TBŽIŠKI VESTMK leto iv. Tržič, 1. aprila 1955 St. 7 Uradni odloki LOMO Na podlagi 32, člena ii,n 17. točke 78. člena zakona o ljudskih odb. mesl in mestnih občin (Uradni list L RS, išit. 19-90-52) ter 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, gtev. .51-126/ 53) je ljudski odbor mestne občine Tržič ina seji dne 20. januarja 1955 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zdravstvenega doma v Tržiču 1 Ustanovi se zdravstveni dom v Tržiču kot finančno samostojen zdravstveni zavod. Ime zavoda je; Zdravstveni dom v Tržliu. Sedež zavoda je v Tržiču. V orgainija/oij.sfct sestav zdravstvenega doma v Tržiču spadajo tele dosedanje organizacijske enote okrajnega zdravstvenega doma Kranj, ki je prenehal po odločbi okrajnega ljudskega odbora Kranj dne 29. decembra 1954. St. 8428/1-54: Isplošna in. zobna ambulanta v Tržiču ter dečji dispanzerji in posvetovalnice za matere ini otroke v Tržiču, IKrižah in Kovorju. Zdravstveni dom v Tržiču ima nalogo, nuditi prebivalstvu mestne občine Tržič zdravstveno viarsitvot s tem,, da zdravi In Preprečuje bolezni. V skladu z odločbo okrajnega ljudskega odbora Kranj o Ljudski odbor mi~i3tne občine Tržič je ,po poprejšnjem zaslišanju trgovinske, obrtne in gostinske zbornice na podlagi 23. in 117. člena ter 2. točke zakola o ljudskih odborih mest in. mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/1052), 66. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 56/1953), 48. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, Išt. 6/54) ter 25. člena uredbe o obrtnih delavnicah (Uradni list FLRJ, št. 5/54) na seji, dne 20. januarja 1955 sprejel ODLOK p poslovalnem času trgovinskih •n gostinskih poslovalnic ter obrtnih delavnic in obrtnih podjetij v mestni občini Tržič I. Splošne določbe Poslovahu čas trg., gostinskih in obrtnih obratov določa- ukinitvi okrajnega zdravstvenega doma Kranj z dne 29. decembra 1954, št. 8428/1-54, ima zdravstveni v Tržiču IpravlJco. gospodariti s premoženjem, ki so ga doslej uporabljale organizacijske enote ukinjenega o-krajnega zdravstvenega doma Kranj, naštete v 2 točki te odločbe. To premoženje obsega: zgradbo z inventarjem in instrumentarijem dečjega dispanzerja v Tržiču ter inventar lin instrumentarij splošne in zobne ambulante v Tržiču. Zdravstveni dom ima tele sklade: sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, sklad za lastne investicije, sklad za amortizacijo. Zdravstveni dom v Tržiču u-pravlja upravni odbor, ki ima skupaj z upravnikom 9 članov. Člane upravnega odbora in upravnika doma imenuje, ljudski odbor mestne občine Tržič. Upravnik mora biti zdravnik. Za zadeve in naloge doma je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LO MO Tržič. 8 Ta odločba velja takoj, uporabna \-a se od 1. januarja 1955. Tržič, dne 20. januarja 1955 Predsednik LO MO: Lovro Cerar 1. r. jo njihovi delavski sveti oziroma d slovni kolektivi in lastniki zasebnih gostišč in obrtnih delavnic. Trgo-'ske poslovalnice in o-brtne delavnice in podjetja morajo biti odprta za s;r.inke v času, določenem s tem odlokom. Gostinska podjetja in gostišča pa morajo in smejo biti odprta samo v času, ki je kot poslovalni čas določen is telm odlokom. 2 Svet za i gospodarstvo LO MO Tržič sme, če to zahteva krajevna potreba ali drugI o-pravlčljivi razliogi1,. spremeniti z odredbo za daljšo debo poslo-valni čas iza določene vrste o-bratov ali za vse obrate v kakem kraju. Gostinskim podjetjem in go-st.iščom lahko na pismeno prošnjo za posamezne primere, zlasti ob javnih prireditvah svet za gospodarstvo LO MO Tržič podaljša poslovalni čas. če |e prošnja vložena vsaj 3 dni picj in so plačane vse predpisane taksi?. 3 Tajništvo sveta za gospodarstvo LO MO Tržič, smo dovoli-liti v izjemnih primerih (kot so na primer inventure, razni! popisi, adaptacije in podobno), če je to nujno potrebno, da se o-foral [zapre med obratovalnim časom. Prav tako isme za priznanja: državne praznike in ob posebnih prireditvah ter izrednih prilikah določiti za določen, kraj ali določene ivrste trgovskih ali gostinskih obratov drugačen najkrajši poslovalni čas, kot je predpisan s tem odlokom, vendar [največ za 6 dni. Obrat mora ,na ividmi:im mestu objaviti, če je obrat zaprt zaradi izjemnega dovoljenja. V tako izjavo je napisati, kdo je dal dovoljenje, za katero dobo, ter številko in datum izdanega dovoljenja. Kot polletni čas po tem odloku se šteje čas od 1. maja do 30. septembra, kot zimski čas pa čas od 1. oktobra do 30. aprila. II. Poslovalni čas ob delavnikih A. V trgovskih poslovalnicah fi Trgovske poslovalnice v območju LO MO Tržič (če iza po-siam.eiz.ne vrjlte posloval'ji'le mi drugače določeno) [morajo biti odprte; ne glede na letni čas: Od ponedeljka do vštetega petka od 8.—12. ure in od 14.— 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Ob sobotah popoldne mora vsako od trgovskih pod j etil [imeti odprto v mestu ITržič, v Križah, Sebenjab in Jelendvo-ru po eno špecerijsko poslovalnico od 14.—17. ure, zato pa sme 'biti taka poslovalnica zaprta prihodnji četrtek popoldne. Delikatesna trgovina v Tržiču je odprta vaalk dteilavn^c kot žnrcerijske trgovine in tudi .v soboto popoldne Ikot špecerijska, zato pa je v četrtek popoldne zaprta. Za'naslednje trgovske poslovalnice se določa minimalni poslovalni čas in morajo biti odprte: a) prodajalne svežega in suhega mesa in rib ne glede na letni čas: od ponedeljka do vštetega petka od 7—11. in od 14.—17. ure, Ob sobotah od 6.—11. in od 14.-18. ure; b) prodajalne (sadja, atilenjave in poljskih pridelkov: v poletnem času: vsak delavnik od 7. do 12. in od 14. do 17. ure; v zimskem času: vsak delavnik od 8. do. 12. ure in od 14. do 17. ure; c) prodajalne kruha in mleka ter mlečnih izdelkov ne glede na letni čas vsak delavnik od 7. do 12 in od 14. do 17. ure, vendar smejo prodajalne mleka zapreti poslovalnice takoj, ko razprodajo mleko in mlečne izdelke (maslo in sveži sir); č) slaščičarne ne glede na letni čas vsak delavnik nepretrgoma od 7. do 20.. ure; d) trafike in prodajalne časopisov vsak delavnik v poletnem času: od 7.—12. in od 14. do 17. ure; v zimskem času: od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. e) lekarna: ne glede na letni čas vsak delavnik od 8. do 12. in od 15. da 18. ure. Lekarna mora imeti dežurno službo po predpisih, ki jih izda sanitarna inšpekcija. B. V gostinskih poslovalnicah: Poslovalni čas gostinskih obratov ne glede na letni čas: Vse dni v tednu razen sobote in. nedelje Minimalni Maksimalni poslov, čas poslov, čas a) gostilne na splošno 7—23 6—23 b) .kavarne in nočni, lokali 7—24 6—24 c) bifeji in okrepčevalnice 7—20 7—21 Ob sobotah in nedeljah, na dan pred državnim in od države priznanim praznikom ali priznani praznik Minimalni Maksimalni poslov, čas poslov, čas a) gostilne na splošno 7—23 6—24 b) kavarne in nočni lokali 7—20 6—2 naslednjega dne c) bifeji ,in okrepčevalnice 7—21 7—22 Vsak gostinski obrat mora imeti na vidnem mestu napis, od katere in do kateiia ure je obrat lodprt. Gostinske poslovalnice ob železniških in avtobusnih postajah smejo pričeti obratovati tudi izven maksimalnega poslo-valnega časa, in sicer pol ure pred odhodom vlaka oziroma avtobusa in morajo obratovati pol uro po prihodu vlaka tozi-roma avtobusa. Gostinski? poslovalnice in kavarne smejo 30. aprila, 1. maja, 21. julija, 28. in 29. novembra, 31. decembra 'in na občinski praznik podaljšati obratcvclni čas do 5. ure zjutraj prihodnjega dne. Stran 2 VESTNIK St. 7 Ustanovni občni zbor Občinske gasilske zveze v Tržiču . 9 Gostinsko poslovalnica nc emegn po času, dojročemem v poprejšnjih členih, postreči ne s Ipijačo. ne z jedili, poslovne prostore pa morajo izprazniti in zapreti najpozneje Satrt ure po tem času. 10 , ' Dovoljene igre, ,n. pr. balinanje, kegljanje in podobno, so smejo igrati na /prostem do 22. ure. Ce se take igre igrajo v zaprtih prostorih in se ne motijo gostje ali .sosedje, omejitev po 1. stavku tega člena ne velja, vendar se morajo igre končati do dovoljenega maksimalnega po-siovalnega časa. 11 Svet za gospodarstvo LO (MO Tržič sme zaradi čiščenja lokalov in odpočitka osebja dovoliti, da gostinske poslovatni-cie izmenoma en dan v tednu ne obratujejo. Turnus mora biti pismeno izročen vsem poslovalnicam in razobešen na vidnem mestu v Obratu. Restavraciji hctela »Pošla« v Tržiču, hotelskemu obratu in kavarni In gosttVi 'rim obratom ob kolodvorih si. ne more dovoliti dela prost dan. V obrtnih delavnicah in podjetjih 12 ' •/ . Obrtne delavnice loziroma podjetja, ki poslujejo neposred-. no z naročniki (urar. radiome-hanika, fotoatelje), so odprte kakor trgu vinske posflpvatrtiteie in tudi v soboto popoldne. 13 Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa morajo biti od prti: a) brivski in frizerski obrati ne glede na letni čas od torka do vštete sobote od 8. do 12. in od 14. do 18. ura. V ponedeljkih so ti obrati zaprti, ra-en ene dežurna poslovalnice,' ki mora obratovati v predpisanem posloval, času. Turnus dežurne službe predložijo brivci svetu za gospodarstvo LO MO Tržič v potrditev. Ob ponedeljkih zaprte poslovalnice morajo na vidnih vratih imeti napis, katera forivnica ima dežurno službo. (Ob sobotah in dnevih pred prazniki, priznanimi od države, se srn;1 popoldne poslovalni čas podaljšali za dve uri; Epidemija gripe, ki ise širi po raznih deželah že nekaj mesecev, tudi Tržiču ni prizanesla. Posamezni primeri obolenja so se pokazali najprej med šolski, mladino v začetku marca. Ker ji? bolezen izelo nalezljiva — širi se s kapljično infekcijo — se je v šolah hitro širila in zavzela tod sredi marca največ]! obseg. V nekaterih razredih na gimnaziji je zbolelo polovico dijakov in so morali orizadcli b) za avtomobilsko servisno postajo oziroma bencinsko črpalko velja poslovalni čas: poleti nepretrgoma od S. do 18. ure, v ostalem letnem času pa, kakor sklene di:;'ovni kolektiv. III. Poslovalni čas ob nedeljah, državnih in od države priznanih praznikih 14 Ob nedeljah in državnih ter od države priznanih praznikih smejo biti vse trgovske poslovalnice in obrtno delavnice podjetja zaprte. Odprte morajo biti ne glede na letni čas: a) prodajalne mleka in mlečnih izdelkov od 7. do 10. ure, smejo |pa prodajalne mleka zapreti poslovalnico takoj, ko prodajo mleko, maslo in sveži sir, b) prodajalne sadja in zelenjave cd 7. do 10. ure. c) slaščičarne kakor ob delavni ki h, č) trafike in prodajalne časopisov od 9. do 11. ure. 15 Gostinske poslovalnic? poslujejo ob nedeljah in državnih ter od države prinanih praznikih, upoštevajoč 9. do 12. člen i tega odloka. IV. Kazenske določbe 16 Kršitev določbe o maksimalnem oziroma o minimalnem času Se 'kaznuje po uredbi o trgovanju, uredbi o obrtnih delavnicah in uredbi o gostinskih podjetjih /jn gosWčfih. Ce je gostinska poslovalnica odprta v času. ko bi ne smela biti odprta, se tak prekršek kaznuje z denarno kaznijo do 2000 dinarjev. Kazen izreče komisija za prekrške pri ljudskem odboru mestne občine Tržič. 17 V uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati dosedanji predpisi o obratovalnem času trgovskih in gostinskih ter o-brtnih delavnic in podjetij v mestni občini Tržič. 18 Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 124/9 Tržič, dne 20. januarja 1955. Predsednik LO MO: l.ovro Oerar 1. ,r razredi začasno prekiniti s poukom. Medtem pa, ko je gripa med šolsko mladino že prenehala razsajati, se je v zadnji tretjini meneča r;azpasla tudi med ođras'imi. Tako obratna ambulanta v BPT kot splošna ambulanta sta dnevno intervenirali v kakih sto primerih obolenja. Na srečo je letos nastopala bole)?n v milejši obliki in večinoma brez komplikacij. V nedeljo, dne 120. marca je bil v Tržiču ustanovni občni zbor .Občinske gasilske zveze. Tega zbora so se. poleg voljenih delegatov /prostovoljnih gasilskih društev iz območja trži-ške občine udeležili še zastopnik Gorenjske gasilske zveze tov. Metod Rotar iz Kranja, -.:;>-stopnik LOMO Tržič tov. Karel Kravcar t:.r zastopniki podjetij, ustanov in množičnih organizacij iz Tržiča. Zborovanje je piičel tovariš Anton Dornig, ki je v uvodnih besedah pojasnil pomen sklicanja ustanovnega občnega Izbora občinske gasilske zvem? za občino Tržič. Poudaril je, da se sedaj v dobi priprav za Ireorga-nizaoljo naše uprave — osnovanja komun — izvede tudi reorganizacija gasilstva na. ■ Gorenjskem. Zato j'3 tiujno. da se za teritorij mestne občine Tržič ustanovi občinska gasilska zveza s Isedežem v Tržiču. Delovni predsednik tov. Milan Valjavec, ki je nadalje vodil delo občnega Zbora, je pozval člane iniciativnega odbora, da so podali svoja poročila. Poročita 0| dedu itega odboKa sta podala tov. Kristijan Ko-kalj in Viktor Dornig. Poročevalca sta v svojih poročilih prikazali« potnem in bodoče naloge gasilskih društev, gasilske organizacije sploh, izlasti z jezr rom na novo reorganizacijo upravnih enot — bodočih komun. Občinska gasilska zveza za občino Tržič bi imela i4 sektorje in to: Tržič. Bistrico, Križe in Slap - Dolino. Gasilska formacija v okviru Občinske Igasilskj zveze bi bila brigada. Po sedanjem stanju ima občinska gasilska zveza 15 gasilisMh društev in to: II prostovoljnih gasilskih društev (PGD) in 4 prostovoljna indu Strfjaka gasil, društva (PIGD). Število članstva občinske gasilske zveze pa maslednje: operativnih članov 449 operativnih Članic 107 operativnih mladincev 52 operativnih mladink. 8 pionirjev 127 aktivnih članov 87 podpornih članov !548 Skupaj 1376 Nadalje so podali poročila še tov. Rozi IPenko, ki je -govorila o ženskem članstvu v gasilski organizaciji, dalje Ludvik Stale, ki je podal predlog proračuna obč. gasilske Veze za letu 1955 ter Mirko Mežek, Iki je govoril o pripravah za gorenjski gasilski festival, ki bo v Kranju konec rmcnoca maja. Po vsestranski razpravi, ki je sledila poročilom in v kateri so sodelovali številni delegati in gest je, je bila /soglasno izglasovana ustanovitev občinske gasilske zveze za občino Tržič, izvoljen upravni in nadzorni odbor ob. gas. izveze ter- sprejet proračun za leto 1955. Končno so bili soglasno sprejeti naslednji sklepi: 1. 'Vsa prostovoljna gasilska društva so obvezna izvršiti tečaj za izprašane gasilce. To velja za tiste člane, ki še nimajo čina .izprašanega. gasilca, pa so vstopili v gasilsko organizacijo do konca leta 1954. 2. Naroča &a štabu, da iskrbno pretrese predstoječo reorganizacijo po operativni liniji, kakor tudi s tem v zvezi kadrovska vprašanja ter vpelje instruktor-sko službo. 3. Oprema naj bo v skladu s kategorizacijo. Vsak primer malomarnosti in neodgovornosti pa naj Ise v skladu s pravili kaznuje. 4. Prosvetnim oblastem se priporoča, naj bi prosvetni delavci v šolah pri moralni vzgoji enkrat mesečno govorili tudi o gasV-lvu iln njegovih nalogah teir o odnosu mladine do splošno ljudskega premoženja. 5. Upravni odbor ObGZ naj stopi v stik s Kmetijskimi zadrugami zaradi podpore gasilskim društvom. 6. Upravni odbor ObGZ na.) se prizadeva za čim večje vključevanje mladega kadra v gasilske vrste. 7. Vse objave in navodila društvom naj ObGZ objavlja v listu »Tržlšfci vestnik«. Oz okoliških vasi ^J)eoilami dneoa žeMU a Cputevlitilu Zone so 12. marca dostojno in obenem Lipo' proslavile mednarodni praznik žena. Proslava, pri klateii so .sodelovale tudi ostale množične organizacije ter šolski o traci, je bila res izredno lepa. Četudi skromne, so točke, ki so jih tako sproščeno in domače izvajali šolski otroci in moiki iok-teit, mnogo pripomogle (k vese-mu razpoloženju prisotnih. Po proslavi sta vesela godca popeljala številne može in žene v »svet ritmov ' in melodij«. Sindikat gozdnih delavcev pa je žene tudi bogato pogostil. Zabava, vesela in intimno domača, kateri sta pripomogla do polnega izraza še skromen sre-čolov in srčni valček, je trajala do jutra. Želimo, da bi žene s Ičim podobnim presenetile Puterhof še kdaj! Zbor volivcev v Puterhofu Zbor volivcev, ki je bil v nedeljo, 13. marca v Puterhofu je spet razgalil vse, že z zadnjega zbora volivcev znane reve in težave, katerih, ket ste brali v Ti/.iškem vesiniku v jeseni, ni malo. Do izdaj so upravičena zahteve Puterhofcev inaletele pri LOMO vedno na gluha ušesa. Za letos pa upamo, da ibo-mo v iPuterhofu dobili vsaj nepogrešljiv električni tok. Dopisujte v ..Tržiški vestnik NAROČNIKE »TRZISKEGA VESTNIK A TAKO POSAMEZNIKE KAKOR TUDI ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA, KI SO NA DOLGU Z NAROČNINO, LEPO PROSIMO, DA NAM ZAOSTALO NAROČNINO ČIMPREJ NAKAŽEJO, SICER BOMO SMATRALI, DA NA NADALJNJE PREJEMANJE LISTA VEC NE REFLEKTIRA JO. UPRAVA »TRŽIŠKKGA VKSTNIKA« Gripa tudi Tržiču ni prizanesla St. 7 Ing. M. Stcr: CESTA TRZIC—JEZERSKO O gospodarski in turistični važnosti te ceste smo že večkrat Pisali, a ne bo odveč, če objavljamo danes podroben tehnični opis oeslte. Splošno: Z zgraditvijo Cankarjeve ceste je dobil Tržič paralelno cesto skozi Tržič, istočasno pa je bil položen temelj za avtoprćvoz v Puterhof — Medvode ter tudi v Lom. Vzporedno s tem je bila z Jezerske strani v letih 1946 — 1949 re-konstruirana cesta od Kanonir-ja do Dola in dalje do Podat o r-žiea v skupni dolžini 4 km. Tedaj je vzklila zamisel, da se t.a dva ode-epa cest, to je Tržič — Lom v dolžini 7 km in Kanonir — Podstcrž.č v dolžini 4 km Povežete a zgraditvijo gorske ceste prek.) .lavorniškega sed'a V skupni dolžini 8 km. S trm bi se cesta Tržič — Jezersko preko Javorniškega sedla na .le zersko skrajšala za celih 20 k.n, kajl: dolžina ceste Tržič—Preddvor znaša 2C |km, Predd-/.ir — Je.-ersko 2fl km, skupaj 45 km, medtem ko b.i znašala dol?.1 na ce.to Iržič—Kanohir 22 km in Kanomr— Jezersko 3 km, sku-Pa.l torej 25 km. Cesto Tržič—Lom bi bilo treba zaradi prevelike strmine . preložiti samo od Krvima v smeri proti Lomu v dolžini 1 km in rekonstruirati cesto na določenih mestih do Gornjega Loma. Od tam (pelje dobro uporabna cesta v dolžini 3 km v blagem nagibu do Robidovega kepišča, kjer preide sedanja cesta v kolosek 1.5 m širine ter se mestoma strmo dviga proti Planinskemu domu pod Storžičem. s smerjo te poti je podana v glavneim iže smer ceste do Doma pod Storžičem. Cesta bi se držala 1.5 km potoka: Lom-ščiee, na zadnjem km pa bil se v 6 serpentinah dvigala z 10— 12% vzponom in prišla na ravnino (pred ©omom. Celokupna dolžina od Robidovega kopišča do Doma bi znašala 2.5 km. Višinska razlika je 348 m in Povprečni vzpon bi znašal 9-9%. Zgraditev ceste ne bi delala nobenih težav, kajti svet je suh im ne prestrm. Kamenine 6o pretežno apnenaste, diluvial-ne formacije. Za te formacije Bo značilne ledeniške groblje in z Imanjišimi in večjimi skalami in. Ipeskom pokrit svet. Za po--sipa vanje cest imamo več kamnolomov tega diluvialinega peska tik tob sedanji cesti. Ta pesek je zelo dober za nasipava-nJe, tako da je za gradbeni in nasipni material preskrbljeno. Nevarnosti zaradi velike vode •u nobene, ker je svet pokrit z gozdovi. Regulirati bo treba sa.-mt> dva priteka, ki se 'stekata v Lomiščico in 'sta hudaurral-škega karakterja. Delovna sila bi Siei dobila med domačini. Lomljani, ki so luspioaobili že sedanjo cesto v dolžni 7 km za Promet z vozmi :',n celo kamioni v letih 1921 in 1941. Imajo co-» svojega gradbenega vodjo, Kl Je vodil v omenjenih letih gradbene posle. Ekonomska utemeljitev za zgraditev ceste Približno 1500 ha gozdne površine v lomsfci okolici bo gravitiralo na to ceijto; od lega odpade na državne gozdove 300 ha, nekaj na kmetijske zadruge in ostalo na privatnike. Lomlja-hi se preživljajo pretežno s sečnjo, spravilom in vožnjo lesa. Dokler je bilo dosti dela v državnih gozdovih, so bili zaposleni pri Gozdni upravi v Tržiču, sedaj pa so prisiljeni iskati zaposlitve v tovarnah in delno še v lastnih gozdovih. Gozdovi sami so precej lako* riščeni, tako da pride na 'Sin ha ca 100 kub. metrov lesa. Večinoma so tu iglavci, posebno na južni strani, medtem ko »o na severni strani mešani gozdovi (smreke, jelke in bukve). Gozdove, posebno smrekove monokulture, najdemo na bivših par šn.i/kih tal livadah. Zahteva po' izboljšanju gozdov in pravilnem izkoriščanju sortimentov je rodila tud; zahtevo po izboljšanju prometnih naprav. Zato jis' najvažnejša pomoč gozdovom, da se zgradi cesta, po kateri se bo prevažaj ves napaden les, pa tudi vejevje, lubje, drvači itd. Ako podčrtamo, da odpade na področju tržiiškiai občine na 1000 ha samo 4 km gozdnih cest, medtem ko odpade na področju Gozdnega gospodarstva Bled 10 km, v Švici pa 3 do 5 krat več, ugiotavljamo nujnost potrebo po gradnji gozdnih cest. Hlodovina nad 4 m dolžine se po sedanjih poteh in cestah ne more Izvažati iiz gozda; s tem pa nastopajo izgube zaradi razlik v vrednosti dolžinske hlodovine in 4 metrske hlodovine; kajti dolgo hlodovino je laže prilagoditi tržnim zahtevam in s te!m ubraniti zmanjšanje na materialu. Pogozdovanj je bilo v pni-meri z eksploatacijo gozdov premalo. Osnovati bo treba višinske drevesnice v svrho pogozdovanja višjih predelov. Tudi «\-.gj gozdov se je posvečailo premalo pažnje, to vse iz razlogov, ker sei )pri čiščenju napaden material ni mogel vnov-6iti. O konverziji smrekovih kultur kakor tudi o melioracir " j ah doslej ni bilo govora. Vse tie-i hibe v gozdarstvu bo laže odstranjevati, ko bo zgrajena cesta. Kakor je rečeno, bi na to cesto gravitirali lomljanski gozdovi v površini cca 1500 ha. Od te ceste bi bili najvažnejši slcdelči odcepi: sankarska pot z enakomernim vzponom v smeri .proti Kon.jščtci, Javorniku na Poljane, med tem ko bi glavna pot vodila od Javorniškega sedla na planino Javoraik. Ta pot je že sedaj dobro topel j ama titir je potrebna samo delna rekonstrukcija. S temi potmi bi bil zajet ves gozdni kompleks lomljanskega področja. Od Ja-verniškega sedla bi vodila cesta pod vzhodnimi stenami Storžiča, kjer so skladi apnenca dolomita, itn porfir.ja. V treh serpentinah bi se cesta spustila v dolino ter se spojila z že obstoječo cesto Kahomir — Pođ-sto.ržlč. Izkoriščanje gozdov, ki so v splošnem vsi državni ter jih upravlja Gozdno gospodarstvo Kranj — odnosno GU Preddvor, so v gornji tretjini trase cesta varovalni gozdovi, v spodnjih dveh tretjinah pa smrekovi in jelovi gozdovi. Na ta del ceste, to je od Javorrii- 1 škega sedla do priključitve) na že obstoječo cesto bi gravitiralo najmanj 500 ha gozdov, ki so mfinj izkoriščeni zaradi sedaj odročne lege kot v bližnjih predelih. Samo v tej smeri je mogoče izpeljati ceste, to pa 'to razloga, ker so drugod glinasta mokra tla, neprikladna za gradnjo ceste. Mogoče bo 'izpeljati samo dovozna pota do te ceste telr s tem zajeti večje površi-•ne gozdov. Vsekakor bo treba napraviti na tej strani več variant ter izbrati najprikladnej-šo, imajoč v vidu vse gozdarske momente. Planšarstvo: Planina Javornik je ena najlepših planinskih pašnikov, kjer se v poletnih mesecih pase več sto glav goveje živine. Sanacija pašnikov in izkoriščanje mišičnih proizvodov pa je ostalo zaradi težke dostopnosti planine samo v načrtu. Cesta do Javorniškega sedla bi odprla možnost za aktivno plainšarsfco dejavnost v kmetijski zadrugi, kajti po cesti bi bil možen dovoz gnojil in drugega materiala, istočasno pa tudi odvoz mlečnih proizvodov, katere bi kmetijska zadruga lahko oddajala že takoj v Domu pod Storžičem ter industrijskemu mestu. Tržič. Turizem: Pod Storžičem je bila pred dvema letoma zgrajena dvonadstropna planinska stavba »Dom pod Storžičem« v nadmorski višini 1100 m. Ta planinska postojanka pa je zaradi neenakomernega dotoka tu: rilstov nerentabilna. Medtem ko v Tržiču primanjkuje ležišč, more, v Domu pod Storžičem ; prenočiti 150 oseb. Zato bi bila prva haloga, da se usposobi cesta do tega doma za avtomobilski promet, s čimer bi dom služil kot prva odpomoč pri prebroditvi turistične stanovanjske krize, prav posebno v času raznih športnih prireditev, ki so vsako leto po večkrat na programu. Ker je vsa vasica Lom z okollico že sama turistični kraj, 'kamor bodo radi prihajali turisti, ko bodo prvič poselili to visokogorsko vas, ki je obenem za Ljubljančana najbližja visokogorska vas, je pričakovati velikega razmaha turizma v tem predelu. Važnost zgraditve gorske ceste Tržič— Jezersko je tudi v tem, da bo turist z Jezerskega do Bleda prišel v najkrajšem času m pri tem skozi pestre predete od Savinjskih alp — Karavank do podnožja Julijskih Alp. Lahko trdimo, da bi bila cesta Jezersko — Lom — Tržič in njeno nadaljevanje pod gorami, cesta Tržič — Begunje — Bled ena najlepših alpskih cest v Sloveniji. Strateški pomen ceste: Ze sama povezava dveh tranzitnih cest, to je cesta čez Jezerski in Ljubeljski prelaz po najkrajši poti, dokazuje strateški pomen te projielktirane ceste. Cesta bo maskirana od Tržiča do Javorniškega sedla, od. tU pa v ca 1 km dolžine izpostavljena pogledu z Jezerskega Vrha; nato pa zopet maskirana do Kano~ nirja, medtem ko sta ol>s> cesti. Ljubeljska in Jezerska, odprti. Vzpon ceste pa bo mnogo blažji kot na Ljubeljski cesti. Spomini na Poreč Kmalu bomo spet začeli delati načrte za izlete. Trle spomini bodo gotovo marsikoga zvabili na morje . . . 22. avgust 1953 oto treh zjutraj. Jutro je bilo mirno, na jasnem nebu pa so zvezde občudovale zbirajoče siel Tržičane, hiteče proti prostoru pred Turističnim društvom. Kam neki gre to malo, mllado iin odraslo? »V Poreč!« bi li vsak izmed njih vesel odgovoril, ko bi se mogel pogovoriti z njimi. Čas odhoda je bil določen za 3.30. V nekaj minutah smo se spoznali videč, da je to skupina izletnikov, v kateri se bo vsakdo pred vsakomer čutil sproščenega. Jutranjo tišino je pretrgalo drdranje avtobusa in razgibalo že porazdeljene skupinice. V miru in redu smo posedli svoja mesta in do minute natančno smo zapustili Tržič, želeč mu srečno svidenje. V Pristavi, zatem pa še na Zlatem polju pri Kranju smo sprejeli medse še dve veseli, družinlci. Vožnja do Ljubljane je zaradi že znane pokrajine zazibala tega in onega potnika, da je nadoknadil nekaj spanja. V Ljubljani na Tržaški cesti se je avto ustavil. Kraj jo bil primeren za »usluge« in nekaj malčkov je pohitelo za grmič. Ta -postanek je -zbudil tiste, ki so od Kranja do Ljubljane potovali v spečem stanju (a jim vodja potovanja kljub temu ni zaračunal spalnega vo- za). Ker pa nismo šteli, koliko malčkov se je skrilo za grmičke, smo mislili, da smo vsi že skupaj, ko so se malčki večidel vrnili v avto. Zaprli smo vrata in stroj je zabrnel. Tedaj pa se izza grmička prikaže malt »Mako«, držeč hlačke v rokah, teče In kliče: »Počakajte!« No, sreča, da ga je več potnikov zagledalo in prihranilo nam po-vratek, če hi ga kasneje pogrešil^ nijemu pa menda, precej solz in strahu. Prisrčen smeh je poživil in razgibal razpoloženje. Pot od Ljubljane do Vrhnike naim je hitro (minil a,, siaj je »tetka« Dorca pridno »menjavala plošče« zdaj narodnih, zdaj šaljivih pelsmic. Vožnja je bila polna užitka. Kako pa tudi ne? Nova, široka, v vseh ozi-rih moderno grajena cesta, ki veže Dunaj preko Maribora s Trstom, narejena po vojni, je uspeh in ponos naših delavcev. Izza Vrhnike se dviga cesta po lepo izpeljanih serpentinah, tako da si komaj moreš predstavljati, kdaj se je avto povzpel na to višino. Nekaj časa se vozimo še |po ravnini, da se naš konjiček oddahne, nato pa se prične cesta nalahko nagibali in sčasoma preide v strmino. Se nekaj ovinkov, še nekaj vasic pustimo za seboj in pred nami je Postojna, kljub vabljivim napisom kot »Hotel«, »Restavracija« ali, podobno nas Postojna ni zadržala. Po •• ' ' i pol smo sa ustavili v D.'/, ... ?j Stran 4 SI. 7 Ing. Tone Mali: Nekaj o kurjavi v gospodinjstvu (Nadaljevanje) Izračunane netokal. vrednosti za razna kuriva lahko med seboj primerjamo in dobimo raz- za kuhanje: predelnico, ki nam pove, koliko n. pr. električnega toka namesto lignita, drv itd. bomo pokuri-11 za isti efekt. C 1 O > 6 S ju bš v j £3 c :opan -itan - pl a C o. o, »J ■a kg kg KWh ma kg prm 1 t rjavega premoga 1000 1330 930 294 93,5 2,4 1 t lignita 750 1000 700 220 70,4 1.8 1 prm drv 417 555 388 122 39,0 1,0 1000 KWh el. energije 1075 1435 1000 316 100,6 2,6 1000 m8 plina 3400 4530 3160 1000 318 8,2 100 kg propan - butan 1070 1430 996 314 100 2,6 za ogrevanje pa: O > s a t gnit lerg. c :opan -itan - plin 05 t. o. D. Cu .0 ■a kg kg KWh m" kg prm 1 t rjavega premoga 1000 1330 1260 475 170 2,4 . 1 t lignita 750 1000 942 356 110 1,8 1 prm drv 417 555 522 198 63 1,0 1000 KWh el. energije 800 1060 1000 378 120 1,9 1000 rt»a plina 2090 2820 2640 1000 318 5,1 100 kg propana 660 890 830 314 100 1,6 Ce porabimo za kuho n. pr. 8 kg lignita in il kg 'drv na dan, znese to 8 . 270 t 1 . 300 = 2160 I 300 2460 netoka-lorij na dan. Ce bi enaka jedila, vodo itd. pripravili na elek- smo zajtrkovali, žensko in mlado :čaj ali (kavo, ostali pa »kapljice«, da nas ne bo napadla morska bolezen. Prijetno osveženi in okrepčani nadaljujemo pot, na nas pa napravljajo kraji nepozabne vtise. Prepričani, da je samo naša Gorenjska hribovita, smo morali priiznaili, da Primorska oziroma Istra v tem prav nič ne zaostaja. Če pogledaš skozi okno po svetu, po katerem je speljana cesta, se le pripravi ina najhujše! Ne bi bilo prijazno šteti, kolikokrat bi prevrnil »kozolec«, ko bi zavore popustile ali pa bi avto zdrknili čez rob. Te misli pa so nas hitro zapustile. Samo poslušaj glas motorja, kako mirno teče, ne meneč se za strmino in ovinke, poglej brezskrbni o-braz šoferja, prijaznega, vedno smejočega se Mirka. Imam občutek, da se tudi stroj veseli. Z nami vred jie začutil bližino našega morja. Mogoče bi se tudi on rad ohladil v našem modrem Jadranu, ko bo vroč prispel na cilj. Ko zapustimo nekaj sotesk, steče cesta po ravnici, kjer nas ob lični hišici ustavi carinik. To je bilo do nedavnega mesto prestopa na Svobodno tržaško ozemlje. Carinik oziroma kom- -t rotor je bil vljuden in nas je po pojasnilih, kdo smo in od kod brez zadržka spustil naprej. Vožnja postaja vse bolj zanimiva ob neznanih krajih. Pa nas iznenada, ko se dvignemo na griček, pozdravi mesto, na katerega nas ni nihče opozoril, toda eden kot drugi smo vzklik- nili: »Trst! Morje!« Da, to je mesto Trst, za katerega ve vse naše ljudstvo od mladega naraščaja pa do ljudi v visoki starosti, da je to mesto naše, čeprav je tako odmaknjeno našemu pogledu in obisku. Od tod dalje se vozimo mimo znanega letovišča. Portoroža, nato pa se približamo obali Jadrana, kjer smo občudovali naprave za pridobivanje morske soli, tako-imenovamie soline. Morje je bilo lahno valovito in je nosilo nešteto jadrnic na svoji gladini. Pozdravi nas Koper, za katerega lahko rečemo, da je drzno zasidran globoko, daleč .v morje. Zapustili smo za nekaj časa našo obalo in SJe povzpeli na grič, na katerem kraljuje mogočna naselbina Bu je, zatem pa se pot počasi spušča v dolgo ravnico, obdano od figovih in oljčnih nasadov. Cestni znak nam naznani, da vstopamo v Poreč; pogled na uro: 11.30, torej po. osmih urah prijetne vožnje. Tu nas sprejmejo dežne kaplje, kasneje pa se je to spremenilo v neurje. Jadran pa nas je pozdravil in nam razkazoval svojo moč v mogočnih valovih, katere smo gledali nezaupno precej daleč od obale. Popoldne se je /.vedrilo in ob 17. uri smo bili že ob sončnem žaru v objemu morja, pa čeprav je še dokaj valovilo. Zaupali smo se mu in ni nas razočaralo. Toplo okrep-čilo in odšli smo prijetno osveženi k počitku. Lahko noč! • (Nadaljevanje sledi.) tričnem kuhalniku, bi porabili 2460 : 387 = 6,35 KWh električne energije. Ce je lignit po 1,6 din kg, drva po 3000 din prm in električna energija po 2 din KWh, potem dobimo: 8 . 1.0 I 1 . 3000 500 12,8 + .6 = 18,8 din za kuhanje z lignitom in drvmi, oz. 6,35 . 2 12,70 din iza kuhanje z električno energijo. Razlika 18,8 — 12,7 - 6,1 din sicer res ni velika vendar je cena tako za lignit kakor tudi za drva v resnici višja (vsaj za drva); k vsemu pa lahko vzamemo še dejstvo, da imamo pri uporabi elektrike skrajno snažno delo in tudi tako enostavno, da enostavnejše skoraj ne more biti: preklopimo |stikalo in ,žo se nam pretaka električna energija po grelnih svitkih (spiralah) ter se pretvarja v toploto. Da ne govorim o delu z drvmi: prekladanje, žaganje, cepljenje. Pri premogu imamo okrog 10°/o pepela (pri lignitu); dimnikar; v poletnem času neprijetna vročina pri štedilniku itd. Sicer pa: presojajte sami! V tretji razpredelnici sem navedel netokalorične ekvivalente za razna kuriva. Iz nje' lahko n. pr. ugotovite, da rabimo namesto ene tone lignita za kuhanje 750 kg rjavega premoga ali 1,8 prm drv ali 700 KWh električne energije, ali 220 ms plina, ali 70,4 kg propan - butan plina, za ogrevanje pa odgovarja n. pr. 1 prm drv 417 kg rjavega premoga, ali 555 kg lignita, ali 522 KWh električni* energije, ali 198 m8 plina, ali pa 63 kg propana. Iz gornjega lahko torej za svoje prilike in potrebe izračunate, katero kurivo vas najmanj stane. Cene kurivu so namreč odvisne od ponudbe in povpraševanja oz. od splošnega usmerjanja našega gospodarstva in so v raznih krajih različne. Nekje stane n. pr. 1 prm drv 1500 din, v večjih mestih pa tudi 4000 din. Zanima nas, koliko kuriva porabi na leto povprečno slovensko gospodinjstvo. Po statističnih podatkih o času popisa prebivalstva 31. 3. 1953 imamo v Sloveniji 1,462.961 prebivalcev. Predpostavljamo, da šteje v povprečju slovensko gospodinjstvo 4 člane! Dobimo: 1,462.961 : 4 365.740 gospo- dinjstev. Predpostavljamo, da zadošča za tako družino ma leto 12 prm drv za kuhanje in ogrevanje, če ne 'bi uporabljali v te namene niti elektrike, niti premoga ali plina, temveč res samo drva. Vzemimo, da potrebujemo 55°/o drv za ogrevanje, 45% pa za kuhanje. To nam da 6,66 prm za ogrevanje in 5,34 prm za kuhanje. Potrebujemo torej 6,66 . 1.5 . 10(i . 0.3 3.10 neto kalorij na leto za ogrevanje in 5,34 • 1.5 . 10e . 0.1 0,8 . 10 neto kalorij na leto za kuhanje na povprečno štiričlansko družino. Iz teh podatkov si lahko izračunamo in sestavimo razpredelnico, iz katere bomo lahko razbrali, koliko kuriva ene ali druge vrste pride na povprečno družino v enem letu pod pogojem, da uporablja res samo na primer premog. Vemo pa, da moramo podkuriti z drvmi, ker premoga normalno ne bomo mogli prižgati z vžigalico tako. kakor trske. Razpredelnico si napravimo tako, da celoletno potrebo ne-tokalorij za kuhanje ali pa za ogrevanje delimo z netokalo* rično vrednostjo določenega kuriva. Primer: Rjavi premog 0,8 . 10'' za kuho:---- 2,22 l 0.36 3 108 . 10« za ogrevanj 2,78 t 1,08 . 10" itd. za vseh šest vrst kuriva enkrat za kuhanje, drugič za ogrevanje. Rezultate spravimo v sledečo razpredelnico: rjavi premog M ■ lignit drva el. ene: plin butan propan t t. prm KWh m:! kg za kuhanje 2.22 2,97 5,34 2060 653 208 za ogrevanje 2,78 3,7 6,66 3490 1320 420 Skupaj 5,00 6,67 12,00 5550 1973 628 cena za enoto 2500 1600 ::ooo 2 8 40 din stroški kuhanja 5550 4750 1(020 4120 5224 8320 din stroški ogrevanja 6950 5900 1 180 0980 10560 16800 din skupaj 12500 10650 36000 11100 15784 25120 din Gornja razpredelnica menda ne potrebuje pojasnil. Seveda težko najdete družino, Sli bi uporabljala le ene vrste kurivo. Če rabite n. pr. polovico drv in polovico lignita, potem vas stane kurjava letno (36000 plus 10650) : 2 23325 din pri zgoraj navedenih cenah in če pri- števate svojo družino k povprečni štiričlanski slovenski družini. Ce preračunamo gornje vrednosti na. vseh 365.740 gospodinjstev v Sloveniji, dobimo sledeče vrednosti kot izdatek Slovenije za kurivo v gospodinjsko namen?: 4 milijarde 572 milijonov din za rjavi premog ali 3 milijarde 895 milijonov din za lignit ali 13 milijard 167 milijonov din za drva ali 4 milijarde 060 milijonov din za električno energijo ali 5 milijard 773 milijonov din za plinarniški plin ali 9 milijard 187 milijonov din za propan - butan plin S pametnim uporabljanjem in izbiranjem kuriva za gospodinjstvo lahko samo v Sloveniji prihranimo letno nekaj milijard dinarjev, za prav toliko pa se lahko poveča, kupna moč prebivalstva in s tem v zvezi življenjski standard, o katerem tako radi govorimo. (Konec) St. 7 KULTURNI VESTNI K*} Stran 5 Večer opernih arij V četrtek, 24. marca je Koncertna direkcija v Ljubljani zopet pripravila koncertno gostovanja naših 'renomiranih o-pernih pevcev, ki so uspešno kencertirali tega dne v Tržiču ob 20. uri zvečer v dvorani DPD »Svoboda«. Že v začetku je treba pohvalno omeniti vse naše tihe sodelavce pri Turističnem društvu, \DPD »Svoboda« in Glasbeni šoli, ki so vsak po svoji moči pomagali pri u-spešnem organiziranju tega koncerta. Ce k temu še dodamo, da je to pot dvorana končno vendarle dobila med drugim tudi spodoben in kvaliteten klavir po zaslugi nekaterih agi'nih tržtških kulturnih so-trudnikov in z razumevanjem upravnega odbora Bombažne Predilnice in tkalnice, potem lahko samo z veseljem ugotavljamo, da se v Tržiču ustvarjajo, sedaj že dokaj ugodni in zadovoljivi pogoji za dostojna, kvalitetna kulturna izživljanja. Pred začetkom koncerta je ljubljanske goste kot tržiško po-sluša[lsltvo pozdravil zastopnik Turističnega društva prof. Ra-kcvec in seznanil občinstvo s koncertnim [programom. Spored sam je bil pester in je zajemal po večini arije iz zakladnice svetovnih standardnih del. Izvajane so bile naslednje arije: Bučar: Delavec (France Lan-gus). Flajšman: Veseli godec. Adamič: Planinec (Miro Brajnik). Bi'.et: Aiv.ja IMieaele iz o.p'fre Carmen (Nada Vidmarje-va). Verdi: Arija Germonta iz cpere Traviota (France Langus). Verdi: Arija Alfreda iz cpere Traviata (Miro Brajnik). Verdi: Arija Violette iz opore Traviata (Nada Vidmarjeva). Verdi: Duet. iz opere Traviata (Nada Vidmarjeva in jMt'jrd Brajnik). Gounod: Arija Valentina iz opere Faust (France Langus). Lsr har: Arija iz Zemlje smehljaje (Miro Brajnik). Rossin.i: Arija Rozine iz opere Seviljski brivec (Nada Vidmarjeva). Ros-sini: Cavatina iz opere Seviljski brivec (France Langus). J. Strauss: Arija iz Beneške noči (Miro Brajnik). Rossini: Duet iz opere Seviljski brivec (Nada Vidmarjeva in France (Langus). Na tem koncertu sta se to pot Prvič predstavila tržiškiem občinstvu sopranistka Nada Vidmarjeva in baritoinist France Langus, tenorista Mira B rajnika pa pozna tržiška javnost že od nedavnega koncerta v Tržiču in je bila samo vzradošče-na nad njegovim ponovnim gostovanjem. O odlikah omenjenih opernih Solistov bi bilo kar odveč pisati, kajti slednji so že povsem znani širši slovenski javnosti, dotaknili bi se samo v glavnem značilnosti posameznih pevcev, ki jso vsak po svoje zapustili svojstveno vtise v ušesih naših poslušalcev. Sopranistka — primadona ljubljanske opere nas je globoko presenetila z njeno bravurno pevsko llehniko in z občuteno interpretacijo pri posameznih arijah. Njen glasovni razpon je dokaj obsežen, intonacija glasovnega nastavka jasna - čista, glas toplo kultiviran, kar ji je vedno omogočilo možnosti širokega dramatičnega razpona. Da je sopranistka povsem opravičila svoj sloves reprezentativne pevke - umetnice, je tokrat tudi tržiško koncertno občinstvo potrdilo z navdušenim in spontanim .aplavzom in šopkom, ki ji ga je izročil v imenu hvaležnega poslušalstva tov. Oton Zavzonil. Tenorista Mira Brajnika, prvaka slovenske opere, je tržiška publika to pot ponovno z vzradoščenjem sprejela. Njegov bleiščeči tenor je brez dvorna močno odjeknil v srcih naših poslušalcev, njegova prepričevalna interpretacija je vzorno posredovala lepe umetnostne vrednote posameznih arij iz zakladnice slovenske In svetovne pevske literature. Močno odobravanje s spontanim aplavzom je bilo jasen vidni izraz, zadovoljstva tržiškega koncertnega poslušalstva. Bartonist France Langus nas je to pot prvič obiskal in moramo že takoj izraziti veselje nad njegovim gostovanjem. Imenovani razpolaga s prijetnim prodornim glasovnim mate- rialom, njegovo prednašanje je vzorno, kar je dokazal zlasti s težavnim basovskim partom iz Rossinijeve opere (Figaro), ki ga je tako temperamentno podal. Njegova pevska razgibanost samo /potrjuj« njegove pevske prednosti pevskega umetnika. Vse navedene umetnike - pevce je korektno in z obzirno podreditvijo glasovnemu partu spremljala pianistka Zdenka Lukec - Carjeva in s tem zlasti pri nekaterih arijah potencirala lumetniško vrednost posameznih skladb. Pred koncem zadnje skladbe se je prof. Rakovec toplo in prisrčno zahvalil gostujočim umetnikom za odlično izveden koncert z željo, da nas le-ti še v bodoče obiščejo in s tem u-strežejo željam tržiške koncertne publike. Po konceirtu je bila gostom prirejena s strani Turističnega društva kratica zakuska. Z veseljem ugotavljamo, da so gostje kct poslušalci odnesli lepe vtise s koncerta, in vse kaže. da moremo Tržič prištevati med napredna podeželska mesta, kjer se že uspešno razvijajo mnogotere umetniške panoge. O. Z. NOVE KNJIGE R. L. Stevemson: Crna puščica. Zgodba iz vojske med dvema rožama (1455—1485). Prevedel Janez Gradišnik, ilustriral Cheslie D Andrea. I. in II. del broš. 180 din. ppl. 300 din. Gustav Krklec: Zvonček na repu. Nove telegrafske basni. Prepesni! Matej Bor, ilustrirala Vesna Borčič. Kart. 120 din. Pisma mračnjakov. Satirična pisma humanistov Crota Rube-ana in Ulričha von Huttena. Prevedel prof. Anton Sovre. Pl. 540 din. Tja in nazaj. Osem ameriških zgodb. Prevedel Herbert Griin. Kart. 370 din. Marja Boršnik: Pogovori s pesnikom Gradnikom. Ppl. 320 dinarjev. Ivan Ribič: Gozdovi SO mi povedali. Zbirka kratkih partizanskih zgodb. Ppl. 530 din. Janez in Matija Švajncer: Pravljice. Broš. 40 dinarjciv. Dr. Simon Zibert: Higiena domačih živali. Kart. 320 din. Dr. Bogdan Vovk: Gnoj, gnojila in gnojenje. Broš. 80 dm. Inž. Dolfe Cizej: Krm|jc?.)e domačih živali. Kart. 240 ditn. Itiiski to\ak utofi. Vinka SusUtsii - netdesetktuik Pred kratkim je dopolnil prof. Vinko Šušteršič pol stoletja svojega življenja. Ker je slavije-nec naš rojak, je prav. jda njegovo osebnost približamo tudi našim bralcem. Jubilant se je rodil 25. marca 1905 v Tržiču. Svoja mladostna leta je preživel v Ljubljani. V počitnicah pa fes je rad vračal v svoj rodni kraj, kjer se je duševno in telesno prosili v krogu svojih sorodnikov in užival prirodne lepote Tržiča in njegove; okolice — zlasti planinske postojanke Kofc Življenjska usoda mu je namenila glasbeni poklic in to povsem opravičeno, saj izvršuje slavij -nec ta poklic tako dostojno in bogato kot le malokdo. Ze kot sedemnajstletnega mladeniča najdemo v vrstah ljubljanskega epernega orkestra. V času ite zaposlitve (v operi je bil 27 let) pa se je stalno glasbeno naobra-že.val na visoki šoli tedanjega drž. konservatorija v Ljubljani, kjer je leta. 1932 uspešno diplomiral. S tem mu je bila odprta pot v vsestransko umetniško udejstvovanje.. Zaupani so mu b'Vi razni simfonični orkestri, ki so dosegli pod njegovo taktirko pomembno in ugledno mesto v islovenski glasbeni dejavnosti. Prof. Vinko Šušteršič je stalni član znanega remomi-ranega Pfeiferjevega godalnega kvarteta, sedanjega Ljubljanskega kvarteta. Sploh je (njegova umetniška dejavnost tako bogata, da bi jo le težko mogli podrobneje predstaviti in opisati širši javnosti, ker le ta če* stokrat presega človeške zmogljivosti. Po vojni se je jubilant iz zdravstvenih razlogov posvetil predvsem pedagoškemu delu in tako do danes kot profesor Srednje glasbene šole vzgojil lepo število kvalitetnega violinskega naraščaja. (Nadalje vodi z vidnimi uspehi orkestre, ki vedno bolj pridobivajo na pomembnosti. Rezultati vseh teh dosedanjih njegovih življenj- skih uspehov ma področju poustvarjam« glasbene umetnosti so plod njegove široke glasbene razgledanosti. Zato pripada jubilantu odlično mesto v vrstah naših vodilnih poustvarjal-nih glasbenikov in to toliko bolj, ker slavljenca odlikujejo še posebej osebna človečnost, skromnost in nadčloveška požrtvovalnost, ki ne pozna meja in utrujenosti. Tudi. tržtškemri glasbenemu občinstvu jubilant ni povsem nepoznan. V kratkih časovnih presledkih smo ga imeli priliko ponovno spoznati ob priliki gostovanja Pfeiferjevega od«. Ljubljanskega godalnega kvarteta in se prepričali o kvalitetah njegovega umetniškega delovanja. Našemu rojaku se tudi (tržiška glasbena javnost, zlasti pa njegova sorodnica Tončka Mo-korel — Blatnikova, njegovi prijatelji in znanci pridružuj?-jo k ostalim čestitkam in mu žele še mnogo let zdravja in zadovoljstva v želji, da Ibi bila jubilantu dama še v bodoče tolikšna življenjska energija pri širjenju naših slovenskih in o-stalih kulturnih dobrin. Jezikovni pomenM Občni zbor Zveze borcev Pogosto slišimo na sestankih pri Inas takole izražanje: Občni zbor Zveza borcev je bil v januarju. Ali: Občinski odbor Zveza borcev je razpisal volitve v kvartne odbore Zveza borcev. (V zadnjem času smo nekaj podobnega celo brali.) Če bi se ravnali dosledno pu tem načinu izražanja, bi morali reči tudi: Občni zbor Turistično društvo je bil v marcu. Ni treba imeti veliko posluha za jezik, da uvidimo napako. Zato sklanjajmo tudi ime Zveza /borcev: občinski odbor Zveze borcev, predlog Zvezi KINO 2. do 3. aprila: Finski film Spel sva tu. (Pat in Patachon.) 5. do B. aprila: Ameriška risanka v barvah Pepclka. 9. do 10. aprila: Ameriški film v barvah Zakon je močnejši. 12. do 13. aprila: Jugoslovanski film Hiša na obali. Ki. do 17. aprila: Ameriški film Rahela. 19. do 20. aprila: Angl. film: Vlomilec. 23. do 24. aprila: Amer. tlim v barvah Rdeči gusar. borcev, prispevek za Zvezo borcev itd.! Vsak torek in petek Medtem ko smo večidel že odpravili, z lepakov napako »se vrši« in jo zamenjali z »bo«, pa se je te dni pojavila nova: vsaki torek in petek. Odpravimo še to in pišimo: vsak torek in petek! Milica in milila Rn/ločujmo v govoru tudi besedi Milica in milica! Milica (S poudarkom na prvem i) je žensko ime, milica l(s poudarkom na drugem i) pa je naš varnostni organ. Vpisovanje otrok, rojenih leta 1948 v I. razred osnovne šole v Tržiču Upravitelj stvo osnovne'šole v Tržiču sporoča, da bo vpisovanje otrok v I. razred osnovne šole v torek, 12. mirila od 8. do 12. ure. Pri vpisu naj starši ali oskrbniki predlože otrokov rojstni list in pa potrdilo o cepi ji: nju proti nalezljivim boleznim. Upraviteljstvo bo vpisovalo samo otroke, rojena leta 1948. Mlajših otrok ne bo sprejemalo. Stran O TR2ISKI VESTNIK. St. 7 Prof. Simon Mila« Leše v razvojni dobi Kar je bilo doslej povedanega o Lašah, je glavno to, da moramo v spodnjem koncu vasi iskati početak in najstarejši del našega domačega kraja. Prvotno majhna naselbina se je sčasoma širila navzgor lin navzven. Seveda se to ni zgodilo čez noč, ampak je trajalo dolgo vrsto stoletij. V tem pogledu je možno zasledovati štiri razvojne dobe. I. Najstarejša doba (11. do 15. stoletja): peče*.. k vasi, prvotno prebivalstvo, tedanje gospodarska oblike življenja. II. Mlajša doba. (16. do 18. stol.): širjenje vasi navzgor, nastanek kajžarjov, pridobivanje nove kulturne zemlje (Lazi, Kratice, Novine). III. Novejša doba (19 stoletje); zaokroženja, vasi do današnje oblike, bajtarji, početki industrijskega delavstva. IV. Najnovejša'doba (20. stoletje); tvoirjenje drugega centra vasi,' socialne razmere. Prvo ali najstarejšo dobo smo proučili v prejšnjih poglavjih, ki so bila objavljena v Tržl-škenn vestniku pod naslovi: Najstarejši podatki, Od. kod ime Leše .(glej Tržiški vestnik štev. 3), Najstarejši Lešani, Najstarejše gospodarstvo Lešanov,^ Podložništvo (glej Tržiški vestnih št. 5). Mlajša doba Začetek mlajše dobe je nekako povezan z začetkom novega veka. Proces razvoja traja dobrih 300 let in je završe n, ob koncu 18. stoletja. Napram najstarejši dobi je proces d.oikaj krajši. Čim bolj se bližamo današnji, dobi, tem hitrejši je razvoj. Hitrejši tempo v gospodarskem življenju in nove socialne razmere so to nujno zahtevale. SIR.IKNJE VASI NAVZGOR Prvo širjenje vasi (je bilo u-smerjeno z ravninskega sveta, kjer so nastale Leše, navzgor na (pobočje |tafcoz varnega Krasa. To je skalovit iin gruščast svet, ki ise vzpenja v treh zaporednih stopnicah, policah ali terasah, )to je IKroparjevi, Korenov! in vrhnji, ki je največja. V davni dobi, ko (še Leše (nišo obstojale, se je kraški (svet /odtrgal izpod Dobrče in spolzel navzdol. Ves teren je namreč močno izgrajen iz optike ali lla-bore, zato se še (danes rad useda. Zanimivo je, da vaščani . predel, po katerem, jje »polzel« kraški jisveit, imenujejo ,»Pozove« in s tem dobro karakteriziraj o morfoloSko obliko tal. Zal nimam Iza vsako (hišo podatkov, kdaj je bila postavljena. Le za? nekaj stavb sem ugotovil letnice njihovega postanka. Baš te letalce iso nekak /kažipot za proučevanj« vaškega razvoja. Zato na tem i mestu prosim vse hišne lastnike, da mi pomagajo izslediti še kakšno letnico in (s tem izpopolniti zgodovinsko sliko naše domače vasi. Najstarejša do-,V:j znana letnica jo 1664. Tedaj je bila dozidana, majhna kapela, predhodnica današnje župne cerkve. Na zvoniku je zabeležena letnica 1668. Zupnišče je napram temu bilo postavljeno celih 100 let pozneje, namreč šela, leta 1768. Gcntijeva (hiša, iže dokaj časa nekam zapuščena, je za zgodovino Leš ohranila nenavaden spomenik, |Na zunanji zidani zidani, steni še danes obstaja z rdečo barvo označena, hišna številka in letnica. Je povsem originalna in zdi se Imi, da so na tak način označili po vseh, hišah številke, ko so pred 170 leti prišle v (veljavo. Seveda se jih je le malo Ido danes ohranilo. Pa tudi naša domača .(Mihova) hiša je /očuvala ina podstrešnem, (tramu letnico il783. Tedaj je namreč hišo postavil Mihael Dobravec, po katerem še danes hiša Inosi lime »Mihova« ali »pri Mihu«. S koncem 18. stoletja je završena druga etapa, v .razvoju vasi. Leše. Dokaz iza to je raz-vrščemost hišnih številk. Imamo hiše, kjer se hišne 'številke lepo vrste druga za drugo. Vrmes »o pa hiše, Ikjer hišne številke s: sosedovo nimajo nobene skladnosti, kar je dokaz, da iso se med že obstoječa vrinile, iker je bila hiša pozneje postavljena. 'Talko nam hiSner številke ob pomanjkanju drugih virov služijo /kot dober kažipot za tisto dobo, da moremo rekonstruirati takratno .stanj e vasi in njem nadaljnji razvoj. Dr. Mal poiroča v (svoji knjigi Zgodovina slo venskega naroda na Istrani 217, kako je prišlo Ido hišnih številk. Cesarica Marija Terezija je leta 1754 ukazala v stremljenju, da pregleda vojaško moč države, da se |vsaka tri leta izvrši popisovanje ljudstva. Ker se pa to štetje ni Izvršilo povsod enakomerno in z isto natančnostjo, so pri pirihodnjam popisovanju leta 1770 izročili ta posel oficirjem in Ine več župnim, /uradom in graščinskim gosposkam. Tem. koinskripeijsklm (popiso-valnim) oficirjem je bilo še naročeno, da dodele posameznim hišam, številke ^numeracija hiš) in sicer vsaki vasi zase. Te hišne številke je tudi francosko -ilirska vlada pustila skoro /povsod nespremenjene. Tako so tudi Leše dobile o-krog leta 1785 hišne [številke. Z 'rdečkasto barvo, kakršno rabijo tesarji, so označili številke po hišah. Redek primer za to imamo Iše ohranjam m.a Gonti-jevi hiši. V Lešah so hiše šteli od Kovača v spodnjem, koncu vasi navzgor dio takrat zadnje hiše v ivasi »Mihove«. i Ob koncu 18. stol. so potemtakem Leše (štele 32 hiš. Te so bile naslednje: Kovačeva, Spel-novčeva, Vaijavčeva, Mubijeva, GolmiEirjeva, Petrovčičeva, Grab-mova, Tavčarjeva, Vaijavčfcova, Cajhmova, Spornova, Mrdovtova, Slosarjeva, Srednjem linar-jeva, iRahotova, . Kroiparjeva, Špičafkova, župnišče, Hrupova, Cvenkcljeva, Okornova, iSuštar-jeva, Zgormjaim Itnarjeva, Gom-tijsva, Jarkova, Bajželjeva, Martonova, Koranov«, Saimoraš-nekova, Narčlkova, Beztiljneko-va in Mihova. Koliko ljudi, so štele Leše ob kancu 18. stoletja, to je ob zaključku II. razvoj n e dobe, ne morem ireči prav natančno. Če Štejemo za vsako hišo starše im tri' otroke, skupno '5 oseb, potem bi po računih moralo 'živeti tedaj v Lešah, (160 oseb. KAJŽARJI Značilno za mlajšo razvojno dobo Leš je nastanek kajžar-ijcv. Kaj zarji (imenujemo tiste kmečkai (ljudi, ki imajo poleg hiše še kako parcelo, ki jo uporabljajo ali kot njivo ali za travnik, (p rim. Pavle Blaznik, -.Vr., Selške i doline na str. 97 pod poglavjem Razvoj kajžarstva). , Naši: kajžarji so deloma obrtniškega, deloma (pa kmetskega značaja. Med lobritmlišlke kajžarje, so spadali , Kovač, Slosar, (Šuštar. Zgornji mlinar in ilša: nekaj mlajših. Seveda so si tudi obrtniški kajžarji sčasoma pridobili nekaj obdelovalnega sveta, ki so se ga (posluževali za polje, travnik in obenem za sadovnjak. Kmetski kajžarji: so ki s treb-.1 jen jem zaraščenega isveta in krčenjem gozdnih predelov U" stvarili /nove kulturne površine. V dveh ismereh se je vršilo treibljenje. Najprej v severozahodni smeri od vasi, /na kar kažejo ledinsfca imena Kra-čice, Novine, Groblje. Na drugi strani je pa trebi j en je zavzelo severovzhodno 'smar, kjer so na iztrebi je nem |svel;u (nastali skromni vrtovi, novine in lazi. Nimam pri. rokah tozadevnih urbarjev in mapnih zapiskov, da bi mogel ugotoviti, kdaj se je to izvršilo. Kakor v Selški dolini je verjetno tudi pri. nas kajžarsitvo nastalo v 16. lin. 17. sitcfetjlu, Nastanek Inovih kaijž v Lešah pade vsekakor v 18. stoletje. Gruntarjl in stari kajžarji so si svoj čas tudi razdeliti svet nad vasjo, ki. danes služi kot srenjski pašnik, na kratko nazvan, gmajna. Na to ispominja-jo še danes razne označbo vidnih objektov na tem prostoru. Tako poznamo Gontijev dlel, ločimo iSlosarjevo in. Mubijevo Skalo, daleč naokrog so vidne Hrupove skale, Izborno pitno vodo 1 ima Cajhnov studence, vrh Krasa je [Bajiželjevo apno, med vrhovi pa je opuščena »fairovšfca« Njivica, ki jo je ob veliiki Ipovodnji zasula narasla voda s kamenjlem in prodom. Kajžarje delimo ma stare in novo kajže. Po nekem . sporazumu in predpisu iz poznejše dobe so zemljak! [(gruntarjl), polzemljaki (polgruniarji), stare kajže in nove kajže v določle-nem i-aizanierju glede liizraibljia-nja /deležnih pravic pri/ paši živine in uživanju skupnega sveta. To razmerje obstaja, v naslednji: shemi: <1 : ena polovica : ena tretjina : ena šestina. Tozadeven seznani priobčim, pozneje, ko bo moja (razprava o razvoju Leš v celoti dovršena. Novejša doba V novejši razvojni dobi so Leše naglo naraščale. Ob uvedbi prve hišne numeracije okoli leta 1785 so Leše štele '32 hiš, Jeta 1817 pa jih štejemo že 40. Torej se je vas v kratki1 dobi 30 let povečala kar za 8 hiš. »Haupitausvveis iiber d le Ein-teilung des Laibacher Gouver-nemantisgebieteisi« (Glavni izkaz o podelitvi ljubljanskega okrožja; po ljudskem popisu iz leta 1817 navaja, da so tedaj Leše spada ie v glavno občino Begunje, z vasema Plrašica in Paliv viče pa so tvorile podobčino. Leše so takrat imele v 40 hišah 253 prebivalcev. Paloviče v 15 hišah 82 prebivalcev in Plrašica v 6 hišah 27 ljudi. Kaj je vzrok tako naglemu porastu na prehodu iz 18. v 19. stoletje? Brez dvoma je na t.o vplivala / ublažitev zavisnosti, kmetskega prebivalstva napram zemljiški .gosposki in v nič manjši meri zboljšanje življenjskega stanja osebnih podložni-kov. Cesar Jožef II. .(1780—17901 je namreč vrnil kmečkim podložnikom osebne pravica, ki so jih jim doslej kratili zemljiški gospodarji. (Podložni kmetje so odslej mogli svobodno menjati gospodarja in se seliti, z ene goispioščine pod drugo, dovoljena je bila svobodna izbira poklica in žiemitev 'brez. grašeako-vaga odobrenja, Hiše, ki iso v tej kratki dobi nastale, so bile postavljene vmes med že obstoječe ali pa na kraju vasi. To se lepo razpozna po hišnih 'številkah, ki skačejo sem in tja, kakor in kjer so pač hiše bile zgrajene. Tako je h. št. 33 dobil dom, nazvan Binkač, zgrajen daleč stran od vasi v neposredni bližini Vadič. H. št. Q4 je pripadla hiši vulgo Marimek /sredi vasi, št. '25 je dobil Kodelnek, št. 36 Znidar. (Jt. 37 Snajcar, št. 38 Matrmek, št. 39 Bodar im št, 40 Mecornek v zgornjem koncu vasi. Vse navedene hiše spadajo med nove kajže, ki se od starih ločijo po deležnih pravicah v vaški skupnosti, tako zvani srenji. Pa • še leno posebnost opažamo, pri njih. Domača (vulgo) ali hišna imena kažejo v pretežni večini na obrtniški poklic, ki se ja Ipni hiši začel in večidel tudi dedoval. Tako Kodelnek s h. št. 35 spominja na tkaistvo, Znidar s h. št. 36 izkazuje stvarstvo, Snajcar s h. št. 37 izvira od karnnoseštva (Stein-rnetz), Maitonek Ina, h. št. 38 jo tudi gojil tkalsko obrt, na št. 39. pni Bodar ju se je držalo kolarstvo. Zanimivo je, da od leta 1,817 pa do popisa ljudstva leta 1890 vas takiorekoč ni napredovala. V vsej dolgi dobi 70 let je' zrasla samo ena hiša in sicer Bat-kova, ki je dobila št. 41. Tu se je tudi razvllla sodarska obrt. Število prebivalstva se je pa celo zmanjšalo, saj je padlo od 253 na 221. Specialni repertoriij-krajev na Kranjskem po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890, ki ga je -objavila c. kr. centralna statistična komisija na, Dunaju »1894, navaja za. Leše 41 hiš 2.21 ljudi (98 moških in 123 žensk), za Paloviče 16 hiš '86 ljudi (40 moških iin 40 žensk) in za. Pirašico 6 hiš 29 ljudi '(14 moških in 15 Žensk). Najnovejša doba Nov razmah zavzamejo Leše v najnovejši dobi na prehodu iz 19. v 2,0. stoletje. 'Vzrok za to moramo liska/ti v zaposlitvi Odvisnega prebivalstva v trži- Št. 7 TRŽIŠKI VESTNIK Stran 7 ški industriji in obrti, v povezanosti Leš s tržiško trgovino in tržiškim trgom. 'Ravno iz tega razloga se začne ustvarjati nov vlaški zaselek! četrt ure stran od vasi, bliže Tržiču, ob cesti nad vasjo. Delavci so si na ta način prihranili naporno in zamudno pot iz vasi v dolini i(518 m) na cesto v Tržič («50 m). Vrsto novih hiš v vasi je o-tvortla Zgajnarca v Kroparje- roblje vih G kuhali žganj Meje je pa stanovanjske 1892 vrla kjer (c bil dtod i pr o prv ime), edel l n o la v ila h. št. L'CTa J«az je rjiua sreai oo-širnega vrta sezidana Fronova hiša in dobila št. 43. Deležne pravice v srenji ji je odstopila sosednja Jarka (h. št. 25), ker sla si bila tedanja gospodarja v najbližjem sorodstvu. Leta 1895 je zraslo v Krupai-jevih Grobljah šolsko poslopja. Se tlelo. Jesen so se odprla vrata ukaželjni mladini. Potem si slede Kovač v Hudem grabnu. Tonova hiša v zgornjem koncu vasi, dom Cajhnovega Francla^_n.a domačem vrtu. Gasilski mom na Krasu. Fridova hiša v Grobljah, Sa.lezljanski dem pod Komnom in Salon sredi vasi. Leta 1938 j.; zrasla prva hiša na srednjem svetu nad vasjo. Postavil jo je Valavčev .laneiz (Kersnik J.) v »Požovcu« in si kot donu njsk. navdušen čebelar poleg zgradil prikladen čebel-INjegova hiša >je od Bin- 33, ker je okrog leta ta bila opuščena in 1915 podrta. Štiri leta pozneje (1940), tik pred drugo svetovno vojno je Fcleg Janezove postavil lasten dem Kokalj Anton, po poklicu žagai', vsled čeisar se je hiše oprijelo domače ime »pri Žagarju«. Po svetovni vojni je na Krasu zrasla še hiša Meglica Andreja. Ta je zadnja v vasi Leše 'zgrajena, stavba. Med tem, časom, je zgoraj ob cesti nad vasjo zrasel dvojček Leš, poseben zaselek, kakor sem že prej 'omieiraill. Prvotni hiši tu sta bili Mlin in Kovač v Hudem grabnu. Mlin je spadal Pod Visoče, Kovač pa v Leše. Na mostu v Hudem grabnu je Potekala meja med radovlji- škim in kranjskim okrajem, med ilešansko in kovorsko občino, m:d lešansko in kovorsko župnijo. Tema dvema hišama se je lota 1936 pridružila še ena. Postavil jo je Pra.prctnik Jože, doma pri Janču na. Popovem', tovarniški delavec. Hišna številka je bila 51. hišno ima je pa novi gospodar prinesel s, seboj. Jože je dal pobudo še drugim in tako je leta 1938 nastala kar 'cela kolonija delavskih hiš. Zrasle so hiše Kovačevega Framcla (h. št. 55). Rog lov a (hišna, številka 56), Smelega Ignaca ali Bo-štanova (hišna številka 57). Sedaj po osvoboditvi (leta 1954) pa se je pridružila še ena, namreč Kalanova. ki jo je zatekla nova ipregrupacija naselbin in nova hišna numeracija iz lanskega kte. Prebivalci obcestnih hiš so se potegovali, da bi njihov zaselek dobil lastno ime »Nova vas«. Pred ljudskim štetjem leta 1953 je bil izdan predpis, da je treba točno razmaijiti naselbine, jih preimenovali in oštevilčiti vse hiše; In tako je ljudska oblast po tozadevnih predpisih strnila vse hiše ob ces;ti, ki so doslej pripadale Lešam in Viisočam in napravila samostojno naselbino z imenom »Hudi graben«. Numeracija se .začenja pri Hudneku s št. 1 in završi pri Kalanu s številko 8. Naziv »Hudi graben« je zasidran v ljudstvu in ima verjetno zgodovinsko ozadje. Leta, .1767 je predel pod Dobrčo zadela huda prirodna katastrofa. Na to še danes spominja volivna slika v cerkvi sv. Jurija nad Bistrico pri Tržiču. Utrgal se je oblak in narasla voda je napravila veliko opustošenje ne samo v Ročenci, ampak tudi v Lešah. Na to kažeijo imena Hudi, graben, Kamenje v dnu »Vu-žemkovega Dova« in Nivea. danes popolnoma zaprodena in zarasla z grmovjem, dočim so nekdaj itu rasli celo hrasti. RAZPIS Planinsko društvo v Krizah razpisuje mesto oskrbnika na Kriški gori. Zaželen je upokojenec z jžeino, Ponudbe je poslati do 15. 4. 1955. PD Križe ZANIMIVOST] ZNAMENITA gramofonska plošča V veliki filadellijski operi sta nekega večera leta 1916 pela znameniti Caruso- in basist Se-gurola v »Boheme«. Nenadoma je basistu na odru odpovedal glas. Caruso, stoječ ob postelji umirajoče Mirni, je bil s hrbtom obrnjen, proti publiki. V hipu je spoznal situacijo in sam povzel basistovo arijo. Seguro-la, obrnjen proti dvorani, je le odpiral usta, pel je pa Caruso svojo — tenorsko in njegovo — basovsko partijo. Ob koncu basovske arije je publika nagradila »basista« z bučnim aplavzom. Pozneje je basist sam pripovedoval dogodek, nekaterim prijateljem, ki mu pa niso marali verjeti. Domenili so se p Carusom, da je arijo še enkrat zapel. Istočasno je bila tudi posneta na gramofonsko ploščo. Na njegovo zahtevo je bila potem matrica plošče uničena, »da ne bi uničil vseh basistov na svetu«, kot je Caruso šaljivo pripomnil. Caruso je zaslovel kot najboljši tenorist na svetu. Njegov glas je popolnoma obvladal tri oktave. 'Zato je Caruso lahko rešil svojega tovariša basista. Pred kratkim so našli znamenito ploščo. Ker je velika redkost, jo bodo kopirali in, razmnožili. Zii smeh in dobro voljo Šel' trgovskega podjetju je bil silno raztresen. Nekoč je poljubil, evejo ženo, potem pa se je spozabil in. ji — kot je bil pač navajen — dejal: »No, draga, moja, sedaj pa nnpišiva brž šo nekaj pisem!« -X- Ona: »Prav, taka, noč je bila, ko si me zasnubil, Jim.« On (po 1 letu zakona): »Da, strašna noč, ali. ne?« Scdn.ik (strogo): »Če bo še kdo prekinja! obravnavo, ga bom pedal takoj domov!« Jetnik: »Huraaa!« Gibanje prebivalstoa v Času od 12.3. no 27. Rojeni: Prelih Julijana, Hudo, je rodila deklico; Pehare Ivana iz Tržiča je rodila deklico; Kosmač Stanislava, tov. delavka iz Loke, je rodila deklico; Veršnik Frančiška, gospodinja iz iSebenj, je rodila deklico; Bahun Marija, tov. delavka iz Ti žica, je rodila deklico, -r- DE2UKNA služba zdravnikov (od sobote opoldne do naslednje sobote opoldne): 2. do 9. aprila: dr. Stanko Živec, Cesta JLA 8, I. nadstropje. 9. do 16. aprila: dr. Anton Martinčič, Trg svobode 18., IV. stopnišče H. nadstropje. 1115 mamicam iskreno če- Srečnimi stitamo! Umrli: Papler Valentin, sin delavca, umrl v Lešah star 1 Joto. — Svojcem naše Iso žal je! Poročeni: Skalar Ludvik, delavec, Bilje - Gorica, in Peter-nel Slav i ca, tov. delavka" iz 'Tržiča. — Mnogo sreče! DEŽURNA SLUŽBA V BRIVNICAII 4. aprila: Ernest Stepinšek, Partizanska i!. 11. aprila: (Vladimir Zihler, Trg svobode 28, 18. aprila: Mihael Godnov. Trg svobode 17. 25. aprila: Josip Petvlč, Koroška 7. Obiskujte V LEPIH POMLADANSKIM DNEH ItO NAJLEPŠI IZLET DO NAŠE TURISTIČNE POSTOJANKE ZA DOBRO KAPLJICO JE VEDNO PRESKRBLJENO! OBISKUJTE GA! Stran 8 TRZISKI VESTNIK Si. 7 ŠPORT Kramarjev smuk pod Storžičem V nedeljo, dne 27. marca se je vršil izpod severnega oste-nja Sloržiča tradicionalni »Kramarjev smuk« v počastitev padlega partizana in alpinista Roka Kramarja. Udeležili so se ga: 14 članov in 3 članice gimnazijske planinske skupine, 5 mladincev in 4 mladinke, 17 planincev in 25 alpinistov. Smuk sta organizirala PD Tržič in AO Tržič. Rezultati so bili sledeči: A — gimnazijska planinska skupina: Dovžan Stanko 0,31.7; Striitih Mitja 0,35.2; Stucim Jože 0,35.6; Lukanc Jelka 1,03.5; Krnaič Jana 1,28.6; Sedaj Jožica 2,30.4. B — mladinci — mladinke: Verbič Igor, Križe 1,04.7; Pust Borut, Ljubljana 1,09.8; Prešeren Riko, Tržič 1,10.2; Gorup Breda, Ljubljana 1,09.1; Rupar Milena, Tržič 1,18.4; Koder .Vida, Tržič 1,38.4. C — planinci: Stritih Franc, Tržič 1,00.2; Polajnar Alojz, Tržič 1.03.6; Lukanc Slavko, Tržič 1,04.9. C — alpinisti: Primožič Franc Tržič .1,04.4; Svab Vinko, Tržič 1.08.7; Štete Drago, Tržič 1,10.6. D — ekipe alpinistov: AO Tržič, Primožič Franc, Svab Vinko, Štefe Drago . 3.23,7; AO Ljubljana " malica. Dernovšek Janez, Polajnar Mirko, Kranjc Vinko 4,19.7; AO Ljubljana univerza, Jelnko Metod. Tratnik Zoran, Aplenc Andrej 4,52.6; AO Ljubljana - železničar, Kranjc Franc, Eberšek Andrej, Ujčič Andrej 6.,01.1. Gimnazijci so prejeli lepe knjižne nagrade, mladinci 1 in mladinke so dobili nekajdnevno brezolačno oskrbo v Domu pod Storžičem tekom letošnjega leta, najboljši iplaninec je prej«! pokal PD Tržič, najboljši alpinisti so si priborili v trajno last prehodni pekal AO Tržič, najboljši alpinist pa je prejel pekal ZB Tržič. Zmagovalce so pozdravili predsednik PD Tržič, podpredsednik Planinske zveze: Slovenije, zastopnik LO MO Tržič in predsednik. Zveze borcev Tržič. Kljub težki progi in ne prav ugodnemu snegu je potekal smuk v dobrem razpoloženju. 10. 4. smuk Uttoia Btatiia na KaftaU GASILSKI VESTNIK V nedeljo, dne K), aprila bo na Kofcah si Košute smuk heroja Mirka Bračiča v počastitev 10-lertmica osvoboditve pod pokroviteljstvom tov. Dušana Hor-jaka. Smuk organizirata Planinsko društvo Tržič in Smučarski klub »Ljubelj«, Tržič. Na smuk so povabljeni smučarji smučarskih klubov z Jesenic, iz Radovljice, Kranja, Škofje Loke, Ljubljane, Celja in Maribora. Zmagovalec bo prejel lep prehodni pokal Bračičevega smuka, najboljši smučarji pa bodo prctjeli plakete in praktična darila. .'Pravico do starta liffil) PR«) VAJENCEV Tekmovalo je 11 vajencev in 1 vajenka. Med vajenci so dosegli najboljše uspehe in. bili nagrajeni: 1. Cadež Slavko 33.4, ,2. .Hladnik Janez 36.2, 3. Dobrin Janez 38.3. Edina od vajenk je tekmovala Koder Vida 1,38.2. Pri sanka.šikih tekmah je sodelovalo med posamezniki 63 vajencev in 20 vajenk. 'Najboljša mesta so dosegli in bili na- Moški: il. Vodnik Anton 2,12; 2. Kuhar Jože 2,12.1; 3. Šarabon Alojz 2,12.3; 4. Meglic Vinko 2,14.2. Ženske: . 1. Tišler Marjte-ta 2.26, 2. Vrhovnik Vida 2.35, 3. Meglic Marija 2.36. V tekmovanju v dvojicah je tekmovalo dvoje parov vajencev in 13 parov vaj en k. Prva mesta so dosegli in bili nagrajeni: Moški: Slatnar Mirko — Hir-šenfelder Marjan 2,23.3. Ženske: 1. Zaplotnik Jožica i— Zupan Francka 2,31.1; 2. Meglic Vera — Pernuš Mira 2,33.3; 3. Srečnik J. — Meglic Ana 2,36.4. bodo imeli vsi smučarji zaradi počastitve 10-lirtntce osvoboditve in padlega heroja, ki se je pred narodnoosvobodilno vojno močno uveljavljal v tt-žiškern športnem življenju. Z omenjenim (smukom obnavljamo tradicijo nekdaj tako priljubljenih pomladanskih smukov in veleslalomov na Kofcah s Košute. Poskrbeli bomo za prevoz občinstva do Ankeleta z avtom. Tekmovalci bodo imeli breplačno prenočišče v Domu na Kofcah v noči od 9. do 10. marca. ŠAH V mesecu februarju so se tržiški šahisti pomerili v dvoboju: šahovska sekcija »Svobode« proti šahistom predilnice z rezultatom 8:1 v korist šahovske sekcije »Svobode«. Zelo razveseljivo je, da so »Svobodo« zastopali po večini mladi igralci, ki bi ob večjem teoretskem znanju dosegli tudi drugod leipe uspehe. Po končanem dvoboju se je udeležilo 18 igralcev brzopotez-nega igranja za prvenstvo Tržiča. Izven konkurence je nastopil Sašo Šteife, ki je nabral največ točk. V konkurenci pa je stanje sledeče: 1. Stale 16 točk; 2. Jurančuč 15 točk; 3. Rozman 14 točk; 4. Peraič 13 točk; 5. Jane 12 točk itd. V bližnji bodočnosti bo v Tržiču igral simultanko prvak Gorenjske R oble k. Edo, ki je dosegel ta najvišji naslov v močni konkurenci na Jesenicah. Roblek je Tržičan lin smo vsi šahisti ponosni nanj, ter mu k temu uspehu res prav iz srca čestitamo. R. F. Vsem gasilskim društvom na območju občine Tržič v vednost: OBJAVA ŠT. 1 Na ustanovnem občnem zboru občinske gasilske zveze dne 20. marca 1955 je bil izvoljen naslednji upravni in nadzorni odbor: Predsednik: Dornig Anton. PGD Tržič. Podpredsednik: Valjavec Milan, PGD Sv. Neža. Sekretar: Kokalj Kristijan, PGD Križe. Blagajnik: Stale Ludvik, PGD Tržič. Poveljnik: Dornig Viktor, PIGD BPT. Pom. poveljnika: Mežek Mirko, PIGD Runo. Adjutani: Jane Janez, PIGD BPT. Ref. za mladino: Goltes Vladimir, PGD Bistrica. Ref. za članice: Penko R ozl. PGD Tržič. Ref. za samiieto: dr. Živec Stanko, PGD Tržič. Ref. za kulturo in presveto: Brejc Mirko, PGD Tržič. Nadzorni odbor: Vučko Ludvik. PGD Kovor; Godnov Vinko, PGD Slap -Dolina; Ahačič Franc, PGD Podi j u-belj; Tišlar Viktor, PGD Sebenje; Praprotnik Jože, PGD Leš J. Ljudstvu na pomoč! Sekretar: Kokalj 1. r. Predsednik: Dornig A. I. r. OBJAVA ŠT. 2 Novoustanovljena Obč. gasilska zvoza v Tržiču ima naslednje sektorje: I. sektor Tržič: PGD Tržič, PIGD BPT, PIGD Runo, PIGD Peko, PGD Podi j uhelj. II. Sektor Bistrica: PGD Bistrica, PGD Kovor, PGD Sv. Neža PGD Leše. III. sektor Križe:* PGD Križe, PGD Sebenje. PIGD LIO. IV. sektor Slap - Dolina: PGD Slap - Dolina, PGD Lom. PGD Puterhof. Ljudstvu na pomoč! Sekretar: Kokalj 1. r. Predsednik: Dornig A. 1. r. OBJAVA ŠTEV. :■: Vsa gasilska društva na območju občin, gasilske zveze v Tržiču se pozivajo, da odslej pošiljajo vsa poročila oziroma dopise ina naslov: Občinska gasilska zveza, Tržič; Ulica heroja Bračiča 6. Dalje se pozivajo vsa društva, da /takoj pošljejo poročilo za I. tromesečje na tuk. zvezo. V bodoče, pa naj bodo trome-sečna poročila redno do 5. prihodnjega meseca na tukajšnji zvezi. Društva naj [Odslej nakazujejo članarino na Obč. gasilsko zvezo Tržič. Na" sedežu občinske gasilske zveze v Tržiču je vpeljana dežurna služba in sicer vsak ponedeljek in četrtek od 14. do 16. ure, popoldne. Tržiški vestnik bo odslej objavljal vse objave in razglase obč. gasilske zveze v Tržiču. Društva in članstvo so dolžna, da objave redno zasledujejo in se po njih ravnajo, Ljudstvu na, pomoč! Sekretar: Kokalj 1. r. Predsednik: Dornig A. 1. r. Delo Kegliaškega kluba „Ijubeli v Tržiču V mesecu januarju je imel Kegljaški klub svoj redni letini občni zbor, ha katerem je izvolil v svoj upravni odbor člane, ki se bodo zavzemali za čim boljši razvoj kegljaškega športa v Tržiču. Kegljaški šport je lep. če ga znajo športniki pravilno gojiti in. Če izvzamemo igre za denar in hazardiranje, kar je na klubskih kegljiščih strogo prepovedano. Ali še vedno se najdejo posamezniki, ki jih premoti tak način pridobivanja OZ. zgublja-nja denarja, kar kvarno vpliva na mladino, ki se je v zadnjem času začela močno zanimati za ta šport. Za usposabljanje kegljaškega kadra v Tržiču je upravni odbor kluba odredil redne treninge, enako za mladince kot za člane in so ti teningi zadovoljivo izvajani. Posebno se to o-pazi pri mladincih, ki se zelo zavzemajo za čim boljši uspeh v podrtih kegljih. Treninge mladincev vodi Franc Stritih, ki se trudi, da privede mladince k dobrim uspehom na bodočih tekmovanjih, ki jih misli organizirati Kegljaški klub v Tržiču. Najbolj pereč problem kluba je novo kegljišče, ki hi bilo zelo potrebno v športu močno zastopanemu Tržiču. Sedanje kegljišče, kot je športnikom več ali manj znano, ne ustreza za izvedbo tekmovanj večjega obsega, to je v mednarodnem slogu, ker ni kot je predpisano, to je, ker je prekratko in eno<-Stezno. Zato se tekmovanja z drugimi klubi na njem ne morejo vršiti, ker je potreben daljši čas, kot na dvosteznih kegljiščih. Na koncu naj še omenim, rezultate najboljših, ki so jih dosegli člani na tekmovanju, katerega, je razpisal upravni odbor kluba v času od 5. do 14. marca za naslov prvaka kluba v narodnem in mednarodnem slogu: Narodni slog (tekmovalo 26 članov): Miheli Tone 359, Zlo- ' bec Jože 356, Andolšek Andrej 340, Stritih Franc 336, Rozman Mirko 334. Mednarodni slog (tekmovalo 22 članov): Praprotnik Ivo 390, Sparovec Kristijan 367, Sajovic Mirko 363, Jakopin Franc 359, Medic Ivan 355. Hafner Jože »Tržiški veatnik« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj odgovarja Maks Štumfel. / Tiska »Gorenjski tisk« v Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta Jug. lj. armade 3 Telefon St. 55. / Celoletna naročnina 380 din, polletna 180 din. Posamezna številka 15 din. / Št. ček. rač. pri NB 6112-»T«-133.