OElAMAim 1ETNIK III GLASILO KOLEKTIVA DELAMARIS IZOLA INTERNA IZDAJA .VSEBINA: Slavko DEMŠAR: Za Dan (borcev ob 20. obletnici...................................... 1 Iz pisarne DS: Delavski is vet je sklenil........................................... 3 Iz pisarne DS: S ssej mipraivnega odbora!........................................... 4 Tomaž PAVLETIČ: Nagrajevanje ob novih (pogojih...................................... 7 Andrej STRES: Delo novoizvoljenega tovarniškega komiteja............................ 8 Andrej STRES: Novo, vodstvo sindikalne podružnice................................... 9 Avgust BREZAVŠČEK: Občinski ljudski odbor je ,zaseda'l..............................10 Mino BANOVAC: Korak naprej V razvoju delavskega samoupravljanja.....................11 A. B.: Lojze Brezavšček m. Viljem 'Bordon — novaltorja..............................12 Miiro BANOVAC: Komisija za družbeni ptandard,jie opravila .težko nalogo .... 13 ■ Alojz HUD ALEŠ: Prekajevanje rib:....................................................15 Avgust BREZAVŠČEK: Ribolov včeralj in danes I.......................................17 Avgust BREZAVŠČEK: Novi politični kadri.............................................18 Slavko JAKŠA: V Beli krasim .je izaropoitalo........................................19 A. B.: Naši odlikovanci..........................................................2)1 Miro BANOVAC: Vprašanja tim odgovori................................................21 Miro BANOVAC: Disciplinski organi poročajo..........................................22 Personalne vesrti................................................23 Urednikova (besedia..............................................24 Nagradna križanka Ije natisnjena na ovitku 1 »NAŠ GLAS« izdaja kolektiv kombinata konzervne industrije »Delamaris«, Izola — o urejuje uredniški odbor: Ado Makarovič, Alojz Hudales, Avgust Brezavšček, Zvonko Grahek, Miro Banovac, Cvetka Koren, Vili Može, Ivo Haj-šek - Odgovorni urednik: Avgust Brezavšček, Izola, Brkinska ulica štev 10 -Trska tiskarna Časopisno-založniškega podjetja »Primorski tisk« v Kopru „Haš glas? GLASILO KOLEKTIVA DELAMARIS IZOLA LETNIK III 1. JULIJ 1961 STEV. 3 Za Dan borcev ob 20. obletnici V zgodovini Človeštva je več resnično revolucionarnih in naprednih obletnic, ki so se nekako same po sebi vtisnile v ljudsko dušo. Skozi stoletja se prenaša spomin nanje iz roda v rod, postale so prav zaradi svoje napredne vsebine po miru, svobodi in boljšem življenju hrepenečega ljudstva last vseh narodov. , Mislim, da je povsem pravilno, da proslavljamo v FLRJ 4. julij ikot Dan jborcev, Ikot spomin na vse tiste tovariše in tovarišice, ki so darovali svoja življenja za domovino, spomin na vse tiste, ki so preživeli grozotne dni druge svetovne vojne kot udeleženci v naši ljudski revoluciji ali pa ikot zaporniki po raznih italijanskih zaporih in zloglasnih taboriščih, ikot so Rab, Gonars Dachau itd. j Leta 1941 takoj po zlomu stare Jugoslavije in vdoru fašističnih in nacističnih tolp je Centralni komite KP Jugoslavije pozval vse napredne Sile, |naj se enotno združijo v Oborožen odpor proti fašističnim okupatorjem. V Sloveniji je bila že v aprilu 1941 osnovana 'OF. V naslednjih nekaj mesecih pa so se pojavili prvi partizani, ki so napadali sovražnika takorekoč z golimi rokami in kasneje z njegovim lastnim orožjem. Iz prvih partizanskih enot so nastale kasneje čete, bataljoni, brigade, divizije in končno naša slavna JA, ki je z ogromnimi žrtvami pregnala iz porušene in okrvavljene domovine okupatorje ter domače izdajalce, četnike, ustaške klavce, slovenske domobrance in podobno drhal. Upreti se v tem času najmočnejši in najmodernejši vojaški sili sveta takorekoč bos in gol, z maloštevilno vojsko, ki je šele nastajala in se gradila in ki je z najprimitivnej-šim orožjem naskakovala tanke ter ostale moderno oborožene sovragove enote, da bi se polastila orožja, ker ga drugje ni mogla dobiti in ne vzeti, kaj ni to dejanje, ki spada za vse čase med najsvetlejše strani človekove zgodovine. Tako silne moralne moči, tako neuničljive revolucionarne zavesti ni v tem obdobju manifestiral noben drugi narod v Evropi in ne na ostalih kontinentih sveta. In noben drugi narod na svetu ni dajal tako ogromnih žrtev in prenašal takih Silnih naporov za svojo osvoboditev in za osvoboditev drugih narodov kot prav narodi Jugoslavije. Mussolini, ki je 22 let gradil oborožene sile fašizma, za katere je iz trpečega italijan- skega naroda iztisnil silne miljarde — nemški fažizem, ki mu je poleg lastne gigantske industrije stala na razpolago še večina industrije iz ostale Evrope, nista mogla spraviti na kolena ponosnega, 16-milijonskega naroda Jugoslavije, ne uteči številnim porazom, ki so jim jih zadajale številčno šibkejše in nezadostno oborožene partizanske enote. Sovražnik je hotel večkrat popolnoma uničiti in zatreti našo borbo in borce. Te sovragove akcije smo partizani imenovali »hajke«, v vojaškem jeziku pa se jiim pravi ofenzive. V teh ofenzivah je sovražnik s pomočjo domačih izdajalcev obkrožil v več obročih partizanske enote in ob pomoči topovskih, letalskih in oklepnih enot začel z vso silo sejati smrt med sestradane in ranjene partizane. Ustavimo se pri peti sovražni ofenzivi v planinah in soteskah Bosne. Dva meseca je trajala ta neenaka borba, saj je bilo razmerje sovražnika pirati nam 120.000 proti 20.000. Toda s tako številčno premočjo sovražnik ni bil zadovoljen. Izpopolnil je topniško oborožitev, opremil ofenzivno nastopanje s številnimi oklepnimi vozili in s celimi letalskimi eskadrilami. Mimo Itega je Idovolil enotam pred ofenzivo temeljit počitek ter ni skoparil z obljubljanjem nagrad, da bi dosegel pni vojakih pravo bojno razpoloženje. Kar pa zadeva našo oborožitev, je bil videti partizan, v primerjavi z vojakom kake SS divizije, kakor z vilami oborožen srednjeveški kmet nasproti oklepnemu konjeniku z mušketo v rolkah. 'Ostala oprema je bila iztrošena, kajti pravkar je bila končana četrta ofenziva. Veliko borcev je bilo strganih in bosih, brigade je trla strahovita lakota, vsak dan silneje pa Ista pustošila med našimi enotami tifus in smrtna utrujenost po neskončnih pohodih. O kakršnemkoli počitku sploh ni bilo govora. Razen tega so bile tu cele kolone ranjencev in bolnikov iz prejšnjih bitk. Samo ranjencev je bilo 4000. Borci so začeli pobijati konje. Ob poteh so šklepetala konjska okostja, oglodana do poslednjega koščka mesa. Kuriti ni mogoče. Ogenj in dim sta tarči za sovražnikove topove. Borci jedo pičle koščke surovega konjskega mesa, jedo travo, zelišča in koreninice. Vsak juriš, vsaka zaseda zmanjša število živih. Tisti, ki prežive, pokopljejo mrtve in gredo dalje. Število ranjencev raste ... težke, skupne rane zna prizadeti sovražnik. Ni bilo toplih postelj za ranjence, ne zdravil, injekcij in povojev. Zdravniki so operirali tudi na gozdnih jasah pod milim nebom, brez pravega kirurškega noža, z navadnim nožem žagajo roke in noge brez transfuzij, zdravijo zastarele vnete rane z zdravili, ki jih daje gozd. Bolničarke pobirajo ranjence izpred sovražnikovih bunkerjev in jih med točo krogel nosijo na varno. Zaščitni bataljoni krvave in tudi izkrvave na položajih, ko branijo ranjence. Več kot 4000 ranjencev je v nevarnosti, da jih zajame in pobije sovražnik. Številka je začarana. Noče in noče se zmanjšati. Vsaka bitka poglablja grozljivo rano na ljudskem telesu, a brigade ne odnehajo. Gredo s to pošastno rano na srcu preko naraslih rek, prebijajo se Skozi soteske, skozi trpljenje in glad. Ta rana je del njih samih. Teh 4000 ranjencev je .velika bolečina tovariša TITA in večna in ponosna zakletev poslednjega borca. Nosijo jih na ramah, na puškah, spravljajo jih čez vrtoglave skalnate previse in prepade, čez bobneče valove rek. Dajajo jim najboljše, kar imajo. Zadnjo drobtinico kruha, zadnjo neoglodano konjsko kost, poslednjo krpo. Mraz je, glad, trpljenje, smrtna utrujenost, juriši in rane... in tifus, tifus. Uši gomaze in sesajo še tisto poslednjo kapljo krvi, ki 'je ni izsesal fašist, četnik ali Ob 20. obletnici vstaje naših narodov še spomin na slavne dni v svobodo zoreče slovenske mladine na Primorskem: tov. Olga in Ljubka na gornji podobi, ki je bila posneta julija 1944, sta bili članici Okrožnega odbora mladine za Idrijsko (pozneje za sev. Primorsko) krvavi rabelj Paveliča. Toda brigade gredo naprej razredčene, cilju naproti. Ne ustavi jih lakota, ne stre jih tifus, ne ubije jih smrtno-nosna izmučenost. Sredi nekega dneva so nemška letala zasula z bombami in rafali kolono vrhovnega štaba. TITO je bil ranjen. Ni izgubil zavesti, temveč je hladnokrvno poveljeval dalje. Bombe so takrat ubile vodjo angleške misije kapetana Stuarta. Neki člani agleške misije so v tem peklu rekli Titu, naj se preda. Tito se je nasmehnil in dejal: »Vprašajte proletarce.« In proletarci so odgovorili tako, da so molče šli v nove juriše ter utrli kolonam za seboj pot naprej. Kljub vsemu so izmučeni in lačni borci proletarskih in drugih udarnih brigad v juriših, kakršnih ne pozna zgodovina, predrli vse fašistične Obroče. Sovražna ofenziva ne le, da ni izpolnila svojega namena — uničenja centra partizanskih sil in vrhovnega štaba, temveč se je spremenila v eno izmed sil osi v drugi svetovni vojni. Mi pa smo si po končani ofenzivi s krvjo priborili velik ugled tudi v tujini, saj so preživeli člani angleške misije poročali svojim, da imajo v paši armadi armado upornega ljudstva dn velikega zaveznika. Spomin na dobo naše revolucije oživlja pot po prepadih in gorskih strminah, pot po grozečih valovih okrvavljenih rek, tipanja za odtisi stopinj v nočni temi, jok brez solza in krik brez glasu. Znova ,se zadira v srce blazni smeh tifus-nih bolnikov, ki bledejo o belem kruhu, utrne se spomin (na dva moža, od katerih je eden izgubil nogo, drugi pa oslepel. Slepi je zavihtel hromega tovariša na rame in ta je potem obema kazal pot. Ob poti se zrušita dva borca. Zdaj sta privlekla iz žepa pest žita in si delita: »Eno zrno tebi, eno meni« ... Spominjamo se na brezmejno tovarištvo in iskrenost, ki sta bili osnova med našimi borci in ju tudi sedaj ne smemo zamotavati. Pred oči nam stopajo otroci z Imaterami v gorečih hišah, ki so jih zažgali fašisti. Vidimo žive okostnjake iz nemških taborišč, odrasle ljudi, ki tehtajo nekaj nad 30 kg. Vsega tega se spominjamo borci NOV ob svojem dnevu. Spominjamo se težkih, a vendar lepih dni in znamo ceniti svobodno domovino in naj uporabimo besede Lenina, ki pravi, da ima oblast ljudstva, ko |pride na krmilo, tisoč napak, pa je kljub temu tisočkrat boljša od vseh oblasti, kar jih je kdaj obstajalo na svetu. Oblast smo pri nas mi vsi in mi se moramo sami boriti za boljše življenje, za socializem. To .naj bo tudi v spomin, zakletev in zahvalo 1,700.000 žrtvam najboljših sinov in hčera naše domovine, ki so žrtvovali svoja življenja za našo lepšo bodočnost. Slavko DEMŠAR Delavski svet je sklenil Na 119. iseji je delavski svet najprej izvolil nov upravni odbor, o čemer smo poročali že v prejšnji številki »Našega glasu«, potem pa je odobril službeno potovanje komercialnega direktorja tovariša Lojzeta 'Lesjaka v Avstrijo. i \ \ i Komisija iza investicije je poročala, da pri izdelovanju pločevinaste embalaže nastaja ozko grlo pri gumiranju idnov okroglega formata na avtomatski gumirki »Cevolani«; spričo povečanja proizvodnje okroglih formatov je nastalo stanje, da te gumirke nismo mogli dati v popravilo, čeprav dela že tri leta. Zato Ibi (bilo nujno potrebno, da bi nabavili še |eno avtomatsko gumirko iste znamke. Delavski svet je odobril nabavo nove gumirke znamke »Cevolani«, ki bo stala (po podatkih tehničnega sektorja) 1,590.000 Lit. V oddelku slane ribe je povsem dotrajana črpalka za islano vodo, Iker je le-ta izdelana iz metala in ni dovolj odporna proti soli. Bila je že večkrat popravljena, sedaj pa je v takem stanju, da je (tudi popraviiti ni več mogoče. Delavski svet je odobril nakup nove črpalke za slano vodo iz plastične mase, ki jih izdeluje podjetje »Iplas« v Kopru jpo 180 tisoč dinarjev. Na 20. seji delavskega Isveta smo najprej' obravnavali problematiko s področja osebnih dohodkov, to je prenos dela rezerviranih sredstev na sklade ter končni obračun osebnih dohodkov za leto 1960. Vodja gospodar-sko-računskega sektorja tovariš Zvonko Grahek je tolmačil, da imamo v skladu za osebne dohodke rezerviran del sklada iza skupno po-ralbo in osnovna sredstva. Ta znaša 85,105.000 dinarjev. iDel teh sredstev (bo (potreben še za dokončno izplačilo osebnih dohodkov za leto 1960. Točna vsota iše ni znana. Po dosedanjih sklepih DS je iz teh sredstev že angažiranih 67,515.000 din. Delavski svet je odobril, naj se iz tega sklada odvede takoj 20,000.000 din v sklad skupne poralbe. Prenese naj se pa 'tudi 67,515.777 din, vendar (to postopoma v obrokih, ki jiih bo sproti določal upravni odbor. Na 'tej seji je delavski svet na predlog tarifne komisije odobril spremembo taačina obračunavanja premij za povečanje odstotka del, ki (jih nagrajujemo po učinku, italko da se dosedanji faiktor zamenja s točko, in sicer 1 faktor za 2 točki, za zmanjševanje nesreč Pri delu pa iza 1 faktor 1 točko. Za prihranek na premogu je delavski svet priznal premijo 20% od prihranjene vrednosti; v kurilnici v obratu Iris 46.400 din bruto, v Ikurfilnici Argo pa 64.400 din (bruto. Ta prihranek je |bil dosežen v II. polletju lanskega leta. Dalje je DS odločil, naj se v breme plačnega sklada odpiše 343.516 din, ki so jih preveč izplačali v januarju 59 tovarišem, ker so bili njihovi zaslužki obračunani po prvotni vrednosti točke. Kasneje, ko ise je vrednost točke zmanjšala in Iso pri naslednjem obračunu ostali člani kolektiva to vrnili, tega mi bilo mogoče Obračunati tistim, ki so v tem času odšli iz podjetja. Podoben primer se je izgodil 'tudi pri oddelku juh, ker se je zaradi uvedbe strojnega pakiranja zmanjšalo število točk in je 14 delavk dobilo Skupaj preveč izplačanih 29.255 dinarjev. Tudi 'ta iznesek je DS odpisal, ker ni mogoče 'terjati povračila. Od 1. aprila 1961 dalje so priznane točke tudi šoferjem, in sicer: visokokvalificirani šofer dobi 4 točke, kvalificirani pa 3,5 točke. V skladišču gotovih izdelkov v obeh obratih naj uvedemo delovno mesto »Pregled polnih doz pred odpremo«, s tarifno postavko 61 din ina uro, ki se obračunava od 1. maja dalje. Obravnavana in ugodno rešena je bila vloga tovariša Šimeta Rakvina, s tem da $e mu prejemki izenačijo s prejemki pred ocenitvijo, prizna pa se mu tudi 4 točke, kot jih imajo ostali visokokvalificirani. Da bo naša tarifna komisija pri svojem delu ekspeditivnejša, so jo razdelili na dva dela, in sicer: prvi naj ibi Ibil sestavljen iz predstavnikov posameznih obratov, kakor sledi: gospodarsko-računski sektor —• Tomaž Pavletič, komerciala —Rajko Makovec, splošni sektor — Miro Brecelj in tehnični sektor — Teodor Čok in Emil Pugelj. Komisija v tem sestavu bo opravljala vse delo, ki spada v njeno področje, komisija v polnem sestavu pa vse ostale posle, ki spadajo v izpopolnjevanje sistema nagrajevanja ter priprave novega tarifnega pravilnika. V to komisijo so imenovani še: za ribolovni obrat Viljem Može ter referent za nagrajevanje. Odpisanih je (bilo tudi nekaj gajib, iki jim je že potekla življenjska doba, ter nekaj palamide. J Komisiji za racionalizacijo in novatorstvo ter za individualne nagrade sta predlagali DS za nagraditev mehanika Alojza Brezavščka, ki je izpopolnil stroj za markiranje pokrovov in s Item dosegel velik prihranek. Delavski svet je nagradil tovariša Brezavščka s 40 tisoč dinarjev. Za zaslugo, ki jo ima tovariš Teodor Čok pri usposobitvi neuporabnega transformatorja, mu je DS priznal nagrado 25.000 din. Kurjačem v kurilnici »Iris« naj izplačajo enkratno nagrado 30.000 din za izredno delo pri izdajanju destilirane vode. Komisija za individualne premije je (predlagala za nagraditev tovariša Viljema Bordona, ki je izpopolnil stroj za pranje polnih doz (tako, da je prihranil 4 delovne moči, produktivnost stroja pa *se je povečala za 20 °/o. Pri istem stroju je tudi racionalneje izkoristil paro, ki jo ta stroj uporablja. Zato mu je DS priznal 50.000 din nagrade. O stanovanjski zadrugi v kombinatu smo že govorili, na tej iseji ipa je iDS sprejel sklep, da kombinat »Delamaris« vstopa v zadrugo kot član in da ibomo 'gradili 2 Stanovanjski hiši. Vpisnine bomo plačali 15.000 din in delež 50.000 din |za .vsako stanovanje, kar je 5-krat več, 'kot plačujejo posamezniki, ker tako določajo pravila zadruge. Za kombinat podpisujeta v zadrugi inž. Gabrijel Cotič in Zvonko Grahek. Odobreno je tudi posojilo po 1 milijon dinarjev vsakemu članu stanovanjske zadruge. Odobrena je pogodba med kombinatom in »Mehanotehniiko« za prodajo treh istrojev, ki jiih ne potrebujemo več, in sicer: Stroj za ellektrovarjenje, stroj :za veniženje in stroj za cilindriranje v skupni vrednosti 276.000 din. Mehaničnima delavnicama »Argo« in »Iris« je odobreno |za mesec maj 650 nadur, za marec lin april pa 693 nadur. Imenovana je bila komisija za decentralizacijo delavskega samoupravljanja v kombinatu, in sicer: Savo Kapelj — predsednik, člani pa: Miro Banovac, Zvonko Grahek, Alojz Hudales, Tihomil Javoršek in Franc Karo. Imenovana je bila itudi komisija za Sestavo pravilnika o priznavanju in delitvi premij za racionalizacijo in novatorstvo, in sicer: Viljem Bordon, Ivo Radman, Ivan Palčič, Savo Kapelj, Zvezdan Bertok, ,Milan Kleva, Tihomil Javoršek, Marčela Vatovec, Mira Benu-lič ter Miro Banovac. Tovariš Miro Banovac bo pripravil osnutek pravilnika v skladu z novim zakonom, ki je nedavno izšel, Iter (ta osnutek skupno s komisijo vskladil z našimi potrebami. Obravnavani ista bili tudi pritožbi Alda Ipse in Homana Pavliniča zaradi stanovanj, ki jima jih stanovanjska komisija ne more dodeliti, ker jih nima. V stanovanjsko skupnost je namesto Marka Rosande, ki se zaradi službene odsotnosti ne more udeleževati sej, imenovan Srečko Cah. Na 21. iseji je delavski svet obširno obravnaval inov gospodarski sistem in decentralizacijo delavskega samoupravljanja, o čemer poročamo v posebnem članku v tej številki. V zvezi s 'tem ije (DS naročil, naj (tarifna komisija začne t^koj pripravljati nov osnutek za ‘nagrajevanje po ekonomskih enotah v novih pogojih. Ker je dosedanji predsednik DS tovariš Marko Rosanda prevzel novo delovno mesto v naši propagandi ter veliko potuje, ga je DS .razrešil funkcije predsednika DS, na njegovo mesto pa imenoval tovariša Miho Kolenca. Dosedanji podpredsednik DS tovariš Marjan Mlekuž pa odhaja v politično šolo, zato je bil na njegovo mesto imenovan tovariš Ivan Hrvatin. i (, Imenovana je bila komisija za ocenjevanje škode in ugotavljanje krivcev. Komisija šteje 6 članov, delala pa bo v dveh skupinah, in sicer: V prvi skupini je predsednik Zorko Dež-jolt, člana pa sta inž. Bogomir Cotič in iSal-vatore Zennaro. V drugi skupini je predsednik Milan Nardin, člana pa inž. Evgen Ferluga in Bruno Tončetič. Ker je tovariš Bruno Božič odšel iz kombinata, je bil na itej seji razrešen funkcije člana delavskega sveta. I. osnovni šoli v Izoli, nad ikatero imamo patronat, bomo prispevali 50.000 din za poučno ekskurzijo, ki jo šola organizira ob zaključku šolskega leta. I Za obdaritev ene najbolj prizadetih belokranjskih vasi bomo db prazniku 20. obletnice vstaje nakazali 200.000 din. S sej upravnega odbora Na 2. seji je upravni odbor najprej obravnaval ustanovitev stanovanjske zadruge v kombinatu, o čemer je poročal predsednik iniciativnega odbora inž. Gabrijel Cotič. Po daljši razpravi o predlogu iniciativnega odbora, koliko naj podjetje posodi vsakemu zadružniku in kakšne pogoje mora zadružnik izpolnjevati, da je lahko deležen posojila podjetja, se je izluščilo stališče, naj (se od vseh prosilcev izbere tiste, za katere je podjetje najbolj zainteresirano, da ostanejo pri nas. V to stanovanjsko zadrugo vstopa kombinat tudi kot član in namerava graditi dve stanovanjski hiši. Po pregledu ostalih interesentov je upravni odbor odobril posojilo po en milijon dinarjev naslednjim tovarišem: dr. Romanu Vidmarju, Rajku Makovcu, Alojzu Brezavščku, Ivanu Hrvatiču, Viljemu Mohorčiču, Janezu Molku, Matku Ogrizku, Marku Rudmanu, Borisu Grebencu, Ivanu Bizjaku, inž. Bogomiiru Cotiču, Oktaviju Kaligariču, inž. Evgenu Ferlugi, Marijanu Ziherlu, Radu Polhu, Srečku Cahu in Jožetu Kranjcu. Za vse imenovane predlaga upravni odbor posojilo po en milijon dinarjev. Prične naj se z gradnjo 16 stanovanjskih hiš. Z imenovanjem UO stanovanjske zadruge preneha dejavnost iniciativnega odbora. Vse ito je predlog upravnega odbora, |ki jga naj obravnava in odobri delavski svet. Sef izvoza tovariš Boris Grebenc naj odpotuje v Zahodno Nemčijo ter skupno s firmo Richter, ki je naš zastopnik v Zahodni Nemčiji, obišče vse večje uvoznike naših proizvodov. Občinski zlbor proizvajalcev v Izoli je konec aprila obravnaval izvršitev družbenega plana v prvih treh meseaih letošnjega leta ter problematiko obratnih .sredstev v zvezi z novimi gospodarskimi predpisi. S te seje zbora proizvajalcev je bil poslan vsem gospodarskim organizacijam obširen dopis, iv katerem je raztolmačeno stanje obratnih sredstev v naši državi, maši republiki, v okraju in občini. Zbor proizvajalcev daje razna priporočila, kako naj posamezne gospodarske organizacije ravnajo z obratnimi sredstvi ter kakšne ukrepe -naj pod vzamejo, da podjetja me bi prišla v finančne težave. Vso to problematiko je UO proučil ter vzel priporočala na znanje. Upravni odbor je ma tej seji obravnaval poslovanje našega počitniškega doma v lanskem letu in, ,ker smo pred sezono, kako naj posluje dom letos. Zaradi premajhne zasedenosti v lanskem letu je bilo 307.108 din izgube. Dom je imel prometa Za 1,059.000 din. V njem je bilo 1.024 nočitev. Če upoštevamo, da Itraja sezona v Lepeni .le 3 mesece, vidimo, da je bil dom zaseden le 43 °/o. 2e pred časom je delavski svet določil, da bo letošnja dotacija za počitniški dom znašala največ 500 tisoč dinarjev. Hrana in vse ostale usluge so se od lanskega leta podražile vsaj za 20%, zato je dotacija 500.000 dinarjev mnogo premajhna, da bi lahko krilii stroške oskrbnega dne, ter je edini izhod podražitev penziona. Da bi dosegli boljšo zasedbo, naj bi sprejemali v dom tudi člane drugih kolektivov, ki naj za svoje bivanje plačajo polno ceno, ki znaša 700 din na dan. Za člane kolektiva pa veljajo naslednje cene: a) cel penzion za odrasle 450 din cel penzion za otroke 250 din b) za posamezne usluge: . zajtrk 50 din kosilo i I 200 din večerja 100 din prenočišče 100 din prenočišče na skupnem ležišču 70 din Na tej seji je bila tudi obravnavana vloga ribolovnega obrata, v kateri predlagajo povečanje cene ribam. V daljši razpravi so člani upravnega odbora nanizali razne negativne pojave, ki nastopajo zaradi tega, ker je tu več podjetij, ki se ukvarjajo z ribolovom in ki imajo med seboj različne interese in oblike dela. Vse to pa ribiči vedno izkoristijo v svoj prid ter v tem ribarjenju vedno nekaj ujamejo. Ker ima podjetje »Riba« urejeno nagrajevanje ribičev približno tako kot mi, le da imajo v nekaterih primerih boljšo soudeležbo, je upravni odbor ugodil prošnji ribolovnega obrata in sprejel sklep, da se bo od 1. aprila letos dalje obračunavalo ribolovnemu obratu ribe takole: 1. sardine do 36 kom/kg la od 120 na 130 din/ikg 2. sardine do 36 kom/kg Ha od 115 na 125 din/kg 3. sardine od 37 do 45 kom/kg la od 110 na 120 din/kg 4. sardine od 37 do 45 kom/kg Ha od 105 na 115 din/kg 5. inčuni do 60,kom/kg la od 90 na 95 din/kg 6. inčuni do 60 kom/kg Ha od 85 na 90 din/kg 7. inčuni do 60 kom/kg lila , od 75 na 85 din/kg Na predlog varnostnega tehnika tovariša Hajška je upravni odbor odredil, na katerih mestih bodo od 15. maja do 30. septembra brezplačno delili zeliščni čaj, da ne bi ljudje pili preveč vode. Ta delovna mesta so: steri- lizer in njegov pomočnik ter vsa mesta v oddelku predelave ribjih odpadkov in vsi kurjači v obeh kotlarnah. Šefu nabavnega oddelka tovarišu Marijanu Ziherlu so bili odobreni reprezentančni stroški, ki jih je imel na službenem potovanju v Beogradu in Splitu; stroški bremenijo reprezentanco komerciale. Referent za plan in analizo tovariš Mitja Logar je nameraval za opravljanje zadnjega izpita na ekonomski fakulteti porabiti svoj lanskoletni dopust, ki pa mu je po sklepu UO zapadel, ker ga ni porabil v lanskem letu. Zaprosil ja za 20 dni študijskega dopusta, ki mu ga je UO tudi odobril. Odobren je bil tudi račun fotu »Ideal«, Izola, za slike, ki jih je napravil ob otvoritvi naše zobne ambulante, in sicer za 18 slik 5.400 dinarjev. Ob zaključku seje je bila na vrsti zopet naša restavracija, ker je bilo povedano, da je zadnji čas na kosilu povprečno 13 ljudi ter da samo živila za ta kosila stanejo cca. 165 din na osebo. Režija in delo znašata pa mnogo več, tako da stane kosilo 400 din. Ker je to skrajno nerentabilno, je UO odločil, da se s 1. junijem ukinejo pripravo kosil. Na 3. seji je UO obravnaval izobraževanje kadrov oziroma koga bomo letos štipendirali. Referent za izobraževanje kadrov tovarišica Vera Poropat je prisotne seznanila, da se je prijavilo na naš razpis za štipendije za kemijski oddelek 7 interesentov, predvideli pa smo le tri štipendiste. Upravni odbor je obravnaval vsakega posameznika in pri tem upošteval že prej sprejeto načelo, da bomo štipendirali prvenstveno otroke v kombinatu zaposlenih staršev. Tu je UO tudi ugotovil, da če hočemo vzgojiti v 5 letih 15 kemijskih tehnikov, kot jih predvideva naš perspektivni plan, so trije štipendisti na leto premalo, zato naj se v letošnjem letu da štipendijo petim dijakom na oddelku za kemijo na TSŠ. Ti štipendisti bodo: Milovan Bajt, Nuška Brezavšček, Vojko Cok, Ivan Roj in Dora Suša. Za strojni oddelek na tej šoli smo razpisali eno mesto, prijavili so se pa trije. Pri odločitvi, komu naj priznamo štipendijo, je moral UO upoštevati dosedanje šolske uspehe in je odobril štipendijo Borisu Renerju. Za elektrotehniški oddelek je ibiilo razpisano eno mesto, prijavil pa se je samo Sergej Tončetič, ki mu je bila štipendija tudi odobrena. Tovarišu Antonu Balohu, ki je motorist na ribiški ladji »Trska«, bomo omogočili izredni študij ina TSŠ v Kopru na ta način, da bo izaipaslen v delavnici, kjer bo delal samo do 14. ure, ter da bomo plačali šolnino za ta izredni študij. Kot vajenca za kovinsko stroko bomo štipendirali v uk Antona Bubola. Zveza inženirjev in tehnikov pripravlja študij za VK kadre v živilski stroki. Konkretni pogoji in oblilka študija še niso točno znani, prijavili so se pa štirje interesenti, od katerih ima po mnenju UO največ pogojev Jože Repič, zato mu je tudi odobril študij za VK. OdObreni so bili vsi računi prometnega oddelka za vožnje po pravilniku o uporabi prevoznih sredstev, to je za prevoz 'ljudi k porokam, v bolnišnico in podobno. Odobren je bil račun podtejita »Tapetndk« v Kopru za tapetniške storitve v upravi kombinata, račun Ribomaterijala z Reke za nabavo ladijskih kompasov ter ladijskih signalnih raket, nadalje račun »Slovenija-avto« za nabavo črpalke za olje ter račun tovarne industrijske ppreme za dobavo štirih industrijskih stolov. Obravnavana in potrjena je bila pogodba med kombinatom in »Ribo«, ki govori o prevzemanju rib v letošnji sezoni. V to pogodbo naj bo vnesen odstavek: »Kupec ni dolžan prevzeti dnevno več ikakor 5.000 kg papaline ali inčunov oziroma papaline in inčunov skupaj« in v pogodbenih cenah je vsebovan tudi prometni davek. Od okrajne Gostinske zbornice v Novi Gorici smo prejeli dopis, ki inas opozarja, da moramo stopiti v članstvo Gostinske zbornice v Novi Gorici, ker imamo počitniški dom v Lepeni. Upravni odbor je brez prigovorov pristal na to, da postanemo člani omenjene zbornice. Tovarišicam Marici Leban, Minki Slamič, Miri Ipsa, Liberi Bernetič in Desanki Sosič, ki bodo kot članice veslaškega kluba Argo zastopale FLRJ na mednarodnem tekmovanju v Romuniji, se dovoljuje do 1. julija 2 uri dnevno za trening. V službo bodo prihajale ob 8. uri, zamujeni čais pa bomo krili iz fonda upravnega odbora. Tovariišcama Majdi Habjan in Cilki Pov-škrter tovarišu Albinu Moratu je odobren 18-dnevni študijski dopust, da se bodo lahko pripravili za izipit v IV. semestru. Zvezi vojaških vojnih invalidov v Izoli bomo dali na razpolago osebni avto za prevoz ljudi na izlet, ;ki ga ta zveza prireja v Brkine. V hotelu »Zora« ibomo plačali sobo tova- rišu Silvanu Čer no vicu s 'tem, da sam prispeva 5.000 dinarjev mesečno. Od 1. maja dalje morajo tudi vsi ostali, ki jim kombinat plačuje sobe v »Zori«, sami prispevati po 5.000 dinarjev mesečno. Na tej seji je bila odobrena tudi praksa za inž. Bogomira Cotiča v Nemčiji in Švici, kjer se bo iseznanil s proizvodnjo živil v prahu; ta praksa pa bo trajala poldrugi mesec. V Nemčijo pa gresta za 14 dni na prakso mehanika Ernest Ipavec in Alojz Brezavšček, ki se bosta v tovarni IWK seznanila z delovanjem strojev in naprav, ki jih bomo mi nabavili za izdelovanje živil v prahu. Sedmemu razredu osnovne šole v Ilirski Bistrici smo na tej seji odobrili 5.000 dinarjev za izlet, ki ga ta razred organizira ob (Zaključku šolskega leta na Rab. Na 4. seji je UO najprej obravnaval sodelovanje elanov našega kolektiva na proslavah, ki bodo ob 20. obletnici vstaje naših narodov. Na republiško proslavo, ki bo 21. julija v Ljubljani, bomo odpeljali naše udeležence s 5 avtobusi. Prometni oddelek ima nalogo, da pravočasno oskrbi avtobuse, ostalo organizacijo tega prevoza bo prevzela sindikalna organizacija. Za prevoz članov kolektiva na proslavo, ki bo za Dan borcev v Kartah, pa bomo najeli en avtobus, ki bo ves dan vozil v Korte in nazaj. Proslava bo 9. julija in bo tudi tu imela sindikalna podružnica vso organizacijo obiska proslave. Ker se je letošnje poletje in toplo vreme nekaj zakasnilo, bomo počitniški dom v Lepeni odprli šele 1. julija in ne 11. junija, kot je bilo prvotno rečeno. Komercialni direktor tovariš Lojze Lesjak naj si oskrbi potni list, ki traja eno leto, za službena potavanja za vseh 11 držav, ki jih obiskuje. . Odobren je bil račun itrgovsikega podjetja »Mavrica« Izola za dobavo treh foteljev. Na 5. seji je upravni odbor določil, v katerih zbornicah in združenjih bomo člani. Ker je teh raznih zJbornic mnogo, je UO podrobno pretresal, Ikje nam je članstvo nujno potrebno in kje ne. Končno je bil sprejet sklep, da bomo člani naslednjih zbornic: Zvezne zunanjetrgovinske 'zbornice v Beogradu; v njej nas bo zastopal komercialni direktor Lojze Lesjak. Vodne slkupnosti Koper; v njej nas bo zastopal inž. Galbrijel Cotič. Okrajne Itrgovinske zbornice Koper; v njej nais bo zastopal tovariš Miro Banovac. Zbornice za industrijo, gradbeništvo in promet LRS; v njej nas bo zastopal tehnični direktor Alojiz Hudales. Trgovinske zbornice LRS; v njej nas bo zastopal komercialni direktor Lojze Lesjak. Okrajne trgovinskez bornice Koper; v njej nas bo .zastopal komercialni direktor Lojze Lesjak. Obravnavana je bila tudi vloga vodje splošnega sektorja tovariša Mira Breclja, s kaltero je zaprosil za razrešitev po sporazumu. Ker ima ma razpolago boljše delovno mesto v domačem kraju, kjer pa nanj lahko čakajo le do 1. julija, je upravni odbor prošnji ugodil s tem, da se tovariš Miro Brecelj Obveže izprazniti stanovanje, ki ga sedaj zaseda, najpozneje v mesecu septembru. Ker je delavski svet na svoji zadnji seji odložil odobritev za nakup mesarskih strojev, ki jih bomo potrebovali pri proizvodnji kokošjega paprikaša in kokošje paštete, je upravni odibor ponovno obravnaval to nabavo, in ker so mu bili na razpolago vsi zaže- leni podatki ter informacije, je to nabavo tudi odobril. Odobreni so bili še tile študijski dopusti: Francu Tomažiču, ki obiskuje večerno šolo za izobraževanje odraslih in bo idovršil osemletko, je dobili za opravljanje izpita 10 dni dopusta; tovariši Marijan Starc, Franc Lukežič in Ivan Mazzelli so dobili po 13 dni študijskega dopusta za opravljanje zaključnega izpita na ekonomski srednji šoli v Kopru. Zavodu za proučevanje dela v Kopru bomo poravnali šolnino za našega Slušatelja Ivana Hajška, ki znaša za I. semester 35.000 dinarjev. Tovariš Kardelj v razgovoru s tovarišem Mihom Kolencem v njegovem oddelku Tomaž PAVLETIČ Nagrajevanje ob novih pogojih Razni ukrepi, ki jih zadnji čas podvzema-jo v gospodarstvu naše države, imajo namen, da dajo našemu gospodarstvu novo močno spodbudo, ki nam bo omogočila, da bomo v največji meri izkoristili možnosti, ki nam jih daje nova delitev dohodka. Razen vseh velikih že doseženih uspehov nas je dosedanji gospodarski razvoj pripeljal tudi do določenih nesorazmerij in do neekonomskih odnosov nekaterih gospodarskih panog, kar bi v bodočnosti še bol j delovalo kot ovira za še Večji napredek. Od :to-’d tudi novi carfimiskii predpisi, nov režim izvoza, nova predpisi o prometnem davku, reforma našega bančnega sistema itd. Kako bodo vsi ti ukrepi vplivali na rentabilnost našega kombinata, je že izračunano. Ni pa še izračunano in se ne da izračunati, koliko možnosti in kakšno spodbudo nam bo dala nova delitev dohodka, katerega bomo razdeljevali sami. Takoj ko je bila uzakonjena nova delitev dohodka, po kateri imamo neprimerno več možnosti za boljši zaslužek kot včasih, ismo spoznali to, kar ‘je spoznala Vsa Jugoslavija. Dohodek naj deili tisti, ki ga neposredno ustvarja; zato smo tudi v naših ekonomskih enoitah izvolili delavske svete. To, da dima nihče izven kolektiva pravice, vmešavati se v delitev naših osebnih prejemkov kot Ido sedaj, he ipomeni, tda me Ibomo imeli nobenih kriterijev pri njihovi delitvi. Ne smemo pozabiti, da vrednostni odnosi posameznih delovnih mest (prej tarifne postavke) pretežno določajo razlike v osebnih dohodkih posameznih kategorij delavcev. Strokovnost, odgovornost, fizični in duševni napor, pogoji dela, itd. bodo še nadalje važni kriteriji in prav gotovo še važnejši kriteriji pri vrednotenju posameznih delavnih mest kot doslej. Do nedavnega je kombinat materialno odgovarjali za delo vseh loddelkov. To je bilo pač zaradi (tega, iker jih inliso obračunavali kot ločene ekonomske enote. O njihovem gospodarskem uspehu ali neuspehu se je sicer vedelo, vendar so bili delavci plačani povsod enako. Res je, da so bili oddelki odgovorni, da izpolnijo plan, Iki je bil pred njih postavljen, vendar materialno odgovorni zaradi morebitnega negospodarskega razmetavanja s sredstvi ali delovno silo niso bili. Do decentralizacije upravljanja je imel pravico razpolaganja s sredstvi izključno delavski svet kombinata, kar je dosegel z raznimi pravilniki, n. pr.: is tarifnim pravilnikom, s pravilnikom o normah, s pravilnikom o delitvi stanovanj itd. Seveda ti pravilniki niso bili napravljeni na podlagi dohodkov posameznih ekonomskih enot. Pri takšni delitvi ni bil upoštevan uspeh ali neuspeh posamezne ekonomske enote. V današnjih pogojih, ko ima vsaka ekonomska enota isvoj delavski svet, ista nujno cilj in naša dolžnost, da bo delitev dohodka slonela na delovnih rezultatih članov posameznih ekonomskih enot. (Centralni (delavski isvet je prenesel del svojih pristojnosti na delavske svete ekonomskih enot. Le del svojih pristojnosti pa je prenesel zaradi tega, da način de- litve dohodka ne bi ogrožal enotnosti podjetja. Nesmiselno bi bilo zmanjšati učinkovitost uporabe sredstev z njihovim nepremišljenim decentraliziran jem. Vendar smo lahko prepričani, da je delavski svet s prenosom svojih pristojnosti ohranil vsebino novega načina delitve dohodka, talko da bodo ekonomske enote razpolagale s sredstvi, ki so jih ustvarile s svojim delom. V tem pogledu je seveda najvažnejši fond za osebne dohodke, kajti to je osnovni instrument organov samoupravljanja, s katerim se lahko ustvari socialistično načelo: vsakomur po njegovem delu. Veliko pozornost bo moral centralni delavski svet posvetiti določanju normativov dela in materiala, kajti to lahko privede do tega, da posamezne ekonomske enote preveč izstopijo bodisi navzgor ali navzdol glede svojih osebnih prejemkov. Ekonomske enote s širokimi normativi bi na ta način živele na račun ostalih ekonomskih enot. Kot osnova za obračun in za odnose med ekonomskimi enotami bi nam morale služiti planske cene za določeno kvaliteto posameznih proizvodov. V primeru, da bi se neka ekonomska enoita Ine držala planirane kvalitete proizvoda (kar bi naj ugotovil kontrolni laboratorij), bi jiiim morali Obračunani osebni dohodek zmanjšati za zmanjšano vrednost proizvoda. Zaradi slabe kvalitete dela ene ekonomske enote ne more in tudi ne sme trpeti škode druga ekonomska enota ali podjetje kot celota. Talko bo ekonomska enota antipasta hotela imeti povrnjeno škodo, ki jo povzroče slabe doze pri sterilizaciji. Določeni odstotek slabiih doz bo upoštevan, (to bo pač stvar dogovora obeh prizadetih, nikakor pa se delavski svet ekonomske enote antipaste ne Ibois itrinjail, da jim iškode, ki je bila povzročena z malomarnimi delom drugih ekonomskih enot, ne bi povrnili. Takšni primeri se bodo porajali 'dnevno v vsem kombinatu med vsemi ekonomskimi enotami in v njih samih, in to se imenuje dobro gospodarjenje. Andrej STRES Delo novoizvoljenega Pred kratkim je bila prva seja novoizvoljenega tovarniškega komiteja Zveze komunistov, kateri so prisostvovali tudi predstavniki Okrajnega komiteja ZK za okraj Koper in sekretar Občinskega komiteja Izola. Na tej seji je komite obravnaval predvsem nove gospodarske instrumente, decentralizacijo delavskega samoupravljanja po ekonomskih enotah in novi sistem delitve dohodka. Pri tem je bilo predvsem poudarjeno, da niso komunisti še dovolj razvili svoje aktivnosti pri uvajanju novega gospodarskega sistema. Osnovne organizacije Zveze komunistov so vse premalo razpravljale na svojih sestan- tovarniškega komiteja kih o uvajanju novega gospodarskega sistema. Poudarjeno je bilo tudi, da se komunisti vse premalo zanimajo za probleme v podjetju, jih zato ne poznajo in ne morejo pojasnjevati drugim. ( Dogaja se tudi, da se razpravlja o novem gospodarskem sistemu in razdeljevanju dohodka le v ozkem krogu in se ne poskrbi, da bi bil ves delovni kolektiv o tem poučen. Poudarjeno je bilo, da tisti člani Zveze komunistov, ki imajo višjo strokovno izobrazbo, bodo morali v bodoče več svojega znanja posredovati delavcem, da bi se tudi ti izobraževali hitreje, predvsem pa morajo biti na Selu strokovnega in ekonomsko družbenega izobraževanja proizvajalcev. Poudarjeno je 'bilo tudi, da se moramo zavedati, da bo le delavec, ki ibo o višem poučen, lahko tudi bolje delal. Kolikor bo delavec poučen o vseh dogodkih, bo na sestanku osnovne organizacije Zveze komunistov 'tudi laže povedal svoje mnenje in predloge, saj se sedaj pogosto dogaja, da prav delavci-člani Zveze komunistov vise premalo sodelujejo v razpravah o novih problemih. Ta seja tovarniškega komiteja je jaSno nalkazaila vrsto inalog, ki se postavljajo pred komuniste. Med temi je med prvimi aktivnejše delo komunistov v ekonomskih enotah v novih gospodarskih pogojih, ki zahtevajo od vsakega posameznika intenzivnejše delo. Komunisti morajo pri uveljavljanju novega sistema delitve dohodka ne samo razlagati tehniične, temveč predvsem družbenopolitične spremembe, pri tem pa si prizadevati, da bi ekonomske enote smotrneje gospodarile. Osnovne organizacije morajo ob decentralizaciji delavskega samoupravljanja aktivirati oimveč delavcev v ekonomskih enotah, da bodo ti aktivneje sodelovali pri uresničevanju novega gospodarskega sistema. V to akcijo morajo poseči tako organizacije Zveze komunistov kakor tudi sindikalna organizacija. Tako komunisti kakor tudi odborniki sindikalne organizacije se bodo morali politično in strokovno čimbolj izobraziti, saj bodo imeli uspehe le, če bodo idejno razgledani in strokovno usposobljeni. Med drugim naj bi se osnovne organizacije prizadevale, da bi v kolektivu podpirale novatorstvo in 'racionalizatorstvo, saj je v tem pogjedu do danes v našem kolektivu bilo že veliko napravljenega. Na drugi seji se je novoizvoljeni komite konstituiral, izvolil je sekretarja, namestnika, kadrovsko komisijo in ideološko komisijo. Za sekretarja tovarniškega komiteja je bil ponovno izvoljen dosedanji sekretar tov. Tihomil JAVORŠEK, za namestnika pa tov. Jože FURLAN. V kadrovsko komisijo so bili izvoljeni: Slavko JAKŠA — predsednik, člani Franc LUKEŽlC in Štefan KOCJANČIČ. V ideološko komisijo iso bili izvoli j eni: Jože VRTOVEC — predsednik, člani Miro BANOVAC lin Emil KRANCAN. Na tej seji je komite obravnaval (še nekatere druge probleme. Andrej STRES Novo vodstvo sindikalne podružnice Dne 19. maja 1961 je imel prvo sejo novoizvoljeni upravni odbor sindikalne podružnice kombinata »Delamaris«, Izola. Na tej seji se je odbor konstituiral — izvolil svojega predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Savo KAPELJ, podpredsednik tov. Tomaž PAVLETIČ, tajnik tov. Bruno TON ČETI Č, *fbl ag a j nilk tov. Branko SILA. Nadalje je odbor izvolil še tri komisije, katere bodo v pomoč odboru pri njegovem delu, 'in isiicer: komisijo iza iteilesno vzgojo, šport in prosveto: Slavko DEMŠAR — predsednik, Tomo KARAČIČ — podpredsednik, Ljubo KRSTIČ — -član, Desanka SOSIČ — član, Amalija BENIGAR — član. Komisija za reševanje prošenj in pritožb članov: Jože BAJT — predsednik, Rafael DEŠKO — član, Jože VRTOVEC — član. Komisija za oddih in socialno skrbstvo članov: Eva JAVORŠEK — predsednik, Marija VALENČIČ — član, Marčela VATOVEC ■— član, Jože HRIBAR — član, Milain KLEVA — član. Te tri komisije delujejo v okviru sindikalne podružnice in so za svoje delo odgovorne sindikalnemu odboru. Vsi člani sindikata v kombinatu Is e lahko obračajo na te komisije, pismeno ali ustno s svojimi prošnjami ali pritožbami. Le-te bodo komisije sproti reševale ter -o rešitvi poročale upravnemu odboru sindikalne podružnice, ki bo obravnaval delo vsake {posamezne komisije na svoji prvi prihodnji iseji. O vsaiki obravnavani prošnji bo prizadeti član pismeno obveščen. Na tej seji je odbor tudi sklenil nagraditi nekatere marljive in vestne člane za njihovo delo v sindikalni organizaciji. Nagrajena sta bila 'tovariša Marjan MIKUŠ in Branko SILA, vsak is po 10.000 din. Dalje je odbor sklenil denarno nagraditi še tov. Stanka DEKLEVO lin Jožeta JELU-ŠIČA, in sicer vsakega s po 10.000 din. Tov. DEKLEVO za pravočasno in ekspeditivno na-bavljenje ozimnic za člane sindikata v preteklem letu, tov. JELUŠIČA pa za razpečavanje drv in premoga članom sindikata v preteklem letu ter za velilko izgubljenega časa v popoldanskih urah pri tem delu. Dalje je odbor odobril 30.000 din finančne pomoči odboru ZB kombinata, ki jo je potreboval za organiziranje proslave Dneva organov državne varnosti. Nadalje je odbor razpravljal o počitniškem domu v Lepeni, ki bo letos po predvidevanjih in glede na slabo vreme, sprejel svoje prve goste na oddih 11. junija 1961. Pri tem je sindikalni odbor sklenil poslati v Lepeno 20 članov svoje organizacije na stroške sindikalne organizacije za dobo 10 dni in to v dveh grupah; prva grupa 10 članov bo nastopila oddih v domu ob otvoritvi, druga pa kasneje med sezono. Avgust BREZAVŠČEK Občinski ljudski odbor je zasedal Najprej je tovariš Dušan Bartbič podal ob- jeti j v lanskem letu ter v I. tromesečju letoš-širno poročilo o delu Sveta za obrt in indu- njega leta. strijo o gospodarskem razvoju izolskih pod- Tabela nam prikazuje izvršitev letnega plana za 1960 in za I. tromesečje 1961. PLAN IN REALIZACIJA ZA LETO 19G0 IN PLAN ZA LETO 19G1 TER REALIZACIJA PLANA V I. TROMESEČJU 1961 V PRIMERJAVI Z REALIZACIJO PLANA V ISTEM RAZDOBJU 19G0 Gospodarska Plan Realizaoija V organizacija 1960 1960 »/o Industrija: i Delamaris 4,226.000 4,668.679 110,5 Mehainotehnika 1,300.000 2,863.904 220,3 Raišica I 72.000 72.000 100,0 Ruda 72.000 68.002 94,5 Skupaj: 6,670.000 7,672.585 135,3 Gradbenik 900.000 1,086.780 120,8 Obrt: Obnova 142.000 199.393 140,4 Mala aproma 166.400 129.173 77,6 Mestna klavnica 127.000 166.990 131,5 Pekarna 100.000 111.283 111,3 Nanos 11.300 14.330 126,8 Steklo S.500 6.698 125,4 Brivn. dm česalnica 5.500 6.703 121,9 Kroj 10.500 12.045 114,7 Foto Ideal 2.200 2.885 131,1 Skupaj obrt: &70.400 649.700 113,9 Vse Skupaj: 7,140.400 9,409.065 131,8 Svet za Obrt in indusrtijo je s posebno pozornostjo spremljal obrt, ker le-ta še ne gre v korak s potrebami, 'ki so vsak dan večje. Zato je predvidena gradnja obrtnega centra, kjer bi bile te dejavnosti združene. Že v Iletošnjem letu bodo pričeli z začetnimi deli tega centra, ki bo stal v Kajuhovi ulici nasproti Gradbenikovega samskega doma. Sredstva v znesku 1.250 milijonov so zagotovljena iz občinskega investicijskega slklada, 250.000 din pa bo dalo podjetje »Na-nois«, za katerega bodo tudi najprej urejeni poslovni prostori v tej zgradbi. V tem centru bodo imeli svoje prostore še »Steklo«, kasneje tudi elektroinstalaterstvo, ključavničarstvo, kleparstvo, vodoinstalaterstvo, parketarstvo in mizarstvo ter servisi stanovanjske skupnosti. Določena je bila tudi kategorizacija šol v naši občini, ker sta razvrstitev v kategorije in število oddelkov merilo za dodeljevanje sredstev. V prvo1 kategorijo spadajo: Osnovna šola v razvoju Dvori nad Izolo, I. in II. popolna šola Izola ter italijanska osnovna šola. V drugo kategorijo spadajo: vajenska šola za razne stroke ter italijanska vaienSka šola. Tretja kategorijo ima Nižja glasbena šola Izola. V četrti kategoriji sta otroški vrtec z italijanskim oddelkom in delavska univerza. V peto kategorijo spada oddelek za iz-ohražeVaiijte odraslih pri II. »snoVni šoli. Plan Realizacija Realizaoija 1961 °/o 1061 I.kiv. 1960 I. kv. 1961 1060 1961 v 000/dliin 5,000.000 854.679 1,144.602 113,9 22,9 2,000.356 401.251 489.623 122,0 24,5 '90.800 19.222 20.772 108,1 2.2,9 110.000 3.471 22.930 660,6 20,8 7,201.156 1,278.623 1,677.027 131,3 23,3 1,306.000 154.477 235.763 152,6 18,1 200.000 21.026 47.151 224,3 23,6 162.000 32.159 23.411 72,8 14,5 170.000 26.473 34.019 128,5 20,0 117.000 24.872 29.017 116,7 24,8 14.000 1.149 2.918 201,4 20,8 7.450 1.185 1.925 161,6 25,8 6.980 1.097 1.930 175,9 27,7 12.380 4.169 2.894 69,4 23,4 2.600 306 779 254,6 29,9 692.410 112.436 144.044 128,2 20,8 9,199.566 1,545.536 2,057.734 128,1 22,4 Osnovni šoli v Dvorih nad Izolo pripada za prvi oddelek 250.000 din, za vsak nadaljnji oddelek pa po 120.000 din za materialne izdatke, medtem ko izolski I. in II. osnovni šoli ter italijanski osnovni šoli gre za vsak oddelek 110.000 dinarjev. Vajenski šoli se prizna za materialne stro-šlke za vse oddelke Skupaj 800.000 din, italijanski vajenski šoli pa 300.000 dinarjev tudi za vse oddelke. Nižji glasbeni šoli, se prizna 35.000 dinarjev na gojenca za vise stroške. Zavodom v IV. kategoriji pripadajo sredstva najmanj v zneslku osebnih izdatkov za vodilno in vzgojno osebje. Sistematizacija delovnih mest bo določena po številu otrok ali slušateljev. Oddelku za izobraževanje odraslih pri II. »snovni šoli je odobreno po 5.000 dinarjev na /sakega Slušatelja za materialne stroške. Stanovanjskemu skladu je odobreno za osebne izdatke in druge materialne stroške 60 %> od obresti, ki se tu stekajo od posojil, ki jih Sklad daje. Uslužbencem ObLO Izola je v smislu statuta občine odobren poseben dodatek k plači za uporabo italijanskega jezika. Višina tega dodatka je določena po stopnji znanja in koliko kdo italijanščino uporablja. V Piranu ustanavljajo veterinarsko postaja za obe občini in Izola pristopa kot soustanovitelj. Obravnavan in potrjen je bil proračun občine za leto 1960. Po tem proračunu je bilo v naši komuni lansko leto 142,243.892 din dohodkov, 134 milijonov 318 tisoč 622 dinarjev pa izdatkov, torej je presežek dohodkov 7,925.270 dinarjev. Ta presežek se razdeli tako, da gre 7 milijonov v proračun za leto 1961, znesek 925.000 dinarjev pa v rezervni gklad občine. Občinski odbor je odobrili oziroma dal poroštvo za dvig kredita: Mehanotehniki za obratni (kredit 150 milijonov, stanovanjski skupnosti za dvig investicijskega posojila za osnovna in Obratna sredstva 2,774.621 dinarjev, brivnici in česalnici investicijski kredit za osnovna sredstva 3,000.000 dinarjev, Delamarisu pa tudi investicijski kredit za osnovna sredstva 64,773.801 din. Kombinatu Delamaris je bila odobrena razširitev predmeta poslovanja še na: »Proizvodnjo zelenjavnih in sadnih ekstraktov, proizvodnjo kombiniranih začimb ter mlečnih preparatov v prahu, proizvodnjo kavnih ekstraktov in ekstraktov kavnih nadomestkov, proizvodnjo sušene zelenjave im sušenega sadja, izdelava embalaže iz plastičnih mas za lastne in tuje potrelbe ter popravilo ladij in čolnov lastne flote«. Obravnavana je bila tudi vloga podjetja Miro BANOVAC Korak naprej v razvoju Z uvedbo stimulativnega nagrajevanja po ekonomskih enotah že ob nastanku kombinata in z njegovo (izpopolnitvijo v tarifnem pravilniku, ki smo ga sprejeli ob koncu preteklega leta, smo ustvarili čvrsto osnovo za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja v naši gospodarski organizaciji. Akcija za decentralizacijo samoupravljanja, ki je zajela v začetku tega leta ves socialistični sektor jugoslovanskega gospodarstva, ni torej pomenila za nas nelkaj novega in nepričakovanega, temveč je le potrdila pravilnost naših ukrepov in nas spodbudila k še odločnejšemu prenašanju pristojnosti delavskega sveta na neposredne proizvajalce oziroma na organe, ki naj bi bili čim bliže delavcu. Čeprav so pravila našega podjetja sorazmerno nova, saj so začela veljati šele pred dobrima dvema letoma, so že toliko zastarela, da bi s katerimkoli pomembnejšim posegom v pristojnosti dosedanjih samupravnih organov nujno kršili njih določbe. Da bi se izognila takim nedopustim dejanjem, jo komisija delavskega sveta za decentralizacijo samoupravljanja začela svoje delo pri pravilih 'n izdelaja predlog, po katerem naj bi se ta spremenila v korist novoustanovljenih delavskih svetov ekonomskih enot. S spremembami pravil so bile dane tem svetom sorazmer- PTT Koper, ki v svojem predlogu navaja potrebo po zvišanju poštnih tarif. Ker bi se po tem predlogu nekatere pristojbine povečale tudi za 100 % in bi to občutno prizadelo gospodarske organizacije in proračunske ustanove in posameznike, je odbor to zavrnil kot neutemeljeno. Gospodarske organizacije vplačujejo v občinski investicijski sklad 10% od čistega dohodka, ki ga namenijo v svoj poslovni sklad in sklad skupne porabe. Ta prispevek bo v tem letu porabljen 40% za okrajni in 60% za občinski investicijski sklad. S tem bo imela občina možnost dobiti sredstva tudi iz okrajnega investicijskega sklada; našo občino pa v tem skladu zastopa podpredsednik Vladimir Petrič. V olbčinsko komisijo za odlikovanja so bili izvoljeni: Savo Kapelj za predsednika, Davorin Reščič pa za tajnika. Člani komisije so Vojko Bogateč, Mara Avsec in Anica Toth. Kot upravnik delavske univerze je bil tovariš Ivan Krbavčič razrešen, novi upravnik bo imenovan kasneje. Za upravnika kmetijske zadruge je bil imenovan tovariš Bruno Stipančič, za upravnico otroškega vrtca pa Ema Stipančič. delavskega samoupravljanja no široke pristojnosti glede usmerjanja in vodenja proizvodnje, uporabljanja finančnih in drugih sredstev, kadrovske politike itd. Podrobno naštevanje teh pristojnosti je nepotrebno, kajti z njimi se je ves kolektiv seznanil na sestankih, ki jih je organizirala sindikalna organizacija po oddelkih. Člani kolektiva so na sestankih dali svoje pripombe k spremenjenim pravilom, izvolili sindikalna vodstva ekonomskih enot in predlagali delavskemu svetu, kateri oddelki naj ostanejo samostojni in kateri naj se združijo v Skupne .ekonomske enote. Po teh predlogih, ki jih je delavski svet podjetja sprejel brez pripomb, so bile ustanovljene naslednje ekonomske enote: V tehničnem sektorju: 1. tehnična pisarna s tehničnim direktorjem, 2. oddelek za predelavo rib v obratu IRIS, 3. oljarna, ekstrakcija, rafinacija in oddelek ribje moke, 4. kotlarna v obratu IRIS, 5. kotlarna v obratu ARGO, 6. oddelek predjedi v obratu ARGO in'skladišče zelenjave, 7. sušilnica, 8. oddelek za predelavo sadja ln paradižnika ter pulpni bazeni, 9. oddelek za proizvodnjo gotovih juh, 10. oddelek za proizvodnjo pločevinaste embalaže in orodjarna, 11. oddelek litografije, 12. zaboj arna, 13. stranski obrati: obe mehanični delavnici, mizarska delavnica, električna, sudanska, oddeldk zidarjev in pleskarjev. V splošnem sektorju: 14. glavna direkcija s kontrolnim in razvojnim laboratorijem ter oddelkom za kapitalno izgradnjo, 15. splošna administracija, pravna pisarna, pisarna delavskega sveta, personalni oddelek, vratarska in čuvajska služba, 16. dvoriščni delavci v Obratu IRIS, 17. dvoriščni delavci v obratu ARGO, 18. delavska restavracija. V komercialnem sektorju: 19. nabavni oddelek s skladišči pločevinaste embalaže, bele pločevine, potrošnega materiala, transportne embalaže, olja in lesa, s hladilnico in predstavništvom na Reki, 20. prodajni oddelek s skladišči gotovih izdelkov v obratih ARGO in IRIS ter s skladišči v Ljubljani, Beogradu, Kozini itd., 21. garaža (osebni tovorni avtomobili). V g ospod a rskonr a ču n sk e m sektorju: 22. vas gospodarsko-računski sefktor skupaj. V ribolovnem obratu: 23. uprava rilbiške flote, 24. do 34. ribiške ladje. Na .plantaži: 25. plantaža. Vsem pododborom sindikalne organizacije v ekonomskih enotah in delavskim svetom teh enot želimo, da bi čim bolje opravili zaupano jim 'težko pionirsko nalogo. A. B.: Lojze Brezavšček in Viljem Bordon — novatorja Doslej smo tovariša Lojzeta poznali vsi bolj z zabavne zlati. Vedeli smo, da ima smisel za humor, ljudske običaje in oder, danes pa ga predstavljamo tudi kot strokovnjaka in novatorja. Tov. Brezavšček je izpopolnil stroj za mar-kirante pokrovov tako, da opravlja zdaj tri faze dela skupaj, medtem ko je prej samo eno. S tem je bil dosežen pomemben prihranek, saj delo prejšnjih osmih sedaj uspešno Vodja kontrole doz Vili Bordon opravljata samo dve delavki. Preprost rači nam takoj pokaže, da je vrednost tega de brez prispevkov znašala prej 3.500 dinarji dnevno, sedaj pa le 880 din. Prihranjenih torej samo pri delovni sili 2.640 din na da Ce pa bi v prihranek vračunali še zmanjša izmet, ki ga je bilo prej kar precej,,sedaj ; ga skoraj ni, bi ugotovili, da uspeh tov. Br zavščka zasluži vso pozornost in priznan Meahnj.k Lojze Brezavšček Komisija za racionalizacije in strokov komisija sta ugotovili brezhibno delovanje izpopolnjenega stroja, komisija za individualne premije pa je predlagala delavskemu svetu, da tovariša Brezavščka primemo nagradi. Nič manj omembe vredni niso uspehi tov. Viljema Bordona. Ta je kot vodja kontrole doz opazil, da bi se dalo z manjšimi stroški odpraviti mnogo manipulacij v njegovem oddelku, zmanjšati število delavcev in hkrati dvigniti produktivnost. Vztrajno je delal na realizaciji svoje zamisli in dosegel uspeh: z nepomembnimi stroški za adaptacij o starega prenosnega tralku se je število potrebnih delavcev pri pralnem in sušilnem stroju zmanj- šalo za štiri, produktivnost pa se je zvišala za 20 %>. Do zvišanja produktivnosti je prišlo zaito, ker je bilo z izpopolnitvijo odpravljeno premikanje delavcev na njihovih delovnih mestih. Tov. Bordon se ni ustavil pri tem. Po njegovi zaslugi se danes lahko prepričamo, da para za sušenje doz ne uhaja več po sušenju na prosto, ampak je usmerjena k bazenom, ker opravi še eno delo: gretje vode. Tudi uspehi tov. Bordona niso ostali neopaženi. Njihovo vrednost so ocenili pristojni organi, ki so mu dodelili tudi primerno nagrado. Miro BANOVAC Komisija za družbeni standard je opravila težko nalogo Z odkupom 11 sltanovanj v bloku SB II olb Industrijski ulici in izgradnjo lastnega bloka SB III ob Drevoredu 1. maja so bili rešeni številni problemi, IM so dolgo časa mučili ne samo tiste, ki so živeli v nemogočih stanovanjskih razmerah, ampak 'tudi tiiste, iki iso se kakorkoli ukvarjali s težko stanovanjsko problematiko našega kombinata. Razumljivo :je, da je Ibiilo že (zidaj nemogoče ugoditi vsem tistim, ki so prosili za sta-stanovanja, 'vendar pa danes lahko rečemo, da smo rešili vsaj tiste primere, ki so bili najbolj kritični. Komisija za družbeni standard je izvršila zelo trdo in neprijetno nalogo: med številnimi prosilci je morala izbrati tiste, ki so bili najbolj potrebni. Njen položaj je v veliki meri otežkočala tudi sorazmerno visoka stanarina v novih blokih. Ta namreč znaša v bloku SB II povprečno 5.800 dim, v bloku SB III pa še ni določena, vendar je pričakovati, da bo še višja. Taka stanarina je prav gotovo previsoka za delavce z nižjimi osebnimi dohodki, to je (za tiiste, Iki Iso stanovanj najbolj potrebni. Kaj napraviti? Komisija se Ije odločila za ukrep, ki je verjetno za neinformirano osebo nepravičen in nelogičen. Nekaj novih stanovanj je namreč dodelila tudi takim inteseren-tom, iki niso bili ravno najbolj potrebni. Zakaj? Ker so ti prepustili komisiji na razpolago svoja stara, cenejša stanovanja. Na tak način je (bilo mogoče rešiti nekaj problemov delavcev z nižjimi osebnimi dohodki, ki so živeli v res nemogočih razmerah: v podstrešjih, razpadajočih sobah itd. V dveh novih blokih ima kombinat skupaj 28 dvosobnih komfortnih stanovanj in 8 garsonjer. Ta stanovanja so bila razdeljena takole: V skladu s pravilnikom o razdeljevanju stanovanj je upravni odbor na predlog glavnega direktorja dodelil 7 stanovanj in 1 garsonjero delavcem, ki so podjetju nujno potrebni- Na ta način so prišli do ustreznih stanovanj naslednji tovariši: dr. Roman VIDMAR, upravnik obratne ambulante, Marjan ZIHERL, šef nabave v komercialnem sektorju, Tomaž PAVLETIČ, analitik v gospodar-sko-računskem sektorju, Štefan HOMAN, vodja oddelka za konzerviranje zelenjave in predjedi, Mitja LOGAR, referent za ekonomski plan in analizo proizvodnih stroškov v gospodair-sko-računskem sektorju, Stojan POTOČNIK, šef propagande v komercialnem sektorju, Oton TURNŠEK, litografski risar v komercialnem sdktorju, Roža HRIBOVŠEK, koreferent v komercialnem (sektorju. Enako število stanovanj in 2 garsonjeri je komisija dodelila bivšim borcem in invalidom na predlog organizacije ZB. Ti tovariši so: Slavko DEMŠAR, nabavni referent komercialnega sektorja, Žarko VIŠNJIČ, referent za evidenco v splošnem sektorju, Slava GREGORIČ, delavka v oddelku za predelavo ribe v obratu Iris, Marjan MLEKUŽ, šef kadrovskega oddelka v splošnem sektorju, Franc LUKEZlČ, uslužbenec gospodarsko-računskega sektorja, Savo KAPELJ, uslužbenec kadrovskega oddelka, Milan KRANČAN, strojnik zapiralnih strojev v oddelku za predelavo ribe v obraitu Iris, Francka KRPAN, delavka v zaboj arni, Pavla JAZBINŠEK, uslužbenka gospodar-sko-računskega sektorja, Ostalih 14 stanovanj in 4 garsonjere je komisija dodelila najpotrebnejšim in pa tistim, ki so ji prepustili svoja stara cenejša stanovanja. Po tem kriteriju so bili upoštevani naslednji: Marij HRVATIN, kapitan ribiške ladje, Zorko NARDIN, šofer tovornega avtomobila, Marčel PURGER, strugar v orodjarni obrata Argo, Tihomil JAVORŠEK, šef oljarne, Matko OGRIZEK, mehanik v strojnem oddelku, Jože SKOK, ključavničar v mehanični delavnici obrata Iris, Zmago VIŠNJEVEC, ključavničar v mehanični delavnici obrata Iris, Franko ZAFRED, šofer osebnega avtomobila, Vera POROPAT, referent iza kadrovsko izobraževanje, ) Ludvik FERK, pleškar, Ivan CUNJA, strugar mehanične delavnice, Tomo KARAČIČ, šef orodjarne, Slavko CIJAN, računovodja, Josip ŠAVOR, ključavničar orodjarne, Nada ŠAVS, uslužbenka gospodarsko-ra-čunskega sektorja, Ivo HAJŠEK, referent HTZ, Edvin MUŽENIČ, vodja oddelka za proizvodnjo juh, Štefanija HLEBEC, zobotehnik obratne ambulante. S to razdelitvijo stanovanj v novih blokih in z izpraznitvijo nekaterih stanovanj zaradi prenehanja delovnega razmerja je komisija razpolagala, upoštevajoč pri tem tudi razne zamenjave, z 22 starimi stanovanji. Če upoštevamo, da so med torni vštete tudi samske sobe in pa taki prostori, ki jih lahko samo v mestih s stanovanjsko stisko, kakršna je v Izoli, imenujemo stanovanja, ugotovimo, da je bilo pridobljenih z izgradnjo dveh novih blokov pravzaprav le malo starih stanovanj. No, čeprav skromna je ta dediščina pomenila za stanovanjsko komisijo pravi zaklad, saj je z njo lahko rešila nekaj res obupnih primerov. Izpraznjena stanovanja so dobili: Klavdij VATOVEC, delavec v oddelku pločevinaste embalaže, Marjan MIKUŽ, ribič, Dragica LEKSIČ, delavka v oddelku pločevinaste emlbalaže, Edvard FERŠ, naistavljavec in vzdrževalec strojev v oddelku konzervirane zelenjave in predjedi, Lidija PRODAN, delavlka v oddelku za predelavo rib Obrata IRIS, Jože MORATO, Idelavec v oddelku pločevinaste embalaže, Zorko JURIŠEVIČ, delavec v skladišču transportne embalaže, Jože ŠKOF, ribič, Mija ŽELEZNIK, uslužbenka ribolovnega obrata, Gema FIČUR, uslužbenka skladišča po-trošnega materiala, Peter VIŽINTIN, kurir, Branlko HOMOVEC, klepar v mehanični delavnici, Jožica BEČAJ, izlagalka na tiskarskih strojih, Marija GREGORIČ, delavka v odelku konzervirane zelenjave in predjedi, Marija CEGLAR, serviirka v menzi Venčeslav LAVRENČIČ, pomočnik skladiščnika gotovih izdelkov, Rozalija VRTNIK, delavlka konzervirane zelenjave in predjedi, Andrej MIŠURA, laborant v kontrolnem laboratoriju, Milena CANKAR, šef materialnega knjigovodstva, Roman SOKOLIČ, delavec oddelka zelenjave in predjedi obrata Argo, Leopolda FORTONAT, delavka v skladišču pločevine obrata Argo, Alda IVANČIČ, delavka v strojnem oddelku. V mapah komisije za družbeni standard so ostale nerešene prošnje naslednjih članov kolektiva: Mirela GOBIN, Ivan TROŠT, Mili MURA-RI, Marija MAMILOVIC, Atili jo BABIČ, Marija GUSTINČIČ, Franc IVANČIČ, Jože LAPAJNE, Drago KLEPAČ, Jože PEČAR, Minka SLAMIČ, Vera ŠPACAPAN, Olga ZOREC, Miroslav PETELIN, Marija MISLOVIČ, Pino POBEGA, Lucijan NEMEC, Svetko LUKIN, Rugerdj JERMAN, Anica KLEVA, Oliviero DEPANGER, Štefanija JAKAC, Nerino BA-RUCA, Lande BUČINEL, Roza ROZMAN, Roža ŠUBLJAN, Ida PERNIČ, Fressl MAN-DA, Anton ŠVERKO, Ivana KOBAL, Sonja JUKIČ, Vihko SUŠELJ,'Bruna PRIMOŽIČ, Livija JERMAN, Otavijo KALIGARIČ, Ana BUBNIČ, Milko STARC, Ernesta MISLEJ, Alojz KOCJANČIČ, Roman in Jolanda PAVLINIČ, Jože REPIČ, Celestina KRAJCER, Marija DUJMOVIČ, Elvira KOCJANČIČ, Ivanka VODENIK, Anton BALOH, Marija in Ivanka UJČIČ, Marija BORDON, Dora MAR-GETIČ, Elda BABIČ, Simo ERCEG, Branko SILA, Vera HRVATIN, Anica BARIČIČ, Jožica HERNAUS, Aldo IPSA, Štefanija IVANČIČ, Anica VIDMAR, Stanko MILOŠ, Vili MOHORČIČ, Lucijan BOZlČ, Dora RUSJAN, Drago NEZIČ, Edvard GAČNIK, Marija GUSTINČIČ, Stjepan LUKIČ, Albin ŠAV, Vida PETELIN, Marija HORVAT, Ivan LUKIČ, Ivan MAHNE, Marija RONDIČ, Mabko RUD-MAN, Klementina, Vojko MOHORČIČ, Marija ŠORGO, Cvetka KOREN, Marija BUBO-LA, Ivan MEZGEC, Amelija JURINIČ, Josi-pirna RITOŠA, Slavka KAVČIČ, Marija ČERNAČ, Vida DEBELJAK, Marija TRČON, Peter MATJAZIČ, Ivan BOŽIČ, Mira BENULIČ, Bruno ČERIN. V eni od prejšnjih številk našega lista smo seznanili bralce s sklepom delavskega sveta, po katerem naj bi komisija za družbeni stan-dard 'razdelila razpoložljiva stanovanja ob dograditvi dveh jnovih Makov še po starem sistemu, to je z reševanjem že prispelih prošenj, nato pa naj bi začela takoj delati po postopku, ki ga predpisuje pravilnik o razdeljevanju stanovanj. Vsi tisti, ki še pričakujejo stanovanja, se bodo moraili odslej torej potegovati za določena stanovanja, ki jih ibo dajala na razpolago komisija z objavo na oglasnih deskah, in to ne glede, ali so že kdaj vložili prošnjo ali ne. Še nerešene prošnje bodo šle v arhiv, njiih pisci pa se bodo morali ponovno oglasiti, ko bo komisija za družbeni standard objavila razpoložljivost stanovanj, ki jih Ibodo zanimala. Kaj naj na koncu rečemo o dosedanjem delu komisije? Je bila dovolj objektivna in pravična. Če (bi jo ocenjevali po tem, ali so bili zadovoljni prav vsi prosilci za stanovanje, bi morali odgovoriti negativno, kajti ostalo je nerešenih precej prošenj, splošno znana slabost človeka pa je tudi ta, da precenjuje lastne težave, podcenjuje pa sosedove. Pre- pričani smo lahko, da ne bomo nikoli doživeli splošnega zadovoljstva in odobravanja dela takšnega organa, kot je komisija za družbeni standard vse dotlej, dakler se ne bodo stanovanjske razmere bistveno izboljšale. Če pa spregledamo to splošno človekovo slabost in ocenimo delo naše komisije po drugih realnejših kriterijih, kakor na primer po številu pritožb zoper izdane odločbe, moramo reči, da se je komisija iakazala in ji moramo čestitati, Ikajti utemeljenih pritožb, to je takšnih, s katerimi (bi se prizadeti pritoiževali Koper izdane [Sklepe in odločbe, sploh ni Ibitlo. Pritožilo se je sicer nekaj prosilcev, ampak te pritožbe so bile bolj prošnje kot drugo. Z njimi so namreč posamezniki prikazovali in poudarjali lastne težave in prosili za ustreznejša stanovanja, niiti v enem primeru pa niso napadali posameznih odločb in sklepov zaradi njih neutemeljenosti, kar bi se prav gotovo zgodilo, če bi ne bila komisija dovolj objektivna. Alojz HUDALES Prekajevanje rib Prekajevanje je kemični način konzerviranja in obstaja v kombinaciji raznih činite-ljev, ki se pretvarja iz isveže v užitno ribo in v konzervo krajšega ali (daljšega trajanja. Pri prekajevanju so važni naslednji vplivi: a) soljenje, b) sušenje, c) toplota in d) dim. a) Delovanje soljenja Gostota in trajanje soljenja pred prekajevanjem sta odvisna od zaželenih svojstev končnega produkta. Predhodno nasoljena riba bi po prekajevanju imela plehek okus. Glavna vloga soljenja je, da sol izrine iz ribjega tkiva del vode in povzroča delno spremembo beljakovin. Ta sprememba beljakovin daje svetlo površino ribje kože, kar je zelo važno za videz končnega produkta. b) Delovanje sušenja Po končanem soljenju (salamurjenju) je treba ribo dobro oprati in posušiti na zraku ali v posebnih sušilnicah, tako da se koža Posuši in da se iz vrhnjih plasti tkiva izrine čimveč vlage. Ako je relativna vlaga zraka oziroma dima večja kot 75 %>, preneha vsako sušenje. Zaradi tega je pri prekajevanju treba upoštevati dneve z vlažnim ozračjem in pravilno regulirati prepih v peči. Vlaga je odviisna tudi od vlažnosti lesa, ki ga uporabljamo za dim. c) Delovanje toplote Višino toplote med prekajevanjem odreja značaj gotovega proizvoda. Zato razlikujemo dve vrsti prekajevanja, in sicer: hladno in toplo prekajevanje. Pri hladnem prekajevanju vzdržujemo temperaturo stalno pod 32 °C, tako da ne pride do kuhanja mesa zaradi temperature. Temperatura, ki se ustvarja med hladnim prekajevanjem, prvotno deluje na razvoj bakterij ugodno. Razvoj mikroorganizmov začne pešati šele kasneje, in sicer pod vplivom sušenja in pod kemičnim vplivom dima. Zato imorajo biti proizvodi, ki so hladno prekajeni, dolgo izpostavljeni ‘dimu in (bolj Iso-ljeni. Pri toplem prekajevanju je delovanje temperature tako imočno, 'da pride do koagu-lacije (strjevanja) beljakovin. S tem je meso ribe kuhano in primerno za uživanje. Čim višja je temperatura v notranjosti ribe, tem bolj defundira vlaga in izpareva na njeni površini. Encimi, Iki povzročajo razpadanje, so pri (tem uničeni. Ker je temperatura v notranjosti nižja od one na površini ribe, obstaja nevarnost, da prične riba po končanem procesu razpadati v svoji notranjosti. d) Delovanje dima Med prekajevanjem se riba impregnira s sestavinami dima. Fenoli im ikrezoli ubijajo bakterije, mravljična 'in ocetna kislina ter formaldehid preprečujejo njihov razvoj. Razen tega fenoli delujejo kot anitioksidansi in zavirajo izagatnost prekajevanja ribe. Zaradi učinka katranskih isestavin idima dobi riba zlatorumeno barvo. HLADNO PREKAJEVANJE Pranje in soljenje Najprej je treba ribo dobro očistiti krvi, sluza in druge nečistoče. IPo končanem pranju ise soli. Za hladno prekajevanje je ribo potrebno nasoliti, ker je iso'1 eden igla vinih čiiniteljev za trajanje prekajene ribe v dolbrepi stanju. Riba mora ležati v salamuri 'več ur. Salamu-ra irnora vsebovati najmanj 15 %> soli. Čestokrat iza prekajevanje uporabljamo ribo, Ikii je Ibila namenjena za predelavo v slane proizvode. V tem primeru je potrebno pred prekajevanjem odstraniti iz ribe odvečno sol. To opravimo 'tako, da ribo potopimo v mirujočo ali tekočo sladko vodo. Pri tem pazimo na to, da razsoljevanje opravimo kar najhitreje, ker dolgotrajno razsoljevanje deluje neugodno na kvaliteto gotovega proizvoda. Če se mi mogoče izogniti dolgotrajnemu razsol j e vanju, je priporočljivo dodati kopeli 0,5 °/o ocetne alii mlečne Ikisline. 1 \ Peči | j Peči za hladno prekajevanje so pravzaprav preproste Ikomore 'v obliki omar, E preprostim dimnikom in dimno odprtino z vetrnico. Za hladno prekajevanje nam lahko rabi kakršenkoli prostor |z dimno odprtino, ki je dovolj visolka, se da dobro (zapreti iin ima možnost regulacije prepiha. Les za prekajevanje Za prekajevanje uporabljamo žagovino ali brikete. Ti sredstvi morata biti iz lesa li-stovcev, a inikdar iz (lesa iglavcev. Treba je paziti, da žagovina ni mokra. Prakaj-evanje se vrši tako, da 'tla Ipeči prekrijemo iz žagovino, debeline 15—25 cm, ki jo na rahlo zvijemo 'z lopato, Itako da je izviti sloj žagovine enakomerno debel. Ko je riba v peči Iname-ščena, žagovina :raz:žgamo po vsej sprednji dolžini. Potek procesa Oprano, inasoljeno iin zopet oprano 'ter posušeno 'ribo vložimo v peč 'talko, da visi prebodena isikozi ofli alli škrge 'na železnih poko-sitrenih 'paličicah. jPlr.i item ise druga Idiruge ne sme dotikati. 1 ^ Prekajevanje se vrši pri .temperaturah izpod 32 “C in Itraja (od 14 do preko 180 lur, odvisno od ivnste proizvoda, iki ga (želimo dolbiitli. Po končanem prekajevanju jo embaliramo v mizlke lesene zabojčke is tankimi deskami, obloženimi ina notranji strani |z oljnatim papirjem. Hladno prekajeno ribo lahko tudi vlagamo pod Olje v doze ikot talko imenovano polkon-zervo. Toplo prekajevanje Pranje in soljenje Tudi tu je potrebno ribo po iže opisanem načinu dobro oprati. Soljenje ribe, namenjene za toplo prekajevanje, ima tri naloge: 1. da gotovemu proizvodu da dovolj slan Okus, 2. da učvrsti meso in i 3. da izrine določen del vode liz ribe. Soljenje opravljamo samo v salamuri z 10 % Isoli. 1 Priprava prekajevanja V peči za prekajevanje polagamo ribo na posebnih okvirih z železnimi paličicami, na katerih visi slkozi škrge ali Oči prebodena riba. Te paličice so debele od 3—5 mm. Ko so ribe nanizane na paličice, jih položimo ina okvire, operemo, posušimo ,in Vložimo v peči. Za sušenje po pranju in iza hlajenje ribe po prekajevanju rabijo za polaganje okvirov v ita namen posebne police. Peči Najbolj poznana peč :za prekajevanje po tem načinu je hamburška peč. Izdelana je iz opeke, odporne proti ognju. Notranja širina peči je 1,2 m, globina 1 m in višina 2 m. Ob stranskih zidovih so na notranji strani vgrajeni železni profili v razdaljah po 10 cm. Srednji zid tvorijo železna vrata, Običajno dvokrilna in razdeljena na tri dele. ISrednji |del vrat ima Višino 1,2 m in rabi za vlaganje okvirov ter za nadzorovanje prekajevanja. Gornji del vrat rabi za reguliranje prepiha. Običajno je zgrajenih šest peči S' skupnim dimnikom. Les za prekajevanje Tudi za toplo prekajevanje uporabljamo edinole les listovcev. Vlažen in svež les izpareva pri gorenju večje količine vlage in je zaradi tega njegova izgorevna moč manjša. Pri uporabi vlažnega lesa je njegova uporaba za 40 % :večja kot običajno. Za toplo prekajevanje uporabljamo razen drobnega klanega lesa tudi treske, dolžine 4—8 cm in iširine ter debeline 0,2 cm. i Te treske uporabljamo za prekajevanje potem, ko je toplotna obdelava ribe končana. Potek procesa Na sprednji strani peči mora ogenj živo goreti po vsej širini. Pri tem ne isme Ustvarjati mnogo dima in ogenj mora biti svetel. Tedaj pričnemo 'zlagati ribo na okvirih v peč, pričenši od zgoraj navzdol. Zatem pričnemo s prekajevanjem, lin sicer tako, da spodnja vrata in zapah pri 'vhodu v dimnik popolnoma zapremo, a srednja vrata so samo priprta. Ves ta 'čas je (treba ogenj vzdrževati tako, kot je bil v začetku. Ko ina ta 'način toplota objame izadnjo polovico peči, je treba okvire z ribo izmenjati, tako da spodnji pridejo na vrh in narobe. Kmalu za izmenjavo okvirov je treba Isrednja vrata popolnoma zapreti. Ko je riba na 'ta način dovolj suha in kuhana, (kar spoznamo iz dotikom 'prsta, pričnemo z intenzivnim prekajevanjem. Ogenj razširjamo proti sredini peči in prekrijemo s 50 om debelo plastjo itresk, ia spodnja vrata za prepih popolnoma zapremo. Ko je dovolj dima, zapah v dimniku popolnoma (zapremo, a paziti je treba, da ognja popolnoma ne zadušimo, ker mora hiti dim topel. Po barvi ribe spoznamo, kdaj je prekajevanje končano in ribo nato Vzamemo iz peči. Hlajenje Iz peči vzete okvire Iz ribo postavljamo na police na prepihu ali ventilatorju, da se riba ohladi. Riba mora biti ohlajena tudi v notranjosti, sicer rada plesni. ( , Vlaganje ribe Tako pripravljeno ribo vlagamo v doze in zalivamo z oljem jter potem steriliziramo, ali pa v lesene zabojčke, teže 2,5 do 10 kg. Zabojčki morajo biti znotraj obloženi s pergamentom. V zabojčke vložena riba traja 10 dni. ) I ' > 1 Avgust BREZAVŠČEK Ribolov včeraj in danes V zadnjem času je v Izoli občutno veliko zanimanje za preteklost tega kraja in zlasti šolska mladina prav intenzivno brska po zgodovini in po vseh ostalih virih, ki /kakorkoli osvetljujejo življenje Izole v preteklosti. Nekaj o tem (smo že pisali tudi v '»Našem glasu«. i ' i Danes se pomenimo, kako se je razvijalo ribištvo in konzervna industrija. Kot je Iznano, se je ribištvo v (Izoli in njeni okolici razživelo (po letu ,1880, ko je »Francoska splošna družba za živilske konzerve« preuredlia bivši hotel v malo tovarnico ribjih konzerv, Ikjer še danes stoji oddelek za predelavo isveže 'ribe v obratu Iris, ali kot tej zgradbi pravimo hala »A«. iS tem se je razvilo ribištvo, zrasle so nove tovarne konzerv po vsem severnem Jadranu. Zato razvoj našega ribištva delimo v dve obdobji, v čas pred drugo svetovno vojno in po njej. Nekoč je bilo ribištvo v naših krajih mnogo številnejše in je bilo v pristaniščih Kopra, Pirana in Izole Zasidranih 'nad 500 ribiških ladij, ladjic in čolnov. Te ladje so bile dolge 12—15 m, torej so bile nekaj manjše od današnjih, ki so dolge 'ca. 17 m. Ladje so imele ravna dna, 'gonili so jih pa (v Iglavnem z vesli, saj je bilo še leta 1945 v Kopru le 31 ladij na motor, v Piranu 19, v Izoli pa 49. To je pičla petina vseh ladij, ki so jih poganjali motorji 5—12 KM in pa od 13—14 KM. Te motorne jadrnice, katerih gradnja in oprema nista dopuščali, da bi se iz njimi spustili na odprto morje, ampak so bile urejene le za obalni ribolov, največ 5 km od obale, so pač zaradi svoje številčnosti kar dobro zalagale domača tržišča in industrijo z dokaj pestro izbiro žlahtnih ribic. ! Posebna dejavnost v tedanjem ribolovu je bil lov na školjke na področjih hrvatske Istre okrog Novigrada ter lov na 'ciplje v piranskem zalivu, ki se je zaradi donosnosti ohranil do danes. Pelagične ribe, kot imenujemo vse ribe v vrhnjih plašteh morja, Vo lbVili ž mrežami, ki jih ribiči imenujejo manaide, (to iso tiste mreže, ki prosto visijo v morju in so na dnu opremljene s svincem, na vrhu ipa s plutovinastimi plovci, (zato jih Hrvati imenujejo tudi stajačice, ker dejansko Stojijo v morju. Na tak način lov ni bil posebno bogat, dobili so pa kvalitetne ribe za tukajšnjo konzervno industrijo. Krožne imreže so 'začeli uporabljati šele ipo letu 1931 in so bile 'V Začetku majhne. Dolge so bile 595 m, visoke pa 35 m. Prva večja mreža je bila spletena leta 1938 in je bila dolga 1225 m, visoka pa 36,75 m. Kot vidimo, je bila po dolžini res velika, široka pa le toliko, Ikot je bilo globoko morje, do 'koder so se ti ribiči spuščali na lov. Namesto današnjih agregatov so za osvetljevanje morja uporabljali petrolejske svetilke znamke »Ter-geste«. | Med drugo svetovno vojno so tukajšnji ribiči uporabljali za razsvetljavo električne luči na akumulatorje, po vojni pa ameriške vojaške agregate, ki so imeli do 800 Watov jakosti. Zastarele ladje z ravnim dnom, slaba oprema teh iladij in konzervativna miselnost ribičev so bile glavne ovire, da se zlasti individualno ribištvo v predvojnem času ni hitreje moderniziralo. Tudi odnosi v ribiških organizacijah so bili tako izkoriščevalski, da so že škodovali napredku ribištva. Ribiči so bili organizirani v zadrugah, v katerih so imeli glavno besedo trgovci in prekupčevalci, ki so s posojanjem denarja in kreditiranjem spravljali ribiče v svojo odvisnost in so le-ti diktirati tržne cene ribam lin ne ribiči. Pod takimi pogoji zadruge niso mogle odigrati vloge, za katero iso (bile ustanovljene v dve .skupini smo krenili skozi gozd proti nekdanji železniški čuvajnici blizu viadukta. iNaša Skupina se je po mačje pritihotapila preko proge in ceste, ki vodi iz Črnomlja proti Metliki, in se v naj večji tišini bližala taborišču. Za čas napada je bil določen prihod tovornega vlaka, Iki naj bi z ropotom omogočil drugi skupini, da bi se približala stražarju in z njim obračunala. Zdi se mi, da še nikoli nisem tako dolgo čakal na vlak, kakor 'ta večer, tako leno so se vlekle minute. V taborišču je bil čutiti popoln mir. Fašistom se niti sanjalo jni, da jih kakih 10 m stran .čakajo iže odvite bombe, ki jim bodo vsak čas zapele budnico in žalostinko hkrati. Druga skupina, ki jo je vodil Mišica, se je oprezno bližala stražarju. V daljavi je že bilo slišati sopihanje vlaka, ki pa je za našo nestrpnost vozil vse prepočasi. Tedaj je nekdo Ob progi zadeti v žico, ki je bila napeljana pd čuvajnice do 'zapornic, kjer cesta prečka progo. Naslednji trenutek je že zaropotal stražarjev mitraljez in prisilil tovariše ob progi, da so se pritisnili k zemlji in se potuhnili. Stražar ni mogel točno vedeti, za .kaj gre, kajti nastala je taka tišina, da ,si lahko slišal 'samo svoj dih. Fašisti pod šotori so bili prepričani, da si njihov tovariš na straži preganja strah in se za osamljeni .rafal niso zmenili. Vlak se je počasi bližal. Ura je bila točno 1 po polnoči, iko (je preko viadukta ropotal in hrumel naš (zaveznik — vlak, Iki je 'z oglušujočim ropotom omogočil naši skupini, da se je še nekaj |metrov približala šotorom, tako da (smo bili oddaljeni od njih le še '5 do 7 metrov. .Bombe so bile iže inared in tovariši so 'čakali isamo mojega povelja i»pali«. Skoraj v istem trenutku, ko smo jurišali na šotore, je Skupina na mostu vžgala po stražarju. Gromovito treskanje bomb se je mešalo z divjim vpitjem preplašenih fašistov in ropotom 'drvečega vlaka, Iki se je oddaljeval. Skupina na mostu je oddala ina stražarja le nekaj strelov in ga ni usmrtila. -Nato Ise je umaknila, kar je stražarju omogočilo, da se je s svojim mitra!jezom ves posvetil samo naši skupini. Ker smo naše .žepe e bombami hitro izpraznili in is tem svojo nalogo opravili, je ostala sedaj iglavna naloga, izvleči se iz Itega ognja, kajti tudi iz šotorov je (začelo pokati. Po naprej določeni ismeri smo jjo v dokaj pospešenem tempu mahnili nazaj, Isaj bi bilo vsako zadrževanje blizu tega kraja za nas lahko lusodno. Ko smo se ustavili, da ismo zajeli isapo, smo slišali Streljanje ob vsej progi. Alarm je bil tudi v Črnomlju, od koder smo slišali prihajati kamione, Iki So 'hiteli napadenim na pomoč. Skozi gozd in jgnmovje se nam je mudilo, kajti prečkati Smo morali Še cesto in progo. Na ubornem mestu smo se abrali vsi zdravi, lle Idva sta manjkala, moj brat Mirko in še nekdo. V strahu, da sta obležala ranjena, smo se že odločili, da se kljub bližam ju Italijanov vrnemo in ju poiščemo. Ko smo ise dogovorili, kod naj kdo hodi, sta se pojavila oba zdrava in nasmejana, le malo daljši ovinek sta napravila in se izato zakasnila. Vsa 'grenkoba in črna bolest, ki sta nas mučili zaradi njiju, sta v trenutku izginili in objeli smo se bolj prisrčno in iskreno kot kdaj koili poprej. Na kratko smo komentirali izvedbo in uspeh napada, iki je bil prva oborožena akcija v Beli krajini. 2e pred akcijo je bilo določeno, kako naj poteka naše delo v bodoče. (Nekaj nas je ostalo za politično delo v Črnomlju, drugi del udeležencev te akcije pa je odšel ito noč v partizane. Zanje je bil to prvi ognjeni krst, prvi ogenj, kakršnih so v štirih letih še mnogo preživeli in kot prvi belokranjski partizani častno opravili svoje poslanstvo. Mnogo jih je padlo, Stanko Stariha 'je bil proglašen za narodnega heroja, drugi pa iso na odgovornih mestih v maši armadi . Tako obračunan osebni dohodek pripada delavcu po členu 214 navedenega zakona o delovnih razmerjih zato, ker dela na dan tedenskega počitka, ne pa zato, ker na ta dan opravlja nadurno delo. Vprašanje: Koliko traja odpovedni rok po našem pravilniku o delovnih razmerjih? Kdaj in kako lahko delavec odpove delovno razmerje? (K. T.) ■ Odgovor: / ) Odpovedni rok ni za vse delavce enak. Njegovo trajanje je odvisno od skupne delovne dolbe lin od delovne dobe v podjetju. (Naš pravilnik predvideva v Isvojem 160. členu roke, enake tistim, ki jiih izakon o delovnih razmerjih šteje za najkrajše. Ti roki veljajo za delavce in za podjetje. I Odpovedni rOk znaša, če ima delavec: 1. delovno dobo do 5 let — 1 mesec, 2. skupno delovno dobo nad 5 do 10 let — 2 meseca, 3. nepretrgano delovno dobo nad 5 do 10 let v podjetju ali skupno delovno dobo nad 10 do 15 let — 3 mesece, 4. nepretrgano delovno dobo nad 10 do 15 let v podjetju ali skupno delovno dobo nad 15 do 20 let — 4 mesece, 5. nepretrgano delovno dobo nad 15 let v podjetju ali skupno delovno dobo nad 20 let — 5 mesecev. Pravilnik predvideva tudi možnost, da se ob sklenitvi delovnega razmerja določi s pismenim sporazumom med delavcem in podjetjem tudi drugačen odpovedni rok, ki pa ne sme biti krajši kot 15 dnii in ne daljši kot 6 mesecev. Odpoved mora biti pismena. Vroči se jo lahko kadarkoli, in sicer v personalnem oddelku. Odpoved, vročena do 15. v mesecu, ima učinek od tega dne, odpoved, vročena po 15. v mesecu, pa ima učinek od prvega idneva naslednjega meseca. Miro BANOVAC Disciplinski organi poročajo Razveseljivo dejstvo, da se je letos število disciplinskih prekrškov v primerjavi s preteklim letom znatno zmanjšalo, nam omogoča, da o njih poročamo kar za vse polletje hkrati. To zmanjšanje števila disciplinskih prekrškov moramo predvsem pripisati vse večjemu utrjevanju delovne discipline članov našega kolektiva, zmanjšanju fluktuacdje delovne sile, sorazmerno dobrim proizvodnim uspehom in vsestransko pozitivnim vplivom razvoja delavskega samoupravljanja. Govoriti o tem, da bomo disciplinske prekrške popolnoma odpravili, bi bilo nesmiselno, kajti v številčno tako močnem kolektivu kot je naš, bomo vedno našli tudi take, ki sta jim delovna disciplina in blagor kolektiva deveta briga. V letošnjem letu smo zabeležili tele grehe: BB., BR., BM, GN., JN., LM., OV., PM., VD., ZA., iz obrata Iris, prav gotovo ne jedo ribjih konzerv, sicer bi dobro vedele, da tu-nove kosti, koža, žile itd. niso namenjene ljudski prehrani in jih ne smejo konzervirati. S svojo malomarnostjo so vse te delavke zaslužile denarno kazen v znesku 3—5 %> od osebnih dohodkov za dobo enega meseca, razen PM. in VD., ki sta se tako odlikovali, da jima je disciplinska komisija prisodila kar 10 °/o od osebnih dohodkov za dobo 3 mesecev. B. B. se je menda hotel specializirati za ponarejanje dokumentov podjetja, toda ni mu uspelo. Bil je zasačen in disciplinska komisija mu je preprečila nadaljnjo prakso z odstranitvijo s položaja. D. I., F. J., KJ., K. S., PL, S. R., T. D., vsi iz obrata Argo, so bili nekoč tako lačni, da niso mogli čakati na zvočni znak za dnevni odmor. Predčasno so zapustili svoja delovna mesta in »jurišali« na menzo. Ker so bili zaradi tega prekrška prvič preganjani, so bili zato le opominjani. J. S. iz obrata Argo ni imel pravilnega odnosa do podrejenih. O njegovem primeru je dokončno odločalo disciplinsko sodišče ObLO, ki mu je prisodilo kazen odstranitve s položaja za dobo enega leta. P. F. iz ribiške flote se je nekoč napil in bil tako hud, da je marsikomu grozil, nazadnje pa je strgal z oglasne deske obrata Iris vse objavljene odločbe. Za to »hrabro« dejanje ga je komisija »odlikovala« s strogim javnim ukorom. S. B. iz obrata Argo si je privoščil športni ribolov kar med rednim delovnim časom. Disciplinska komisija je bila mnenja, da ribolov te vrste spada v človekovo postransko dejavnost, ki jo lahko posameznik uspešno opravlja tudi v prostem čaisu, in mu zato odmerila denarno kazen v znesku 5 °/o od mesečnih dohodkov za dobo enega meseca. Ta postopek še ni končan, ker pritožbo rešuje disciplinsko sodišče ObLO Izola. Š. S. iz obrata Argo je prišel nekega dne na delo vinjen. Ker je hotel na vsak način dokazati svojo treznost, je pristal tudi na analizo krvi. Šele ko mu je bil predočen izvid, po katerem je znašala koncentracija alkohola v njegovi krvi nič manj kakor 2,63 %», kar pomeni hudo pijanost oziroma težko alkoholno intOksikaoijo, se je prepričal, da res ni bil normalen. Strogi javni ukor mu bo mogoče pomagal premagati morebitna bodoča »Bakhova« zapeljevanja. FOTOAMATERJI, POZOR! Vabimo vse fotoamaterje kolektiva, kakor tudi druge interesente za ustanovitev foto-amatenskega kluba v okviru sindikalne podružnice kombinata, da se prijavijo v pisarni družbenih organizacij pri tovarišu Stresu. Uredništvo Personalne vesti TOVARIŠ MIHA KOLENC — PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA Delavski svet je že na eni prejšnjih sej obravnaval problem glede predsednika delavskega sveta, ker je dosedanji prevzel novo delovno mesto v komerciali in je skoraj vedno na službenem potovanju. Sindikalna podružnica je zadevo proučila in predlagala, da se izvolita nov predsednik in namestnik predsednika. Dosedanji namestnik tovariš Marijan Mlekuž gre namreč v politično šolo. Za predsednika je delavski svet izvolil tovariša Miho Kolenca, oddelkovodjo predelave sadja in paradižnika, za namestnika pa tovariša Ivana Hrvatina, vodjo prometnega oddelka. Ker ves kolektiv oba tovariša dobro pozna, saj sta bila ves čas v kombinatu in že prej v organih delavskega samoupravljanja in funkcionarja družbenih organizacij, posebno predstavljanje ni potrebno. Novemu predsedniku tovarišu Kolencu in njegovemu namestniku tovarišu Hrvatinu Čestitamo in jima želimo veliko uspeha! TOVARIŠ MIRO BRECELJ ODHAJA Vodja splošnega sektorja tovariš Miro Brecelj nas je malce presenetil s svojo odločitvijo, da nas bo zapustil. Skoraj pet let je bil pri nas kot vodja splošnega sektorja, zelo aktivno sodeloval v raznih družbenopolitičnih organizacijah, na Politični šoli je predaval politično ekonomijo tor bil tudi v prvem uredniškem odboru Našega glasu. Sedaj odhaja v domači kraj — Ajdovščino, kjer bo prevzel mesto direktorja v Mlinskem podjetju. Ob njegovem odhodu mu vsi njegovi sodelavci želimo na novem mestu čimveč uspeha. SPREJETI V APRILU 1961: 1. Dražen Smol jan, ribič, 2. Šime Šegarič, ribič, 3. špiro Šegarič, ribič, ' I , 4. Romam Glavina, ribič, 5. Peter Počeko, ribič, 6. Silvester Vukov, ribič, 7. Marijan Piton, ribič, 8. Bazilij Grubica, ribič, 9. Ivan Prekalj, ribič, 10. Peter Degrasi, ribič, 11. Ivan Civran, ribič, 12. Ivan Rajkovič, ribič, 13. Stefan Markežič, delavec, 14. Ličinij Vižintin, delavec, 15. Slavko Zevnik, trgovski potnik, 16. Sonja Babič, administratorka. SPREJETI V MAJU 1961: 1. Jože Lenardič, delavec, 2. Tomaž Zgrablič, ribič, 3. Blaž Pahovič, delavec, 4. Silvan Černovič, kemijski tehnik. Novosprojetim delavcem želimo v naši sredi čimveč uspeha. RAZREŠENI V APRILU 1961: 1. Danica Dodič (delavka), sporazumno 2. Marcel Sinožič (delavec), sporazumno 3. Gerna Gropajc (delavka), sporazumno 4. Ivan Prekalj (ribič), sporazumno, 5. Albin Gregorič (kuhar), sporazumno, 6. Božo Lukin (kapitan), sporazumno, 7. Josip SkUbla (ribič), sporazumno, 8. Ante Deroko (ribič), sporazumno, 9. Marija Pucer (delavka), samovoljno,. 10. Friderik Pucer (delavec), samovoljno, 11. Evlalija Batista (uslužbenka), sporazumno, 12. Marija Šorgo (delavka), sporazumno, 13. Zora Kribavčdč (delavika), sporazumno, 14. Marija Brajnik (delavka), sporazumno, 15. Maks Premru (uslužbenec), upokojen, 16. Graciela Dončič (delavka), sporazumno, 17. Manija Furlan (uslužbenka), sporazumno. RAZREŠENI V MAJU 1961: 1. Silvo Kerin (delavec), samovoljno, 2. Eufemija Kerin (delavka), samovoljno, 3. Marija Juriševič (delavka), sporaz., 4. Matija Pomeljnikov (ribič), sporaz., 5. Florjana Kariš (snažilka), sporazumno, 6. Kanliina Bonin (delavka), samovoljno, 7. Albin Kaligarič (delavec), samovoljno, 8. Gvido Ražman (delavec), sporazumno, 9. Emilijo Kocjančič (delavka), sporaz., 10. Virgilij Šavron (delavec), sporazumno, 11. Jože Borovničar (ribič), samovoljno ostal doma, 12. Manija Vrtovec (delavka), sporazumno, 13. Antonija Tul (delavka), sporazumno, 14. Milka Švagelj (delavka), sporazumno, 15. Marija Mahne (delavka), sporazumno, 16. Ivan Bujačič (ribič), sporazumno, 17. Marija Hrvatin (delavka), sporazumno, 18. Bruno Božič (delavec), sporazumno, 19. Josip Sirotič (delavec), sporazumno, 20. Francka Kleva (delavka), sporazumno, 21. Ivana Pavlič (delavka), sporazumno, 22. Emil Grego (delavec), sporazumno, 23. Angela Ratej (uslužbenka), sporaz. POROČILI SO SE V APRILU IN MAJU: 1. Aldo Gruden, ribič — Veronika Gržina, delavka (aprili), 2. Anton Remškar, delavec — Olga Kovše, delavka (april), 3. Ivan Božič, delavec — Anica Mirnik, gospodinja (april), 4. Božo Lugovič, mehanik — Miranda Ba-ruca, delavka (april), 5. Jože Borovničar, rilbič — Darinka Bubnič, delavlka (maj), 6. Ljulban Bora, kovinostrugar — Anica Jagodnik, uslužbenka (maj), 7. Giovamni Valenta, delavec — Rima Kle-va, delavtka (maj). Čestitamo! Urednikova beseda V našem glasu smo že večkrat povabili cenjene brake, da bi s svojimi dopisi prispevali .k čiim pestrejši in zanimivejši vsebini našega glasila, vendar vsi dosedanji pozivi niso rodili zadovoljivega uspeha. Zaradi tetga se danes ponovno obračam na vse člane kolefk-tiva, ki jim je pri srcu to, da bo »Naš glas« res naš glas, torej, da bodo v njem in iz njega govorili vsi člani našega kolektiva, da se (bi pričeli oglašati. Dobrodošel tnam je vsalk dopis, s posebnim veseljem pa sprejmemo tistega, ki ga napiše delavecnproizvajalec in naše stremljenje je, da bi tudi v tovarniškem listu razpravljali o vseh vprašanjih pestrega goispodarsko-poli--fičmega življenja v kombinatu. Po naših ocenah je slaba stran glasila ta, da je krog dopisnikov preozek in morajo zato dajati mnogo več od seibe 'tisti, ki so uredniku bolj pri roki, kar pa ni prav in kar skušamo vsekakor odpraviti. Z veseljem pa sprejmemo kakršnokoli pripombo, nasvet pa tudi dobronamerno kritiko, ki bo pripomogla k izboljšanju našega glasila. Tovariši, nikogar naj ne moti, da ni sposoben za pisanje, da s slovnico ni na čistem, ali kakršnakoli druga bojazen, da ne bi prijel za pero in napisal to, kar meni, da bi bilo dobro, če bi bilo objavljeno. V uredništvu bomo že vse uredili, da bo vsak dopis doibil svoje pravo mesto in pravo obliko, če pa kdo želi, da njegovega imena ne bi Objavili, mu tudi to zajamčimo. Dobrodošli so nam tudi prispevki s tematiko iz naše revolucije, o čemer bi nam bivši borci lahko veliko napisali. Prepričani smo, da ima marsikdo 'tudi dar za pasnikovanje in zakaj ne bi tudi v Našem glasu objavili kako pesmico domačega avtorja. Kot vidite, je v »Našem glasu« prostora za marsikaj, kar poznaš tudi Ti, dragi bralec, zato pričakujemo v bodoče tudi Tvojega sodelovanja. Nagradna križanka Vodoravno: 1. zvezdar, napovedovalec prihodnosti po položaju zvezd, 8. grad, umetnostno središče, 15. blazneti, divjati, 18. redek, ki ga je treba iskaiti, 20. kanal, umetna zveza dveh voda, 21. surovina za zdravila, 22. vodstva, nadrejenosti, 24. prijeten vonj, 25. tuje žensko ime, 28. močna igralna karta, 27. glej 46. vodoravno (mn.), 28. kratica za konjiško silo, 30. pijan, 31. srbsko moško ime, 32. plemiški naslov, 33. riževo žganje, 35. hoditi, 36. soglasnik in samoglasnik, 37. veliko jezero v Sovjetski zvezi, 38. oče, 40. ime našega 'obrata, 42. veznik, 43. posoda jajčaste oblike, 44. čistoča, 45. nevestino premoženje, 46. Pripovedna pesnitev, 48. amoniakova organska spojina, 50. oddelek rimske legije, 51. del klasa, 52. kratica komunistične partije, 54. tatvina z uporabo sile, 56. zatočišče, 57. vojaška enolta, 58. neumen, 59. kopno sredi morja, 61. glej 26. vodoravno, 02. kratica zavoda za socialno zavarovanje, 64. primorska besedica, 05. svečan, prazničen, 06. grška boginja, 68. okrajšava, 71. odlično sredstvo za zdravljenje srbečega vnetja med Prsti na nogah, 72. prebivalec našega mesta, 74. °Pisi, 76. stebri, stolpci, vrste, 76. stotnika, 77. Pripadnik slovanskega naroda. Navpično: 1. moško ime, 2. reka na Gorenjskem, .3. čebelji samec (dvojina), 4. zelena drevesna žabica, 5. tuje žensko ime, 6. vprašalnica, 7. del gibanja, 8. pripadnik skupine Starih Slovanov, 9. kratica na receptih, 10. (italijanska »Ura«, 11. srbohrvaško moško ime, 12. zemeljske utrdbe, 13. drobiti z lomljenjem, 14. mesto v Bački ob Donavi, 17. strasiti, poželenja, 18. razsodni sovražniki delavcev, 19. glej 61. vodoravno (mn.), ,32. domača žival, 23. ribji jajčeci', 26. razčlenjevanje, 2:9. industrijska riba, 32. krmarjevo mago, 34 prodajna hišica, 37. ime filmske igralke Gardnerjeve, 38. žensko ime, 39. turški veldkaš, k Prva oseba množine glagola biti, 46. pesnik ljubezni, 47. rezultat potezanja, ukrep, 49. športni rekvizit, 51. glavno mesto evropske države (ordg.), 52. domač kmečki praznik, 53. domača žival, 55. potopitev, 58. instinkt, 60. trebušna obolenja, 02. kratica prijateljske države, 63. kratica visokega upravnega organa, 05. nage, 67. čebelja tvorba, 69. kubanski minister za zunanje zadeve, 70. zvišana ndta, 71. nerabljen, 73. predlog, 76. veznik. Rešitve pošljite uredništvu ido 15. julija 1961. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVIIKE Vodoravno: 1. in 7. delovni kolektiv, 15. porok, 17. bakren, 19. vi, 21. med, 22. ore, 24. sram, 25. ta, 26. alt, 28. harmonikaš, 31. ZAR, 32. Bori, 34. restoran, 35. tara, 36. gotika, 38. Vič, 39. kos, 40. pogoni, 41. kiis, 42. Pariz ali Pariš, 44. Viba, 45. kot, 46. polip, 48. kritiki, 50. gos, 51. ti, 52. anali, 54. tona, 55. kalorije, 58. Oton, 50. Ika, 60. Baziovičani, 62. Ivo, 63. Vli, 64. pes, 65. nem, 06. nora, 68. IV, 69. Malta, 71. letati, 73. pašteta, 74. pocediti. Navpično: 2. ep, 3. lom, 4. oreh, 5. vodarina, 6. NK, 8. Ob, 9. laslkač, 10. ekran, 11. Kraš, 12. tem, 13. in, 14. švabi al'i Švabe, 16. prot, 18, taras, 20. ilo, 22. omsa, 23. enovid, 25, Tar, 27. trgovina, 29. reki, 30. Iris, 31. zasipati, 33. logika, 35. Torino, 37. Tebi, 39. Kala, 41. Kosovel, 42. Po, 43. aktivi, 45, kolon, 46. pijanec, 47. Sinovi, 49. roki', 50. gaiz, 51. tič, 53. lovi, 55. kaiste, 56. Rim, 57, enote, 60. Belt, 61. Iran, 04. pals, 67. ati, 69. ma, 70. at, 71. lo, 72. IT. Pravilno rešitev so nam poslali: Jože Bajt, Lili Grižonič, Zvezdan Bertok, Vera Poropat, Zvezda Rudi, Andrej Stres, Drago Klepač, Irma Birsa, Branko Zafred, Peter Jakomin in Boričič Alojzija. Zreb je določil nagrado Andreju Stresu. % i 'm d