Dom olfub ---------—. « ^ £elo 51 • Štev. 24 l Ctubiiani, IS. funAfa 1938 Dr. Krek - katoliški mladini Na veliSastnem mladinskem taboru na Viču, ki se je vršil kot priprava ljubljanskega okrožja za mednarodni mladinski tabor v Ljubljani, je spregovoril pokrovitelj proslave slovenski mladini prekrasne besede, ki jih tu navajamo. Ijetos je vse zajelo posebno navdušenje 7,a našo mladino in mladinske tabore. Okraji in okrožja veselo tekmujejo med seboj, kje bo zbor naše mladine lepši, veličastnejši, mogočnejši. V tem duhu ste tudi na Viču posvetili velik del svojega slavja mladini in njenemu nastopu. Ni čuda. Vse polno je razlogov za to. Naši fantje in dekleta so prvič nastopili zopet lani. Novi so bili. šo krojev niso imeli. Vsi, ki s srcem visimo na njih smo skrbeli, kako se bodo razvili, okrepili, pomnožili svoje vrste. Pa smo letos željni videti, koliko jih je, kakšni so, kako so napredovali. Mladina, otroci naši, veliki in mali, so stalen predmet naše ljubezni. Radi jih vidimo zopet in zopet, kako rastejo in se izpopolnjujejo; ko jih pogledamo, se veselimo, na skrbi pozabimo. Kako ne bi bili srečni in veseli, ko vidimo, da se letos nedeljo za nedeljo vijejo med našimi vasmi in logi nove številne krepke čete slovenskih fantov in občudujemo, kako so med našimi tratami vzcveteli gosti šopki novih krojev slovenskih deklet. Naša mladina mobilizira. Da, mobilizira; a njena in naša sreča je, da ne mobilizira za za vojno, ne za sovraštvo in sovražnosti, ki so danes v modi, ne za rasna in plemenska nasprotovanja, ne za razredni boj. Ne, vse to nosi smrt, a mi mobiliziramo M življenje. Mi mobiliziramo vse najlepše in najboljše, kar imamo za življenje ljubezni krščanske, ljubezni božje in najplemenitejše žrtve križa za življenje ljubezni do bližnjega in žrtve za narod in državo. Niso in ne smejo biti naši tabori prazne parade. Resni nastopi so. Tu hočemo videti mladino, kako je ohranila zdravje in krepost svojega duha in čustvovanja, kako je telesno čvrsta, čila in izvežbana. Na taborih polaga mladina račun o svojem delu v učilnicah in telovadnicah. Veselje naše je opravičeno šele, ko se prepričamo, da so naši dragi mladi res svoj prosti čas vestno uporabili po pravilih in dolžnostih mladinske organizacije. Z vsakega tabora moramo odnesti prepričanje, da je r0(^ kj prjhHja) da Bprejme sta-telno palico življenja našega naroda v svojo roko, pošten, lep, zdrav, utrjen in izurjen. Bi- mMki&Jji ster je, pozna svoj tek, močan je, zdržal bo preko preprek. To je spoznanje, ob katerem veselo zaigra srce. Vsem dati to prepričanje, to je tvoja dolžnost, o mladina! Letoa pa še posebej. Imamo poseben razlog, da je vse prosvetno delo mladini posvečeno. Vsi okrajni in okrožni tabori, ki jih nedeljo za nedeljo prirejamo, so samo manjši ognji okoli velikanskega kresa, ki bo 29. junija z ljubljanskega stadiona vzplamtel v ponos in zadoščenje naši mladini, v čast in proslavo naši vzgoji in kulturi ter v svet oznanjal jugoslovansko moč in napredek. 29. junija bo, kakor dosedanje priprave kažejo, nastopilo 'na Stadionu v Ljubljani nad 8000 naših deklet in fantov v mogočni skupni manifestaciji telesne vzgoje našega naroda. Sodelovali bodo v impozantnem številu bratje Cehi, telovadci iz Francije, Belgije Luksemburga, Švice in Amerike. Stotisoči udeležencev iz Slovenije, vse Jugoslavije in tujine so že prijavili svoj prihod. Na vse strani se mladina vestno, pridno in uspešno pripravlja. Stadion, ki so ga zgradile pridne roke naših fantov in deklet ter žrtve vse naše skupnosti, že dobiva posebno slavnostno lice. Cilj in namen tabora je vreden vseh naporov. V 20 letu obstanka naše države hoče slovenska mladina v javni skupni manifestaciji pokazati domovini in tujini, kako neumorno dela in se trudi za svoj dom in rod. Okoli svojega mladega kralja, svojega najvišjega pokrovitelja zbrana slovenska mladina nastopa, da pokaže, kako živi za domovino in kralja, kako se vežba in utrjuje, da bosta Jugoslavija in njen prestol v sedanjosti in bodočnosti imela najzvestejšo in najvarnejšo stražo, ki jo zmorejo človeške moči. Naša neomejena zvestoba ni le privzgojena v nacionalni vzgoji, ampak nam je po našem verskem prepričanju zapovedana. Jugoslavijo katoliški Slovenci ne ljubimo le v besedah in programih, ampak neprestano delamo in živimo za njo. V miru hočemo biti njeni naj-marljivejši sinovi, v nevarnostih najpožrlvo- valnejši branilci. To bo pokazala slovenska mladina, to bo videl vsak, ki hoče prav razumeti njen letošnji generalni nastop. Videli bodo vsi toplo, globoko, otroško vdano hvaležnost mladine tistim, ki so njenim vzvišenim naporom dali svoje priznanje! Najgloblje in največje zahvale bo odmeval Stadion Nj. Vel. kralju Petru II., njegovemu zastopniku knezu namestniku Pavlu in celi vzvišeni kraljevi hiši. I gospod predsednik vlade i gospod minister vojske i ostali predstavniki vrhovne državne uprave, ki so nam pokazali svojo naklonjenost, bodo čutili veliko ljubezen mladih src in se prepričali, kako je domovini dobro, kadar njeno usodo blaži in podpira ljubeča mladost. Take hvaležnosti je zmožna samo mladina, ki hodi v trdo šolo versko nravne vzgoje in discipline in se tam uči ceniti dobro vladanje domovine. Tisti, ki izven naših vrst stoje, pa naj ob tem taboru tudi ne vidijo nič drugega kot potrditev našega starega stališča, naše stare zahteve: hočemo biti enakopravni, plemeniti športni tovariši in tekmovalci ter nacionalni sodelavci pri telesni in duhovni vzgoji naše mladine. Vsak, kdor to razume, nas prav pozna. Zavisti, surovosti in sovražnosti ni prav nič treba. Nismo in ne bomo dajali povoda zanjo. Predragi Vičani, prisrčno Vam čestitam k vsem pomembnim obletnicam, ki ste jih združili v današnjo proslavo. Mislim, da je glavni smisel proslaviti domačo in župno skupnost. Proslavljate napredek vaših domačih razmer v zadnjih desetletjih in se veselite lepih uspehov, ki ste jih v skupnih naporih dosegli. Zavest skupnosti je predrauocena od nje zavisi dobra soseščina in mirno življenje. Zavest skupnosti utrjevati je tudi naša širša naloga. V skupnem nastopu za ^kupnim ciljem, ker je skupna naša usoda Tako nas uči slovenska mladina, ki irna na svojih praporih prelepo geslo, celo program: »Z Bogom za domovino!« brezpegsjfcb s i, jiiiiism vsem, ki se plačali ctosle! snmo pelMno narašča in M! .rs fcaVcbnevifi do-kane a tsga mesesa. — K« prezrite tega ©pernic! Veliko posvetovanje za dvig "sl^encSega hmeim Jkgmrnoteknični odsek Ta Je zboroval pod predsestvom inž. L, Muri j a v dvorani Trgovskega doma. Prva dva dn| je zboroval skupno zadnja dva dneva se je pa zaradi" obilice gradiva moral tudi ta razdeliti v dva pododseka. Prvi je v teui odseku releriral inž. B. Pahor o »Tehničnih možnostih napredka kmetijske proizvodnje in njih ekonomskih mejah«. Iz njegovega obširnega in temeljitega referata moremo ta enkrat podati le par" misli: Temelj kmetijske proizvodnja Je rastlinska proizvodnja, ki je zalo prvptnj^ a živalska je najvažnejša drugotna in obemš pestavljs že narava svoje meje, vendar jih more moderna znanost jako razširiti. V to svrho moramo ugotoviti zlasti klimatske in talne razmere ter gospodarske sposobnosti obdelovane zemlje, kar je pri nas še komaj v povojih. Dalje je treba skrbeti za smotreno prehrano kulturnih rastlin in pravilno gospodarstvo z gnojili. kar je pa seveda odvisno od rentabilnosti. Važno je tudi vprašanje melioracije in komasacije zemljišč. Pri pridelkih, ki jih uvažamo, moramo skrbeti za povečanjem proizvodnje, a one, ki jih, izvažamo, moramo pa izboljšati, kar je oboje izvedljivo. Eden glavnih vzrokov majhne donosnosti zemlje pri nas so številne rastlinske bolezni in škodljivci, a prav znatno bi jo povečali še z moderno industrijsko predelavo pridelkov. V posredni zvezi s tem je tudi vprašanje domače proizvodnje umetnih gnoji! in kmetijskih strojev. Za inž. Pahorjem je govoril inž. S t. S o t oš e k o »Kmečkem gozdarstvu v Sloveniji. Njegov referat ni bil obsežen, zato pa tem tehtnejši. Ugotovil je, da imamo v Sloveniji okoli 700.000 ha gozda, ki preživlja okoli 250.000 ali nad eno petino vsega prebivalstva Slovenije. V rokah kmetov je okoli tri četrtine vseh naših gozdov, v katerih bo kakih 70 milij. m" lesa. a biti bi ga moralo vsaj 100 milij. m", kar kaže, da je naš gozd že preveč izsekan. Letni prirastek znaša okoli poldrugi milijon m3. Zaradi jako slabe gojitve naših kmečkih gozdov jako trpi tudi njih donos. Precej škode narede požari in divjad, največ pa mrčes. Posekamo letno okoli pol milij. m1 preveč, s čemer ogrožamo že vso našo gozdno glavnico. Predelujejo les pri nas povečini še jako zastarele veneci jauke, s čemer izgubimo letno kakih 100.000 mJ lesa, a velike izgube trpi kmet tudi zaradi neurejene lesne trgovine. Nujno je, da se začno tudi kmečki gozdovi strokovnjaško upravljati. Zato bi bilo treba gozdni zakon iz 1. 1929. popraviti in jako dvigniti gozdarsko izobrazbo kmetov. Naslednji dan je govoril najprej g. E. F u g i n a o »Kmetijskih melioracijah v splošnem«. V Sloveniji so bila izvršena izboljševalna dela tal doslej komaj na kakih 8000 ha, započeta so na 45.000 ha, a na melioracije čaka še 75.000 ha. Pri nas imamo marsikje preveč padavin in zlasti še v času, ki je za kmetijstvo neugoden, drugod pa zopet primanjkuje vode, potrebnih je vse polno regulacij, osušitev, sanacij plazov itd. Lahko bi rekli, da je skoro četrtina naše kmečke zemlje potrebna izboljšanj, če hočemo naše kmetijstvo res dvigniti, obenem pa izboljšati tudi higijeno prebivalstva in živinoreje. Rentabilnost kmetovanja je najmanjša na nemelijoriranih tleh. Zelo ovira hitrejši napredek izboljšavanj pri nas pomanjkanje kapitala. Vse potrebne melioracije pri nas so preračunane na 314 milij. din, a sredstva za njih izvršitev so tako majhna, da se tozadevna dela ne premaknejo nikamor naprej. Edino veliko delo, ki je bilo doslej izvršeno v Sloveniji, je osuševanje Ljubljanskega barja, ki se vrši že poldrugo stoletje, kolikor toliko se je pa naredilo potem še za melioracijo kraških polj, a posebno nujna I bi bila še regulacija Pesnice, melioracija velikega dela Prekmurja, ureditev Dravinje, Pšate itd, Ne- ' šteto Je potem tudi manjših parcel, ki so potrebne izboljšanj, zlasti drenaž. Tozadevni stroški se gibljejo od 4—5000 din za 1 lia in so navadno jako rentabilni. Najpripravnejša oblika za izvrševanje melioracij so vodne zadruge, ki jih imamo v Sloveniji že 26, a izvajala naj bi se zlasti s po-! močjo melioracijskega fonda, ki se pripravlja pri j nas že od 1. 1027, a načrt tozadevnega zakona bo-leha na znani — centralistični bolezni. Nadalje je g. ing. Pire Alfonz razpravljal o »Agrarnih »persiijaht, to je tistih ukrepih, na novo urejajo porazdelitev ..lastnine in užitko* kmečke zemlje. Sem Spada ssložitev preveč razkosanih zemljišč (okoli pol milij. ha), razdelitev skupnih pašnikov in planin (nad 200.000 ha) in ureditev pašnih pravic v tujih gozdovih (231.000 ha). Zlasti zadnji dve vrsti imata pa seveda tudi velik upliv na našo živinorejo sploh. Reševanje vseh teh pogosto zelo starih in zamotanih vprašanj je agrarno pravnega in agrarno tehničnega vprašanja, s katerim je petem večkrat v zvezi še melioracija dotiičnih zemljišč. Delo na teh poljih napreduje pri nas prepočasi. Po vojni so bile izvedene šele komaj 4 komasacije na 350 ha in 2 sta v delu na 422 ha, dalje se je izvedlo 78 uredb pašnih pravic na 8635 ha in razdelilo 20.191 ha skupnih zemljišč na 8816 udeležencev. Izvršilo se je pa vzporedno s tem tudi precej izboljšanj planin in izvedba 599 agrarno pravnih razsodb. Knončno je v tem odseu referiral še g. ing. VI. Remec o »Vlogi elektrike v kmetijstvu«. Poudaril' je najprej veliko važnost strojev sploh, ki so kmetu dostopni zlasti potom strojnih zadrug, nato je pa prešel na vlogo elektrike v kmečkem gospodarstvu. Opozarjal je na električne kuhalnike in likalnike, zlasti pa na male motorje, ki nam lahko.danes že zelo poceoi.vrte razne gospodarske stroje (slamoreznice, domače mline, čistilnike itd.) in dovajajo čisto vodo v kuhinje, hleve in na vrtove. Pri uvajanju elektrike pa igrajo odločilno vlogo seveda stroški. Vsak izpust toka stane danes 100—200 din, a poraba toka stane za vsak KW na kmetih okoli 5 din za razsvetljavo (petrolejska luč je danes še enkrat dražja), a za pogon stane 1 KWH od 1—2.25 din (čim večja je uporaba, tem cenejši je tok). Poraba toka je v našem jioljedelstvu še izredno majhna, komaj 6 KWH na 1 ha letno, dočim ga jiorabijo kmetijsko napredne dežele že po 30—50 KWH. Jako po-dražuje in s tem ovirajo elektrifikacijo pri nas davščine in pa še — premajhna poraba toka. V Nemčiji ima električni tok že 85% kmetij in v Franciji 60%, a od 3 milij. nemških kmetij je imelo 1. 1933 že 1,170.000 motorjev. S tem predavanjem je bilo zaključeno skupno enketiranje agrarno tehničnega odseka, ki se je v četrtek, dne 2. junija, razdelil v dva jiododseka. Poljedelski pododsek je zboroval še naprej v dvorani Trgovskega doma in mu je predsedoval ravnatelj banov. kmet. šole, g. ing. R. Lah. V tem pododseku je g. ing. S i -m o n i č Pr. govoril najprej o našem »Zitarstvuc. Ugotovil je, da igra v slovenskem poljedelstvu ži-tarstvo mnogo manjšo vlogo nego druge vrste kulture, vendar je moka še slej ko prej najvažnejši del človeške hrane. Za prehrano rabi Slovenija letno 1.6 milij. q krušnega žita, a za seme 217.000 stotov (če bi sejali s stroji, ki ga prihranili 70 tisoč q), za pitanje raznih živali 360.000 q, kar znese torej okoli 2.2 milij. q in ga moramo torej letno uvažati 5—8000 vagonov. Ječmena pridelamo nekaj malega čez svojo porabo, ovsa nekaj manj. Pogoji za pridelovanje ozimnih žit so pri nas ugodni tisti kraji, ki nimajo dolgih in ostrih zim ter so tudi tla prikladna (novomeški okraj, nekatere dolino na Štajerskem in Mursko polje in Prekmurje) Ostrejše podnebje pa prenaša rž, oves in ječmen j pa uspevata pri nas povsod dobro, Ovira našo ži-torejo tudi velika razkosanošt kmetij, ki otežujo delo s stroji. Jara žita so pri na^šfaite; nerentabilna. Pri nas ne gre za razširirt^fftor^i|b, 'tem„ več te 4a poveČ«hj»m pridelki" v to Svrho je treba dobiti ziniti pi%aerno sifcfenje, keJ Je sedanje naše zelo slabo, #Bj?» rabimo zato dobro in gibko blagovno centralo. Skrajno toostal J« tudi naš način obdelovanja aemlje, ki ttojuo rodi pri nas Izredno majhen pridelek. Treba je zato izpre-meniti način oranja, izboljšati gnojenje in uvesti v žitorejo čim več strojev.1 Zelo so pri nas razširjeni tudi razni škodljivci. Ce bi vse to izboljšali, bi bila tudi naša žitoreja mnogo donosnejša, O »Stročnicah in okopavinah« je govoril g. ing. Fr. Mikuž. Poudaril je, da je naš najvažnejši pridelek kionipir. Z njiiu je ^gsajena šestina naših njiv, na. K^terj^ pri<|s;latt8» okoli 34.000 vagonov krompirja, ta je komaj 62 q na 1 ha to smo v tem pogledu med zadnjimi kulturnimi deželami, zalo ga izvozimo lahko komaj kakih 8000 vagonov. Produkcijo bi morali torej vsaj podvojiti. V to svrho je treba zlasti globoko orati, dobro gnojiti s hlevskim in zelenim gnojem, dobro okopavati in osipati, predvsem pa gledati na izbrano seme in dajati prednost dobrim sortam (ranemu, one-idovcu, tresniku i» rožniku). Važna naša okopa-vina je tu
  • barvastem fižolu, a tamošnji trg je nezanesljiv, severne dežele pa hočejo beli fižol. Zato naj bi se omejilo pridelovanje »ribenčana« in pospeševalo bele sorte; Tudi bi donos tega važnega pridelka lahko dvignili vsaj za polovico. Silno so pa pri nas razširjeni fižolovi škodljivci, katerim se posveča premalo pažnje. Ostale stročnice igrajo pri nas še majhno vlogo, a uvesti M bilo treba zlasti sojo, ki je ena najboljših krmskih 'rastlin, enako tudi bela lupina. O »Važnosti in pomenu prodnkeije lanu« je govoril g. M. Zupančič. Ta vrsta pridelkov je tekom prejšnjega stoletja pri nas skoro izginila, a po vojni so ga začeli nekateri zopet forsirati in kaže prav lepe uspehe ter že danes vnovič pridelamo okoli 2000 ton lanene slame in 330 ton semena. Naše solnčno gričevje je za pridelovanje lanu zelo pripravno in donaša na 1 ha nad 5000 dinarjev. Rabimo zlasti dobro seme. Za tem je razpravljal g. J. D o 11 n a r iz Celja o »Hmeljarstvu«, ki je za nekatere predele Slovenije tako zelo važno, zlasti za Savinjsko dolino. V naše hmeljarstvo je investiranih kakih 80 milijonov. Skoro ves pridelek izvažamo in nam donaša letno povprečno kakih 40 milij. din. Revno prebivalstvo zasluži samo z obiranjem letno okoli 5 milij. Dobro uspeva hmeljarstvo le v strnjenih okoliših, a tu bi ga bilo treba jako umno pospeševati in gledati na veliki ugled našega hmelja v inozemstvu. (Nadaljevanje sledi.) Buoclflil} najboljfii in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tiskn. Pišite, da ga Vam pošl jejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. kaj je novega OSEBNE VEST! o Kraljica Marija je prišla s svojo sestro, romunsko princeso Elizabeto, v Divulje pri Splitu, odkoder se je odpeljala v Miločer. o Za šolskega preglednika za okraj Gornji grad je imenovan šolski upravitelj iz Rečice ob Savinji Kotnik Zorko. o Cerkveno odlikovanje. Za škofijska duhovna svetnika sta imenovana gg. j>. Teodor Tavčar, župnik na Viču, in p. Arhangel Appej, katehet na Viču. — Obema gospodoma iskreno čestitamo! DOMAČE NOVICE d Za Slovence v Italiji. Kdor želi v Italiji prejemati »Slovenca« po pošti na svoj dom, naj sporoči tvrdki Giovanni Parovel, Trieste, Via fr, Denza 3. Mesečna naročnina za Italijo znaša lit. 16.50 in naj se nakaže vnaprej na čekovni račun g. Giovanni Parovela številka 11—1649. S tem se prihranijo stroški, naročniku pa takoj lahko postrežejo z listom. Seveda se mora pripomniti, da je poslani denar namenjen za naročnino »Slovenca«. d Večji evharistični kongres bo letos 10. julija v Benkovcu v Dalmaciji. d Avtoprevozništvo vedno bolj izpodriva naše voznike. Podjetjem se prevoz najrazličnejšega blaga z avtom pač izplača. Mnogi obrati so zadnji čas najeli tovorne avtomobile in odpuščajo naš« voznike. Med lastniki tovornih avtomobilov so večinoma takšni, ki jim je to le postranski zaslužek. Posledice odpuščanja voznikov so hude: Vozniki izgubljajo posel in zaslužek ter so skoraj popolnoma že obubožali z družinami vred. Nekateri so prisiljeni iti v tovarne, drugi pa med delavce. Ker novi način prevozniškega prometa narašča, se je bati, da bodo vozniki nekega dne popolnoma zapustili svoj posel. S tem pa ne bodo prizadeti samo ti, ampak bodo trpeli tudi kovači, kolarji in predvsem še kupčija s konji. Ob precejšnji zaslužek pa bodo tudi gotovi gostilničarji. d Na učitelfilSu se {sprejemajo sedaj tudi dijaki, ki so dovršili meščansko šolo, ako napravijo predpisani izpit. Ce bi vsak dijak, ki mmmmvU H-§ RHEZIimSI MHHffiR^&T M 'gaBi f&SSBm mBr \ ^Hni^^^^^p^, - '<■; ■ luBg KunHra® A w<»: * HHH 4Krv tSiSSSJfM&ii' Ba" dr. Natlačen pozdravlja na ljubljanskem vele-eejmu kueia-nauestnika Pavi«, je dovršil učiteljsko šolo, bil takoj nastavljen, bi te novotarije ne bilo treba. d 800.000 hI vina bo Jugoslavija lahko izvozila v Nemčijo. Za štajerska vina je določeno 50.000 hI. d Letalsko razstavo v Belgradu je obiskalo doslej okrog 150.000 ljudi. d Dobro vinsko trgatev napovedujejo za letos v Dalmaciji. Precenili so, da je zdaj v šibeniških zalogah še okoli 20.000. hektolitrov vina. Vinogradniki prodajajo črno vino po 3 do 4.50 dinarjev, belo pa po 4.50 do 5.50 din liter. <3 Tujina je mačeha. Sočanski delavci iz Nemčije se že sedaj vračajo v domovino, zlasti delavci iz Medmurja in donavske banovine. Vsi se pritožujejo, da je letos na sezonskem delu v Nemčiji izredno slabo. Hrana je nezadostna in dobivajo zjutraj prežgano juho, opoldne krompirjevo juho in zvečer mleko in par kosov krompirja, dopoldne pa še kos s krompirjem zmešanega kruha ter za prst dolgo klo-basico iz ribjega mesa. Nekateri so prinesli kruh in te ribje klobasice tudi s seboj za vzorec, da dokažejo, da našim želodcem taka hrana ne ugaja. Skoraj vsak dan se vrne po nekaj delavcev, ki so si z dosedanjim delom zaslužili jedva denar za povratek v domovino. d Slovesno so ustoličili te dui novega verskega poglavarja jugoslovanskih muslimanov v Sarajevu. Vse mesto je bilo slavnostno razsvetljeno, z vseh džamij in številnih drugih poslopij pa so visele zastave. V Sarajevo se je pripeljalo k ustoličenju novega reis ul uleme dr. Fehima Spahe, kakor poročajo, okoli 25.000 ljudi. Od ministrov so bili tam pravosodni minister dr. Simonovič, prometni minister dr. Mehir.ed Spaho in minister brez listnice Dža-fer Kulenovič. Svečanosti se je udeležil tudi kraljev zastopnik general Bulič. Obred ustoli-čenja se je začel s tem, da je zastopnik vlade dr. Simonovič prebral ukaz o imenovanju dr. Fehima Spahe za novega poglavarja muslimanov. Ob tej priliki je imel dr. Fehim Spaho tudi krajši nagovor na zbrane množice. Slovesnost se je končala s čestitkami, ki so jih novemu muslimanskemu poglavarju izrekli najprej kraljev zastopnik, za njim pa člani vlade in nekateri drugi odlični predstavniki. Končno je sledila gostija, ki se je je udeležilo okoli 250 zastopnikov. d Hijene. Na celjskem okoliškem pokopališču je zadnje čase izginilo več železnih križev z grobov. Tako je pred dnevi izginil popolnoma nov železni nagrobni križ z groba Straus iz Celja. Ono soboto pa je zasačil grobar 23 letnega brezposelnega delavca Stanka K. Iz Celja, ko je ravnokar lomil železne križe in jih spravljal, da bi jih odnesel. Enega si je že skril v grmovju, da bi ga zvečer odnesel in prodal prekupčevalcem železa. Grobar jc zadevo prijavil policiji, ki je Stanka zaprla. d Najmodernejši ribniki na Balkanu so vsekakor oni v okolici Končanice pri Daru-varju. Teh ribnikov je 30. Oskrbljeni so z najmodernejšimi ribiškimi pripravami. Prve ribe so za te ribnike nabavili L 1904., in sicer so jih kupili na Češkem. Ribniki v okolici Daru-varja so si kmalu pridobili svetovni sloves in to po svoji ureditvi, kot po kakovosti rib. Danes zavzemajo ti ribniki 3200 jutrov površine. Okoli ribnikov je narejen nasip v dol- Rjuho j« trdo, sivo in raskovo. nji so Se ostanki slabega mita tn stara umazanija. Ali mora tako biti? Zakaj ne vzamete za pranje vašega perila priznano dobrega terpentino« vega mita Zlatorog? Kako zelo iz« datno je, kako bohotno belo peno razvija pri pranju in kako prizanesljivo opere vsako perilo, ki postane voljno mehko in snežno belo I TERPENTINOVO MI10 žini 180 kilometrov. V okolici so zgrajena številna gospodarska poslopja, skladišča in stanovanjske hiše za nameščence. V največji množini izvažajo ribe iz tega kraja proti Belgradu in Zagrebu, in sicer s posebnimi vagoni. d Cigansko vprašanje rešujejo. Zanimiv sklep so sprejeli svetniki varaždinske občine pred nekaj dnevi. Določili so za cigane poseben prostor v bližnji varaždinski okolici, kjer jim bodo zgradili male stanovanjske hišice, tako da ciganom odslej ne bo več treba bivati pod navadnimi šotori, Ciganski otroci bodo morali tudi hoditi v šolo. Varaždinci pravijo, da bi se tudi druge občine ravnale po tem zgledu. —-Če bodo cigani ubogali, je pa seveda drugo vprašanje. d Na III. vsedržavnem trgovskem zbora v Ljubljani 12. junija je govoril poleg bana dr. Natlačena in drugih tudi minister za trgovino dr. Milan Vrbanič, ki si je ogledal tisto popoldne tudi velesejem. d Železniškemu ravnateljstvu v Ljubljani. Krajevna ozkotirna železnica Poljčane-Zreče zavije malo niže pod gabroveljskim postajališčem v tesni prostor med hribom in strugo Dravinje. Potok teče komaj meter proč od železniške proge. Potnik, ki gre tod po pešpoti, mora posebno ponoči dobro paziti, čeprav je zasilna ograja. Struga je globoka 15 m in Dravinja vedno bolj izpodjeda skoraj navpično obrežje. Od dne do dne se zelo rahla zemlja ruši v vodo. Zelo se čudimo, zakaj železniška uprava ne zgradi na tem, tako nevarnem mestu škarpe, ki je vedno potrebnej-ša. Utegne se udreti zemlja pod vlakom, kar bi pomenilo veliko nesrečo. Enako postaja nevaren prostor za železniško progo tudi nad Režabekom, kjer je struga tudi globoka 15 m. d Mussoliniju se jc šel zahvalit. Z letalom italijanske družbe »Ala Littoria« ae je odpeljal te dni v Rim zemunski trgovec Jeremič. Bil j« sprejet pri predsedniku Mussoliniju ia Ml mu jc osebno zahvalil za ozdravitev svoje hčerke. Hčerko tega zemunskega trgovca, ki je imela enako bolezen kot Mussolinijeva hčerka, je namreč italijanski ministrski predsednik povabil / Italijo, da se tam pozdravi. Poslal jo je v eno najboljših italijanskih zdravilišč za otroške bolezni. Jeremičeva hčerka je v tem zdravilišču kmalu okrevala. d Župan dr. Adlešič, ki se je mudil več kot mesec dni v Ameriki, kjer so ga zelo slovesno sprejeli, se je 12. junija srečno vrnil v Ljubljano. Tu so ga pozdravili zastopniki oblasti in raznih ustanov, med njinti tudi škof dr. Rozman d Veliko obrtniško razstavo so odprli ono nedeljo v hrvatskem glavnem mestu ob priliki 30 letnice Zveze hrvatskih obrtnikov. Otvoritve sta se udeležila tudi ban dr. Ružič in nadškof dr. Stepinac. d 6000 otrok je prejelo zakrament svete birme na binkoštne praznike v Zagrebu. d Spomenik so odkrili 11. junija 1938 pred poslopjem Glasbene Matice v Ljubljani pokojnemu skladatelju Emilu Adamiču. d Sprejem mladeničev t Inžinjerskn podčastniško šolo v starosti od 18 do 21 let. Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana. Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložit) kolek za ti diti. IZ DOMAČE POLITIKE p Zelo pametno. Vsi člani Ljotičeve organizacije v kraju Katarina so v zadnjem času vstopili v JRZ. Poročajo, da je bil tam te dni dobro obiskan shod JRZ, na katerem so iz- I volili tudi odbor novo ustanovljene krajevne I organizacije- p Vedno seje, ne preseje,., Redni sestanek predstavnikov združene opozicije je bil ono nedeljo v Belgradu. Udeležili so se ga Iskrena beseda Pod naslovom »Na poti k stvarnosti« priobouje Ivan Avsenek ob priliki tridnevnega trgovskega sbora v Ljubljani v nedeljskem »Slovencu« sledeči članek: Zelje so po navadi najnevarnejši nasprotnik vsakega stanovskega gibanja. Rojene iz vsakdanjih težav in bridkosti dobijo le prehitro obleko nesporne nravstvene upravičenosti in si pod tem vidikom postavijo cilje, ki se v stvarnosti dajo doseči le počasi ali pa sploh ne. Nedoseženi in nedosegljivi cilji so pa vir vse nezadovoljnosti; nezadovoljnost sama pa postane hvaležno polje za hujskaško gibanje, ki počasi omrtviči ali pa sploh ubije vsako stanovsko gibanje. Koliko stanovskih gibanj je propadlo na ta način, posebno v prvih časih njihovega obstanka! Z odkritim veseljem moramo ugotoviti, da se jugoslovanski trgovski stan ni podal na pot, ki vodi stran od resničnega življenja. »Vrhovni trgovski zastop je znal pri svojem delu vedno najti pravo mero. Nikdar ni nič zahteval, niti predlagal za trgovski stan, kar bi bilo v škodo drugim stanovom in državnim koristim,« Izjavlja g. N. K. Savič, »Trgovci sn o konstruktiven element. Mi se zavedamo svojega odgovornega poslanstva,« trdi g. Vidmar. O. Prpič pa pove kar naravnost: »Potrebno bi bilo, da bi se manj govorilo in manj pritoževalo, več pa vestno in j skupno delalo.« Podobne misli dobimo tudi l 4> Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič, Miša Trifu-novič ter člana delovnega odbora Božidar Vlajič in Milan Grol. Na tem sestanku so predvsem govorili o določitvi sestankov združene opozicije v juniju v posameznih krajih Srbije. Za te sestanke so tudi že določili govornike. p So si še vedno v laseh. Med »Obzo-rom« in »Hrvaškim dnevnikom«, glasilom dr. Vladka Mačka se je vnela ostra razprava glede delovanja vodstva hrvaškega gibanja. »Ob-zor« je že v več člankih napadal nesmotrenost in brezplodnost takšne politike, kakršno vodijo Hrvatje v zadnjem času. Proti tem očitkom je vstal »Hrvaški dnevnik« ter zagovarja politiko bivše HSS. p Žalostno, a resnično. V občini Spodnja Kupčina v bisarovinskem okraju bi morale biti 5. junija občinske volitve. Prebivalci te občine so v glavnem pristaši dr. Mačka, toda med njimi vlada že dalj časa precej ostro medsebojno trenje. Razdor med dr. Mačkovimi pristaši je bil tudi povod, da je dosedanji občinski odbor odstopil. Zaradi razpisanih novih volitev je manjši del prebivalstva vložil na okrajno sodišči v Bisarovini svojo kandidatsko listo v potrditev. Iz strahu, da ne bi še ostali večji del pristašev dr. Mačka vložil svoje kandidatne liste, je manjši del volilcev pokosil pšenico svojim nasprotnikom. S tem je manjšina hotela prestrašiti večino, da se ne bi udeležili volitev in da bi na ta način ona dobila občino. Iz tega je razvidno, da pristaši dr. Mačka vodijo med seboj brezobzirno borbo in da se pri tem poslužujejo najgršega nasilja z uničevanjem lastne imovine, kar najbolje označuje nezdravo stanje, ki je zavladalo v teh vrstah. d Kroje za fantovske odseke, kompletno izdelane, kakor tudi samo sukno in posamezne predmete nudi po ugodni ceni Steruneeki — Celje. našim trgovcem v izjavah ostalih predsednikov posameznih zvez trg. združenj. Pametni nazori so to, so dokaz za stvarno gledanje naših gospodarskih razmer in socialnih potreb, so p« tudi branik proti vsemu, kar bi moglo speljati stanovsko gibanje našega trgovstva na pot prazne domišljije in razočaranja. Ta opreznost v določanju postopka v boju za stanovske pravice bo predvsem v prid tegovcem. V njihovih lastnih vrstah je še vse polno nevšečnosti in težav, od pomanjkljive stanovske zavesti do očitno pretiranih upov. Na drugi strani pa nihče ne ve, kaj nam prinese najbližja gospodarska bodočnost. Morda tudi težke dnerve, saj se ravno zdaj trgovina obupno bori z novo krizo. Če bo zopet postalo slabše, bo to najbolj občutil trgovski stan, kajti on po svojem položaju v gospodarstvu najhitreje občuti vsako gospodarsko spremembo. Vse to naklada trgovstvu dolžnost, da hodi strogo po poti stvarnosti. Samo ta pot ga bo obvarovala pred presenečenji in mu zagotovila mesto, ki mu gre v našem gospodarstvu. Naj mu bo sedanji III. stanovski kongres za priliko, da ponovno pove svojim tovarišem, pa tudi svojim prijateljem — ki smo vsi, kl imamo opravka z gospodarstvom — da je stvarnost ne samo okvir za vse njegove težnje, želje, cilje ln zahteve, ampak tudi najtrdnejša yez s vsemi ostalimi utanovl naše države, NESREČE n Sklad lesa je pokopal dva delavca. Delavci lesne industrije, ki jo ima graščina v Nazarju pri Mozirju, so spravljali les in piohe iz Savinje in jih skladali na kupe. Sklad lesa, katerega so spravili skupaj, se je hipoma zrušil in pokopal delavca Antona Melavca in Mi-keka Franca. Melavca je kup popolnoma potlačil, mu zlomil hrbtenico in vrat, da je bil takoj mrtev, dočim je Mikek dobil težke poškodbe in ima po vsem telesu podpludbe. Tudi druga dva delavca bi pokopalo, pa sta v zadnjem trenutku odskočila in ušla tako gotovi smrti. n Ni slišal vlaka. Med Apnenikom in Tre-merskim mostom v Celju se je pripetila ob železniški progi nesreča, katere žrtev je postal oče štirih nepreskrbljenih otrok 44 letni delavec Bokan Štefan iz Otovc pri Murski Soboti. Skrb za družino ga je prisilila, da je zapustil dom in se odpeljal v Celje, kjer je našel zaslužek pri ureditvenih delih na Savinji. Ta dan je vozil z vozičkom tik ob progi gramoz, katerega spravljajo delavci iz struge Savinje ter ga nalagajo ob železniški progi. Truden zaradi velikega ropota, ki se razlega zaradi ureditvenih del, ni slišal, ko je vozil s samokolnico po deski, da je pridrvel za njim osebni vlak. V trenutku, ko je izpraznil voziček, mu je spodrsnilo, vanj je butnil železniški stroj ter ga vrgel v velikem loku 10 in pol metra od proge, da je mrtev obležal. Bokan ima prebito lobanjsko dno in zlomljen tilnik. n Hišo je uničil požar posestniku Jožefu Kralju v Vrhpolju pri Stični. n Ko so- ogledovali ekrazitno patrono. Te 1 dni popoldne, ko. so se vračali šolarji iz Celja domov, so našli na poti blizu kamnoloma v Pečovniku ekrazitno patrono. Odnesli so jo v senco pod kozolec, da bi si jo malo bolj natančno gledali. Bili so to 8 letni Štefan, 11-letni Martin in 13 letni Ivan Štor. Začeli so premišljevati, kako bi zo izstrelili, Starejši Ivan je začel po njej tolči s kladivom. Komaj je nekakrat zamahnil, že se je s silnim pokom ekrazitna patrona razletela. Vsi trije so popadali po tleh. Obležali so nezavestni. Takoj so prihiteli h kozolcu domači, ki so otrokom nudili prvo pomoč. Najmlajši, Štefan, je dobil le manjše poškodbe, dočim sta jo ostala dva precej izkupila. Z reševalnim avtomobilom so jih hitro prepeljali v bolnišnico. n Motor je zadel v kamen. Na binkoštno nedeljo se je peljal z motornim kolesom s prikolico 31 letni posestnik Paul Jožef iz Sv. Je-ronina pri Vranskem v Rečico pri Savinji. Na motociklu je sede! za njim njegov 5 letni sinček, v prikolici pa njegova žena. Na cesti, ko so se vračali v Vransko, pa je motor zadel v kamen in se prevrnil čez cesto. Pri padcu si je Paul zlomil levo roko nad zapestjem ter dobil težke in zelo nevarne praske po trebuhu. Sinčka je vrglo naprej s tako silo, da je dobil težije notranje poškodbe in je nezavesten obležal na tleh. Pri padcu si je sinček zlomil tudi desno nogo nad kolenom; Ženi se ni ničesar hujšega zgodilo, dobila je le lažje poškodbe. Vse mrtv&ike potrebifine kot okraske za krste, pregrinjala, voščene sveče in drugo dobite po najnižji ceni pri I. PCCEK, Novci mesto trgovina z železnino in Bpecerijo n Iz iskrice — požar. Oni Jan je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnice Marije Dikavčič v Brunšvajgu pri Račah. Domači pastir je razločno videl, kako je šinila iz dimnika na hiši iskra ter jo je veter zanesel na suho, od sonca razgreto slamnato streho gospodarskega poslopja, v naslednjem trenutku pa so se na hlevu že pojavili plameni. Gasiti zaradi pomanjkanja vode ni bilo mogoče. Škode je 20,000 dinarjev. n V telegrafski drog se je zaletel z vso silo dva kilometra od Radovljice, ko je vozil z motorjem, Pogačnik Silvester, strojnik pri Kranj, industr. družbi, doma iz Podnarta. Nesrečnež je bil na mestu mrtev. KDOR hoče biti poceni oblečen, naj kupuje OSTANKE pri STERMECKI — Celje. Pišite takoj po cenik. n Z drvel je po progi pred brzovlakom. V torek 7. junija ob 9 zvečer se je peljal z vozom posestnikov sin Ivan Čebulj iz Komende po Gaštejskem klancu proti Kranju. Ko je koni pripeljal do zapornice pri novem železniškem nadvozu, so bile zapornice zaprte zaradi prihajajočega vlaka s postaje Kranj. Konj se je ropotanja koles prestrašil, skočil je pokonci in pri tem strgal vajeti, nato je preskočil zapornico in zdrvel po progi pred brzovlakom. Ko je konj čutil, da je vlak tik za njim, je odskočil in pri tem zadel v drog in vodovodno črpalko, pri čemer je dobih hude poškodbe, da so ga morali ustreliti. Pri skoku konja čez zapornico se je voz prevrnil in voznik je dobil poškodbe na glavi. d Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Joselovc« grenke vode zaužite na te-Sče, z lahkoto doseči izpraznjenje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočena in se dobiva povsod. Oat, reg. 8. hr. KM74/& n Dva kmeta je ubila strela. Strahotna nevihta je besnela pred nekaj dnevi nad Banjaluko (Bosna) in njeno okolico. Med nevihto je padala tudi debela toča, ki je naredila veliko škodo na poljih in po vrtovih. Silovito neurje pa je zahtevalo tudi dve človeški žrtvi. Trije tamkajšnji kmetje so se ravno, ko je zadivjala nevihta, hoteli hitro vrniti s polja domov. Med potjo so se morali zateči v neko gospodarsko poslopje, ker med nenavadnim nalivom niso mogli več naprej. Komaj pa so se umaknili pod streho, že je udarila v poslopje strela in ubila dva kmeta, enega pa težko ranila. Poslopje se je od strele tudi užgalo in pogorelo do tal. n V Ljubljanici je utonil. Dva dečka,-11 letni Niko Hafner, sin železničarja, učenec 4. razreda na ljubljanski Ledini, in pa Ivan Lipovšek, sin delavca, učenec 2, razreda, oba stanujoča na Poljanski cesti, sta se kopala v Gruberjevem prekopu, malo nad klavnico. Hotela sta prebresti plitvi Gruberjev prekop, toda voda ju je spcdnesla. Dečka sta se pričela potapljati. Naglo so potegnili nezavestnega Lipovška na suho. Deček je bil že nezavesten. Z umetnim dihanjem so spravili dečka k zavesti. Poiskali so Hafnerja v vodi m ga tudi potegnili na suho. Toda vsi poskusi z umetnim dihanjem, kakor tudi poskusi reševalcev s posebnim električnim strojem niso mogli vrniti dečku življenja, ker je bil že mrtev. Dekliški tabor na Brezjah 24. julija Vsi stanovi v narodu morajo biti razgibani in delavni za katoliško stvar. Pri nas z omalovoževa-njem gledamo na pomoč, ki bi jo katoliški obnovi mogla nuditi dekleta in njihove organizacije. — tako gledanje je zgodovinsko krivično, ker so ravno dekliške organizacije (kongregacije i. dr.) vedno bile med najbolj delavnimi. Vendar je res premnogo deklet, ki jih je treba za katoliško delo doma ali v javnosti navdušiti in temu naj služijo različne organizacije, prireditve in še posebno tabori. Ko bodo dekleta, ki so sicer mrtva, videla navdušene priprave, ogromno število tovarišic in velike naloge, bodo tudi one postale bolj delavne bodisi v organizaciji (Marijina družba, Katoliška akcija, Prosveta) ali izven nje. Kakšen je program tabora? Dopoldne: Sv. maša s pridigo prevzv. g. škofa dr. Gregorija Rozmana, nato zborovanje. Popoldne: Skupinska igra »Uslišana« — spi-oal F. S. Finžgar, z litanijami. lz Ljubljane bodo vozili posebni vlaki. Iz Dolenjske in drugih krajev pa bodo možni posebni vlaki le tedaj, če se pravočasno priglasi zadostno število udeleženk. Dekleta iz bližnjih krajev pridite na okrašenih vozovih in na kolesih! Dekleta, dogovorite se s tovarišicami in prijavite se čimprej pri g župniku ali pri pover,enici za tabor, da pravočasno dobite obvezni taborni znak in knjižico. VINA n Ko so popivali... Na binkoštno soboto je bila v Črni pri Prevaljah krvava fantovska bitka, ki je zahtevala tnlado življenje. V gostilni je popivala družba drvarjev in delavcev iz rudnika, pa je med njimi nastal zvečer prepir, ki se je končal s pretepom. V levo stran prsi je bil zaboden 23 letni Andrej Napotnik, ki je kmalu potem zaradi izkrvavitve izdihnil. Poleg tega je bil težje ranien Anton Globočnik, ki je moral iskati pomoči v bolnišnici. n Dva škafa vrele smole v obraz. Punger-čar Anton iz Trebelnega pri Mokronogu je bil zaposlen pri graditvi ceste v Naklem pri Kranju. Iz neznanega vzroka je pri stroju za škropljenje vrele smole odletelo zapiralo ter je nesrečnemu Pungečarju brizgnilo skoraj dva škafa vrele smole v obraz. Po navodili' zdravnika so Pungerčarja prepeljali v ljubljansko bolnišnico. n Razne nezgode. 40 letni Ivan Prah iz Ranče pri Mariboru je prignal v mariborsko klavnico svojo kravo. Pred klavnico pa se je živinče zaletelo v gospodarja. Krava je Praha podrla na tla ter ga tako obdelala, da mu je zlomila več reber. Praha so reševalci odpeljali nezavestnega v bolnišnico. — Na Bregu pri Celju je padla na cesti 13 letna hči preužitka-rice Potočnik Anica in si zlomila nogo v členku. V Bukovem, žlaku pri Celju je padel na binkoštno nedeljo s kolesa 6 letni sin kovača Kač Anton in si zlomil roko v komolcu. — V Rečici pri Savinji je zgrabil gonilni jermen 28 letnega delavca Jožeta Grobina in mu zlomil roko nad zapestjem. — Pred par dnevi se je peljal pekrski gostilničar g. Hartman z enovprežnim vozom po cesti od Fale proti Sv. Lovrencu. Naenkrat je imel še ravno toliko časa, da je skočil z voza, pa je že konj z vozom vred padel v Dravo ter utonil v glo- . boki. vodi, Konja in voz so v bližini Fale po- I tegnili iz reke. • ' NOVI GROBOVI d Tvoj sem živ in mrtev... V Mariboru je odšel k Gospodu po večno plačilo župnik pri Sv. Marjeti v Pesnici, zlatomašnik in častni kanonik 80 letni g. Jernej Frangeš. — Na Vrhniki so pokopali bivšo trgovko in posest-nico Ivano Grampovčan. — V Gornji Pol-skavi je zapustil solzno dolino župnik g. Franc Gartner. — V Rogaški Slatini je umrl vodja studenčnega obrata zdravilišča Karel Janžek. — V Gotovljah je odšla med nebeške kri-latce Anica Jordanova. — V Kranju so spremili k večnemu počitku poštnega tajnika v p. Antona Pezdiča. — Na Dobravi pri Bledu je izdihnil svojo dušo gostilničar Ivan Stare. — Na Jesenicah so djali v grob ključavničarja pri KID Edvarda Miillerja. — V ptuj-•*kapucinskem samostanu je zaspal v t-,„spodu p. Hieronim Streminger. — V Po-brežju pri Mariboru je zapustil solzno dolino ozrožniški narednik v p. Martin Lovše. — V Ljubljani so odšli po večno plačilo: strojevodja drž. železnic v p. Jakob Velkovrh, Božidar Guštin, soproga vlakovodje Marija Zbogar, Rudolf Hafner, nadpreglednik fin. kontr. v p. Lovro Fleischmann, upokoj. tobačne tovarne Marija Kožuh roj. Schvveiger, Minka Grm roj. Voje, dr. Stevo Divjak, bivši ravnatelj zavoda za duševne bolnike na Studencu pri Ljubljani, 72 letna s. Lucija Šlebin-ger, soproga mesarskega mojstra Marija Zalar roj. Buršič in Fani Oister roj. Pavšek, — Naj počivajo v miru I r. Radi prezidave še vedno globoko znižane cene vsemu man u fakturnemu blagu pri F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 in 30, na kar opozarjamo še poseibej »Domoljubovec bralce. Špekulanti s pšenico, ne izzivajte! vseh vrst kupite najugodneje pri i CENTRALNI ViNARNI» LJubljani 1 Visoke cene pšenice na domačem trgu je povzročila špekulacija prekupčevalcev, tako se je pokazalo brž, kakor hitro je gospodarsko- finančni odbor ministrov sklenil, da se dovoli brezcarinski uvoz 1000 vagonov pšenice. Ta sklep je omenjeni odbor ministrov sprejel, da bi se znižala cena pšenice spet nazaj na običajno višino. Ko so špeku-lantje uvideli, da je vlada z vso resnostjo začela delati na to, da se cene pšenice ne bi preveč dvignile, so začeli razširjati vesti, češ da brez carine sploh ne bodo nikdar uvažali k nam pšenice, vsaj še ne tako kmalu. Njihov namen je bil, da obdrže cene pšenice še ve-dnoi visoko. X« se iiui je tudi posrečilo! kajti prej so skoraj vso pšenico od kmetov pokupili in jo za nekaj časa poskrili. Vselej se je še zgodilo, da so kmetje, čim so videli, da so cene pšenici začele padati, hitro prodali svoje zaloge. Tako bi bil človek pričakoval tudi v tem primeru. Toda po sklepu gospo-darsko-finančnega odbora ministrov kmetje niso nikjer ponujali svoje pšenice, kar gotovo pomeni, da je nimajo, pač pa da je pšenica že v rokah prekupčevalcev-špekulantov. Tako imajo razni trgovci samo v okolici Valjeva v zalogah še okoli 100 vagonov stare pšenice, ki je po znosnih cenah nočejo prodajati. Mo< goSe jih bo pa brezcarinski uvoz 1000 vago* jiov pšenice le malo £remotil.*» , Truplo sv. Andreja Boba le v Ljubljani Sveti oče Pij XI. je letos na velikonočno nedeljo oklical tri junake krščanske svetosti za svetnike, med temi kot prvega Andreja Bo-bolo, poljskega mučenca za cerkveno edinost in neustrašenega boritelja za združitev ločenih slovanskih bratov s sveto Cerkvijo. Sveta Sto-lica je sedaj dovolila, da prepeljejo svetnikovo truplo v njegovo domovino, v bratsko Poljsko, ki je svojega mučenca sprejela na prav kraljevski način, na isti način pa je 9. junija popoldne izkazala mučencu kraljevske časti slovenska Ljubljana, Nestrohnjeno truplo so prepeljali iz Rima v srebrni krsti, ki jo je daroval svojemu svetniku poljski narod. Pokrov je steklen, tako da more vsakdo videti lepo obličje svetnikovo, čeprav je bil Andrej Bobola od ruskih kozakov strašno mučen in umorjen že leta 1657. Glavni kolodvor v Ljubljani je bil za sprejem svetnika primerno okrašen. Dostop širšemu občinstvu je bil zaradi odličnih zastopnikov slovenskega naroda zabranjen; toda pred glavnim kolodvorom daleč tja doli proti Res-Ijevi cesti so se zbrale ogromne množice ljudstva ,lako meščanstva in prebivalstva iz vse ljubljanske okolice. Na hodniku so bili zbrani zastopniki visokih civilnih oblasti. K lepi slav-nosti se je v Ljubljano pripeljal generalni konzul republike Poljske g. Pol. Tržaškemu brzovlaku je bil priklopljen voz predsednika poljske republike Moščinske-ga. Ta je namreč dal na razpolago svoj salonski voz za prevoz svetnikove krste na Poljsko. S tem je predsednik bratske republike hotel na viden zunanji način izkazati veliko čast mučenca Andreju Boboli, katerega rod je plemiškega porekla. Ko je brzovlak pripeljal na ljubljanski kolodvor, so iz lepega salonskega vagona najprej izstopili spremljevalci svetnikovega trupla, tako škof Niemira iz Pinska. V njegovi škofiji je svetnik storil mučeniško smrt, ko je postal na deželi žrtev besnih kozakov, ki so od njega zahtevali, da naj prestopi k pravoslavju ter mu za ta primer podarijo življenje in visoke časti. Ob prihodu vlaka in prenosu krste na lepo okrašeni voz mestnega pogrebnega zavoda, v kateri voz so bili vpreženi štirje belci, last trgovca g. Kodelje, je vojaška godba igrala cerkvene pesmi. Ob krsti je nato prvi v imenu sv. Cerkve pregovoril generalni vikar in prošt. g. Ignacij Nadrah, poudarjajoč: »Veliki svetnik Andrej Bobola! Ljubljanska škofija se Ti ob Tvojih svetinjah po svojem zastopniku poklanja, polila veselja in sreče, da Te sme sprejeti in počastiti. Veliko slavnih mož smo že pozdravili na tem kolodvoru, a Tebi enakega še nikdar. Bili so med njimi, ki so nosili kraljevske in cesarske krone, a Tvojo glavo venča krona nebeška. Bili so tudi, ki so nosili vladarsko žezlo, Tvoja roka pa nosi palmo mučeništva. Zato pozdravljen v beli Ljubljani, v srcu Slovenije, Ti, veliki sin našega bratskega poljskega naroda. Ko bom spremljal Tvoje svete ostanke po ulicah našega mesta, se milostno ozri na nas in vlij obilo božjega blagoslova na nas in na lepo našo Ljubljano, na ves slovenski narod in na vso Jugoslavijo.« Svetniku so se s primernimi nagovori poklonili ie drugi odličniki, nakar so pevci j>od vodstvom stolnega kanonika dr. Kimovca zapeli: »Glejte, kako umira pravičnik«. Izpred glavnega kolodvora se je razvrstil po Masarykovi cesti in naprej po Poljanski cesti tja do cerkve sv. Jožefa veličasten sprevod. Sprevod so otvorili fanfaristi Prosvetne zveze in v lepem redu so se vrstila najrazličnejša društva in kongregacije. Pred krsto so korakali v sprevodu mnogi občinski svetniki, poljski generalni konzul g. Pol in drugi odličniki. Za krsto so šli generalni vikar in prošt g. Nadrah z vsem kapitljem, stiski opat doktor fffl&lF3Bsilfij> 'Ss fn HPl Sgjjj* Nočna procesija mož in fantov ob priliki vrnitve sv. Andreja Bobolo iz Ljubljane na Poljsko. o. Kostelec in druga visoka duhovščina, redovniki in ostali zastopniki raznih ustanov. Velika cerkev sv. Jožefa je bila vsa veličastno okrašena s cvetjem in zelenjem. Bogo-slovci in duhovniki so nosili krsto s kolodvorskega hodnika na voz in z voza na oltar, nakar je prošt. Nadrah blagoslovil svetnikove ostanke. S prižnice pa je pozdravil svetega brata pater dr. Kopatin, član D. J. Kratko je dejal: »Blagoslovljen, ki prihajaš v imenu Gospodovem 1« Nato je g. pater v krepkih, globoko v srce segajočih besedah očrta! svetnikovo življenje in mučeništvo. Huda je bila borba za mučenikovo truplo še pod boljševižko vlado. Po 280 letih se svetnik-mučenec vrača v svojo domovino, da jo bo ščitil pred vsemi viharji in napadi sovražnikov. Po končanih obredih je bila obsežna cerkev neprestano torišče romarjev, ki so tja do poznega večera prihajali izkazovat zadnjo čast poljskemu svetniku-mučencu. Matere so prihajale z oiročiči, drugi bolehni so se pripeljali. Ljudje so polagali na krsto križčke, svetinjice in svete podobe. , Kmalu po 21 so dvignili duhovniki krsto z oltarja ter jo prenesli na voz mestnega po« grebnega zavoda. Poprej so še sledili govori. Provincial poljskih jezuitov, p. Stanislav So-puch, se je toplo zahvalil vernim Slovencem, da so izkazali tako iskreno čast njihovemu svetniku-mučencu. Po opravljenih obredih je krenil sprevod izpred cerkve sv. Jožefa tja proti škofiji, čez tromostovje po Miklošičevi cesti na kolodvor. Vse hiše, kaikor ob procesijah, so bile lepo razsvetljene in okna lepo okrašena. Sprevod je trajal dobro uro. Na kolodvorskem hodniku je zaigrala sa-lezijanska godba »Povsod Boga!« V imenu Škofa se je od sv, Andreja Bobole poslovil prošt Nadrah. Za gospodom proštom se je v imenu Družbe Jezusove, v imenu pinskega škofa in v imenu vsega spremstva zahvalil Slovencem zastopnik jezuitskega generala p. Anton Prešeren. Krsto so nato prenesli v salonski voz, ki so ga priktorpili okrog 10 zvečer budimpeštan-skemu brzovlaiku. Po veseli svatbi v zapor V Novi vasi pri Mariboru so te dni odkrili veliko tatvino, ki je povzročila po vsem metu veliko pozornost. Upokojenemu železničarju Francu Kocbeku je zmanjkalo iz zaklenjene omare v njegovem stanovanju 40.000 din. Kocbek je znan kot izredno štedljiv človek, ki je vse življenje varčeval in si prihranil toliko vsoto, pa jo je zaklepal doma, ker ni zaupal hranilnicam. Ta njegova nezaupljivost mu je postala usodna, V začetku lanskega leta se je priselil k njemu 25 letni nečak Franc Marin, brezposeln trgovski pomočnik. Stanoval je pri stricu nekoliko mesecev, kmalu pa se je vsem, ki so Marina poznali, zdelo čudno, odkod mlademu možu toliko denarja. Neprestano je popival, se vozil z avtomobili, vabil v gostilne tudi svoje prijatelje, katerim je obilo dajal za pijačo. Kocbek je dne 31. maja t, I. potreboval nekoliko denarja. Takoj je odkril tatvino in sum je pade! na nečaka Marina. Ovadil ga je orožnikom v Studcncih, ki ao potem obvestili o tatvini mariborsko policijo, ker se je Marin med tem oženil ia preselil y Maribor. Dasi Marin ni bil nikjer zabeležen, da stanuje v Mariboru, ga je mariborska policija hitro našla v neki gostilni, kjer je imel svoje stanovanje z ženo, in ga aretirali. Skraja je tajil, potem pa je priznal, da je on tisti, ki je »kradel strica. Prvič je vzel 600 din, drugič 1000. Se Štirikrat je potem vzel po celega jurja, pa tu,d>. takrat ni stric op.azil ničesar. Končno se je mladi Marin spoznal z dekletom od Sv. Eme pri Šmarju. Ker ni imel denarja, da bi jo poročil, je zopet segel v stričevo blagajno in vzel ves ostanek, ki je znašal še okrog 35.000 din. Potem je napravil svatbo, ki je bila zelo vesela. Od Svete Eme, kjer je bila poroka, so se peljali na račun ženina z avtomobilom v Rogaško Slatino in Maribor. V Mariboru je ženin kupoval pohištvo, opremo za kuhinjo ter iskal stanovanja, da bi se tam udomačil s svojo mlado ženo. Njegove lepe načrte pa je naenkrat prekrižala policija. Mlada ženica je bila vsa objokana, ko so ji moža odpeljali, še bolj pa, ko je videla, da je poročila sleparja in tatu. Od vseh 40.000 din so našli pri njem aaino še 800 dia, ,v»s drugo j* med tem zapravil, , — »OP >0K89WI7illSIV9li NI. VEL KRUJA PETRft N. •■"■■•»•»"■»»•""»■■»»"^MBHMMMMTl B—____________________________^ MEDNARODNI MLADINSKI TABOR V LJUBLJANI • OD 26. DO 29. JUNIJA 1938 Spored tabora Dne 26. junija (nedelja). 9—12 Mednarodne telovadne tekme posameznikov za prvenstvo v dvanajsteroboju (obvezne orodne vaje in poljubna prosta vaja). 11 Otvoritev razstave Prosvetne zveze * Frančiškanski dvorani. IG—20 a) Mednarodne telovadne tekme posameznikov za prvenstvo v dvanajsteroboju (poljubne vaje na orodju); b) tekme ZFO za prvenstvo v orodnem de-seteroboju. Dne 27. junija (ponedeljek): 9—12 a) Mednarodne telovadne tekme p osame'/,- 1 nikov za prvenstvo v dvanajsteroboju (la- j hkoatletski del in plezanje); b) mednarodne tekme v lahki atletiki. 7—12 a) tekme v odbojki (člani in mladci); b) tekme v odbojki (članice in mladenke). 15—19 a) mednarodne tekme v lahki atletiki; b) slovanske tekme članov v viuj. oddelku; cj tekme mladcev za prvenstvo posameznika v telovadnem deseteroboju; čj slovanske tekme članic za prvenstvo posameznic; d) tekme v odbojki (člani in mladci); e) tekme v odbojki (članice in mladenke); f) tekme inozemskih društev po njihovem narodnem programu. 20—22 Mednarodna akademija v Unionu. Dne 28. junija (torek): 9—12 a). Mednarodne tekme v lahki atletiki. 7—13 b) Slovanske tekme članov v nižjem In srednjem oddelku; c) tekme vrst mladcev; č) slovanske tekme vrst članic; d) tekme vrst mladenk; e) odbojka Češkoslovaška : Jugoslavija (reprezentance). 8-12 Zborovanje prosv. delavcev ZFO v Unionu. 9 Blagoslovitev zastave VDK v kapeli Marijani šča na Poljanski ce3ti, nato ob 12 zborovanje prosvetnih delavk v dvorani pri Mikliču. 16—18 Slavnostno zborovanje Prosvetne tveze v Unionu. 14—19.30 Glavna skušnja vseb nastopajočih (domačih in inozemcev). 20,30—22 a) Jugoslovanska akademija v Unionu; b) češkoslovaška akademija v opernem gledališču. 22—24 Spoved po ljubljanskih cerkvah. Glavni taborni dan dne 29. junija (praznik sv. Petra in Pavla): 5 Budnice. ' 5 Sv. maša in skupno sv. obhajilo vseh članle, mladenk in gojeuk v Uršulinski cerkvi, Kongresni trg. 5.30 Sv. obhajilo po ljubljanskih cerkvah za člane ZFO in članice VDK. 5.30 Pri frančiškanih sveta maša in sveto obhajilo za članstvo prosvetnih društev. G30 Zajtrk. 7 Zbirališče za sprevod (po ulicah okrog Jugoslovanske tiskarne). 8 Sprevod krojev in narodnih noš po glavnih ulicah na Stadion. 10-JO a) sveta maša z ljudskim petjem evharistic-nih pesmi, cerkveni govor; b) trije govori (med temi en zastopnik PZ), največ po 10 minut, podajo resolucije z zborovanj prej- to an ®niega dne. 190« S0 Kosi,° z« sodelujoče članstvo. "•»O Zbor vseh sodelujočih na določenih zbirališčih. javni nastop na stadionu: 14.30—18 1. Rajalni pohod in proste vaje mladcev ZFO. 2. Rajalni pohod in proste vaje mladenk VDK. 3. Nastop češkoslovaških Orlic. 4. Nastop češkoslovaških Orlov. 5. Nastop inozemskih gostov (po možnosti vseh naenkrat) z raznimi prostimi in skupnimi vajami. 6. Rajalni pohod in proste vaje članic VDK. 7. Nastop najboljših mednarodnih telovadcev na orodja. 8. Vzorni nastopi inozemskih gostov z redovnimi, prostimi in simultanimi vajami na orodju itd. 9. Nastop naše vojske. 10. Rajalni oohod in proste vaje članov ZFO. 11. Nastop konjenice. 12. Objava rezultatov tekem in slovesna razdelitev daril zmagovalcem (po olimpijskem načinu). Navodila Spoved in obhajilo V torek, 28. junija, je prilika za spoved v vseb ljubljanskih cerkvah od 4 popoldne dalje do 10 zvečer, po 10 pa naj pridejo tisti, ki so bili prej zaposleni. V siedo, 29. junija, je za fante v stolnici ob 5 zjutraj maša in med mašo skupno obhajilo; prevzv. gosp. škof ljubljanski dr. Gregorij Rozman, nato pridiga: prevzv. gospod škof mariborski dr. Ivan Tomažič. Taborne knjižice in znaki V četrtek, dne 9. junija smo pričeli razpošiljati taborne knjižice in znake v prvi vrsti vsem onim, ki so jih plačali. Zelo lično izdelana taborna knjižica, podobna oni za Evharističui kongres, ima na naslovni strani podobo lepaka, katere je prejel vsak odsek in krožek. Drugo stran knjižice naj vsak imetnik izpolni s črnilom (ime, priimek, kraj), Jo lastnoročno podpiše, edinica organizacije, i. j. odsek ali krožek pa odtisne svojo štampiljko. Knjižica obsega poleg ovoja 64 strani in si jo bo moral nabaviti vsakdo, ki hoče biti deležen popusta na železnici, pa tudi vsakdo, ki hoče na glavni dan prireditve, t. j. 29. junija t. 1. priti v areno. Da bo vso ogromno množico tabornih knjižic, kakor tudi znakov mogoče pravočasno porazdeliti med udeležence tabora, pristopite takoj po prejemu knjižic k razdelitvi, istočasno pa poberite 5 din, kolikor knjižica in znak staneta, ter pobrani denar v skupnem znesku takoj odpošljite po položnici, ki je vsaki pošiljki priložena. Prehrana Restavracije in gostilne iz centra proti stadionu naj sporoče na spodnji naslov: koliko kosil in ve-čerij lahko oskrbe. Obvezni bodo le v naprej naročeni in plačani obroki. Za organizirano ilamlvo bo pripravljena mrzla hrana na posebnem prostoru po znižanih cenah. Prenočišča za organizirane udeležence Organizirani udeleženci tabora, ločeni po spolu, bodo na prenočiščih po šolaih porazdeljeni tako, da bodo nastanjene posamezne podzveze skupno v enem oziroma dveh objektih, če bo udeležba Podzveze večja. To zaradi skupnosti in kontrole. Sprevod V sprevodu bodo šli najprej vsi kroji, nato pa ostalo organizirano članstvo, katerih vsak pa mora imeti znak ZFO in pa taborni znak. Nihče od or- ganiziranega članstva ZFO in VDK, ki pride v LJubljano, ne bo smel stati «b strani, temveč vsi brez izjeme bomo v sprevodu pokazali moč in disciplino uaše organizacije. Ksi udeleženci sprevoda bodo smeli imeli samo taborni, oziroma znak fantovske zveze. Isto lako bodo pripuščeni v sprevod le druitveni prapori, oziroma prapori fantovskih odsekov, brez vsakih drugih okraskov. Konjeniki Oni jahači, ki niso prejeli posebnih navodil, bodo imeli na dan pred glavno prireditvijo na stadionu, in sicer 28. t. m. popoldne poseben zbor. Kraj in ura se še objavita. Vse konjenike pa prosimo, da bodi njihova obleka prvenstveno kroj in šele nato narodna noža. Sedeži na stadionu Arena stadiona, zlasti pa pobočja, že zadobi-vajo svojo končno obliko. Terase iz betona na obeb straneh glavne tribuue v krasnih lokih spominjajo na prvovrstno urejene arene stadionov raznih velemest Evrope. Na teh betoniranih terasah in še drugih klopeih bodo sedeži za one gledalce pri mednarodnih tekmah in na glavni dan prireditve, ki ne bodo zdržali na nogah. Vstopnice za te sedeže sej bodo prodajale od 20. t. m. dalje v Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/1. Zaradi omejenega prostora na stadionu je določeno le majhno število teh sedežev. Reflektantje se naprošajo, da dvignejo te vstopnice proti takojšnjemu plačilu od 20. t. m. dalje, takoj prve dni. Poudarjamo, da bo vstop na te sedeže mogoč samo do pol ure pred pričetkom prireditve, nato pa zaradi navala na stojišča sedežev ne bo mogoče več zasesti. Znižana voznina Četrtinska in polovična voznina Za udeležence mednarodnega mladinskega tabora Zveze fantovskih odsekov od 25. do 30. junija t. 1. v Ljubljani je dovolila generalna direkcija drž. žel. z odlokom G d. štev. 53241/38 z dne 7. junija t. 1. znižane vožnje, in sicer: 1. 75% popusia normalne vozne cene do Ljubljane in nazaj vsem jugoslovanskim članom in mladcem fantovskih odsekov kakor tudi llanicam in mladenkam vodstva dekliških kroškov Prosvetne zveze, ki si na podlagi (lanske izkaznice odseka ali krožka in legitimacije prireditvenega odbora (Taborne kujižice), kupijo vozno karto po polovitni normalni ceni od svoje vstopne postaje do Ljubljane in še železniško legitimacijo K-14 za ceno 2 din. Legitimacija K-14 prodajajo vse žel. postaje in Jih žigosajo pri odpravi potnikov. Vozna karta se ne sme oddati pri prihodu v Ljubljano, ampak zadriati obenem z žel. legitimacijo K-14 zaradi brezplačnega povratka po isti ali krajši poti do domovne postaje. Prireditveni odbor overovi na legitimaciji prireditvenega odbora (taborni knjižici) in na žel. legitimaciji K-14 udeležbo na taboru. Ob povratku se mora na postajah Ljubljana gl. kol,, gor. kol., ali dol. kolodvor pokazati pri potniški blagajni železniška legitimacija K-14 zaradi žigosanja. 2. 75% popusta normalne vozne cene od državne meje do Ljubljane in nazaj po naših progah vsem inozemskim članom in članicam mladinskih organizacij na osnovi 1 egilimaciie prireditvenega odbora (taborna knjižice), da potujejo na tabor v Ljubljano. Udeleženci kupijo pri odhodu na osnovi legitimacije prireditvenega odbora (taborne knjižice) vozno karto po polovični normalni ceni od državne meje do Ljubljane, in sicer Tiri železniških postajah ali potovalnih agencijah (Putniku itd.) v inozemstvu ali pa v naši vstopni obmejni postaji, če dopušča čas postanka vlaka. Pri tem morajo ( pokazati tudi potni list (ali skupni potni l|st). Vozno karta se ne sme oddali pri prihodu v Ljubljano, ampak zadržati zaradi breeplnčnega povratka po isti ali krajši poti do državne meje. Prireditveni odbor overovi na legitimaciji prireditvenega odbora (v taborni knjižici) udeleibo na taboru. Ob povratku se mora na postajah Ljubljana glavni kolodvor, gor. kol. ali dol. kol. pokazati pri potniški blagajni legitimacija prireditvenega odbora (taborna knjižica) zaradi žigosanja. Potniki iz Jugoslavijn kupijo pri odhodu na tabor celo vozro karto od vstopne postaje do Ljubljane, obenem tudi železniško tegitimacijo K-13 za ceno 2 din. Legitimacije K-18 prodajajo vse že- lezniške postaje in Jih žigosajo pri odpravi potnikov. Vo:na karta se ne sme oddati pri prihodu v Ljubljano, ampak zadržati obenem z železniiko legitimacijo K-13 zaradi brezplainega povratka do prvotne vstopno postaje po isti ali krajši poti. Prireditveni odbor overovi na železniški legitimaciji K-13 udeležbo na taboru. Ob povratku morajo udeleženci na postajah Ljubljana gl. kol., gor. kol. ali dol. kolodvor pokazati pri potniški blagajni žel. legitimacijo K-13 zaradi žigosanja. Potniki iz inozemstva kupijo pri odhodu^ na podlagi potnega Usta celo vozno karto za vožnjo od naše državne meje do Ljubljane. Karta se ne sme oddali pri prihodu v Ljubljano, ampak zadržati zaradi brezplainega povratka do naše državne meje po isti ali krajši poti. Prireditveni odbor potrdi na legitimaciji prireditvenega odbora (taborni knjižici) udeležbo na taboru. Znižane vožnje veljajo v vseh razredih, izvzem-ši IV. razr., za brze in potniške vlake, izvzemši luksuzne vlake, za odhod od 18 VI. do 30. VI. vključno, za povratek pa od 26. VI. do 6. VII. 1938 vključno. Prekinjenje vožnje s temi kartami ni dopustno. Navodila dekletom Sestre, aii se zavedale velike važnosti našega tabora in tudi dolžnosti, ki vas z njim v zvezi vežejo? Ali so vaše priprave tako temeljite, da je v vas samo še veliko navdušenje in veselo pričakovanje, da čimprej pokažele pred javnostjo svoje zmožnosti in uspehe svojega dela? Ce temu še ni tako, potem vas prosimo sestre, skušajte v tem kratkem času, ki vam je še odmerjen, nadoknaditi vse zamujeno I Hočemo vas opozoriti na najnujnejše, kar morate urediti do tabora. Kroji. Zadnji čas je, da one, ki si nameravajo nabaviti do tabora še dekliške kroje, da jih takoj rezervirajo pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, ker se lahko zgodi, da bodo zaradi veLikega povpraševanja ostale za laborne dni brez krojev. Znano vam je tudi, da dekleta, ki si krojev ne morejo nabaviti, lahko nastopijo v sprevodu in na Stadionu izjemoma v modrih krilih in belih bluzah z dolgimi rokavi, vendar bo tudi za ta primer obvezne sive nogavice. Znižane voziiine. Preberite točno navodila,.ki jih objavljamo glede voznine na drugem mestu! Posebni vlaki. Število posebnih vlakov bo odvisno od prijav, zato vas vse prosimo, da takoj odpošljete za dekleta in mladenke vprašalne pole s prijavami udeiežbe, ki so vam bile svoječasno poslane. Prosimo vas, da z zavlačevanjem ne ovirate dela. Prehrana, ga prehrano je poskrbljeno v ljubljanskih gostilnah in restavracijah, za vse nastopajoče članstvo pa se bo dobila zadnja dva dneva brana ob Stadionu po zelo nizkih cenah. Prenočišča, Za vse č'anice in mladenke so preskrbljena prenočišča po ljubljanskih Šolah. Iz objavljenega programa je razvidno, da morajo biti vse članice 28. junija že z jutranjimi vlaki v Ljubljani, ako se hočejo udeležiti blagoslovitve zastave in temu sledečega Zborovanja. Za vse članice — telovadkinje in mladenke — pa velja, da pridejo v Ljubljano ta dan najkasneje do 12, ker je ob 14 glavna in edina skušnja vseh nastopajočih One, ki se te skušnje ne bodo udeležile, ne bodo pri glavnem nastopu sodelovale. Prosimo vse članice, da po možnosti opravijo sv. spoved že doma. Prosimo vas, da zisledujete točno vsa navodila, ki bodo objavljena v okrožnicah in časopisju in se jih tudi držite. Le z discipliniranim izvajanjem vseh predpisov bo naš tabor dosegel zaželjeno višino ' Nobena od naših deklet in mladenk naj v tabornih dneh ne ostane doma. Sestre, pridite prav vse, da po dolgih letih pokažemo javnosti, da še živimo, da naa je kljub mnogoletnemu zatiranju vedno več. Zavedajmo ee, da je naša moč nepremagljiva, ker so naša načela vzvišena, vsaj je pri našem delu vodilna misel: Borba za Boga in na-rod slovenski I — Vodstvo dekliških krožkov. d Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, ie zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Frani - Joselove« grenka vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava •Franz-Joaeiova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje Crev. 0*1. mg. 8. bt, HHHlti. RAZGLED PO SVETV ITALIJA s Drobiž iz 'Julijske krajine. Okoli sto delavcev iz Soške doline je odpotovalo za eno leto v Nemčijo na delo. Skoraj vsi znajo italijanski in nemški jezik in bodo tolmači italijanskim tovarišem, katerih je šlo v Nemčijo skupno 30.000. Njih delovna pogodba velja od 19. aprila 1938 in se lahko podaljša. — V Trstu je 19.553 brezposelnih, ki dobivajo podporo; 1560 od teh pa je bila podpora odbita. — Tajnik zveze lekarnarjev v Gorici Urbani Albanese je izdal, marca meseca okrožnico, da ne smejo imeti listki na steklenicah za zdravilo več navodil v slovenskem jeziku... — V Vrtovinu je bral novo mašo Tone Satej . — V Mirni je umrl 92-letni Miha Stanta, oče župnika Vinka Stanta v Sempola-ju. Pokojnik je bil daleč znan in čislan. Usluž-ben je bil kot mitničar na soškem mostu. — Pred kratkim so začeli graditi šest velikih jezov na Soči. Naprave bodo dale vsega skupaj 500 milijonov kilov. elektr. sile, to je toliko, da bo zadoščalo za vse potrebe Julijske Krajine, kraške visoke ravnine, za Istro in Gornjo Furlanijo. Električna centrala v Dobrih, ki jo že dalj časa grade, je zelo značilna, ker stoji v ogromni skali, vsekani v goro. Ta centrala bo najmodernejša podzemeljska električna centrala v Evropi. s Še nekaj drobiža. V Godoviču nad Idrijo je nastal požar na posestvu Marije Medvedove in se je razširil tudi na stanovanjsko hišo Franceta Selaka. — Italijanska vlada je sklenila uvesti v svojih kolonijah poseben papirnati denar, in sicer bankovce po 1500, 1000 in 500 lir, ki jih bo izdala italijanska Narodna banka. Promet s temi bankovci bo dovoljen samo v mejah italijanskih kolonij, zunaj pa bo promet s temi bankovci prepovedan. Vsakemu, ki bo prestopi! meje kolonije, bodo ta denar na meji zamenjali. — Gad je pičil 13 letnega Antona Faganela, ko je nabiral drva v gozdu. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer so ga rešili s transfuzijo krvi. — Utonil je v velikem kanalu v Trstu 40 letni Rudolf Jelen. — V tovarni cementa v Pulju se je smrtnonevarno ponesrečil delavee Peter Ja-količ. V bolnišnici so ugotovili, da ima počeno lobanjo in hude rane po vsem telesu. NEMČIJA s Katoliške ustanove razpuščenc. Časopisje v bivši Avstriji je objavilo te dni uradno poročilo državnega komisarja za Avstrijo, da so razpuščene vse katoliške dijaške in akademske organizacije in vsa pripadajoča starešinstva. Uradno poročilo našteva sledeča društva: Cartellverba.id der katholischen deutschen Studentenverbindungen, Oester-reichischer Cartellverband der katholischen deutschen Studentenverbindungen, Unitas Verband, Katholische Burschenschaften itd., vsega kakih 20 organizacij. Vsak poskus nadaljnjega delovanja je prepovedan in bo policijsko kaznovan. Premoženje razpuščenih društev prehaja v upravo komisarja za društva. s To in ono iz Korotana. V Loga vesi ao pokopali Josipa Weisaa pd. Strešnjaka z Je- zerce. — Za poletje se obeta številen poset letoviščarjev iz starega rajha. O obisku jih je pozval pokr. vodja Biirckel sam. — 100.000 revnih državljanov bo letos oproščeno radio-prispevkov. V poštev pridejo invalidi, slepci, podpiranei i. dr. — Koroško učiteljslvo bo imelo 4. in 5. julija veliko zborovanje, na katerem se organizira nar. soc. učiteljska zveza. — Šilinge zamenjavajo za marke podružnice državne banke do konca leta. Po potrebi zamenjujejo do 1. oktobra tudi poštni uradi. — Zlati novci za 100 in 25 šilingov ter srebrni novci za 5 in 2 šilinga s 15. junijem niso več v prometu. Do 15. juljja jih zamenjavajo podružnice državne banke. — Z julijem se prične na zborničnem posestvu na Osojskih Turah tečaj za molzce. — Pogorelo je poslopje cel. stavbnega urada v Smartnu pri Celovcu. ČEŠKOSLOVAŠKA s Ob 60 letnici češke socialno-demokrut-ske stranke je bilo v Pragi mednarodno socialistično zborovanje, katerega so »e udeležila zastopstva evropskih socialističnih strank, celo iz Jugoslavije, kjer uradno te stranke ni. Na zborovanju so sprejeli resolucije za boj proti fašizmu, za oboroženo pomoč rdeči Španiji itd. Zborovanje so zaključili »--slovesno večerjo. — Vsi češki kinematografi bodo morali po vladne ni ukazu v mesecu dni kupiti, toliko plinskih mask, kolikor imajo sedežev, da bi ob kakem nenadnem letalskem napadu lahko postregli obiskovalcem z njimi. — Odbor tako imenovanih političnih ministrov je na svoji zadnji seji sprejel zakonski načrt o podaljšanju vojaške službe v CSR na tri leta. Do zdaj je vojaška služba trajala dve leti. Za zvišanje vzdrževalnih stroškov namerava vojno ministrstvo razpisati velike javne zbirke. Zakon o podaljšanju vojaškega roka bo prihodnje dni prišel pred poslansko zbornico. Tako bi imeli češkoslovaška republika okrog 300.000 vojakov stalno pod orožjem. — Merodajni češki krogi izjavljajo, da spomenica voditelja čeških Nemcev Henleina lahko služi za podlago razgovorov med češko vlade in češkimi Nemci. Za Nemci pridejo na vrsto tudi druge narodne manjšine in trdno pričakujemo, da bodo upoštevane v polni meri tudi zahteve slovaškega naroda. Prepričani, da bo tako, kličemo: Živela Češkoslovaška! Bog varuj Češkoslovaško! FRANCIJA s Bližanje k Francovi Španiji. Francoski časopis 5>Temps« .je te dni napisal, da je sedaj za Francijo prišel čas, da naveže prijateljske stike s Francovo vlado v Burgosu, s katero se bo treba začeti neposredno pogajati. Vsako čakanje v tem pogledu bi bilo kvarno. Nadalje bo morala francoska policija — tako piše »Temps« — na vsak način ustreči želji Francove Španije in Italije, da zapre francosko mejo proti Španiji, kajti če .bo Francija tukaj pokazala dobro voljo, ji bo mnogo lažje uspeti v drugih težnjah, ki jih Francija goji glede Španije. Te težnje pa so sledeče: 1. Doseči je treba, da prenehajo v Španiji z bombardiranjem civilnih mest o Urediti je treba vprašanje o usodi rdečih beguncev, ki iz Španije beže v Francijo. peticija si mora zajamčiti dobavo gotovih rudniških surovin iz Španije, predvsem pa dobavo pirita. 4., Francija mora doseča popolna jamstva od strani Francove vlade, da postojanke, ki jih danes imajo v rokah Italijani ali Nemci, ne bodo trajne in da 'Španija v bodočnosti ne bo storila ničesar, kar bi utegnilo ogrožati varnost francoskih kolonij v Afriki in svobodnih pomorskih zvez med niaterno zemljo in Afriko. drobne novice 630 km na uro je dosegel nemški letalec general Udet z .novim Junkersovim lovskim aparatom. Angleške zadruge ne bodo več nakupovale blaga v državah, ki začenjajo vojno! 20 svatov je ubila strela, ki je udarila v neko hišo v Manili na otokih Filipinih. 3000 letal je kupila Anglija v Ameriki. 750 mrtvih in več tisoč ranjenih je bilo ob zadnjem japonskem letalskem napadu na kitajski Nanking. Grozno! 73,144.000 prebivalcev šteje po najnovejših podatkih Velika Nemčija. 450 kv. km ozemlja so zavzele samo v maju španske nacional. čete. Na Daljnem vzhodu traja vojna dalje; Japonci prodirajo, kitajska vlada se je umak-cika v Junanfu. Nacionalisti v Španiji kljub hudemu odporu komunistov počasi, a vztrajno prodirajo v smeri proti Castellonu. 8 milijonov frankov je določila francoska vlada za stroške pri obisku angleške kraljeve dvojice v Parizu. Avtobus s 35 izletniki se je zaletel r vlak blizu Linza v bivši Avstriji; 7 mrtvih. TABORI SLOVENSKE MLADINE Vič _ V znamenju proslave 35 letnice Prosvetnega društva in 30 letnice obstoja župnije so priredili na Viču pri Ljubljani prosvetni teden, ki so ga v nedeljo, 21. junija, zaključili z velikim prosvetnim taborom in telovadnim nastopom. V soboto zvečer je bila cerkvena proslava 30 letnice obstoja župnije. Vse hiše na Viču so bile slavnostno razsvetljene, s svojo temo se je odlikoval samo verskostrpni so-kolski dom. Hvaležni farani so priredili župniku p. Teodorju Tavčarju uspelo podoknico. Sledečo nedeljo so se pomikale iz Ljubljane in od drugod proti Viču povorke slovenskih fantov in slovenskih deklet, navdušeno pozdravljene od tiso-čev mož in žena v špalirju. Službo božjo na Viču je daroval škof dr. Rožman, ki je imel ob tej priliki krasen nagovoT. Sledil je tabor. Besedo je povzeil minister dr. Krek, ki je v pesniških besedah pozival mladino k ljubezni do domovine in k delu in žrtvam za njo. Na naslov nasprotnikov je izrekel minister dr. Krek ta-le zelo potreben opomin: »Tisti, ki izven naših vrst stoje, naj ob našem taboru ne vidijo nič drugega kot potrditev našega starega stališča, naše stare zahteve: hočemo biti enakopravni plemenski športni tovariši in tekmovalci ter nacionalni sodelavci pri telesni in duhovni vzgoji naše mladine. Zavisti, surovosti in sovražnosti ni prav nič treba.« — Popoldansko telovadilo je gledalo do 6000 ljudi. Novo mesto Novomeška prireditev 12. junija se je delila v. tiri poglavja. Na predvečer je bila sijajno uspela akademija, v nedeljo je bil tabor, na katerem so sodelovale tisočere množice okrog križa in državne trobojnice, popoldne pa je bila javna telovadba. Nedeljski sprevod je šel skozi gost špalir občinstva. Naša mladina je pokazala, da je v Novem mestu doma. Fantje so napravi'.! dostojanstven vti6 mladine, ki nima stahu, dekleta so bila izraz lepega življenja v našem podeželju. Kdor ni z našo mladino, tega narod ne pozna. Sv. mašo je opravil g. prošt Čerin, ki ie mladino lepo nagovoril, kot menda zna samo on. Po službi božji je bil shod, na katerem so nastopili kot govorniki profesor Rakovec, Smersu in profesor Bajuk. Na koncu je do 4000 udeležencev pelo oziroma poslušalo himno slovenskih fantov. Popoldanski telovadni nastop je pokazal v vseh pogledih lep napredek. tiri Ono nedeljo je bil mladinski tabor tudi v Zi-reh. Priredilo ga je škofjeloško fantovsko okrožje. Z malimi izjemami so bile v zastavah vse hiše, ob cestah in na križiščih pa so stali visoki mlaji. Med sv. mašo, ki jo je opravil stolni kanonik Klinar, je bilo lepo ljudsko petje, ki ga je na orglah spremljal znanj skladate.) Jobst. Po službi božji je na ljudskem zborovanju pred cerkvijo ognjevito govoril o katoliški in slovenski skupnosti urednik Ilija Popoldne je bil na Dobračevi telovadni nastop, ki so sodelovalci lahko ponosni nanj. Ob nastopu, ki je pokazal pravo mladinsko katoliško valovanje, je izpregovorii besede navdušenja tudi profesor T<"«e-novec iz Ljubljane Šmartno pri Kran u Kljub temu, da je bi! istočasno na Jesenicah slovenski teden, v Žireh pa okrožni tabor škofjeloškega okrožja, je bilo v sprevodu videti lepo število članstva in naraščaja izključno iz kranjskega okrožja. Zbrali so se iz 12 odsekov in dekliških krožkov v pester sprevod. Na lepo okrašenem te-lovadišču je opravil 6v, daritev šmartinski župnik, duhovni svetnik Šare, ki je imel tudi krasen nagovor na mladino. Nato je bil mladinski tabor, na katerem so govorili Gogala Jardo, dr. Capuder in Peršuh, ki je poudarjal namen našega mledinskega gibanja med Slovenci Popoldne je nagajal dež, vendar so telovadci hrabro vztrajali do konca. Sv. Marjeta nize Ptu a Ono nedeljo so se zbraT.i fantje in dekleta, od teh mnogi v krojih in v velikem številu ob zvokih mariborske godbe odkorakali k cerkveni slovesnosti. Domači kaplan od Sv Marka je navezal svoj govor na evangeljske besede »Pojdite in učite vse narode«. Po popoldanskih večernicah se je mladina R A Z N O Obvezno tikanje. Italijanski zakon se je spravil na slovnicoo. Državni tajnik fašistične stranke je izdal naslednja določila o rabi tikanja in vikanja: Cl. 1. v pismenem in ustnem občevanju mora moška in ženska mladina ined seboj uporabljati naziv »ti<. — C. 2. Tikati se morajo učitelji in voditelji iste stopnje. — Cl. 3. Svoje viSje moraš vikati, oni pa te bodo tikali. _ Cl. 4. Moški in ženski voditelji se med seboj vikajo. — Cl. 5. Stara vljudnostna oblika »lei< se ne sme več uporabljati. (Važno za vse učence in učitelje italijanščine!) Brezžično sprejemanje P«e. kleta je nagovoril dekan in kanonik M. iiiil8r nato je izpregovoril dr. Fajdiga, ki je končal svoj govor s posvetitvijo Brezmadežni, nakar so se vrstili pozdravi, deklainacije in pesmi raznih kon-gregacij. Na koncu je bila igra »Žena s srceiiu. S pesmijo >0 Marija, naša ljuba matic so se ud^ leženke poslovile od Kamnika in vesele in potrjene vrnile na svoje domove. Trobcev dan v Polhovem Gradcu V.nedeljo, 10. julija, bo v Polhovem Gradcu celodnevna prireditev v počastitev moža, ki je sledil klicu misijonarja očeta Pirca, odšel v Ameriko, postal duhovnik in ga je božja Previdnost zaradi plodonosnega delovanja poklicala na škofovski pirestol. Ko se ga v teh dneh spominja hvaležna Amerika in časti njegov spomin z najrazličnejšimi proslavami, je prav, da tudi domovina ne pozabi nanj, zlasti pa Se njegov rojstni kraj. V nedeljo, 10. julija, bo v Dvoru pri Polhovem Gradcu ob 9 sv. maša r govorom. Po maši bo sprevod k Trobčevi rojstni hiši, kjer bo odkrita spominska plošča. Popoldne ob 15 bodo v farni cerkvi pete litanije, nato pa v Marijini hiši akademija. Po akademiji se bo blagoslovil še temeljni kamen za Trobčev prosvetni dom. Da bomo mogli pravočasno rezervirati zadostno število avtobusov, vljudno prosimo vse udeležence, da se čimprej priglase pripravljalnemu od-boru v Polhovem Gradcu. Prav tako prosimo, da se javijo vsi tisti, ki reflektirajo na kosilo. Sejmi 20. junija: živ in kram. Litija, Studenec pri Krškem, Št. Vid pri Blokah, Žirovnica pri Grahovem, Bučka. — 21. junija: živ. in kram. Moravče, Velika Loka, Velike Lašče, Grad v Slov. krajini. — 24. junija: gov., svinj. konj. in kram. Drnovo, živ. in kram. Mirna, Ribnica, Rovte pri Logatcu, gov. Sv. Jur pod Kumom, živ. in kram. Skofja Loka in Višnja gora. — 25. junija: g(w., svinj, in kram. Mokronog. maral nič omeniti, toda zdaj me poslušaj, Libli: proč moramo ponoči!- Groza me je. Gora ni več varna.« Rudlib se je prestrašil. »Meniš, da bi utegnil gospod Vače izslediti...?« Župan je zmajal z glavo. »Bojim se gore.« »Kamenja in plazov?« Rudlib se je že zopet smehljal. »Poglej okoli sebe! Zopet sveti sonce in sneg leži tiho in trdno.« »Poznam gore. Libli, starejši sem od tebe. In tako se mi zdi, da mora priti nekaj, česar še sam nisem nikoli videl. Vse je oživelo in ponoči sem čul vpiti škrate kakor v bolečini in v stiski. Groza me je, fant! Tres tiči v gori kakor krtica pod žitno njivo. Pred Va-cemanom bomo imeli pač mir, toda zdi se mi, kakor bi gori rastie roke in bo udarila po nas. Proč moramo nocoj! Povej ženi, t^be bo rajši poslušala. Noč je dolga in bo pač zadoščala, da ubežimo čez Melinji log in se otmeno v Hal.« Iz koče se je razlegel jasni glas Rotice: »Pridita že vendar!« V skoku je bil Rudlib pri vratih. Ko je hotel župan kreniti za njim, je z vrha belega slemena jeknil neki glas. Osupel je prisluhnil. Ali je bil človek? Ali je bevsknil pes? »Vedeti moram!« Z eno roko je potipal, ali ima nož za pasom, z drugo je pobral debelo borovo vejo, ki so ležale pred kočo, in je stekel proti rebri. »Oče! Tak pridi no!« je priganjal iz koče Rudlibov glas. »Pridem brži Kar jejta medtem! Kaša mi bo teknila bolj, ko bo hladna.« Zupanove besede so zvenele hri-pavo. Težko je dihal in z blodečim pogledom še enkrat obrnil oči proti koči. »Libli...« Ko vzdih se mu ie utrgalo sinovo ime z aKnic. Nato se je vzravnal, pogledal z iskrečimi se očmi proti grebenu in začel gaziti lepki sneg. Ko je po hudem naporu dospel na vrh, je obstal od prepadenosti ko okamenel. Na okrvavljenem snegu je ležal pred njim z rabito glavo mrlič, ki je s svojo odrevenelo mrtvaško roko še oklepal tisov lok: Otloh, Vacemanov najmlajši. Globoka brazda v snegu je kazala sled skale, ki ga je bila ubila. Zmeden je upiral župan svoj pogled v krvavo podobo; ni razumel, kar je gledal, in se je prijel za čelo. Tedaj so mu z rebri na drugi strani udarili na uho glasovi Vacemanovih ljudi in cmevkanje psov; stopil je korak naprej in jih je videl prihajati. Komaj za streljaj daleč so bili pod njim. 2e so ga bili uzrli tudi oni in ga spoznali — o tem je pričal njihov krik in strelica, ki se je bila zarila blizu njegovih nog v sneg. Za hip ni vedel, kaj naj stori, stal je s spačenim obrazom tresoč se po vseh udih. Potem je pograbil mrtveca, ga zavlekel na rob grebena in sunil, da se je strkljalo truplo po strmem bregu in proti prihajajočim, zavito v sneg in kamenje, ki se je prožilo za njim. »Spravite svojega nrtičal Jaz bom čuval svoje ljudi, dokler še živijo!« Skočil je nazaj čez greben in poteg-nivši nož iz toka, je obstal in predirno zavpil svarilo dol v tiho gorsko dolino. Razlegajoči klic se je odbil od vseh sten. Sneg se je začel udirati, kamenje trkljati in povsod v skalovju je vpilo, kakor bi na mah oživelo dvajset glasov v puščavni samoti. Rudlib in Rotica sta priletela iz koče. Na belem krnu sta uzrla očeta in nista vedela, kaj naj si mislita. Tedaj se je razlegel z vrha županov klic: »Bežita! Bežita! Vacemanovi ljudje so za menoj!« Rotica je prebledela in kolena so ji klecnila; tudi z Rudlibovih lic je pregnal nenadni strah vso kri; toda njegova roka je segla po nož, Cez greben so se prikazali ljudje: gospod Vače, Henink, Rimiger, Zindel in za njim hlapca s psi. Trepetajoč se je oklenila Edelrota Rudliba staje z Dunaj«. Varšave in Prage. Zanimivo pa je, da je sprejemanje bilo mnogo bolje tamkaj, ltjer je bila zemlja vlažna. V vlažnih krajih je Prago, Budimpešto in Luksemburg še enkrat bolje slišal. Kakor je iz tega razvidno, morejo električni valovi predreti silne gorske plasti. Inženir Frič bo svoje poskuse še nadaljeval. Prepovedana jedila. V 4. stoletja je bilo na Angleškem postavno prepovedano skuhati in pripraviti za kak obed več kot dvoje jestvin (jedil). Zastalo srce čez 15 minut oživil. O nenavadno drzni operaciji poročajo iz rimske bolnišnice Lit-toriot: V tamkajšnji bolnišnici je kirurg profesor Chiasserini opertrll 70 let starega bolnika, ki je imel bulo na dvanajster-nlku. Operacija se je dobro posrečila, toda takoj po operaciji je operiranemu bolniku naenkrat zastalo srce. Zdravniki »o dolgo poskušali, da bi oživili zastalo srce, a bilo je vse zaman, ker srce ni hotelo več biti. Nobena injekcija ni več pomagala. Čeprav je srce že celih 15 minut bilo tako rekoč že mrtvo, je po domovini Ivan Zabret — 70 letnik Vsi ki poznajo predaškega župana g. Za-l pIt Ivana, se bodo začudili, da on praznuje že m leto rojstva. Vsakdo ga namreč pozna kot '.;;„„ gorenjsko grčo, s trdnim neupogljivim hrb-I n svežega obraza in zdravega duha. Pozimi, ln so mi mlajši zavijamo v tople kožuhe, stopa m, po svojem obširnem posestvu ined svojimi tovarnami in gozdovi prav lahko oblečen, pomladi in jeseni pa kolesari kilometre daleč. In vendar e resnica." Dne 16. junija 1938 bo minulo 70 let, idkar se je rodil. g. Ivan v hiši, kjer sedaj vzorno gospodari njegov nečak g. Joško. Doraščal je v skrbni vzgoji svojih vzornih katoliških staršev, ki sta vzgojila poleg njega in očeta g. Joška tudi šentviškega dekana g. Valentina in g. Franca sedaj župnika na Bledu. Naš jubilant se je priženil na veleposestvo Bobovk, kjer je bila tudi mala opekarna, ki se je pod gospodarstvom g. Ivana razširila in spo-polnila v veliko tovarno. Kljub temu, da je imel na svojem gospodarstvu polno dela, se je g. Ivan posvečal tudi slovenskemu ljudstvu. V domači občini je ustanovil gasilsko četo in Predaško mlekarsko zadrugo, obe ustanovi sta prinesli veliko v dobrobit občanom. Zaradi njegove izredne priljubljenosti v domači občini, so ga Predašljani izvolili že 1. 1902 za župana, čigar dolžnosti je opravljal g. Zabret do 1. 1911. V letu 1933 je kljub takratnemu hudemu pritisku nasilne JNS prevzel nalogo za sestavo opozicijske liste in zaradi svoje splošne priljubljenosti sijajno zipagal. G. Zabret še danes županuje v predaški občini in je prav gotovo starosta slovenskih županov. 1'osebno vzgledno pri njemu, kakor tudi pri nečaku g. Joškotu je razmerje do delavcev. Za-,adi srčne dobrote obeh, ju nazivajo delavci kar za očela, saj se v resnici brigata zanje kakor za svoje otroke. Pa tudi predaški župljani ga nazivajo očeta, dobro vedoč, da bi Predoslje, danes ne bile tako vzorne kokor so, ako ne bi imele g. Ivana in g. Joška Zabreta. Starosti slovenskih županov — trdni gorenjski grči — želimo, da bi ga Bog ohranil do skraj- nih mej človeškega življenja zdravega in čilega-želimo pa tudi, da bi Bog dal slovenski zemlji Se mnogo takih mož kakor je noš jubilant. Gasilska proslava v Žužemberku Ono nedeljo so se zbrale v tem trgu tieoč-glave množice od blizu in daleč k slovesni proslavi 50 letnice tamošnje gasilske čete. Obenem so blagoslovili tudi novi gasilski dom. Novomeška gasilska župa je poslala v Žužemberk kar 350 uniformiranih gasilcev. Svojega pokrovitelja bana dr. Natlačena je ljudstvo slovesno sprejelo. V prisotnosti številne duhovščine je dom blagoslovil žu-žemberški dekan K. Gnidovec. Po službi božji je šolski upravitelj g. Fr. Merver podal zgodovino gasilske čete, nakar so gasilci izročili banu dr. Natlačenu lepo izdelano listino častnega članstva. G. ban je v zahvali poudarjal potrebo složnega sodelovanjn za koristi naroda in države. Iz naših drvšfev Naklo. V nedeljo 19. junija ob 15 bo v Naklem popoldne velika tombola prosvetnega društva. Je to ena največjih tombol letošnje sezone ter zato vabimo vse od blizu in daleč, da ee je udeleže. Nova Štifta pri Gornjem gradu. V nedeljo, 19. junija bo pri nas blagoslovitev novega gasilskega doma in motorne brizgalne. Začetek proslave bo ob pol 14. Dole pri Litiji. Krajevna JRZ je impla ono nedeljo javno zborovanje. Govornik iz Ljubljane nam je pojasnil političen položaj in delo sedanje vlade. Udeležba je bila lepa. Trebnje. Tujskoprometni tečaj je bil. za. nas Trebanjce nekaj popolnoma novega, saj so nam predavatelji 7. besedo^ in filmi pokazali, kako velikega pomena je za nas vprašanje tujskega prometa. Edini nedostatek je bil, da udeležba ni bila taka kot smo pričakovali. Kljub temu pa upamo, da bo zasejano seme obrodilo dober sad in bomo Trebnje sčasoma videli v imeniku prometnih krajev. Št. Gotard. Gasilci so uprizorili dne 22 maja v društveni dvorani v St. Gotardu po Janka Kersnikovi povesti dramatizirano igro »Testament«. Prireditev ie prav dobro uspela. Cisti dobiček «0 namenili gasilci za nabavo nove gasilske lastave. — Isto igro uprizori Kat prosv društvo v nedeljo, dne 19. junija, ob 3 v vasi Podmilj, na prostem, na tistem kraju, kier se ju pred dobrim stoletjem vse to v resnici dogajalo. Pred igro nastopi pevski zbor in nato razlaga iz zgodovine. Sodeluje tudi tamburaški zbor Šl Gotard Čisti dohodek ie namenjen za preureditev in povečanje dvorane in odra Kat. prosv. društva v Št Gotardu V primeru slabega vremena bo prireditev 26 junija. Tunjice. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 19. in 26. junija ob 4 popoldne v gozdu poleg stavbišča Prosvetnega društva domačo zgodovinsko igro »Rokovnjači«. Vsi vijudno vabljeni! I z raznih krajev Sodražica. Na binkoštni ponedeljek smo doživeli v naši fari redko slovesnost. Pred oltar je po 50 letih skupnega življenja zopet stopil odločen krščanski mož Sile Ivan iz Zamosica s svo:n "nno Uršu.u Oba jubilanta sta še tako miatienisrfa >n pri moči, da hi jima prisodili kvečjemu srebrni in ne zlati jubilej, Cerkveni obred je opravil sorodnik gosp. Mirko Bartol. Niso bila lahka ta preživeta leta, tako so 'potrdili Lipčev oče bila so pclna trpljenja, toda Bog ie pomaga! in srečno ie prol. Chiasserini vseeno sklenil poskusiti drzno operacijo. Skozi prečno mreno je hotel priti do srca ter ga potem s krepko masažo obuditi k življenju. Poskusil je in nepričakovano se mu je posrečilo, da je srce zopet začelo biti. Bolnik je bil lako rešen. Mož na južnem, žena na severnem tečaju. Pariški listi poročajo o dveh zakoncih Angoete, ki sta ^ dalj časa poročena, ki pa sta oba v službi raznih ribiških družb, ki imajo svoj sedež v Le Havru. Zgodilo pa se je, M je ribiška družba, pri kateri služi mož, moža Poslala lovit ribe v morje okoli južnega tečaja. ,a Pa je po naročilu 6voje družbe morala na J i1 lov v Severno le-oeno morje okoli severnega tečaja. Sedaj mož ovi nbe na otočju Ker-Buele l,lizU južnega tečaja, žena pa okoli Spitz-^gov. Oba bosta mo-fala tamkaj služi« svoj vsakdanji kruh še več "•esecev in se boeta šele videla V™ila in **et tfsze- do1- in skrila od strahu in prepadenosti zbegani obraz- na njegove prsi. ^Divjak — in njegovi psi,..« »Kar pride naj!« Rudlib se je vzravnal. »Dokler imam še roke, se ti ne bo zgodilo kakor. Rožici, ki je dala svojo kri, da raste iz, nje planinska roža — telog. Živela boš ali pa bom umrl s teboj!« Nekaj korakov je potegnil omahujočo ženo za seboj po snegu, potem se je zopet ustavil in zaklical z brezzvočnim glasom: »OčeI Pridi!« Zupan je pač slišal, da ga kliče sin, toda ko vkopan je stal na svojem mestu, v levici borovo vejo, v desnici svetli nož, pripravljen, da ga zažene, vročične oči uprte proti slemenu. Prvi se je prikazal čez zameteni greben gospod Vače. Njegova obleka in njegove roke so bile rdeče od Otlobove krvi, katerega je bil prestregel. Klobuk je bil izgubil in njegovi redki kosmi las so se mu lepili na oznojeno lice, ki je bilo tako spačeno, da ni bilo več podobno človeku, temveč bolj pogledu ranjene zveri, ki se pripravlja na skok. Hripavo je vreščal njegov glas; »Tam stoji, tam, ki mi je ubil sina! Primite ga! Imeti ga hočem! Živega!« Rimiger in Zindel sta se spustila po zasneženi rebri navzdol proti županu. Henink je pa dvignil lok in napel tetivo. Tedaj je priletel županov nož, Henink je v bolečinah kriknil in izpustil orožje — nož mu je predrl laket. »Pse z jermenov!« je zakričal gospod Vače, peneč se od jeze. »Pse nadenj!« Hlapca sta razdreSila vezi in kakor snop sproženih strelic so se tuleč zakadili vižli navzdol Tedaj je podmolklo zaječalo in se streslo pod zem-ijo, zasnežena kamnita tla so se dvignila kakor prsi dihajočega velikana, na prostranih rebnh naokoli so se zaprašili majhni oblaki enega iu v zraku je »momljalo — kakor daljen odmev se je čulo iti vendar čisto blizu, tik pred ušesi poslušajočih ljudi. Gospod Vače na grebenu, Rimiger in Zindel, Henink z okrvavljeno roko, oba hlapca, onemeli psi in župan, ki se je bil že obrnil v beg — vsi so obstali ko oka-meneli na koščku zemlje, ki jih je nosila. Zadaj za grebenom je bil Ajlbert, ki je držal Otlohovo truplo v naročju, izpustil okrvavljenega mrliča, in oba brata, ki sta bila klečala pred ubitim v snegu, sta skočila snirtno-bleda na noge. Ti in oni so se zbegano ozirali okoli sebe — vsi so čutili bližino neke temne strahotne nevarnosti. Toda odkod jim je grozila? Iz zraka ali iz skalovja v zemlji? Z gorskih vrhov ali iz globeli? Ta negotovost je še večala strah in prepast. Z Henir.kovih ustnic se je utrgal prvi glas. In kakor bi bil ta vreščeči blebet v hipu zbujene smrtne groze predramil še druge iz njihove omotice, se je razlegel iznenada zmeden krik strahu v zamolklo momljanje zraka. Od stene do stene je bobnel odmev teh glasov — in zabrisan jek je prodrl dol do grape, po kateri sta.se vzpenjala Zigenot in Reka proti Pusti koči, izčrpana, s sigajočo sapo, zasnežena do čez pasu. Prisluškajoč je prijela Vacejeva hči ribiča za roko. »Glasove čujem — na pomoč kličejo!« Zigenot si je potegnil sekiro izza pasa in nape! uho; slišal je samo rahlo mrmranje visoko nad seboj in je zmajal z glavo. »Za Ledenikom zadaj drvi plaz!« Da bi se ognil lepljivemu snegu, je začel gaziti na strmo pobočje, v upanju, da bo na manj zasneženem kamenju zadel na bolj trdna tla. Reka je zaostala, vklenjena v mokri sneg, v katerem je tičala. Ko je Zigenot zapazil njeno stisko, se je ustavil in ji iztegnil roko nasproti. Toda s trepetajočim glasom m« je zaklicala: »Ne skrbi zame! Na sestro mislil Jaz že pridem za teboj!« v i!o oapr«. B:i blagoslovil zakon zlatopcročia-c»v t 1«K3i jtrok. Devet 'i « živi: ive bčtn »ti i Ameriki, din ji »o ta t d:an.»- Taj iz ra preskril jeai 2 » Ki »vorsni dr-ižisaa.: w£«leiiii !e?« s prjrča« slcVMaosti. — Slavi ia-tau ivfcmj. sa: iona Bo* aakloa: k djiio !«l »rviarji a ladavolrarf/a b/ea i t kro-Ji ivc;i , arafii d-JSMiih1 Bo* Vara obrate.' • iabnjele >ri Triiši«, Pri. poiriiciri st. Lenarila v Gabr.jetib- se .e prvič ofchaaj poroka. ki sta jo praznovala na biaic«tai ponedeljek Piaciae Biai ia B.eeova žena Alojzija, roj. Sari. Zlatima jusilai: tasca čestitamo a želimo srečo ie na mnoga leta! Eiii pri Kršk»io. Na Selii a te s strelom končal nvlea-* Jožef Račič. drži pregovr: »Kakršno živ;;«: je...« V Ljubljani je uziria Marija Zalar roj.. Barfič. — >Zadaje pa tadi ce bo-iro.: m dejala -aška dekleti ;er na cb&eai zboru t s-fie-lv osnovale jroj krožek. t katerega se ie vpiaaio 36 deklet. Jfetopj uspehov! — čas se vre! V:asi4 so prosjaki po Dolenjski nadlegovali za pijačo, daa^i pa so tadi 5 kruhom zadovoljni. Da ra le dobe! -ii, Vi.i psi Stilni. V vasi Vrhpotje pri Sti.rrtl je izbrahci! nevaren požar. Goreti je pnčeia hila jilfcta Kralja, kmetskega posestniki. Hiša je pritlična. leto prostorna in krila s »lamo. Zjctraj je bila družina prt zajtrka. hirati ca je gospo-čia:a pekla krni. Na,brž je bila peč preveč naložena. tako da dim ai imel pravega izhoda, na-ka_- se je vnela slamnata streha. Dražim. ki je le sedela pri mizi. sprva niti slutila ni. da ion tiad n.o streha, ter so ;o šele ljudje s ceste opo-zoriK na aevaniost. Prihiteli so gasilci jat Stične in št VSia. ki pa so ineii težave z gašenjem, ker daleč naokoti ni nobene vode ter so tnoraii I iivi. Vendar se je gasilcem posrečilo rešiti Tsa; bližnje gospodarsko poslopje. Posestnik Kralj trpi občutno škodo, ki je ie deloma krita z zavarovalnino. Htmet. Cmrf je po dolgi in mučni bolezni 28 leni Ivan T o m e 1 j. iz ogledne Brojanove drižine v Snsarci. Pokojni je bil član m cdbomik mladeniške Marijine družbe in fantovskega odseka na Homcu. Bi! je izredno veren in pobožen; ko mu je z. župnik priporočal, naj se udeležuje, ker ai tnca.el hoditi v cerkev, na duhovni način svete maše. je V7.,i;hml - ;Oa kako rad sem hodil * cerkev.': in solze so mu zalile oči... Na zadnjo uro ia je skrbno pripravila kakor kak duhovnik J nje-zova izredno pobožna mati ia še isti dan. ko ;e i 'TiH. ;e pcfccžco. dobro priprav', en pre;et štete žakraaieate. Poirreba se ;e udeleiijj veiJDO ljudstva. Mladeniči Mar družbe so šli z Maripao zastavo. čiasi iatovskega odseka v krojii in » pra-porom taatorskeija odseka. 0 pokojnen: Ivana veijafl v posedaj, mer. svetupisecsše besede: »zjodaj je končal, a dopolnil je veliko Iet< To ra. S: tudi v :oLiibo f'.cbcko uiaioščetujn staršem. Naj Ti sveti večna aid, počivaj v mira. blaga duša' tlaka pri V»L Laščah. taiosrao so zapeli zvonovi v četrtek, 1 junija. Karta Grudnu v slovo. Preilu se prav pridno pnpravl.ame ca veliki mla>iiaski tabor v Ljub-ijaaL Napravili smo 12 noviii krojev, v katerih se ttaši fantje zelo r>*tavi;o. Na praznik sv. Reš-a eea Te,esa ;ih bomo videli pri proeesijL Imeli bomo tvdi dva nova fcandera. tako farnega in podružničnega za Beričevo. Pridni nabiralci in dobri darovalci so zbrali v ta namen lepe vsote, za kar jim bo«ii izrečena iskrena hvala. — V nedeljo. 19. junija pa bo ob S zvečer v prosvetnem doma v Dolu propagandni večer, kjer se bo predvajal film »Orlovski dnevi v Pragi t. ki bo gotovo vse navdušil za ljubljanski tabor. Vljudno vabimo, da se tega večera polnošteviino udeležite. NAZNANILA a Dijaški koavikt v Salezijamkem zavodu na Rakovniku sprejema telesno zdrave in nravno ne-pokvarjene fante za vse razrede srednjih šol tudi or.e, ki so doslej obiskovali katerokoli gim. r.aiijo izven Ljubljane, a imajo dobre uspehe" Po*.avljalti se ne sprejmejo pod nobenim pooo! jem. Dijaki imajo v zavodu vso o-krbo. stalno nadzorstvo in brezplačne skupne instrukcije. _ Mesečtuoa je razmeroma nizka in se natančneje odmerja po premoženjskih razmerah staršev; lah. ko se plačuje tudi v r.aUiraiijah. Novi dijaki, ki žele, da jih zavod prijavi k sprejemnemu izpitu naj pridejo v zavod 20. ali 21. junija ter prinel sejo s seboj spričevalo o dovršeni ljudski šoli m krstni list Sprejemni izpit na realni in klasični gmcaziji bo 24. oziroma 25. junija. — Vodstvo zavoda na Rakovniku v Ljubljani. n Na Doberdob. Kaivarijo. Oslavije. §|ej vilna vprašanja ponavljamo: Odhod iz Lljubljane ob 5 zjutraj dne 9. julija 1938 preko Rak»ka v Trst. Ogied Trsta, kosilo. Iz Trsta 12.30 v Sredi, polje, kamor pridemo ob 14. Spominska -'toves-£K>st na pokopališču in oeled Doberdobske planote-. Odhod ob 17 v Gorico in na Sveto soro, kjer bo cerkveno opravilo, večerja in prenočišče. Budnica ob 5, sv. maša, zajtrk in okoli 7 odhod v Podgoro. Kalvarijo in Oslavije, kjer tjo -fomin-ska slovesnost in nato kosilo. Odhod v Gorico okoli 12. tako da dospemo točno ob 13.30 r,a ko-lodvor. Nato potujemo po soški dolini preko Pod-brda v Ljubljano, kamor bomo dospeli pred 18 zvečer. — Za skupni potni list so potrebni sledeči podatki: 1. Ime in priimek. 2. očetovo ime.*3, materino dekliško ime in priimek. 4. rojstni kraj, dan. mesec in leto, 5. poklic, bivališče (točen naslov). in 6. pristojen v občino. Potrebna je slika v velikosti 6x9cm i lastnoročnim podpisom na prednji strani. d Pri zaprtja aR pa pri aotagah « prebav) vzemite zjutraj na tešče kozarec naravo« »Fraaz-josef« vode. Zahtevajte v vseh javnih lokalih »Domoljuba"! Dr Fr. Trdan: Spomini na Ameriko bi tako je res srce zmagalo. Pa m: ai bilo žaL \ stopivši v bratrancev dom, zakličeiit ie ua pražil stoječ: >Aii sem prav prišel?« »Prav, pravi Samo Franka 5e ai doma, je še v rnaik;i- Bo pa kmalu prišel« »Bomo p». tatcas stopili k sosedi je. Mary žmale.« >.Saj res.' Bom pa jaz medtem kaj pripravila.« Tika so naše ^slovenske matere dumi v Amerik;, povsod. Jaaa j-istotjuimost jih je. Komar zasieda domačina, že se j: srce na stežaj Ofipre. Zato ai čudno, če je prišla starosto venska gostoijuba.jst v pregovor. Tudi prt sosedovih so bili v hipu vsi po-k->aci. nisem dobri otiprl vrat, fe je hčerka Marv rzradoščeaa zaklicala: »Mama. mama' Gospod so prišli« »Vendar enkrarl Hvala Bogu'« je od nekid prihajal vesel gias in za njim je precej priplavaj dniii tretji — v skoku in vs« zasople pa so prihitele gospa ka!c. Žurra. sin Fraink ra svak in potem ie sosedje in drugi znajici, leoske. moški in otroci. Prostorna soba je skoraj postala pretesna. Mladi Frank šinalc. talentiran godbenik in vodja oudorae-za rniijske-za orkestra, je celo zatzrai ua svojo dragoceno harmoniko neka; prav čedaih t>čk. Ko pa je Trdanova gospa Aaica pripravila večerjo, se je vsa družba preselila k Trdanovim, kjer so čakali s« drasfi sorodniki in zn.inci: Fužinska Mica. županov Jajiej in Jože. Skontev France rn Lojz. Goraiški Karel in .Neža ter oba Gande-tova. Posedli smo na udobne divane čl fotelje — možje skupaj, ženske skupaj in otroci skupaj. Ia poteja je bilo povpraševanja ia pnpovedo-g* vanja brez konca in kraja. Vsak je hotei vse vedeti: kdo se je v vasi rodil kdo je bil pred ustom na oklicu, kdo je bil na naboru, kilo še odi s ssiho robo po sveta ia kdo je zdaj v vasi najstarejši, odkar so umrli Jožetov boter? Tr-danov Lojz, moj Ijudskošoiski tovariš, zdaj »vačmaac — paznilf — na ondotni ioli. je v šaljiv; obliki obnovil vse mladostne spomine, napravil napimica in nazadnje še solo zapel: Pesmica »iadka, kapljica sladka, slovensko pecivo, postrežljive roke. to vse je za naše srce. Videli se nismo že trideset, petintrideset let. zato smo postali tisti večer kak ir radovedni In razposajeni otroci. Ko je pa druzo jutro po-zvoailo k maši. se je vsa naša dražba zbrala v lepi župni cerkvi Sv. Jožefa. Kakor za mladih let doma pri >v._ A n:. pri Sv. Križu ali pri Novi Štifti — slovenski duhovnik, slovenski verniki, slovenska molitev Letos meseca juilja bo trideset let, odkar sleherno jutro pristopam k oltarju,^ pa mi menda še nikdar ai bilo tako pri srcu kakor tisto jutro na Chisholmu. Zdelo se mi je. da -mo vsi eno samo, ena želja, ena volja, ena strnjena molitev. ^Gospod z vami'« jLn s tvojim duhom'« Maša je bila končana. Vzel sem kelih. stopil na spodnjo stopnico in pokleknil pol«? strežnika. g. kanonika Omana. >Za vse naše tu timrle rojake! Oče naš. ki si v nebesih.. t še pri zajtrka se je videlo vsem, da ai tedaj nobeno oko ostalo suho. ^ Po zajtrka je vstopil v Trdanov dom Alojzij Ttirk, doma iz Malega Ioea pri Loškem potoku. Ta vin je velikan, da bi se iiliko i samitu Martinom Krpanom meril! Lica so mu rdeča ia tako irladko polna kot sveže dogorelo jabolko. Pokončna hoja, umerjen korak, sor-oren trlaj in neka prirojena dobrohotnost še posebno označujejo njegovo prikupljivo zunanjost. >Vi ste pa res dečko!« »Saj moram tudi biti. ker sem pri mestni požarni brambi. Tam potrebujejo samo krepkih in neustrašenih junakov. Toda o tem kaj več pozneje, zdaj pa sem prišel, da vas kot ožjepa rojaka pozdravim in s svojim avtom popeljem do naših rudnikov.« Te možate besede so vsem ustregle. Zato smo moški brez odlašanja poskakali v njegov prostoren avto. ženske pa so ostale doma ia mislile na kosilo. Železna ruda se nahaja ponekod tik na površini. drujod pa bolj ali manj globoko pod zemljo. Tako imenovani vrhni ali dnevni kop. opravljajo povečini stroji. Lokomotiva, na ka« teri sedi strojnik, zajema z ogromno lopato rado iu jo meče v nalašč za to pripravljene vozičke Dve. tri lopate in voziček je poln. Ko so trije vozički napolnejni, jih brž ista loko« motiva odpelje in pretrese rudo v velike že« lezniške vagone. Delo ere z mrtlično naglic® od rok. Lokomotive piškajo, prihajajo, odha« jajo in odvažajo rudo, prst in kamenje — vse« vprek. Ko smo stali ob' dva kilometra dolge« in pol kilometra širokem rudniku, je pripomnil Karel Krže: »Tile stroji nam bodo polagoma ves kruh izpodjedli. Kjer je bilo prej 1? do 20 delavcev, zadostuje zdaj ea stroj in en del«4 vec.« , Po kratkem obisku pri Kržetovii smo st ogledali tudi podzemeljske rove. l*ra je kazali dvanajst, ko smo se pripeljali prd glavni vhoA Delavci so bili pravkar použili mrzlo kosiloj sedeli so r krosru ia zrli srepo predse ia čaka"« da se znova za" štiri ure pojreznejo v podrem« tje. Kakor železna ruda »e bilo tudi na njjB vse rujevo; obraz, ob!eka'ia železna pokrivat« tt ponemcevanje je uničevanje germanstva" >Koroški Slovenec« piše tudi sledeče; Jasno iu natančno je Fiihrer in kancler Hitler v svoji knjigi »Mein Kampf« in v bvo-em govoru v državnem zboru majnika .1933 iačrtai zadržanje države in narodno socialistične stranke do drugorodnih narodov velike Nemčije. Naj navedemo en Bam njegov stavek: »Če se dane« usiljuje kakemu ljudstvu druga govorica in se s tem hoče premostiti in zabrisati najočitnejša razlika med posameznimi narodi, potem je to kvečjemu začetek bastardiranja (križanja) in nikdar ponemčevanje, marveč uničevanje germanskega elementa« (Mein Kampf, str. 428). Živiš v državi kanclerja Adolfa Hitlerja, imaš odprto oko ln arce — torej moraš vedeti: Velika Nemčija tirja po izjavi Ftihrer-ja in kanclerja od tebe slovensko ijarodno zavednost, odločnost in požrtvovalnost. Ta država prezira narodne bastarde ali križance ter zavrača zasebno sebičnost in koristolov-stvo. Nemški narodni socializem spoštuje pb izjavi svojega vodje slovensko samozavest in dejavno slovensko ljubezen Državljan si velike Nemčije in član slovenske narodne družine. Bodi polnovreden državljan in člani Kaf žele Nemci od Čehov Po vrnitvi voditelja čeških Nemcev Hen-leina je izšel letak, ki razlaga, kako si češki Nemci zamišljajo bodočo ureditev Češkoslovaške in kakšen položaj zahtevajo zase. Letak govori o tem takole: L V prvem razdobju podeli Češkoslovaška vlada nemški manjšini kulturno in upravno avtonomijo, nadalje sorazmerno število nemškega uradništva ter priznanje sudetskih Nem- cev kot samostojne narodnosti, ki prebiva na strogo določenem prostoru. 2. V drugem razdobju bi se češkoslovaška država izpremenila po švicarskem vzoru v zvezno državo, kjer bi vsaka pokrajina imela izključno pravico, da se briga za svoje prebivalstvo, pa naj živi tudi izven pokrajine. 3. V tretjem razdobju bi se zvezna češko-sloslovaška država spremenila v popolnoma nevtralno državo, ki bi ji vse velesile priznale nevtralnost na osnovi posebnega »nevtralnost-nega statuta«, torej ne po belgijskem, marveč po skandinavskem zgledu. Nevtralna češkoslovaška zvezna država bi se morala med drugim obvezati, da se odreka vsaki kakršnikoli politični ali vojaški zvezi s kakšno tujo državo, V prvi vrsti pa bi se Češkoslovaška morala odreči svoje zveze s sovjetsko Rusijo. italijansko priznanje slovenski književnosti Veliki italijanski časopis svetovnega slovesa »Ilustrazione Italiana« je izdala za prvi maj razkošno številko, posvečeno Jugoslaviji. Tam čitamo tudi tole: Prav meje govore, da teče od Erennerja do Drave vzporednik, ob katerem imajo Italijani in Slovani enak položaj in enake interese. Vzdrževanje novega srednjeevropskega ravnotežja od Baltiškega do Jadranskega morja se pričenja z jadranskim sporazumom med Jugoslavijo in Italijo. Italija, Jugoslavija, Madžarska in Poljska tvorijo sklop od severa do juga. Ta sklop reže Evropo, a ne zato, da bi delil, marveč zato, da druži. Z dobrimi odnošaji, ki jo vežejo na fašistično Italijo, Jugoslavija jamči za neokrnjenost razvojnih možnosti proti Sredozemlju in nemajhen del njenih možnosti glede Srednje Evrope. Zgodovinski dogodki na Dunaju so te vezi še poglobili. Prostor, ki loči veliko Nemčijo od Jadrana, je komaj sto kilometrov širok. Nova naloga italijansko jugoslovanskega prijateljstva je jasna: zvesto je treba braniti načelo, da ni več mogoča nobena hegemonija onkraj bledih mejnikov, kjer se Italijani, Slovani in Nemci srečujejo, ne da bi se spopadli. 0 slovenski književnosti piše znani raziskovalec slovenstva profesor Umberto Urbani, ki Prešernu daje naslov »slovenskega Pe-trarca«, Levstika označuje kot preosuovalca slovenščine, slovenskega književnega sloga, kot občudovanja vrednega pesnika, ki je opeval vse, kar daje življenju lepoto, ki je z »Martinom Krpanom« udaril po dunajskem dvoru in v tem delu postavil spomenik mu-čeništvu slovenskega naroda. Jurčiču pripisuje zaslugo, da je s svojimi deli jačil narodno zavest in odpornost Slovencev. Našteva potem vse izrazitejše naše ter srbske in hrvatske pesnike in pisatelje in navaja njihovo delo, v dokaz, da se močne književnosti lahko razvijejo, ne da bi bilo med sorodnimi narodi nasilno ustvarjati skupnost. Končuje se članek z besedami Otona Zupančiča, da »slovensko ljudstvo še ni izreklo svoje poslednje besede«. Dat te Sloveniji zvezo z morjem Pod naslovom »Zopet aktualna zahteva« je napisal nedavno »Trgovski list« tudi tole: Dokazano je, da Slovenija od zboljšanja, ki je nastalo v zadnjih dveh letih, ni imela nič in da kot agrarno pasivna dežela od tega zboljšanja tudi nič imeti ni mogla. Kajti še to zboljšanje je nastalo predvsem zaradi zboljšanja cen za žito, ki ga pa mora SI ove-nija kupovati. Zato se je njena gospodarska stiska zaradi zboljšanja v drugih pokrajinah še povečala. To zboljšanje pa je bilo razlog, da se je zvišala cela vrsta davščin in ker pla- s karbidno svetilko spredaj. V hipu me je spre-letelo neko nedopovedljivo čustvo, iz prs pa se mi je izvil težak vzdih: Ubogi trpini! Zazdeli so se mi kakor Gogoljeve »Mrtve dušeč. Pozdravili smo se, izprva nekam tuje, skoraj hladno, ko pa smo se pobliže spoznali, je hipoma udarilo na dan dobro slovensko srce. Frank Lavrič od Starega trga pri Ložu je po-prašal po svojem bratu katehetu, Janez Vesel z Gore nad Sodražico me je povabil v svoj rov štev. 1, moj bratranec Janez Tidan iz Sušja pri Ribnici me je hotel vzeti na stroj, s katerim prevaža v podzemlju rudo, Makošar iz Brež pa mi je položil na glavo svojo težko čedado in me spomnil na .leta, ko sva še skupaj pohajala na ribniško visoko šolo. Kdo bi bil tedaj mislil, da se bova na stara leta sešla v Minne-soti v podzemeljskih rudnikih. Ob eni se je oglasila sirena in pozvala delavce na delo. V slovo smo si podali roke in Pristopili k podzemeljskemu vhodu. Teška železna vzpeniača nns je v trenutku popeljala 50 metrov globoko, najprej delavce, potem pa se nas Neka čudna tesnoba me je spreletavala, ko smo brneli navzdol. Pred oči so mi stopile v«e tamkajšnje podzemeljske nezgode, o katerih nam je rajni oče, toliko pripovedoval: kako se. ;e nekoč pretrgala vrv in se razbila vzpenjata r delavci vred, kako se ie neki Zamoščan spustil po železni vrvi in si roke užgal, kako je omamit eksplodiral in zasul rov in delavce. Te to°je bežne misli je najbrž uganil tudi bas — »as podzemeljski spremljevalec in delavski paznik. — Ko smo namreč globoko v rovu izstopni, me je prijel za podpazduho in me potem Tes ca s kakor otroka vodil naokrog. otresel sem se v duhu in po telesu. Težko nezdravo vzdušje je morilo duha, velika toplotna sprememba med zunanjim in pozemelj-s»mi svetom pa je hladila telo. Pred nami se je »igrml več sto metrov dolg rov. Stene in strop Podpirajo debela lesena bruna, po tleh pa so železni pragovi in tračnice za električno železnico. Temo preganjajo poedine medlo žareče žarnice, pribite na strop ali na stene. Ponekod je tako vlažino, da padajo debele kaplje na obraz. »Pozor!« se oglasi bas in me potisne v nizko in ozko obstransko vdolbino. Županov Janez je ravnokar pripeljal prve vozičke, napolnjene z železno rudo. Kakor pribit sedi na majhni električni lokomotivi in brzi mimo nas. Ko pride do cilia, pritisne na električni gumb, vozovi se preobrnejo in izpraznijo svoje težko breme, ki ga precej nato potegne ogromna vzpe-njača na svetlo. In tako gre delo venomer naprej kakor kolesa pri uri. Od glavnega rova vodi nešteto stranskih, daljših in krajših, ravnih in krivih, kakor pač kaže železma nida. Zavili smo v rov stev. t. John Vesel je bil tako zaverovan v svoje de.lo da nas izprva še opazil ni. V rokah je držal električni sveder in vrtal trde zeleznormlnate plasti. Kakor v kovačnici iskre tako so odleta-vale izpod svedra svetle iskre in manjši in večji rudnati drobci.. Hrc-ŠČalo je pa tako, da je pretresalo ušesa in mozeg. Ubogi delavci! Nam je to peklensko hreščanje že po par minutah presedalo, ti ubogi trpini pa so dan na dan, noč za nočjo v poltemi, v neprestanem strahu in v vedni smrtni nevarnosti. Ko rudar navrta devet do deset lukenj, jih vnapolni z d.namitom ki z groznim pokom odruš, in odvali velikanske rudnate sklade. Če gre delo dobro od jok. nakoplje sleherni delavec dnevno osem do deset vozov rude. Kako smo se oddahnili, ko smo znova vdihavali sveži zrak in zrli nad seboj sonce m višnjevi nebesni obok! A spodaj pod črnijo? Tema, kamorkoli seže oko, duh po strupenih plmih, pol trhlo tramov je, neprestana vk^Kosmo . se vračali proti mestu, se me Je tolevala želja '„ mamonu, zakoprnel sem po bogastvu, da bi SokupU vse te Zemeljske rudnfke in nem«. doma vpeljal štiriurni delovnik. Saj morajo biti v tem peklu še štiri ure dolge, kaj šele osem! Po polurni vožnji smo dospeli na Eveleth, prijazno rudarsko naselje, podobno našemu Kranju. Železni rudniki so precej ven iz mesta, zalo ka/e mesto samo prav snažno lice. Slovenska naselbina je močna in dobro organizirana. Za versko življenje skrbi slovenski žup« nik Alojzij Pirnat, po rodu iz Dravelj nad Ljubljano, za prosvetno izobrazbo pa pevska in kulturna društva. Neposredno pred vhodom v mesto se razteza položen griček s pokopališčem To smo hoteli videti, zato smo najprej zavili nanj. Pokopališka vrata so bila na stežaj odprta, razmeroma Široka steza z belo sivim peskom' posuta, gomile vzravnane, ves nalahno vzpet svet pa v zelenje zavit. V kotu ob križu smo obstali in izstopili »Tukaj počiva Vaš brat Janez.« Krčevito sklenem roke in znpičim orosele oči v gomilo. Vsenaokrog svetlo sonce, le v moji duši se je hipoma stemnilo. Rad bi molil, toda srce je žalostno. Od zgodmje mladosti sem hrepenel po tem trenutku, a zdaj, dragi brat, stojim tako prazen in suh na Tvojem grobu. Nebeška Mati, pomagaj! »Zdrava Marija .. Sveta Marija, Mati božja...« Moje mladostne sanje so se uresničile. O Bog, kako si dober! V zraku leži sladka vonjava jesenskih cvetlic. Od rožnega grma ob zidu odlomim vejico, poleti, ko bodo cvetele rože. bo v domači zemlji pognala tudi ta vejica. Pa še košček prsti s Tvojega groba! Kakor sveto podobo na steni, tako bom čuval spomin na Tvojo gomilo v svojem srcu. Z Bogom, dragi Janez! Sredi mesta nas je že pričakoval KoeevarjeK! Anton, postaven in krepak mož, in ribniška do-bričina od nog do glave. Kočevarjeva hiša te bila včasih nekako naravmo zbirališče vse naše vasi Podnevi so hodili v vas otroci. Takih igrač kot jih je znal narediti Hočevarjev Peter, ni RADIO LJUBLJANA od 16. junija do 23. junija 1S38. Vsak dani 12 Ploiče, 12 45 Vreme, poročila, 13 Cas, spored, obvestila, 13.15 PloSče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Č«s, vreme, poročila, spored, obvestila. Četrtek, 16. junija: 8 Prenos cerkvene glasbe. 9 Verski govor. 9.15 Prenos blagoslova stolne procesije. 9.30 Napovedi, poročila. 9 45 Plošče. 10 Koncert. 11 Otroška ura. 11.30 Koncert radijskega orkestra. 17 Kmet. ura. 17.30 Šramel »Škrjanček«. 18.15 Calderon: Skrivnost sv. maše. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20 Koncert. 22.15 Plošče. — Petek, 17. junija: 13.20 radijski orkester. 18 Radijski orkester. 18.40 Ženska ura. 19.30 Nac. ura. 19.50 O mladinskem taboru v Ljubljani. 20 Radijski orkester. 21.10 Ljubljanski godalni kvartet. 22.30 Angleške plošče — Sobota, 18 junija: 18 Radijski orkester. 18.40 Dolenjska me3ta v dobi čitalnic. 19.80 Nac. ura. 19 50 Pregled sporeda. 20 O zunanji po litiki. 20.30 Železnikarjev »Brus«. 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 19. junija: 8 Celo tn klavir. 9 Napovedi, poročila 9.15 Plošče 10 Verski govor. 10.15 Staroslovenska maša. 11 Otroška ura. 11.80 Plošče. 12 Kmečki trio. 17 Kmet. ura. 17.30 Operna glasba. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plašče. 20 Kantata o šahu. 20.45 Koncert radijskega orkestra. 22.15 IV šče. — Ponedeljek, 20. junija: 18 Radijski orkester 18.40 Ladjedelnice ob slov. obali Jadrana. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Koncert radijskega orkestra. 21.15 Prenos iz Prage. — Torek, 21. ju-nija: 11 Šolska ura 13.20 Koncert radijskega orkestra. 18 Koncert radijskega orkestra. 18.40 Ljub-Ijanski Št. Jakob od Valvazorja do Plečnika 10.30 Nac. ura. 19.50 Zabavni kotiček. 20 Plošče. 20.15 Radijski komorni zbor. 21.10 Ura češke klavirsko glasbe. 22.15 Koncert radijskega orkestra. — Sreda, 22. junija: 1$ Plošče. 18.20 Mladinska ura. 19.30 Nac. ura. 19 50 Šahovski kotiček. 20 Plošče. 20.15 Rezervirano za prenas. 22.15 Salonski kvartet. Katoliški listi ste moji glasniki. Male otrok nebeškega Očeta bi vedelo za mofe želje, ako ne bi bilo tebe, katoliško časopisje. (Pij X.) V vsako hišo Domoljuba! čuje te Slovenija v izredno visoki meri, se je tudi njeno davčno breme izredno povečalo. Kljub večjim izdatkom za svojo prehrano je morala Slovenija plačevati še večje davščine. Ni čuda, če je njena gospodarska sila zaradi tega padla kar dvakratno. In danes je na tako nizki stopnji, da ji preti že gospodarski propad. Zato se mora Sloveniji pomagati, zato se mora z zidavo železniške zveze z morjem dati prebivalstvu Slovenije nujno potrebna zaposlitev. To tem prej, ker je bila tudi pri javnih delih Slovenija prikrajšana čez mero. Moremo zato reči z vsem poudarkom, da ni zahteve v vsej državi, ki bi bila le primeroma tako utemeljena ko zahteva po sezidavi železniške zveze z morjem. Zato pa tudi ne gre, če se pri velikih javnih delih iz sredstev 4 milijardnega posojila ne bi določila zidava te železnice kot orio javno delo, ki mu gre prvenstvo pred vsemi drugimi. Složno mora zalo zahtevati vsa Slovenija, da se vsaj sedaj ta njena stara zahteva izvede in da se ji vsaj zdaj izpolni obljuba, ki ji je bila v obliki zakona dana že pred leti. Stari dolg se mora Sloveniji že enkrat plačati. Tudi državni misli sami ne more biti v korist, če tnora ena pokrajina venomer ugotavljati, da se ne upošteva ena njenih najbolj življenjskih zahtev. In železniška zveza Slovenije z morjem ie takšna zahteva. Nova upravna razdelitev bivše Avstrije Nemški notranji minister dr. Frick je bil te dni na Dunaju, kjer je organiziral upravo bivše avstrijske zvezne države. Po njegovih določilih je najvišji predstavnik oblasti v Avstriji državni ''omisar Btirckel, ki je tudi najvišji pred nik stranke v »Ostmarkk, kakor se Av* ija odslej imenuje. Nekdanja avstrijska vlada postane »deželna vlada Ost-marke«. Notranji minister je značilno poudaril, »da se imenuje nova deželna vlada Seyss-lnquart<, ki ima torej osebno v rokah vse upravne posle, ki jih on svojevoljno porazdeli med 5 deželnih ministrov, ki so mu odslej še na razpolago. »Ostmarkac je upravno razdeljena v 7 področij, ki se zemljepisno popolnoma ujemajo s področji strankine razdelitve. Da sta država in stranka eno, pride do izraza, da je vodja stranke v pokrajini (Gauleiter) obenem tudi deželni glavar, to je predsednik deSelne uprave (Landeshaupt-mann) Bivša Avstrija je razdeljena v sledeče pokrajine (Gau): Dunaj, Oberdonau, Nieder-donau, Steiermark, Karnten (Koroško), Salz-burg in Tirol. Meje pokrajin se ne ujemajo popolnoma z mejami prejšnjih zveznih dežel. Tako je Koroška dobila v svoj okvir tudi Vorarlberg, Burgenland (Gradiščansko) je izginil in pride južni del k Štajerski, severni pa k Unterdonau. Prav tako pride nekaj političnih okrajev nekdanje Gornje Avstrije k Unterdonau. Dunaj je posebna upravna edi-nica. Notranji minister dr. Frick je pri tej priložnosti poudaril, da mora biti Avstrija do majnika 1939 v vsakem pogledu istousmer-jena z ostalo Nemčijo. Istočasno so bile tudi posamezne pokrajine (Gaue) razdeljene v strankina in upravna okrožja, ki se zopet popolnoma ujemajo. Ozemlje, koder prebivajo Slovenci na Koroškem, je bilo razdeljeno v okrožja Velikovec, Celovec in Beljak, ki slovensko ozemlje režejo v navpični meji od severa do Karavank. K okrožju Beljak spada tudi vsa Zilska dolina. bilo zlepa dobiti. In kako je razumel Peter otroke, otroci pa njega! Ko mu je bilo njihovega vpitja dovolj, jih je kar z leskovko nagnal, klal je namreč leskove palice in strgal vitre za rešeta Pa kaj so storili mladi naga-jivci? Pri enih vratih so drli ven, pri drugih pa so zopet prihajali nazaj in ga dražili. In Petru je bilo to všeč Zvečer pa so se shajali pri Kofevarjib vaški možje, še rajni prelat dr Jožef Lesar mi je večkrat pripovedoval, kako so včasih pri Kočevarjevih možje moževali Va-srke žene pa so hodile h Kočevarjevi Mici v posvete. Mica je imela trafiko, zalo je večkrat žahajala v bližnji trg in je tako marsikaj zvedela, kar je bilo drugim prikrito. Pa tudi dobro srce je imela, komur je le mogla, je postregla: poleti s kislim, pozimi pa s toplim mlekom. To lepo sfarokran jsko izročilo je prenesel na Eveleth tudi njen hvaležni sin Anton Že na Shisholmu so mi pravili, da je pri Kičevarje-vemu Antonu vsak Slovenec vedno dobrodošel. Tudi mi smo bili izredno gostoljubno sprejeti V prostorni dvorani smn naleteli na same znance iz mladih let. Tu so bili: Jožetova dva, Šuštarjev Jakob, Tanova Neža in Franca. Hrvaški Fric in še nešteto drugih žal. da srno imeli tako malo časa! Šuštarjev Jakob, ki je bil pred leti celo evelethski župan, je uporabil vso svojo zgovornost, da bi me vsaj za tri dni na Evelethu pridržai: Jutri Vas popeljem k jezeru, tam bomo napravili piknik, potem bomo obiskali še nekatere naše vaščane na Eliju in Virginii:. Kako bodo veseli! Naša Marijana me je celo prosila, da jo brzojavno obvestim o Vašem prihodu, kako ji bo hudo, če Vas ne bo videla! Toda neizprosni čas je bil močnejši kakor vse te in podobne prijazne in vabljive besede. I osloviti se moramo, v srcu nam vsem v hipu Eitane tesno, y očeh pa vlažno. Fužinska Mica kar na glas zaihtela. Skušamo še eno zapeti, a pesem noče iz grla. Zadnjikrat jim nežem t desnico. »Pozdravite doma očeta, mater, va- i fi* ščane, Noto Štifto, Sv. Križ, ribniški misijonski zvon! Z Bogom! Z Bogom!« Tako se menjava v življenju sonce in dež, veselje in žalost. Jata vran je zletela s hriba. Krakajoče so letele čez polje v bližnji gozd. še en polet in Evclcth se je za vedno poslovil v nevidni dalji Ko je legal večerni mrak na zemljo smo že bili pod streho g. dr Janeza šolarja, slovenskega župnika v Duluthu. Duluth je znamenito trgovsko mesto s ?to tisoč prebivalci Razteza se na zahodni strani Gornjega jezera do 40 km na doigo. V mestu ima sedež dvajset paroplovnih in osem železniških družb. Izvažajo zlasti premog in železno rudo, uvažajo pa pšenico in dru^e poljske pridelke Slovenci so naseljeni večinoma v predmestjih Gary, West in New Duluth, kjer so velike jeklarje. Za versko in prosvetno življenje so zelo dostopni. Med njimi deluje že imenovani dr. J. šolar, ki zasluži, da ga svojim cenjenim Sitateljem nekolike pobliže predstavim Janez Šolar se je rodil 1897 na Rudnem v župniji Selca nad škofjo Loko Bil je srednji med petimi otroci preproste kmečke družine. Oče, ki je že v mladih letih kot fant podpiral z zaslužkom svojih rok deset let mlajšega brata Jurija, sedaj benediktinca p. Venceslava v Ameriki, je dal Janeza v mestne šole najprej v škofjo l oko, potem pa v Ljubljano. Toda Janez je bil bolehen in je v tretjem i4azredu ljudske šole dvakrat prebolel hudo pljučnico, ki mu je pustila težko srčno napako. Zato je moral šolo pustiti. Ko pa je leta 1911 prišel na počitnice stric, iz Amerike, so se vsi toliko časa šalili, da je nazadnje le resnica postala: Janez se je odločil, da gre s stricem v Ameriko. Tam ga je g. Venceslav hotel izšolati, a bolezen mu tudi tam ni bila prijaznejša Moral je prenehati in si iskati zaslužka z najrazličnejšimi posli: zdaj je bjl samostanski služabnik, potem v hotelu, drugič zopet v športnem klubu, nazadnje pa so na oh koncu svetovne vojne še k vdjakom po- brali. Delo (ja je toliko okrepilo in življenje toliko zmodrilo. da je še.enkrat poskusil s študijem. l.u res, uspel je! Vstopil je v semenišče za škofijo Duluth in končal bogoslovne nauke v St. Paulu z licenciatom. Leta 1926 sta s stricem zopet prišla v Evropo: takrat sta obhajala vsak svoj jubilej: stric srebrno, Janez pa novo mašo, oboje na očetov god, na dan sv. Jakoba apostola. Po škofovi želji pa je nadarjeni novomašnik odšel na katoliško vseučilišče v VVashingtonu in se posvetil vzgojni vedi. Leta 1970 je študije končal z doktorskim naslovom, nakar ga je imenoval škof za nadzornika vseh katoliških šol v škofiji Duluth. Predlanskim je dobil v vodstvo še župnijo Sv. Elizabete v Duluthu, kjer se poleg drugega vsestranskega vzgojnega in znanstvenega dela udejstvuje tuai v dušnem pa-stirstvu. V prijetni družbi tega odličnega rojaka nam je tisti večer potekal čas. Ko pa smo bili v naj-živalinejšem razgovoru, nas ie za hip zmotil električni zvonček. Kdo neki bo ob tej uri? Bil je naš misijonar g Vital Vodušek, ki se je z avtomobilom pripeljal iz Ročk Springsa od g. župnika Albina Gnidovca In tako smo potem še njega vzeli v svojo sredo in kramljali dalje skoraj do ranega jutra. Toliko je imel vsak povedati in toliko bi bil tudi rad vsak zvedeli Ob spominu na dom in na domača tla so v tujini ure kakor minute in sekunde. In povrhu vsega tega smo morali s sončnim svitom že zopet narazen: g. V Vodušek v Chicago, g. kanonik Oman. Blenkuš in podpisani pa v Brock-way. Tu nas je po tridnevni odsotnosti pričakoval g. ravnatelj Slapšak, ki se je bil medtem že vrnil od svojih sorodnikov t juga. V gostišču g. župnika Janeza Trobca smo se zopet srečno sešli. Naročajte Slovenski dom! Oh, ti otroci! Vse 88 pritožuje wt4 otroci 4e4aoii^ dni- Berači na cesti vedo povedati, da jih otroci kamenjajo. Tujci se pritožujejo, da jih otroci bkladajo z nedostojnimi priimki. Očetje in matere so polni tožba: »Ne ubogajo nas!« Šola ve povedati,, da prejšnječase otroci niso bili nikdar toliko razbrzdani. Ko pridejo leta, da bi se »tarši radi umaknili v miren počitek in bi uživali v tihoti sadove svojega truda in dela, se tolikokrat sliši bojazen, da si ne upajo stari izročiti otrokom svojega posestva, ker sj boje... no, že veste, česa. Kar nič prijetne niso takele tožbe. Kje je krivda, da je sedanji rod tak? Poskusimo dati na to vprašanje nekaj odgovora. Ce bo odgovor napravil komu malo bolečin, nič zato. Resnica je sicer božja hčerka, a kljub iernu ni vsakemu človeku prijetna. Beseda spoštovanje je današnjemu časa skoraj tuja. Še malo, pa jo bo treba črtati iz naših besednjakov. Zaslugo za to nosi velik del našega časopisja. Tisto časopisje, ki se je spravilo nad Boga samega in mu je skušalo vzeti veljavo med človeškimi otroci, tisto časopisje, ki dan za dnevom blati Cerkev in njeno osebje od papeža doli pa do zadnjega kaplana in še nazaj do najbolj skritega samostanskega brata, nosi dosti krivde na tem dejstvu. Tudi do državne oblasti tako časopisje nima primernega spoštovanja, samo strah ima. Strah pred paragrafi in pred kaznijo ia ječo. Paaji strah in ne dostojno spoštovanje! Tako je po zaslugi tega Časopisja padla božja veljava, padla veljava Cerkve kot učiteljice narodov, izpodkopani so temelji državnega življenja in nehote je v ta vrtinec padlo tudi življenje naših družin. Naš Prešeren bi danes lahko potožil, da na tleh leže človeštva stebri stari, v domačih šegah vtrnjene postave. Ali se večina svetovnega časopisja zaveda te svoje krivde? Zelo dvomimo. Časopisje — svetovna velesila — kako slabo vršiš svoje poslanstvo! Večne zdražbe med starši in otroci — tvoja krivda! — državna in cerkvena veljava ležita na tleh — tvoja krivda! — vera v Boga je ljudem vzeta — tvoja največja krivda! Skoraj nevede in nehote se je dala zapeljati in omamiti sili tiskane besede masa narodov kakor tudi posamezni člani ljudstva. Kar povejte vi, družinski očetje, aH niste tudi vi nekaterikrat govorili drzno o Bogu in o njegovih naredbah. Kar povejte, kako ste presojali pred svojo družino odredbe učiteljev in veroučiteljev, ki navadno niso bile drugega kakor odredbe višjih, predpostavljenih. »Ali je naš učitelj neumen? AM je kaplan znorel? Saj ne vesta, kaj vam ukazujeta.« Ali 1,0 slutiš, kako pljuješ s tako obsodbo v svojo jastno skledo? Če je neumen učitelj v šoli, če je nespameten katehet, ker ukazujeta tvojemu otroku nekaj pametnega, ali nisi neumen tudi h, kadar zapoveduješ svojim otrokom, kakšni naj bodo in kaj naj delajo? Kamen, ki ga vržeš v steno, odleti nazaj in zadene lahko tebe sa-roega. Več medsebojnega spoštovanja in manj nepotrebnega in prenaglega presojevanja, pa oo marsikaj šlo bolje naprej. Dokler bomo pa °r«g drugemu veljavo odjedali, se pa nikar ne čudimo, če jo tudi sebi odjedamo. Zelo škodljiva je nam vsem v tem oziru 'sta že tolikokrat pregrajana slepa ljubezen, katere je dandanašnji svet več ko poln. Slepa Ot Č6" Vidi sarao otroka in ničesar drugega, troka vidi, ne pa njegovih napak. Če nam oo pove le besedico o otrokovih napakah ia ______8 Najcenejšo in najboljše za ženske narodno noSe, kakor tudi vse Narodne nose pozor! m™*^™ biw, v,,,« n«di trgovina ph „monu« J. STROIANSEK, Ljubljana Pred Škofije poleg magistrata rotovža) nerodnostih, koj je zamera tukaj. Če ne še pravda, Sosed ne sme ničesar napačnega videti na našem otroku. Če vidi in če nas na to opozori — hujše je to, kakor če bi kamen v na« vrgel. Do smrti mu ne bo odpuščeno. Otroci slišijo naše hudovanje nad sosedom: sosed je ničla, je izguba, nič ne ve, tibo naj bo, za svoje naj skrbi in naj se zanje briga... Če sosed ničesar ne ve, sklepa otrok čisto pravilno, potem tudi ti ničesar ne veš, tiho bodi in molči. Tako si sami kopljemo grob lastnemu delu in trudu. Slepa ljubezen ubija spoštovanje, ki smo ga drug drugemu dolžni. Ubija pa tudi naše lastno delo, kateremu sami v svoji slepoti kopljemo grob. Če bi se odrasli ljudje med seboj malo bolj ccnili in spoštovali, pa bi jih mlajši rod tudi bolj cenil in spoštoval. S tem, da ubijamo veljavo svojega bližnjega* izpodbijamo tudi svojo lastno veljavo. Ali ni škoda! Nikjer se morebiti tako jasno ne kaže resničnost Kristusove besede: »Ne sodite in ne boste sojeni,« kakor ravno na polju vzgoje. Če hočemo doživeti boljše čase, moramo zanesti na svet večjo mero spoštovanja do vsake oblasti: do Boga, do Cerkve, do državne oblasti, pa tudi do šole in do bližnjega sploh. Ali za to bo treba delati skozi desetletja! Naročite takoj »Slovenca" ali pa ga kupujte in naberite 50 žigov, da boste imeli pravico 15. julija t. 1. do žrebanja, ko Vam bo sreča lahko izbral« eno od 152 dragocenih nagrad, ki so vredne nad 100.000 din. Tudi če sedaj začnete zbirati nagradne žige, jih boste mogli nabrati 50, ker lahko od istega dne pošljete več žigov. Sreča lahko čaka prav Vas, zato ne odlašajte niti dneva, ampak začnite kupovat »Slovenca« in zbirat žige ali pa takoj naročite »Slovenca« pri našem zastopniku v Vašem kraju ali pa pri upravi »Slovenca« v Ljubljani. Lastništvo »Slovenca«. V neki šoli so imeli na vrsti Noeta in njegovo barko. »Kaj menite, Otroci,« je dejal gospod katehet, »s kom si je Noe v barki čas preganjal l Jaz bi rekel, da je lovil ribe.« »Jaz pa mislim, da se motite,« je pripomnil Hribarjev Lojze. »Prav dosti ni mogel loviti, ko je imel pa samo dva črva v barki.« NAGLUŠNI! VtrSRAPHON, nov pripomoček za sluh, praktično neviden, neelektričen, nobene žice, brez ..__ baterije, niknke pritikline. Zdrav-, Vv niSko preizkusen in priporočan. 1 . Zahtevajte brezplačno prospekte in pogoje za 30 dnevno pire-tikuinlo. ,MN0S' (Dep. 17) Zagreto. BoškovKena 3 »Janez, hitro vstani, v desetih minutah moramo že nastopiti in odkorakati,« je klical France svojega rojaka rekruta. Janez se je pa leno obrnil na slainnjači: »Ce me ne bo o pravem času, kar pojdite, ni treba name čakati.« Moli ogia§nik Vsaka drobna vrstica ali nje prosioi vel|a sa enkrat Din 5-—. Naročniki »Donioliuba« ptačaio samo polovico ako kupujeio kme tijske potrebščine ali prodaiajo svoje pridelke aii iščejo poslov oziroma obrthiki pomočnikov ati vajencev in narobe Pristojbina za male oglate te platuie naprej. Mfflpaliep Bipca sprejme Franc Kuhar, mizar, Vižroaria 60. Bvt^Misfta Siiša t vodovodom; vrtom, njivo, naprodaj 10 minut od kolodvora Medvode, Mara Fr., Vaše 10. 4 stav-, parale v meri 72011 m* ob drž. cesli Vir in Dob — razgled na planine — proda Janko V i 1 a r, pos., Dob pri Domžalah Vateitfn Poštenih star-VSJgii!>(! šev sprejme takoj Franc Levstek, krojač, Sodražica 158. Stroj m opB&B strešno, cementno, dvojno zarezano, poleg 800 modelov, stroj za robnike, poleg 80 modelov, iti stelaže. vse v dobrem stanju, proda Franci Škufca, Spodnje Brezovo, Višnja gora. Iiv redilni prašeb »REDIN« za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 6 din, po pošti 12 din; 3 zav. po pošti 24 din. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1. Uianra za kmečka de niapua la sprejmem takoj. — Zg. Šiška 11, Ljubljana VIL Slabln pošteno, de-Mmm |avn0 za delo na polju in pri živini, sprejmem. Dopise na upravo Domoljuba pod »Poštenje« št. 9155. Mostova esenca Moslio Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici 7.a 150 litrov Din 20'—, po pošti Din 35—, 2 steklenici po pošti 85 Din. - Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1. Eanta poštenega, od rflIUB 13 let naprej sprejmem. — Podmol-nik 12, pošta Dobrunje. Posestvo dobre zemlje ugodno naprodaj, poslopje, njive, travniki, gozdi, vinograd, sadovnjak. Posestvo je na polju. — Angela Mak, Podboršt 3, Št. Janž, Dolenjsko. Hiša z vrtom dn°pr0" Štebe Anton, Moste, Komenda. 11«!®«» najnovejši le-RDlESa tošnji modeli v največji izberi že od Din 550" — naprej. — Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 36, (nasproti Gospodarske zveze). Prodam geShnco. Anton Bedenčič, Bičje-Grosuplje. llaisniia poštenih sta-KgjVlM rišev, takoj sprejmem. — Zorman, mesar, Smlednik. *«*<*«» 17 mesecev rrOURm starega plemenskega junca, garantirano čiste monta-fonske pasme in iste pasme kravo, ki bo imela v S tednih teleta. Martine, Fužine 9 pod Ljubljano. Za vsakogar ntS obleke, perila in vsa praktična oblačila. — Presker, Sv. Petra C. št. 14, Ljubljana. Krožno žap kolarja, in nekaj bukovih plohov prodam. Jeraj Jernej, Zapoge št. 10, Smlednik. Panta W letnega, porama, štenega, sprejmem za kmetska dela Zaloška cesta št. 80 b | Ljubljana-Moste ar JUGOSLOVANSKA TISKARNA M|iitr, zadrega * omejeno itTtze V LJUBLJANI NAJMODERNEJE UREJEN GRAFIČNI ZAVOD; KNJIGOTISK, KAMENO- OFFSET- IN BAKROTISK, KLIŠARNA TER KNJIGOVEZNICA TISKA RAZGLEDNICE, TISKOVINE ZA URADE, TRGOVINO IN OBRT TER OSTALE TISKOVINE V ENO-ALI VEČBARVNEM TISKU TISKA KNJIGE, REVIJE, CENIKE, BROŠURE, PROSPEKTE, ETIKETE, DIPLOME, POSETNiCE, LETAKE, PLAKATE, VABILA, KOLEDARJE IZDELUJE ZA ILUSTRIRANJE TISKOVIN POTREBNE OSNUTKE, RISBE, PREDLOGE TER KLI5EJ2 ZA ENO- IN VEČBARVNI TISK vsako kol Ki no: lipovo, t»««gOVO in arnikovo aefle, Korenine srtne mod, ja£o«o?o iistte ln Krhifihovo lobie ANION Jimu - KA11NIK TOMBOLA gasil, čete Predeslje pri Krsnjei 19. junija DOBITKI« šivalni Stroj, 10 dvokoles, spalna oprava i. t. d. Kupite tablice po Din 8 — v predprodaji, — na dan tombole Din 4'—. Hranilne knjižice, vrednostne papirje,delnice, ifSobvainK* vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Kupe-predaja napremllnln Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekturi »VRELEC SREČE«. Al. Planinlek, mm. seetnovRors 14 Zdravnik: »Opozarjam vas tudi na to, da ne pijte preveč žganja.« Bolnik: »Zaradi tega ste pa lahko brez skrbi, gospod doktor, meni ga namreč ni nikoli preveč.« Sonce le is dneva v dan silneiSel Zato se zahteva vsak dan več od Vaše kože. Mislite pravočasno na nujno potrebno nego kože z NIVEO! Samo NIVEA vsebuje Eucerit. — NIVEA krepča kožo in dela tudi Vašo kožo odpornejšo proti vedno močnejšim sončnim žarkom in ji da svež videz.