjega mesta ne gre jemati preveč tragič- no. Vsi vemo, da so se celjske odboj- karice plasirale v zvezno ligo šele potem, ko se na kvalifikacijah zma- govalna ekipa ni prijavila za to tek- movanje. Tako so Celjanke kot dru- goplasirane na kvalifikacijah posta- le članice zvezne lige v zadnjem tre- nutku. Pravzaprav se niti pripraviti niso mogle v zadostni meri za to tekmovanje, ki se je že itak izkazalo za pretežko mladim in neizkušenim športnicam. Sedaj moramo samo upati, da jim izpad iz zvezne konkurence ni po- bral morale in bodo v prihodnje za- igrale v republiški konkurenci zopet na prvo mesto. S tem bodo prav go- tovo dokazale, da so se v višjem rangu tekmovanja marsikaj naučile in si nabrale izkušenj. Te pa jim bo- do v prihodnosti precej koristile, če jih bodo znale s pridom uporabiti. ZMAGA ZA CELJE Po dolgem času so nogometaši Celje v SNL zopet nekoliko bliže vrhu lestvice. Po nedöljski zmagi naid do tedaj vodečo Muro z 2:0 so se Celjani prebili na tretje mesto v lestvici, kar jim daje precej mož- nosti za prodor proti samemu vrhu. Seveda pa v tem primeru ne bi smoli »kiksniti« že v nedeljo proti Kovi- narju v Mariboru. Sicer pa tudi z nedeljsko igro ne moremo biti za- dovoljni, Vse kaže, da igralci s Skal- ne kleti letos ne igrajo v täki formi, kot pred letom dni. Vse premalo je organiziranega igranja, ki na tak na- čin le s težavo doseže kdaj pa kdaj kaik zadetek. Kladivar je v nedeljo zmagal s 5:1 v Ljutomeru, Olimp pa s 3:2 na svojem igrišču nad ptujsko Dravo. Za prijetno presenečenje je ponov- no poskrbel Steklar, ki je osvojil obe točki v gosteh — 3:1 proti Gra- fičarju, medtem ko ista Velenje in Šoštanj ostala tokrat praznih rok. V tekmovanju celjske nogometne podzveze — L skupina so v precej- šnjem zagonu nogometaši Šmartne- ga ki še niso okusili grenkobe po- raza in so uspešni tako na tujem, kot na domačem igrišču. Rezultati preteklega kola so naslednji: Krško — Brežice 1:5, Radeče — Ljubno 6:6, Žalec — Senovo 9:2, Vojnik — Konjice 3:3, Polzela — Šmartno 1:3 in Gotovlje — Zreče 3:0 p. f. f Lestvica: Šmartno 9 8 1 O 37:19 17 Žalec 9 6 1 2 32:23 13 Brežice 9 6 O 3 24:12 12 Polzela 8 5 O 3 25:14 10 Ljubno 8 4 2 2 27:21 10 Senovo 9 5 0 4 27:28 10 Radeče 9 4 1 4 35:26 9 Konjice ,8 3 1 4 16:17 7 Krško 8 2 1 5 20:29 5 Vojnik 9 2 1 6 19:33 5 Zreče 9 2 0 7 14:29 4 Gotovlje 9 1 0 8 8:34 2 Šmartno — odlično v Šmarinem ob Paki je športna dejavnost dokaj razvita, najvidnejše mesto v vseh športnih panogah pa zavzema nagometna sekcija. Nogometno moštvo je sestavljeno iz samih domačih igralcev, kar je za dananšji čas ze prava redkost, saj vidimo, da se tudi v podzveznih ligah igralci selijo kot lastavice. Če- ravno nimajo tujih okrepitev, je moštvo odlično uigrano, kar potrju- je zaradi uvrstitev ekipe, ki je po osmem kolu dosegla izreden uspeh z uvrstitvijo na prvo mesto. Od skupaj odigranih osem prvenstvenih in enajst prijateljskih tekem mošt- vo še ni nikoli zapustilo igrišča po- raženo neodločen rezultat pa je do- seglo le v treh tekmah. Kljub te- mu, da so nogometaši brez trenerja, redno trenirajo dvakrat tedensko. Treninge vodijo igralci sami, kar pa ne more zadostovati vsem zahte- vam saj so nogometna srečanja ved- no bolj zahtevna jn brez strokovne- ga vodstva so pogoji res težki. V pogovoru z igralci smo izvedeli, da resno misijo na uvrstitev v višji razred čeprav se pri tem pojavljajo spet stari problemi, to je ротмпј- kanje denarnih sredstev. V celotnem kolektivu se opaža izredno tovarištvo, skrajna požrtvo- valnost in nesebično delo. Veliko zaslugo za take uspehe imajo pred- vsem igralci sami. Seveda pa ne smemo pozabiti tehničnega vodstva in nekaterih najvestnejših navija- čev. Nogometaši so izrazili željo, da se v imenu vseh igralcev in teh- ničnega odbora iskreno zahvalijo gradbenemu podjetju »OLJKA« in tovarišem: Jožetu Založniku, Kai- man Načetu, Prašnikar Stanetu, Pe- tek Adiju, Napotnik Karlu, Krajne Viktorju, Špeh Blažetu, H ramee Mi- lanu in ostalim navijačem, ki so jim finančno in moralno pomagali k njihovemu uspehu. Igralci pa jim obljubljajo, da se bodo še vnaprej Z vsemi silami borili in da bo nji- hov uspeh nagrada za njihovo po- žrtvovalnost. Nogometaši iz Šmartnega ob Paki Odbojkarice celjskega Partizana med akcijo Bo še kaj toČk? Kriza v vrstah celjskih rokometa- šev je iz dneva v dan večja. Sedaj je že celo taka, da posamezni igralci ne hodijo več na tekme. Tak primer je bil ravno v preteklem kolu, ko je na gostovanju manjkalo pet igral- cev, ki so doslej redno nosili dres celjske ekipe. Sicer se posamezniki zagovarjajo s tem, da so imeli izpi- te in vaje na fakulteti, kar jih prav gotovo upravičuje. Dvomimo pa, da bi kar nenadoma prvikrat v sezoni 5 igralcev naenkrat bilo zadržanih v šoli, še posebej zato, ker doslej takega primera še ni bilo. Ko smo izvedeli za podatke, da so v pretek- lem tednu trenirali enkrat celo sa- mo štirje igralci, ñam je postalo jas- no, da na tak način uspeha ne more biti. Zato ga tudi v preteklem kolu v Leskovcu proti Dubočici ni bilo. Osem igralcev celjske ekipe — med njimi neizkušeni mladinec Lev- stik in reaktivirani Savodnik, ki pa je bil brez treninga — je v prvem polčasu nadigralo domače rokome- taše in ta del igre zaključilo v svojo korist s tremi goli razlike. V nada- ljevanju pa je prišla do izraza pred- vsem vzdržljivost v kateri so bili Ce- ljani, ker niso imeli menjav, precej slabši od domačinov. Le-ti so to zna- li s pridom izkoristiti in so v finišu zadali Celjanom nov poraz. Tako so celjski igralci tri kola pred koncem spet na zadnjem me- stu v lestvici. Upajmo, da se bodo v zadnjih tekmah spet zbrali in osvojili še kakšen par točk, ki bi vsaj nekoliko ublažil zadnje neuspe- šne igre v zvezni konkurenci. ZMAGA IN PORAZ v nedeljo so imeli celjski hoke- jisti na travi Partizan-Ciaborje dvo- je srečanj v okviru dveh različnih tekmovanj. Dopoldne so v finalnem srečanju pokalnega tekmovanja za pokal SRS premagali prvaike Po- murja hokejiste Lipovcev s 4:0 in tako osvojili prvo mesto. Popoldne so v okviru hrvatsko- slovenske lige, kjer sodelujejo kot edini slovenski predstavnik nesreč- no v zadnji minuti izgubili srečanje z zagrebško Mladostjo z 1:0. Šport na drobno Pred dnevi je bilo končano tek- movanje pionirjev za prvenstvo Ce- lja v rokometu — jesenski del. Vrstni red ekip je naslednji: L osnovna šola Polule, 2. I. osnovna šola, 3. osnovna šola Hudinja, 4. II. osnovna šola, 5. osnovna šola I. celj- ske čete, 6. IV. osnovna šola. V soboto popoldne (5. t. m.) se bo pričelo zadnje letošnje tekmovanje sindikalnih podružniM- Tokrat se bodo ekipe pomerile v malem no- gometu. Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov bodo^xeljski rokmetaši svojo zadnjo tekmo v jesenskem delu zvez- ne rokometne lige končno le od- igrali na svojem novozgrajenem igrišču na Skalni kleti. V polfinalni tekmi za republiško nogometno prvenstvo mladincev je ekipa celjskega Olimpa rm svojem igrišču izgubila srečanje z Železni- čarjem iz Maribora s 5:0. Celjski košarkarji so svoje letoš- nje tekmovanje v okviru II. repu- bliške lige — vzhod zaključili na petem mestu za ekipo Žalca. Poleg rokometnega stadiona se v zadnjem času s polnim razmahom dograjujejo tudi temelji za novo smučarsko vlečnico pri Celjski koči. Računajo, da bodo v prihodnjih dneh začeli tudi z montažo nove vlečnice. Um PROMETA 1. novembra je bilo na območju bivšega celjskega okraja 12 prometnih nesreč, 4 so bile huje, 6 pa laže poškodovanih. Skoda 22.700 N-dinarjev. * OTROK SKOČIL PRED AVTOMOBIL Iz Celja je vozil proti Vojniku z osebnim avtomobilom JANEZ KOKALJ, ko je izpred stanovanjske hiše štev. 117 nenadoma skočil pred avtomobil otrok MIRKO KENDA. Voz- nik je zaviral, vendar trčenja ni mogel pre- prečiti in ga je zadel s prednjim delom avto- mobila ter zbil po cesti. Otrok si je zlomil desno nogo nad kolenom in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. POČILA MU JE GUMA Voznik ZDRAVKO OŽIR je vozil z osebnim avtomobilom iz Šempetra proti Celju, ko je nenadoma počila prednja desna guma na av- tomobilu. Zaneslo ga je na levo stran ceste, kjer je trčil v obcestni kamen, ga odlomil, nato pa zapeljal na njivo. Škode je za pri- bližno 3.000 N-dinarjev. UDRL SE JE ROB CESTE ' Proti Šentjanžu je vozil z osebnim avtomo- bilom J02E JUSTINEK, ko mu je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom FRANC PA- PEŽ. Ta se je pri srečanju umaknil na skraj- ni desni rob ceste, ki se je pod težo vozila udri in se je avtomobil prevrnil v 2.20 metra globok jarek, kjer je obležal na boku. Škodo so ocenili na 4.000 N-dinarjev. MOPEDIST V TOVORNI AVTOMOBIL Mopedist CIRIL Š.MON, se je na mopedu pripeljal po Kidričevi ulici v Velenju in se zaletel v zadnji del prikolice tovornega avto- mobila, ki je bil parkiran pred trgovino NA- MA. Pri nesreči je dobil mopedist pretres možganov in so ga odpeljali v celjsko bolniš- nico, kjer so mu vzeli kri za preiskavo. NEPREVIDNOST Iz Vojnika je vozil proti Celju z osebnim avtomobilom JOHANES ESTERER iz Graza. Na Mariborski cesti je nenadoma skočila pred avtomobil JOŽICA STROPNIK, katero je voz- nik zadel in zbil po cestišču. Dobila je težje poškodbe, tako, da so jo odpeljali v celjsko bolnišnico. DVA NA MOPEDU Mopedist ADOLF NAHTIGAL je vozil po cesti II. reda Šoštanj—Ravne in na zadnjem sedežu vozil MIHAELA KORENA. Ta je pa- del z mopeda in se poškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Mopedistu so odvzeli kri za preiskavo. л v . NESREČA MOTORISTA Voznik motornega kolesa MATIJA NADVEŽ- NIK je vozil po cesti III. reda v Bočni pri Mozirju. V vasi je iz neznanega vzroka zavo- zil z desne na levo stran ceste ter padel. Dobil je pretres možganov ter rano nad des- nim očesom. MOČNO ZAVIRANJE Voznik motornega kolesa VILI LAVRENCIC je vozil iz Rogaške Slatine proti TRatanski vasi. Ko je pripeljal do hiše št. 7 v Ratanski vasi je iz dvorišča stavbe zavozil na cesto z osebnim avtomobilom ALOJZ JAGODIC. Mo- torist je hotel osebni avtomobil, ki je bil že na desni polovici ceste, obvoziti po levi stra- ni, pri tem pa je močno zaviral, vendar je padel, tako da ga je zaneslo v avtomobil. Do- bil je rano na kolku in zlom hrbtenice. OGIAŠIJTE V CEIJSKI TEDMK! DOBRO GOSPODARJENJE v obratnem podjetju »Ključavni- čarstvo« v Slov. Konjicah so prvih devet mesecev letošnjega leta ugo- tovili dokaj ugodne poslovne in pro- izvodne in tudi finančne uspehe. V poletnih so se s svojimi proizvodni- mi obrad v celoti preselili v nekda- nje prostore kmetijskega gospodar- stva, ki jih nameravajo še nekoliko preurediti, deloma pa tudi razširiti. Iz razgovora z direktorjem Vladom Pratnemerjem, ki je to mesto pre- vzel pred dvema mesecema, povze- mamo, da ima ta delovna organiza- cija dovolj naročil za svojo proiz- vodnjo tudi v prihodnjem letu. Ra- zen tega pa poizkušajo, da bi svojo dejavnost še nekoliko razširili in si- cer pri nuđenju storitev po naročilu. Posebno pozornost nameravajo posvetiti še izobraževanju, tako splošnemu in družbeno-ekonomske- mu. S tem v zvezi so pred kratkim sprejeli lizobraževalni program, ki zajema skoraj vse zaposlene delav- ce od tistih, ki naj bi obiskovali os- novno šolo za odrasle do izrednih slušateljev na višjih šolah in fakul- teti. Tudi glede strokovnega izobra- ževanja menijo, da bo z raznimi do- datnimi tečaji in usposabljanjem potrebno izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih delavcev. Za področje družbeno-ekonomskega iz- obraževanja pa so sklenili, da bodo v zimskih mesecih pripravili več predavanj za vse člane tega delov- nega kolektiva. OBVESTILO Obveščamo, da zamenjujemo osebne izkaznice po naslednjem vrstnem redu. KRAJEVNA SKUPNOST »DOLGO POLJE« CEUE dne 23. 11. 1966 za Ipavčevo ulico dne 24. in 25. 11. 1966 za Kersnikovo in Zoisovo ulico dne 26. 11. 1966 za Jenkovo in Oblakovo ulico dno 1. in 2. 12. 1966 za Ulico 29. novembra dne 3. in 5. 12. 1966 za Nušičevo, Tkalsko in Ulico Mose Pijade dno 6. in 7. 12. 1966 za Dalmatinovo, Veselovo in Vrunčevo ulico dne 8. in 9. 12. 1966 za Bczenškovo, Celovško, Cesto na Dobravo, Gosposvetsko, Na Golovcu hiša št. 1, Okrogarjevo, ohorsko. Roško, Ulico bratov Vošnjakov in Za- gajškovo ulico dne 10. 12. 1966 za Dečkovo cesto od hiše št. 12 dalje dne 12. in 13, 12. 1966 za Adamičevo, Smrekarjevo, Starihovo in Saranovičevo dne 14, in 15. 12. 1966 za Cesto v Lokrovec, Drapšinovo, Grčarjevo Hohkrautovo, Ribarjevo, Robovo, Ulico bratov Mravljakov in Tomažičevo ^ Osebne izkaznice bomo izdajali po gornjem razporedu dnevno od 7. do 19. ure na sedežu uprave za notranje zadeve Celje, Gregorčičeva 5, pritličje, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Da bi delo nemoteno potekalo, prosimo prosilce, da upoštevajo gornji razpored. Državljani, ki so si že priskrbeli slike, lahko zamenjajo izkaznice tudi izven objavljenega reda. Istočasno obveščamo občane iz območij krajevnih uradov: Dobrne, Frankolovega, Strmca pri Vojniku, Škofje vasi, šmartnega v Rožni dolini, štor in Vojnika, da vlagajo svoje zahtevke za zamenjavo osebnih izkaznic pri pristojnih krajevnih uradih. Osebe, ki so dopolnile 18. leto starosti in še nimajo osebne izkaznice, vlagajo zahtevke na tukajšnjem prijavnem uradu, soba št. 28. Pri tem uradu se dobijo tudi vse potrebne infobmacije v zvezi z izdajanjem osebnih izkaznic. Osebe, ki prejmejo prvič osebno izkaznico, morajo priložiti poleg rojstnega lista tudi potrdilo o vpisu v dr/avljansko knjigo. UNZ Celje ŽALOST ŠKODI ČLOVEŠKEMU SRCU Mliko ODLOMEK IZ POVESTI MACESNI NAD DOLINO i P red cerkvijo sta pokojnega spre- jela kaplan in mežnar. Malka je ho- tela, da bi ga nesli skozi cerkev in tam pomolili zanj. Borci niso hoteli v cerkev in so ga položili na tla. Ker kaplan in mežnar nista bila zato tu, da bi nosila mrliča, ženske pa ga niso mogle, je Rok dejal Malki: »Kaj hočeš, sam ga tudi ne zmorem, s krsto vred. Pa ga kar pokopljimo tako.« In res so ga borci zanesli k izkopani jami. Eden od njih je imel poslovilni govor. Obudil je spomine na partizanska leta, ko je pokojni postal invalid, spomine, ki so že za- čeli bledeti. Nato je kaplan na krat- ko opravil molitve, pokropil mrtveg- ga od pet do glave, nazadnje pa še žive okrog krste. Kaplan in mežnar sta odšla v zakristijo, da se pre- oblečeta. Malka je stopila za njima, zastran pogrebnih stroškov, ki naj bi jih moža kratko malo pozabila. Kaplan pri Sveti Jedrti, zdrav in čvrst mož, se je obregnil obnjo, ko je začela tam znova na moč jokati: »Ti je ravno treba tuliti, rajtam. Razen če seveda jokaš za dobro in- validnino, ki boš zdaj obnjo.« Dodal je ves srdit, da bi jo ošvrknil: »Miha Hlebš je tudi invalid, osemdesetod- stotni, če se ne motim. Je nekaj manj, kakor je imel pokojni — vse- eno, kar s pogreba stopi k njemu. Morebiti še njega odvedeš k sebi v gore, kaj se ve.« Zaustavila je jok z žensko spretnostjo, obrisala si je dva curka solz, ki sta se razlivala po gladkem licu, pomežikujoče gledala kaplana pri Sveti Jedrti, ker ni mog- la verjeti, da ji resno svetuje kaj takega, nazadnje pa je rekla: »A res? In rajtate, da bi me Hlebš maral?« Kaplanu je ob tej preproščini zavre- la kri v žilah. Zdaj je on pomežiko- val, in od osuplosti še spregovoriti ni mogel takoj. Malka je spoznala, da ji je tisto zastran Hlebša rekel iz srda. Vendar si njegove jeze ni preveč gnala k srcu, pač pa mu je pojasnila: »Zanič srce imam, lahko ga potipate. Zdravnik mi je rekel, da me bo božje, če bom preveč de- lala. Živeti pa je treba, rajtam.« Do- dala je, kakor da bi zdaj ona njega hotela: »Meni nihče ničesar ne da kar tako.« Kaplan od Svete Jedrte sicer ni pljunil pred njo, obrnil pa se je, ker se je že spreoblekel in od- hajal. Le s praga je še vrgel nazaj, ne da bi se sicer ozrl: »V farovž mi ne prihajaj. Te bo mežnar vrgel ven. Nisi nič dolžna.« — »Bog lonaj,« je rekla hvaležno. »Saj tako ne kanim.« »Poljanka,« so rekli borci, pogreb- ci, »solda tako in tako nimaš, da bi ga dala za pijačo, ker smo ti ga bili nesli in pokopali? Lepa navada je, da se po pogrebu kaj popije in kak- šna reče v spomin pokojnemu.« »Od kod naj vzamem?« je vzklik- nila. »Ko bi bil vsaj do prvega po- čakal s smrtjo. Sem mu bila rekla. naj se na moč upira. Bi tudi meni bilo laže. Tako sem se pa še zapu- fala.« Vendar si je nekoliko spremis- lila. Dejala je: »Država bi se morala spomniti takih ljudi, ki so vse dali zanjo, ko jih je potrebovala. Pa se ne. Bom zato jaz dala za en liter. Je bil dober človek. Potlej pa — ka- kor hočete. Naprej lahko pijete za svoje.« Pojasnila je, kakor bi se ho- tela opravičiti: »Težak glih ni bil, da bi se bili spotili z njim. Mu je manjkala ena noga in ena roka.« Odvrnili so ji zbadljivo: »Si ga preizkušala, že veš, koliko je bil te- žak. Za vino si bomo pa že sami dali — tri leta smo se vkup bili. Kozarec vina je že zaslužil.« Obrnili so se in odšli. Malka je stisnila roko Roku, ki se je poslavljal od nje. »Le dobro opra- vi in se glasi, ko se boš vračal. Rok.« Opletala se je po mestu in pre- mišljala, ali bi bilo kazno, da že kar zdaj stopi k Hlebšu ali počaka nekaj dni. četudi Roku uspe, da si pridobi pokojnino — Hlebševa invalidnina je gotovo večja. Imela je srečo: Hlebš jo je iskal. »Počak, Poljanka!« jo je poklical, ko se je delala, kakor da ga ne vidi in ne pozna. »Me ne poznaš več?« — »Saj si Hlebšev?« čudila se je, oči so ji oživele, ker je bilo očitno, da ji ga sam bog po- šilja naproti. — »Hlebšev,« je pri- trdil invalid in se prenesel s pretež- ne noge na zdravo in dejal: »Stopiva v gostilno — se bova laže pomenila.« — »Ne vem, če se spodobi že kar zdaj, v gostilno.« — »Na pogrebščino se vendar sme, fant, rajtam!« In res sta se ob kozarcu vina laže pomenila o vsem potrebnem: da je on osemde- set odstotni invalid, ona pa ima stre- ho, njivo, dva travnika, nekaj hoste, kravo, dve kokoši in mačko. In zna gospodinjiti in seve — skrbeti za človeka! »Nesreča te je zadela,« je dejal nazadnje Hlebš, kakor da bi delal resolucijo na sestanku, »prav- zaprav bi morala žalovati za možem, kakor se spodobi. Je pa spet res — živeti je treba. Žaluješ lahko tudi potem.« Da to bo, je rekla, zdaj pa da stopi, če že on res tako hoče, k neki znanki, ki ima ročni voziček. »Mi ga bo že posodila, da tvoje stva- ri prepeljeva k meni, seve tako, da se nekoliko izogneva ljudem,« je menila. — »Izogneva se,« je rekel tudi on. »če pa se jim že hoče, da si brusijo jezike, naj si jih le.« — »Samo če boš zadovoljen z mano,« je dejala, kakor da je v hudih skrbeh, »pokojnemu sem lepo streg- la prav do smrti. Tudi rada sem ga imela. Nikdar se ni pritoževal, še hvaležen mi je bil.« — »Fant, kaj pa misliš!« je vzkliknil, »da bi ne bil?!« — »Saj ne najdeš kar tako ženske, ki bi si vzela invalida in skrbela lepo zanj,« se je pohvalila pohlevno. — »Je ne najdeš zlepa, Poljankalj^^ je pritrdil Hlebš. »Sem nekoč bil govoril s pokojnim, fant, pa te je na moč hvalil, da sem te mu zavidal. Samskega življenja, fant, pa sem tudi dovolj preskusil. Ni nič, fant.« Nato je še dodal: »Le če te ne bo motilo — moja invalidnina je neko- liko manjša, kakor jo je imel po- kojni.« Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ 11. SVETOVNE VOJNE i (48) V zaporu Scheweningenu, ki je bil blizu Haaga, so Nemci uporabljali naravnost peklen- sko domiselno sodobne naprave za mučenje, v primeri s katerimi so srednjeveške klešče za nohte komaj toliko kot otroška igrača. Nacisti so med drugim uporabljali jeklene čelade, ki so jih potisnili zaporniku na glavo do oči in potem spustili v čelado električni tok^ ki je pretresel živčne centre v možganih. Ko so se Nemci selili iz tega zapora, niso uspeli uničiti vseh naprav, zato razni mučilni predmeti še danes pričajo, kakšne nečloveške muke so morali v tem zaporu trpeli ujetniki. Lindemans, ki se je tako hitro zbal za brata in svojo ljubico, je vendarle brez pomišljanja spravil v ta zapor dolgo vrsto zavezniških agen- tov, ne da bi pri tem samo trenil z očesom. Ko so britanski protiobveščevalci videli sezname teh ljudi, so se jim stiskala srca. Tudi podpol- kovnik Pinto se je zaklel, da mora Lindemans plačati za svoje grehe. Razumljivo je, da je bil višek Lindemanso- vega priznanja dogodek v Arnliemu. Ko je bil dodeljen prvi kanadski armadi z nalogo, da o predvidevanem desantu obvesti voditelje osvo- bodilnega gibanja na področju okoli Eindho- vena, da bi ti vedeli pomagati zavezniškim pa- dalcem, je Lindemans takoj doumel, da iina od- lično priložnost, izkazati sovražniku svojo naj- večjo uslugo. Svoje poslanstvo je opravil na- tančno, četudi ne brez težav^ ker je voditelj osvobodilnega gibanja v Eindhovenu sumil vanj in ga dal celo zapreti. Toda Kanadčani so poslali vodstvu osvobodihtega gibanja svojega človeka, da bi potrdil Lindemansovo poštenost. Petnaj- stega septembra, dva dni pred desantom, se je Lindemans sestal v Driebergenu s polkovnikom Kiesewetterom in mu izdal zaupljive podatke. Resnica je sicer, da ob tej priložnosti ni omenil besede Arnhem. Del holandskega tiska je kas- neje poskušal to dejstvo izkoristiti, da Linde- mans ni mogel izdati arnhemske operacije, ker ni točno vedel, kje bodo opravili desant. Takšne trditve so otroški nesmisel, kajti čeprav Lindemans nemškemu polkovniku ni omenil besede Arnhem, mu je pa vendarle rekel, da bodo desant opravili severno od Eindhovena. Tako je tudi sam priznal pri zaslišanju in svojo izjavo podpisal. Po teh besedah bi bilo tudi naj- bolj neukemu strategu jasno, kje bo opravljen desant, kajti konfiguracija terena je dopuščala eno samo možnost. Nemškim strokovnjakom je zadoščal samo bežen pogled na zemljevid se- verno od Eindhovena, da so se mogli odločiti, kje bodo postavili padalcem svoje zasede. Nemci so tudi odkrili smisel padalske akcije in so za- ščitili mostove pri Graveu, Nijmegenu in Arn- hemu. Vedeli so, če bi padalcem uspelo zajeti te mostove, da zabijejo pravi klin naravnost v srce Nemčije. Prav zaradi tega ne bo nikoli mo- goče pozabiti Lindemansovega dejanja in najsi se kdorkoli trudi, da bi zmanjšal njegovo krivdo. Podpolkovnik se je sicer res zaklel, da bo skrbel za pravično kaznovanje, vendar je imel toliko dela, da se je komaj utegnil posvetiti za- devi Lindemans. Hkrati so se mnogi holayidski vojaški predstavniki potegovali za to, da bi Lin- demans ne prišel pred javno sodišče. Vojaškim predstavnikom so v teh prizadevanjih pomagali tudi politiki in diplomati, zaradi česar se je vsa zadeva vedno bolj zapletala. Poleg tega je pod- polkovnik v tem času še zbolel in tako se mu jé Lindemansov primer počasi izmuznil iz rok. Holandcem je to prišlo prav in so tako odlašali s sojenjem. Ko se je podpolkovnik po ozdrav- ljenju vrnil iz Londona, se je nemudoma spet lotil zadeve. Ko je prišel v urad holandske proti- obveščevalne službe, da bi poiskal spis o izda- jalcu, ga ni našel. To je bilo vsekakor nenavad- no, kajti v ta urad so smeli samo visoki fimk- cionarji, če pa je kdo iz urada odnesel kak do- kument, je moral zanj podpisati potrdilo. Toda o Lindemansovem aktu ni vedel nihče ničesar. Podpolkovnik je vztrajno iskal izgubljeno do- kumentacijo in je končno našel visokega čast- nika holandske vojske, ki je povedal, da je za- res imel nekaj časa spise v rokah, vendar jih je izročil svojemu predpostavljenemu. Podpol- kovnik je odšel k temu in ga vprašal za spise. Toda ta mu je gledal naravnost v oči in odgo- voril, da ni nikoli videl teh spisov. Podpolkovniku je bilo hudo, kajti zdaj ni mogel uradno ničesar storiti. Toda samo dej- stvo, da je bil po rodu Holandec, da je v vojni videl toliko gorja in da mu je pomenil Linde- mansov primer najhujše zlo v izdajstvih druge svetovne vojne, mu ni dalo miru in poizvedoval je v osebnih stikih o nadaljnji usodi tega izda- jalca. Izvedel je samo toliko, da je Lindemans >ma varnem«, vendar pa ni nihče kazal priprav- ljenosti, da bi ga poslal pred sodišče. AFORIZMI Kolikor je neka stvar večja, toliko laže jo iščemo. Pri iskanju idej je to narobe. Nekateri ljudje plavajo proti toku celo v čisto mirni vodi. PEČAT NJENIH USTNIC V poletnem popoldnevu sem sedel na eni izmed klopi ob glavni aleji mestnega parka. Na klopi kakih pet- deset korakov od mene sta sedela moški in ženska, oba srednjih let in dovolj lepo oblečena. Tiho sta se pogovarjala, ona pa je pri tem s slastjo kadilo cigareto. Z ene strani jo je osvetljevalo sonce, tako da so se v njegovih pramenih jasno videle meglice tobakovega dima, ki so ji mehko obkrožale glavo z gostimi rjavimi lasmi. Vstala sta. 2enska je še globoko srknila iz cigarete, nato pa je njen ostanek z belim filtrom odvrgla na pot, posuto s peskom. Kmalu sta se mi približala in ne da bi ju bil jaz kaj bolj zanimal, sta mimo mene krenila dalje. Najbrž sta bila mož in žena, kajti zadržano miren je bil njun pogovor. Bila je to še prav krepka in prikupna ženska z žareči- mi temnimi očmi živo r.deče po- mazanimi ustnicami. Njen spremlje- valec je bil dokaj šibkejši od nje. Tedaj se je z druge sirani, za nju- nim hrbtom, pojavil neki starejši moški brez pokrivala, z razmršeni- mi lasmi. Obstal je ob klopi, ki je na njej še pravkar sedel par. Mrzlič- no se je ozrl okrog sebe po ileh. Potem se je nenadoma sklonil in po- bral ostanek cigarete, ki ga je bila odvrgla ženska. Usedel se je na klop, prav na mesto, ki ga je prej zavze- mala ona. Z nasmeškom zadovolj- stva, hkrati pa z nekakšno pobožno zamaknjenostjo si je ogledal svoj drobni, nenavadni plen. Nič več se zdaj ni ozrl, ko si je cigaretni ogorek vtaknil med ustni- ce in ga z vžigalnikom prižgal. Na Šele zdaj sem ga spoznal. Bil je to moj nekdanji sošolec Egidij Bra- mor, vse življenje čudak, ki se je kot pisar z več ali manj sreče prebijal skozi čas. Bil je videti zanemarjen, tako da se mi je celo zasmilil. Zdrk- nil je torej že tako globoko, da je pričel na javnih krajih pobirati od- vržene čike. Še dalje je tam sedel in vlekel dim, torej je čik moral biti še do- volj izdaten zanj. Vtem je še pogle- doval za onima dvema, ki sta izgi- njala v daljavi. Kmalu pa je dogore- li ostanek cigarete utrnil ob klop. Iz žepa je izvlekel kos papirja, ogo- rek zavil vanj in vtaknil k sebi. Po- tem je vstal, nežno pobožal kraj, kjer je na klopi sedel, in se napotil dalje po aleji, prav proti meni. Tik pred menoj me je spoznal. Bil pa je v precejšnji zadregi, ko sva se pozdravila. »Kaj si vendar zdaj misliš o me- ni?« je pričel. »Nemara si videl, ka- ko sem tamle pobral čik in ga nato pokadil do kraja.« Iz žepa, iz koščka papirja je vzel' bel filler, ki je še ostal od cigarete. Do polovice je bil živo rdeče poma- zan. »Vidiš, ÍU so sledovi njenih ustnic? Poldka nnmreč, ki tamle odhaja s svojim rr')žcm, je to cigareto kadi- la. Tal J filter se je oprijemal njenih ustnic, ki jaz njihove sladkobe niko- li nisem oi<.usil, čeprav me je ne- znansko žejalo po njih. Jaz nesreč- než sem jo namreč nekoč ljubil, na vso moč sem jo oboževal, a me je odločno odklanjala. Poleg srca ji pač nisem mogel nuditi večjih po- svetnih dobrin. Pozabiti pa je ne morem. Sam si videl, da je lepa še danes, ko pravzaprav ni več mlada.« »To je torej Poldka!« sem se začu- dil. »Pred leti si mi pripovedoval o njej, a poznal je do danes nisem.« »Torej sem ti že tedaj rad zaupal kakšno svojo skrivnost, zato hočem še zdaj biti odkrit do tebe. Toliko bolj zato, da bi o meni ne sodil na- pačno. Vedeti moraš, da sem njen odvrženi čik pobral iz drugačnega nagiba, kakor pa so to včasih poče- njali berači.« »Resda se mi je tvoje početje zde- lo nerazumljivo.« »Ni mi sile, da bi to delal iz po- trebe. Hotel sem vsaj na takšen na- čin uživati Poldko. Shranil bom tale filter, ki nosi rdeči pečat njenih ust- nic, in še ob njem sanjaril, kako srkam njihov sladki poljub. Ali me moreš razumeti, dragi prijatelj?« »Nekoliko že, seveda.« »Poldka z možem živi sicer v Švici. Prišla sta semkaj le samo na kratek obisk k njenim daljnim sorodnikom, že včeraj sem jima sledil, a le na- skrivoma. Današnji dan pa bom pri- štel med redke srečne dni svojega sicer praznega življenja. Kako lep je bil slučaj, ki me je danes zanesel v park.. .oh!« Filter, zavit v papir, je Egidij spet spravil v notranji žep svojega suk- njiča. Nato se je hitro poslovil in pospešil korake za njima, ki sta že izginjala na koncu dolge aleje. »Oprosti mi!« je še zaklical, ko se je za hip ozrl. Nesrečni prijatelj! Pravi čudak! F. R. er WINNfNGTON: DRUGA RUNDA Ura je bila osem in triinštirideset minut. Spodaj so v majhnem severnovietnamskem mestu eksplodirale bombe in točno zadevale cilje. Jeff Miller je vnaprej vedel, kako bodo jutri s časnikov kričali mastni naslovi: »Ameriški zračni napad v največji bližini kitajske meje!« Lucija bo vrgla bežen pogled na naslov in se vprašala, če je bil on, Jeff, zraven. šest letal superman-eskadrile se je obrnilo od cilja, letelo v ostrem ovinku v smeri jugozahoda, da bi ostala tostran meje, leiela zahodno od Hanoia proti morju. Iz zvočnikov je zadonel močan glas poveljnika eskadrile. Nadporočnik Jimi Chandler ali na kratko »Mad« je sporočal položaj letal... Chandler je bil klen možak. Svoj sloves in nadimek je prinesel iz korejske vojne. Letel je na Sabrevtti in pripadal plemenu ame- riških poklicnih častnikov v Južnem Vietnamu. Njegov mišičast in kot z usnjem pokrit obraz je sekal ozek ukrivljen nos; komaj vidne oči so mu skeptično pobliskovale skozi ozke veke. Kljub temu pa je hitro ujel stik z ljudmi. Že pri prvem srečanju je Jeffu natočil kozarec pravega škotskega viskija, spil svojega na dušek in menil: »Edina pijača, ki je užitna!« »Ne bom vam držal propagandnega govora, Jeff, je nadaljeval. »Tole je vaš prvi polet tostran luže in preteklo bo nekaj časa, da se boste znašli v mestu, kakršen je Saigon. Vendar vam bo všeč. Moralo vam bo ugajati! Imela bova dovolj časa za pogovor, ko boste dobili navodila.« Zlil je še dva viskija vase in nadaljeval: »Če hočete, se lahko precej začnete privajati, Jeff. Rezerviral sem mizo v »Plavem me- secu«. Veselilo me bo, če pridete tudi vi!« »Najlepša hvala, Sir, prav rad.« »Recite rili vendar Jimmie! Ali pa kar Mad. Meni je vseeno. Torej v redu. Prišel bom po vas.« »Plavi mesec« ju je pozdravil z zastrtimi lučmi in pridušeno glasbo. Natakarji so se klanjali pred oficirji in njihovimi spremlje- valkami, sem in tja pa tudi pred kakšnim bogatim saigonskim trgov- cem. Chandler jo je odkrmaril k mizi v kotu, pri kateri sta sedeli dve dekleti, vitki, hladni, vendar ohrabrujoči. Ponudili sta jima kot cvetni listi nežne roke, ki so jih do zapestja skrivali dolgi, oprijeti rokavi. Še ko sta stopala med mizami, je Chandler prišepnil Jeffu: »Po- skrbel sem za prijetno družbo. To je Jade Flower, moja prijateljica, in tale je Jadina prijateljica.« »Ti Mai«, je Floerjeva predstavila svojo kolegico. »Me veseli«, še je nasmehnil Ti Mai in pri tem pokazala vrsto biserno belih zob. Njen lahen priklon je bil za Jeffa znamenje, da ga vabi na sedež poleg sebe. Ti Mai je kazala le malo nagnjenja do mo- dernega. Nosila je klasično svileno obleko, preklano do sredine he- der, ki je oprijeto padala čez svilene hlače. Njene noge so tičale v volje in zahtevna kot Lucija. Vedno je bila umirjena. Nikoli se nista sprla. Morda je bil io razlog, da mu je tako čvrsto obsedela v duši... Globoko spodaj je med špranjami oblakov zagledal Rdečo reko. Kako neverjetno rdeča je bila njena barva in kako se je kot pre- nažrta kača vila skozi srebrnkasta riževa polja. Leteli so zahodno od Hanoia, daleč proč od raketnih postojank... Prekletstvo, spet je pozabil telegrafirati Luciji, naj mu nikar več ne piše. Njena pisma so tako in tako vedno enaka. »Preljubi Jeff... prisrčne poljube, od mene, od juniorja in Elvin... Dečka sta bila pri zobozdravniku, juniorjcv prehlad je popustil, tvoja šolska kolegica je končno ujela moškega in se poročila... tvoj oče jezamenjal Ply- monta za Forda... v naši ulici so odprli novo trgovino... Miriam pričakuje otročička...« Jeff je vsako ženino pismo pri priči strgal ni ga odplaknil v stra- niščni školjki, da bi ga Ti Mai ne našla. Uboga Ti Mai. Ko bo odšel, si bo našla kakšnega odvratnega me- šanca. Pa tudi sam sebi se je smilil. Iz Saigona v Ohio; dolgočasje uradnih ur in vmes telefonski klici: »Halo, ljubček, kdaj prideš domov? Poslušaj, kava mi je pošla. Hvala, darling. Ko boš že tam, darling, prinesi še nekaj jajčk in sira. Warenovi so napovedali obisk. Jeff i je pri Swepersovih, daj, prosim te, pripelji ga spotoma domov.« In oni bodo igrali karte. Bob bo mešal pijače. Potem bo Lucija v postelji zavijala z očmi, češ da ji je spet hudo, da so spet preštevilni martini j i krivi in pa; srček pridkan bodi. Vedno bo našla nekaj... Pri Ti Mai, da pri njej je drugače. Res je, da ni nikoli vedel, kako je.njej, toda bila je vedno pripravljena. Njena hladna polt, zlatorja- va, njeno vitko telo, prijetno dišeče po mošusu, njeni razpuščeni črni lasje na beli rjuhi pod mrežastim baldahinom proti komarjem... »Dlje, ko boste ostali v Vietnamu, bolje bo za vas, je potrepljal Chandler Jeffa po ramenu. »Jaz sicer nisem kak skavt. Vietnam res ni kraj za deške igre. Slabo mi postane, če pomislim, da bi moral le- teti z zelenci. Toda čim se možak vigra, tako kot vi, frk, in že je za devetimi hribi in dolinami, da bi doma sedel za pisalno mizo, si de- belli zadnjico ali kaj podobnega.« Cisto jasno jc bilo, kam pogovor meri. Jeff je čakal. »Poklicni častnik sem, Jeff, in vi tudi. Za oba je priložnost, da se vzpneva po lestvi prav tu, v Vietnamu. Tukaj sem postal nadporoč- nik. Tukaj je kraj, kjer si lahko narediš ime. Kdor se priglasi pro- stovoljno za drugo ali celo tretjo rundo, se mu to šteje in kolesje protekcije začne nezmotljivo delovati.« Še dosti podobnega si je Jeff nabral za ušesi in žalil z mnogimi viskiji. »Vse prepuščam vam, je končal tisti pogovor Chendler, »toda vsa ta leta nisem živel tjavendan. Vem kdo ima pogum. Vem tudi to, da boste podpisali še eno pogodbo, da boste še eno rundo leteli v superman-eskadrili.« - 2 - drobcenih sandalih. Njene prsi, nič večje kot polovičke limone, so ostro bodle vsaksebi pod bleščečo svilo. Njene oči so se v tej luči zdele prav tako črne, kot so bili njeni lasje, ki so bili gladko poče- sani nazaj in povezani v konjski rep. Ko sta dekleti šli, da bi si napudrali nosove, je Chandler vpra- šal: »Kako vam je Ti Mai všeč?« »Zelo. Taka je kot roža. Ali je ...« »Maloprej sem namignil Jade Flovverjevi, naj njena prijateljica ne bo tako prekleto otrpla. Vendar Ti Mai ni cipa.« Jef se je pri teh besedah zgrudil vase. Chandler se je režal: »Ce ste normalen moški, morate v Saigonu paziti na tri reči: na kariero, na sifilis in na komuniste. Ne bi bilo prav, če bi kaj takega pobrali. To je za prostake. Ti Mai je nekaj čisto drugega. Poiskala bo sobo za vaju oba, skrbela bo za vaše stvari, nakupovala, spala z vami in vam odvračala druge babnice z vratu. Končno je tudi sama zaposlena. Le malo vas bo stala pri njenih skromnih zahtevah. Človek, to se vam bo povrnilo že s tem, ko bo skrbela, da vas tile tu ne bodo goljufali.« »Toda, hudiča vendar. Chandler! Jaz imam vendar v Združenih državaih ženo in otroke!« Chandler se je še bolj režal, ko je skomizal z rameni. »Jaz imam ženo in pet otrok v Okinawi. Bujna družina in ponosen sem nanjo. Toda, pri nebesih, kdo ve, kdaj te lahko sklatijo. Kako že pravi pesnik? Trgaj rožice, dokler lahko.« »Ampak...« »Končno je to vaša stvar, Jeff. Trudim se samo, da bi vas obva- roval neprijetnosti. V Saigonu nikoli ne veš, kdo dela za komuniste. Poglejte ta sladka bitja, ki neslišno polzijo mimo v bleščeči svili! Koliko jih je, ki nosijo v torbicah eksploziv za Vietkongovce? Saigon je sod smodnika, vam rečem.« »In Ti Mai je zanesljiva?« »Takole. Dela v pisarni ameriške vojske. Tam so hudirjevo na- tančni glede tega. Njen oče je bil nekoč bogataš, liferant za Francoze v Dien Bien Phuju. Potem so zbežali na jug, vendar si niso več opo- mogli. Zdaj je dedec morfinist. Ti Mai in njeni sestri imata vso dru- žino na plečih. Nobenega razloga ni, da bi ji bili komunisti pri srcu.« Zadnje tedne, ko mu je potekala že druga pogodba, je Jeff spo- znal, koliko bolj je Ti Mai zanj resnična kot Lucija. Ni ji povedal, da bo v nekaj dneh odšel. Tudi tega ni vedela, da je bil to njegov zadnji polet. Ni imel pojma, če bo zato žalostna, vsaj zaradi denarja, če že ne zaradi njega. Sploh si ni mogel predstavljati, kaj misli. Neprestano je čebljala v polomljeni angleščini o svoji službi, o filmih, o mestnih čvekah, pri tem pa brez prestanka navijala radio in magnetofon. Sem in tja mu je rekla: »Ti si dober. Ti ši zelo dober človek.« To so bile edine besede nagnjenja do njega. Toda nikoli ni bila slabe — 4 — Hm, ostati pri Ti Mai v Saigonu, ni slabo. Leteti z F-105 Thunder- hief nad pragozdovi Južnega Vietnama predstavlja prav tolikšno ne- varnost, kot doma prečkati cesto... Ogledal se je po kabini letala. Najmodernejše naprave, čudovita hitrost, učinkovito orožje, vse skupaj eno z drugim 21 ton težka in dva in pol milijona dolarjev vredna zadeva. Čeprav je bil Chandler prepričan v uspeh svojih prigovarjanj, Jeff še pomislil ni na drugo ali celo tretjo rundo. ^ Bilo je maja, po prvem eskalacijskem poletu. Njihov cilj je bil most pri Ham Rongu v provinci Tan Hoa. S FIČKOM PO JUGOSLOVANSKEM JUGU OPiSAt FJCKIST JLRO KIŠLINGER VZDCLŽ FLA2E ZA ZMRZNJENCE SV. ŠTEFAN - V SPOMENÎSKOVARSTVENA KONZERVA Proti večeru avtomobilski sprehod do Ml- jočera, Icraljevega dvorca, lil je v tej funis- fiji upolcojen In zdaj honorarno dela Icot liotel. Lepo, iz о^Л^а cesta (menda stara glavna) ki pelje tod okrog, se ponaša z luk- njami. .Magistrala hiti viaje v hribu. Streljaj naprej je Sv. Štefan, ki so mu vzdevek »Sv.« pustili, a ga vsega prenovili In vas spreme- nili v hotel za . . . ne za nas. Za nas je le ogled za 300 SD. Tudi tu ni več popusta za člane sindikata. Za ta denar si lahko ogledaš vso »vas« in tudi pogrinjanjs miz na terasi restavracije ter igralne avtomate, a le tako dolgo, dokler ne ^začnejo obratovati. Prostor s temi avtomati krasi razstava likovnih iz- delkov našega slikarja Džumhurja. Te likov- ne umetnine bolje, da niso za nas. Upam, da donašajo vsaj toliko deviz, kot igralni avto- mati. Za »vas« ali kraj ali hotel ali karkoli zdaj že je, pa bi srčno rad vedel, če je v zdajšnji obliki spomeniškovarstvena konzer- va tipičnega črnogorskega obalnega kraja, ali pa je kaj »olepšano«. Pri tem mislim seveda samo na zunanjost stavb, notranjosti so zdaj tako ali tako apartmaji po toliko in toliko dolarjev, še kratek skok v mesto Budva in tudi tamkajšnja turistična gneča, večja kut katerokoli leto prej nas utrdi v prepričanju, da se je začel črnogorski turizem pisati z ve- liko začetnico šele letos po dograditvi Jad- ranske magistrale. Slovenci pa, tako vsaj vse kaže, so po ukinitvi popustov za vožnje na raznih množičnih prevoznih sredstvih izgubili veselje do obiskovanja teh krajev. Vsako srečanje z registrsko številko ožje" sorodstve- ne skupine povzroča zaradi tega obojestran- sko pozdravno bliskanje z lučmi in vriska- nje trobent. Kako se radi srečamo, če smo daleč od doma. Doma prevladujejo ob sreča- njih pikri komentarji na račun načina vožnje srečanca. Tukaj pa se včasih celo ustavimo, malce poklepetamo in si nato lepo želimo srečno pot. DOVOLJ ZA LETOS — KURS SEVEROZAHOD šesti dan: Bečiči—Makarska 294 km Navsezgodaj odrinemo in tako začnemo pot povratka. Spočiti sklenemo obvoziti vse ko- tičke Boke Kotarske. Zato zavijemo kmalu po Budvi proti Kotorju, to pa pomeni v hrib na sedlo med Lovčenom in polotokom Vrmcem. Do sedla je že nova razširjena cesta, navzdol smo vozili po stari ozki, a asfaltirani. Ta pot navzdol te po dolgi vrsti serpentin pripelje naravnost v "Kotor. Rad bi vedel, kako bi bilo to cesto v tej strmini mogoče razširiti na magistralno širino. V Ko- se mi je do kraja izoblikoval äe en čmo- .1 vtis: vsaka ped zemlje diha zgodo- >. Zgodovine pa se ljudje do dandanašnji večinoma niso uCili pisati drugače, kot s pre- livanjem kr\i. Najbrž opazi popotnik zaradi takega intenzivnega načina pisanja zgodovine v vnakem črnogorskem kraju in najprej in največ utrdb. Ce o mogočnem kotorskem zi- dovju sploh ne govorimo, pa je treba pri- biti, da skorai vsaka kota premore kakšno stražarnici podobno »uto«. Ogledujemo si to- rej predvsem obrambne zidove In stolpe, ostalo kulturno arhitekturo s kotrsko 800- letno katedralo vred, pa skoraj spregledamo. Iz Kotora krenemo spet po široki in novi magistrali mimo znanega Perasta in obeh otočkov »Gospe od škrpjela« in »Sv. Džor- dže« do Risnja in spet zapeljemo na severno obalo tesnice Verige, kjer smo pred dvema dnevoma zapeljali na trajekt. V nečem pa me je Boka le razočarala. Predstavljal sem si jo polno vojnih ladij. Tega ni več. Od tu ponavljamo svojo pot, le da v obratni smeri do mostu čez Neretvo. Ker vozhno zdaj po- dnevi, opazimo, da je vse ustje Neretve eno samo veliko močvirje, ki je tako zviška, z ma- gistrale gledano, kar lepo in zanimivo. Misel na komarje se vsiljuje sicer sama po sebi, a mi mimodrveči jih ne čutimo. PRI M.4KARSKI SE SLOVENCI VEČ NE POZDRAVLJAJO Na drugi strani mostu čez Neretvo se zač- ne za nas spet novi svet. Cesta se vzpne na obalna pobočja, še prej pa krene nekoliko po- čez čez celino, da bi si skrajšala pot. Prav tu doživimo odkritje, malo jezero, ali pa jih je bilo morda celo več. Cehi so ga že odkrili za divje kampiranje, domačini pa te možno- sti zaslužka še niso odkrili. Od Slanega pa vse do Grada na začetku makarskega obalja namreč ob poii ne najdeš »uradnega« avlo- kampa. ïa bela lisa na našem turističnem zemljevidu je dolga svojih 50 do 60 km. Do- ma sem z muko odkril zemljevid, ki ima ta jezerca zarisana — Bačinska jezera. Iz lek- sikona sem postal še pametnejši in izvedel, da je to le eno samo jezero, ki pa ponikuje in ima še vrsto drugili čudnih lastnosti — med drugim leži nižje od morske gladine ia kljub bližini morja ni slano. Baje tudi mrgoli rib. Čudovita neobdelana turistična točka sre- di od sonca razbeljenih golih kraških skal. Cesta vodi verjetno samo zato tod mimo, da vzbuja v turistu skomine. Zapišem jezero med naše skrite turistične rezsrve, celo med lahko dostopne, saj je malo takih neodkritih ob novih cestah in brrr dalje. Spet ob morski obali smo kmalu v Grada- cu. Lepo, baje zelo poceni in zelo polno. Končno ob pogledu na morje ne vidiš več hrbta Pelješca, temveč Hvar. Na cesti pro- met vedno hujši, desno nad cesto začetek Blokova in ob vodi vedno več šotorov in spjoh se čuti začetek makarskega obalja. Pod- gora s spomenikom naši partizanski morna- rici, Tučepi in že smo v Makarski — poln!, prepolni, nabasani. Tu se slovenske registr- ske tabîice nehajo pozdravljati. V vsem ma- karskem avtokampu sta le še dve možnosti za postavitev šotora. Eno potrebuje neki Za- grebčan za parkiranje svojega avtomobila, drugo pa neki Nizozemec v isti namen. Nizo- zemec prijazno stisne svoj voz ob svoj šotor, Zagrebčan pa ne. Pobratimo se torej z Nizo- zemcem, postavimo áotor in smo za eno noć spet naseljeni. V SPLITU MORA TUJEC IMETI TOLMAČA ALI ZNATI HRVAŠKO, PRAV MU JE... SEDMI DAN: MAKARSKA—SPLIT—ŠIBENIK SLAPOVI KRKE—PIROVAC 213 km Ta dnevna etapa naj bi sicer segala le do slapov Krke, pa je le prišlo drugače. Vse pa res ne more po načrtu. Mimo številnih napi- sov »Zimmer frei« in mimo vrste turističnih krajev, tudi mimo cementarne v Omišu, ki se prav po vzorcu celjske Cinkarne kadi, prispemo v Split. Obvezno obnavljanje zalog Za našo potujočo kuhinjo in ogled Dioklecija- nove palače, ki je »obvezen«, če zajadraš v Split, lahko opravimo skorajda na enem me- stu. Tržnica se namreč tišči Dioklccijanovili zidov. Seveda zlezemo tudi v novoodkrite ali bolje v izpod smeti odkopane kletne dvorane. Nam je lahko. Vse opise tabel na stenah in tlorisni načrt na vstopnici imamo napisane v hrvaškem jeziku. Tujec pa mora najeti vo- diča, ali pa znati hrvaško, če hoče zvedeti kaj več o tem zidovju. Podobno Meštrovičeva galerija ne premore kataloga razstavljenih del, temveč samo brošure nasploh e Meštroviću. Po drugi plati domačini kar tekmujejo kdo bo bolj ustrežljiv, ko z ženo iščeva komunal- no banko, da bi iz hranilne knjižice obnovila skopnelo denarno zalogo. Prvo mesto v tem neuradnem, vsekakor pa skrajno prikupnem tekmovanju je zasedel Splitčan, ki sva nanj naletela v Narodni banki, v kateri sva pomo- toma iskala komunalno. Pustil je svoje oprav- ke v banki in-7 nama šel vso pot do komu- nalke. Ta doživljaj sedi na zlato plat naših turističnih izkušenj s tega potovanja. število slovenskih avtomobilov je od Ma- karske naprej toliko naraslo, da se na cesti ne pozdravljamo več. V Splitu število slo- venskih registrskih tablic sicer ne naraste, pač pa slovenskih turističnih pešakov, ki se tu ustavljajo bolj mimogrede na poti na raz- ne otoke. Slovenska turistična invazija dobi pravo moč šele od Splita proti severu. Tu se pešpolkom slovenskih turistov priključujejo vedno močnejše motorizirane edinicej SLOVENSKO »OKUPACIJSKO« PODROČJE O pravi slovenski turistični okupaciji, ki se pa kljub vsemu izgublja v morju tujcev, pa je mogoče govoriti šele na obalnem področju od Šibenika do Zadra. Ta del obale, kaže, da smo Slovenci že na veliko odkrili, zato iz- gublja moje pisanje svoj namen. Kaže, da je bil nedograjeni šibeniški most tista meja do kamor so se spuščale slovenske motorizirane turistične brigade. Nekaj dni pred našim pri- hodom je bila z otvoritvijo tega mostu ta ovira odpravljena in zdaj o nekdanjih zasto- jih ni več ne duha ne sluha. Tako bodo zdaj lažje dostopni tudi slapovi Krke, do katerih vodi prav lepa asfaltna cesta. Med Šibenikom in Zadrom je tudi cela vrsta kampirnih pro- storov, celo več takih, Id jih naš zemljevid še ni imel označene. Ker smo mi prodrli do slapov Krke z južne strani smo se za kampi- ranje na tem mestu obrisali pod nosom. Avto- kamp je na severnem bregu (najbrž tudi za- radi tako dolgo nedograjenega mostu v Šibe- niku). Morali bi pustiti vozove na južni obali Krke in vso opremo znositi preko mostičkov na severno stran. Pa smo raje odrinili naprej in tako odkrili novi avtokamp v Pirovcu, ki je delno še v izgradnji, a je bii najcenejši na naši poti. Kljub temu, da kamp še ni povsem gotov, pa je bil tisti, ki je imel razen lepih sanitarij največ možnosti za električno britje. Samo tu nisem čakal s svojim električnim strgalom v vrsti, temveč sem takoj našel prosti vtikač. KDO UBOGA KAŽIPOT SE POZNEJE KESA... OSMI DAN: PIROVEC—ZADAR—SENJ— OTOČAC—PLITVICE 287 km Hoteli smo se ta dan izogniti prometni gne- či na magistrali od Karioba^a proti Reki. Ho- teli, a le delno uspeli. Že zjutraj smo se raz- delili. Sporazumno, prosim! Tisti, ki so se že naveličali ogledovanja raznega »kulturnega zidovja« so se za slovo od morja želeli čim več kopati. Drugi z boljšo kulturno kondicijo se kopanju sicer nismo povsem odpovedali, pač pa smo si še ogledali »kulturno zidovje« Zadra. Sestali naj bi se na veliki parkirni ploščadi pod velikim hotelom na Flitvicah. Nihče ni prav verjel, da nam bo to snidenje ob točno določeni uri res uspelo. Če bi slu- tili na nas prežeče presenečenje bi se takemu načrtu prav gotovo odpovedali. Nič huí'ega sluteč sem krenil iz Zadra na pot. Zastancn) pri Masliniškem mostu, si ga ogledam in poženeni naprej. Takoj za mo- stom se ne zmenim za križišče s smerokazom za P!Itv!ce. Menda ne bom vozil po tej slabi cesti, če le pred mano nova iz Karlobaga na Gospić. Mekaj kilometrov naprej ustavim kot bi me osuiìia strela. Ob cesti tabla z obvesti- lom, da je cesta iz Karlobaga zaradi zaključ- nih de! 3:aprta in nič drugega. Popade me bes. Le zukai ne pojavijo tega obvestila na kri- žišče? 7daj naj bi se vračal? S pomočjo avto- mobilske karte v naglici izračunam, da imam iz Senja na Plitvice 45 km slabe ceste, če se. pa vrnem in krenem čez Maslinico na Gospić me čaka pa 85 km slabe ceste. Pri Senju 698 m visok prelaz, po cesti mimo Maslinice pa 1.045 m visok prelaz čez Velebit. Kljub daljši poti se odločim za Senj in zadenem glavni dobitek. Že iz Senja proti prelazu me osreči kilometer nove ceste, ki zanjo še ni- sem vedel. Zadovoljen ga odštejem od 45 pla- niranih kilometrov preko lukenj, skal in jam. Še srečnejši pa sem, ko kmalu za vrhom pre- laza zagledam pred sabo nikjer zabeleženo asiaftno cesto. Misleč, da je asfalt morgana, prosim ženo, da me uščipne. A cesta je osta- la asfaltirana. Ampak — tri kilometre pred Otočcem je asfalta konec. Zamenjajo ga cest- ni delavci in valjarji. Kljub temu zanosno vozim preko gradbišča, saj sem namesto 45 kilometrov slabe poti prevozil le slabih 25 preko nečesa, kar naj bi bila cesta. Muuer jeva divizija za Vietnam Mož s ciničnim nasmehom na gor- nji sliki je znan naši televizijski publiki, saj so dvakrat imeli prilož- nost gledati dokumentarni film o njegovih junaštvih v Kongu. Televi- zijski gledalci se bodo spomnili tudi tega, da je na koncu svojega inter- vjuja, ki je vzbujal grozo in stud, major Müller dejal: — Vietnam? Da, sodelovanje v vi- etnamski vojni je ravno tisto, kar potrebujem.— Te besede smejočega se morilca niso bile samo besedičenje. Nedavno je prišlo na dan, da je režim gene- rala Kya v Saigonu dobil pobudo majorja Müllerja. V pismu, ki je bilo pred kratkim odposlano iz Frank- furta ob Maini, Müller ponuja »Le- gijo Vietnam«. Sestavil bi jo iz 600 pustolovcev, ki brez »dela« čakajo v Južnoafriški uniji, potem ko so za Čombeja opravili krvav pohod po Kongu. S temi možmi bi Müller pro- učil način bojevanja v Vietnamu, po- zneje pa bi teh 600 morilcev bilo jedro cele divizije, ki jo Müller ob- ljublja zbrati v najkrajšem času. Müller novači predvsem med Nem- ci pustolovci iz drugih dežel. Odkar je svet z dokumentarnim filmom opozorjen na brumnega in do temena okrvavljenega državlja- na Zvezne republike Nemčije, se ga Bonn formalno odreka. Znano je, da je vdova po Patricu Lumumbi vlo- žila tožbo zoper Müllerja, kot sokriv- ca za umor svojega soproga in šte- vilne druge zločine. Bonnska vlada jc na poizvedbe odgovorila, da Mül- ler ni v Nemčiji. Zdaj je po nerod- nosti saigonskega režima prišlo na dan, da Müller deluje prav iz svoje domovine. Zvedelo se je tudi, da se je pogajal z lastniki ladje »Helgo- land«." Rad bi najel ladjo za »turi- stično potovanje« iz Nemčije, okoli Afrike na Srednji vzhod. O tem se- veda nič ne vedo, kot ne vedo za ce- lo armado brambovcev na lastnih tleh, oboroženih do zob, ki pa niso registrirani v spiskih sil Atlantske- ga pakta. Nič čvidnega torej ne bo, če bodo vietnamski partizani lepega dne' sli- šali na nasprotni strani rjovenje: Vorwärts! Hura, los, los! Tudi pred tridesetimi leti je bilo nekaj podobnega. Takrat se je na ]X)tniško ladjo vkrcala do zob obo- rožena divizija Kondor in odpotova- la v Španijo, toda ne na počitnice. RazUka je le ta, da je Hitler takrat to delal očito, pred očmi vsega sve- ta. PET DNI JE BILO UMETNO SRCE Razvoj medicinske znanosti je odvadili ljudi dvomiti v dosežke sodobne kirurgije. Ljudje živijo le s koščkom pljuč, z manj kot polovico želodca, živijo s srebr- nimi in zlatimi ploščami name- sto lobanjskih kosti na glavi, gle- dajo s tujimi, presajenimi očmi, nosijo tuje, presajene ledvice, na- mesto kosti imajo vstavljene umetne kosti iz plastike itd. Ljudje morajo verjeti v operacije srca, možgan itd., vendar je tudi med medicinci veliko takih, ki bi resno podvomili, če bi kdo govo- ril o umetnem srcu. In vendar se je tudi to zgodilo — letos aprila v bolnišnici v Hu- stonu (Texas, ZDA). Specialist za srce dr. Michael Debakcy je vsta- vil 65-letnemu moškemu umetno srce. Možak je bil že na tem da umre, ko so ga podvrgli operaci- ji. Umetno srce, težko 450 gra- mov, so vsadijii v prsa moža tik ob pravem, ]X)polnoma oslabe- lem srcu. Paciemt je živel še pet dni, vendar .se iz kome ni zbudil. Srce, oziroma stroj, je pet dni poganjalo kri po žilah pacienta. Ker pa jc bilo mehanično, samo od sebe ni moglo regulirati pulsa in pritiska krvi, kot to zmore res- nično srce. Pacient je živel pet dni in to veliko pomeni. Pomanj- kljivosti umetnega srca bo mogo- če odpraviti. Zdaj je vredno raz- iskovati in delati naprej, izpopol- niti izum do popolnosti. Pri vsem tem je treba pojasniti, da je dr. Debakey izdelal napravo, ki je zamenjala levi srčni prekat in po- šiljala svežo, s kisikom obogate- no kri po bolnikovem telesu. Na- prava ni bila večja od pomaran- če, kar pomeni, da bi bilo mogo- če umetno srce vstaviti v prsni koš, a da se na zunaj to ne bi poznalo, vsaj ne zelo. Pacient je sicer umrl. Njemu izum ni Ivori- stil, kajti petih podarjenih dni življenja se ni zavedal. Ni pa da- leč čas, ko bodo ljudje z umet- nim srcem živeli še leta in leta in se veselili zmage nad prezgod- njo smrtjo. OPIS NAPRAVE: Preko posebne pla- stične cevi ^e u- metno srce pove- zano s črpalko na stisnjen zrak. V umetnem, levem srčnem prekatu je fleksibilna mem;. brana, ki deluje kot srčne zaklop- ke. Črpalka jc zdaj včrpala kri iz tele- sa, potem pa v pljučih očiščeno pognala nazaj po ožilju. Na skici je vidno, kako je bi- la naprava pove- zana z zdravim de- lom pacientovega srca. Vabimo fotoamaterje in poklicne foto- grafe, da na tej strani sodelujejo z uspe- limi posnetki zanimivih dogodkov in mo- tivov po naši ožji domovini. Slike naj bodo jasne, velikost razglednice. Poleg fotografije pošljite tudi kratek opis. Ob- javljene fotografije na tej strani dobro honoriramo, objavljali pa bomo tudi ime avtorja. Uredništvo NE NI TO DELO IZ DELAVNICE UMETNEGA KOVAČA, KI SE JE ŠEL MODERNO FORMO. TO JE OSEMLETNI KAKTUS, KI SE CEZ POLETJE BOHOTI NA OKNU BLOKA NA KERSNIKOVI ULICI V CELJU. SKUPNA DOLŽINA POGANJKOV JE NAD 10 METROV. AMERIŠKIM LETALCEM V VIETNAMU NI VEC LAHKO. V ZRAKU SE SREČU- JEJO z MIG-21, KI ZMOREJO DVOJNO ZVOČNO HITROST IN SO PREKLETO DOBRO OBOROŽENI. PILOTI SO FANT- JE IZ SEVERNEGA VIETNAMA, KI SO SE IZŠOLALI V SOVJETSKI ZVEZI. TO SO PRVI POSNETKI O NEPOSPREDNI POMOČI SZ SEVERNEMU VIETNAMU. GLEJ JO GLEJ, LUŽA ...? SEDEMLETNI HANS IN NJEGOV PRIJATELJ. OSEMLETNI ROLAND STA HOTELA VEDETI, KAJ BO z VLAKOM, CE BOSTA NA TRAČNICE NALOŽILA KAMENJE. MO- TORNI VLAK. KI JE PRIPEUAL IZ BENSHEIM-AUERBACHA V NEMČIJI, JE ZARADI TEGA IZTIRIL. ENA POTNICA JE BILA MRTVA, 16 OSEB RANJENIH, ŠKODE PA JE ZA 200.000 MARK.'IDEJO STA DEČKA DOBILA V KINU. MINI KRILO, KI SEGA LE MALO CEZ TISTI DEL TELESA, NA KATEREM DE- KLE "SEDI, NI IZ BLAGA. MÜNCHEN- SKI MODNI KREATOR JE HOTEL DO- DATI MODNI MUHI SE SVOJ PRISPE- VEK; KRILCE JE IZ MEHKE PLOČE- VINE. PRAKTIČNO, KAJ? V VELIKIH LIMUZINAH SE NE VOZI SAMO »VELIKA ŽIVINA«. MINI -OSEL FILIP IZ NEW YORKA SE VOZI NA SPREHODE Z ROLLS-ROYCEM. FILI- POV ŠOFER IMA ŽIVO IGRAČKO SVO- JEGA GOSPODARJA KAR RAD IN PRA- VI: CE VOZIM FILIPA, VEM, DA SEDI V AVTU ZARES PRAVI OSEL. SEAN CONNERY, KI ŽE LETA SEM ZAUSTAVLJA SAPO TELEVIZIJSKIM GLEDALCEM, JE BAJE IZJAVIL, DA IZ VSEGA SRCA SOVRAŽI JAMES BONDA KI GA ON SAM PEDSTAVUA V SVOJIH FILMIH. 36 STAR IGRALEC JE UTRU- JEN IN VSE KAŽE, DA MU NI VEC DO MNENJA MILIJONOV OBCUDOVALK- DAL SE JE FOTOGRAFIRATI BREZ LA- SULJE, KI MU V FILMIH POKRIVA PLESICO. ^ VIDRA, KI JO NA NAŠI SLIKI VIDIMO V INTIMNEM PRIZORCKU, NI ZNANA SAMO PO TEM, DA PO SVOJE LJUBI GOSPODARJA. LASTNIK, KI JO JE DOBIL SE V GNEZDU, SE BAJE TRUDI, DA BI ŽIVALI PRILJUBIL VODO. TODA VIDRA SE VODE BOJI, MENDA JE EDINA MED VSEMI SORODNICAMI NA VSEM SVETU. Križanka VODORAVNO: 1. barva igralnih kart; 5. sloj; 10. razstreljevalec min; 11. šolski odde- lek; 13. zemeljski plin; 14. grška črka; 15. pripadnik stare indijske države, na ozemlju današnjega Peruja in dela Bolivije; 16. ame- riško moško ime; 17. psihološki preizkus; 19. starožidovski kralj; 20. avtomobilska oznaka Libanona; 21. majhen plot; 22. avtomobilska oznaka glavnega mesta Crne gore; 23. grški bog vetrov; 25. pokrajina v vzhodni Indiji; 26. drevo iz družine iglavcev, ki ima mnogo smole; 27. nasvet; 29. začetnici priimka in imena slavnega rimskega zgodovniarja; 30. ve- liko istrsko mesto; 31. dejavnost, delnica; 33. popoln neuspeh; 34. postaven človek; 35. sa- tan, hudič. NAVPIČNO: 1. ladja, opremljena za lov na kite; 2. pokrajina v Vietnamu; 3. veletok v zahodni Evropi; 4. zlato (fran.); 5. oseba, ki se neprimerno obnaša; 6. kemični znak za element lantan; 7. skupno ime za tri največja nordijska božanfstva; 8. ljubka gozdna žival; 9. analizator tekstologije; 10. ljubica, prilež- nica; 12. ponazoritev s črto; 14. priprava za merjenje upora; 17. pod; 18. veznik; 24. strde- nje; 26. oteklina na koži; 28. tanka tkanina; 30. povrtnina; 32. pomožni glagol; 33. Planin- ski vestnik. (UDO) CEIISÜI TEDNIH UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. - UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo« »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950- 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Zalec. - Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za Loformatívno službo Celje. TISK IN KLUEJI: »Celjakl tiske. — CENA: posamezna števUka 50 par (50 din), letna naročnina 20 ( 2.000) din. polletna 10 (1.00) din. Tujina 40 (4.00). TEKOČI RACLN: 5U7-3-223.___^