Bdim slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. T* List slovenskih delavcev v Ameriki. The oniy* Sk> veroc daily in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. HLEFON PlflABUfB; 1199 Wh ikt 'est Of los at No« Vorfc. » TH mUr «* *f Cos« rsa af Ms rsh 1 1179. TELEFON PISARNE: 1279 RBOTOB. NO. 218. — ŠTEV. 218. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 16, 1908. — SREDA. 16. KIMOVCA, 1908. VOLUME XVI — LETNIK XVL Stranka za delavske sloje. Oemu žele delavci, da ostanejo republikanci še v nadalje na krmilu. ^ Vsako politično stranko je najlo-žje soditi po tem, ako se presoja njena dela in njene vspehe. Ljndje ki vse to dobro prevdarijo in presodijo, zamorejo tudi takoj vedeti, naj ii glasujejo za to ali ono stranko ali ne, kajti taki ljudje najbolj vedo, kaj je vse stranka storila v njihov prid. Republikanska stranka si želi sedaj pridobiti glasove naših rojakov ■s ovoje kandidate za predsedniško fat podpredsedniško mesto, oziroma ■a TAFTA in SHBR.il"AN"A in ako ■vsčujemo vse ono, kar je ta. stranka plačo in da so bili tudi njihovi prihranki na varnem oziroma v varstvu postavo da j nih odredb. Republikanska postavodaja ni skrbela le za to, da so delavske plače postajale redno vedno večje in da se je delavski čas redno skrajševal, kajti ona je skrbela tudi za to, da so se zdravstvene razmere, od kterih je delavstvo pred vsem odvisno, povso-di pc možnosti izboljšale. Stranka je tudi skrbela, da so bili sprejeti zakonski predlogi, ki določajo, da so delodajalci odgovorni za varnost delavcev, tako, da je vsak delodajalec še storila, potem pridemo do prepričanja, da za:-liiži glasove vseh delavcev, kajti ona je za nje storila mnogo več, nego kterakoli stranka, kar jih imamo v našej republiki. Potom varnostne carine, oziroma »akonov o varnostnem tarifa, koje je izposlovala republikanska stranka. se je obvarovalo naše delavce pred cenenim delom; postavodaja je pri vsakem zasedanju kongresa skrbela za to, da se položaj delavstva po možnosti izboljša, tako, da je končno dosegla, da dobivajo naši delavci od dva do desetkrat večjo plačo, Beg° jo dobivajo njihovi tovariši v kterejkoli drugej deželi. Tega nam našim rojakom skoraj ni treba še posebej povdarjati, kajti oni sami najboljše vedo, koliko plačo so dobivali v njihovej prejšnjej domovini in kako so dobivali in jo še dobivajo pri nas. Finančna postavodaja je skrbela za to, da so delavci dobivali dobro j denarno odgovoren za one poškodbe, j ko je za dobe delavci pri delu v njego-I vem podjetju. Razun tega je republi-| kanska stranka skrbela tudi za to, j da se je skrčilo dnevno delo na osem I ur pri v^eh vladinih delih, oziroma, ila je delavni dan pri vladi tolik, ka-koršnjega skušajo doseči tudi vse delavske organizacije. Zakoni, ki so bili sprejeti medtem, ko je republikanska stranka kontrolirala našo javnost, so mnogoštevilni, tako, da jih nam nikakor ni mogoče vseh navesti in vsi so bili taki, da so delavstvu koristni, tako z ozirom na njihov položaj pri delu, kakor tudi na njihovo finančno stanje. Ako se oziramo na vsa ta neopore-kljiva dejstva, potem je naravno, da bodo naši rojaki pri novemberskih volitvah oddali svoje glasove za T AFT A in SHERMAN A, kot predsedniškega in podpredsedniškega kandidata, ker le potem se bode nadaljevala sedanja doba. Preiskovalci Labradorja. St. John's, N. F., 15. sept. Eugene Delano iz New Yorka in Clarke Wash-burne iz Chicaga, 111., sta dospela s poštnim parnikom semkaj. Potovala sta 3 mesece po velikanskem, skoraj nepoznanem polotoku Labradorju, ko-jega sta preiskala od obrežja do slavnih Grand Falls, kteri vodopad je skoraj največji na svetu- Ta vodopad je oddaljen 300 milj od obrežja in do t je sta potrebovala deset tednov. Pri tem vodopadu je bila dosedaj le jedna ekspedicija iz Zjed. držav, namreč ona, kojo je vodil H. Bryant v letu 1892. Denarje v staro domovino poaHj-mo: u $ 10.35............ 50 kron, za 20.50 ............ 100 kron ■a 41.00 ............ 200 kron za 102.50 ............ 500 kron sa 204.50 ............ 1000 kron sa $1018.60 ............ 5000 kron Pofc. rlna j« všteta pri tak notak Doma se nakazana vsote popolnoma izplačajo bras vinarja liMIfci Naše danana pettljatve lsplačmjt c. kr. patari kranilni in« t 11. 4» 12. Anah. Denarje na* poslati j« mafrriU6-naja do $28.04 ▼ ctMof v palpw hmtm ali nnirtrhaaMi pk^a, vags znaaka po JiimMl Portal Mosoy Ordar all pa I«w York Bank Brail F* - SAKSEft 00., iUv Grosnwlck St.. Ntw Y»rk_, 0104 0t Olair An, *. a. PRIJATELJI KOKAINA. V New Yorku so jih prijeli in vsi so morali v ječo. Minolo nedeljo je newyorŠka policija prijela osem osob, koje vse so obtožene, da se bavijo s prodajo in rabo nevarnega strupa kokaina. Sodnik Herman je obsodil vsakega jetnika v šestmesečno ječo, oziroma v prisilno delavnico. Obsojence so prijeli agentje zdravstvenega urada, kteri so pričeli sedaj preganjati vse one, ki rabijo ali pa prodajajo kokain, kte-rega se med prebivalstvom našega mesta vedno več porabi. Detektivi so dognali, da zahajajo i ljudje, ki so jim bili znani kot užival-j ri kokaina, v neko hišo na zapadnej j 43. ulici. Tam so jih potem čakali in so raz neko rešilno lestvo opazovali dogodke v nekej sobi. Ti dogodki so . bili taki, da so v stanovanje takoj vlomili in prijeli Mrs. McGillovo, tri , mladeniče v starosti od 19 do 20 let i ter nekega moža, ki je star 32 let. I Ko so stanovanje preiskali, so našli i obilo zalogo kokaina, kakor tudi briz-' galnice za kokain in vse polno dru-j gih priprav za rabo kok&ina. Zaple-; nili so za $500 tega strupa. Od tu so 'odšli detektivi v neko drugo hišo na istej ulici, kjer so prijeli nadaljne Štiri osobe in zaplenili mnogo strupa. !Vsi aretovanci izgledajo uprav groz-' no. Neki Watson, ki je star šele 20 I let, izgleda tako, kakor da mu je že i 60 let. \ ROJAKI, NAROČAJTE BE HA 44GLAS NARODA," NAJVEČJI XH NAJGBHBVftl DNEVNIKI $30.000 ukradel. Po starem načinu. LOPOV JE PREVARIL RAZNE BOSTONSKE BANKARJE ZA 30.000 DOL. Lopovščino je izvršil nek prebrisan mladenič. Posloval je z delnicami. PONAREJENE NAKAZNICE. Boston, Mass., 15. sept. A. B. Turner, ki je član tukajšnje istoimenske banke, je bil minoli Četrtek ogoljufan za $30.000 v raznih delnicah. Prevaril ga je nek spreten mladenič, ki se je imenoval Richard Parkerja in ki je trdil, da je pogodbenik iz Worcestra, Mass. Bankarji so mu osobno izročili deteioe, zakar jim je izročil certifikovano nakaznico glaseč o se na Worcester Trust Co., ne da bi pregledali in se infonmovali, jeli nakaznica prava ali ne. Nakaznica je bila naravno ponarejena in tako tudi podpis onega uradnika, ki je pravilnost nakaznice potrdil. Nakaznico so potem poslali First National Banki v Boston, ktera je pa nakaznico takoj vrnila. Sedaj se je dognalo, da je zginoli mladenič ogoljufal razne tukajšnje bankarje tekom par tednov ža 63 tisoč dolarjev. Sedaj je naravno neznano kam zginol. V njegovem stanovanju so našli le škatljico žve-plenk. Hughes nominiran. Republikanska konvencija. PRI REPUBLIKANSKEJ DRŽAV-NEJ KONVENCIJI DRŽAVE NEW YORK JE BIL ODBRAN GOVERNERSKIM KANDIDATOM CHARLES E. HUGHES. Opozicija se je morala hitro umakniti onim, ki so želeli nadaljevanje Hughesove vlade. REPUBLIKANSKI TTKET. (Posebno poročilo "Glasu Naroda".) POLOŽAJ V MAROKU. Novi marokanski sultan je pri poslal posebno noto zastopnikom vlasti. Paris, 15. sept. Tukajšnja vlada je včeraj pri poslal a špansko-francosko noto glede pripoznanja novega maro-kanskega sultana Mulaj Hafida vsem onim vlastim, ktere so podpisale pogodbo sklenjeno pri konferenci v Algeciras. Danes je prišlo Mulaj Hafi-dovo pismo, ktero je naslovljeno na vse diplomatiene zastopnike v Tan-gierju, v Paris. V tem pismu naznanja Hafid svojo proklamaeijo maro-kanskim sultanom. Nadalje izjavlja, da mu ta služba podaja obveznost, vsled ktere se smatra dolžnim izvesti vse ono, kar je določeno v pogodbi sklenjeni v Algeciras. Vendar pa vse^ra tega ne more preje izvesti, dokler se njegovi agentje ne morejo vdeležiti diplomatičnih posvetovanj in radi tega prosi zastopnike vlasti, naj pozovejo- svoje vlade, da ga slednje pripoznajo kot pravega marokan-skega sultana. Mulaj Hafid se zaveže vse obljube, koje je dal njegov brat in prednik, izpolniti, on pripo-znava konvencijo v Algeciras, to tem bolj ker je prepričan, da je od tega odvisno blagostanje njegove dežele, tako iz političnega, kakor tudi iz gospodarskega stališča. Končno izraža novi sultan nado, da mu bodo vlasti pomagale izvesti vse predlagane reforme. ' * Bero lin, 15. sept- Francoski poslanik Jules Cambon in španski poslanik sta danes izročila tukajšnjej vladi jednako se glasečo noto ki se nanaša na pripoznanje novega maro-kanskega sultana Mulaj Hafida. Vlada za sedaj nima kaj reči z ozirom na to skupno noto. Državni kancler Buelow je sedaj na počitnicah. Dokler on ne pregleda noto, se o njej ne bode slišalo nikacega komentarja. London, 15. sept. Poslanika Francije in Španske v Angliji sta prišla včeraj v inostrani oddelek tukajšnje vlade, kjer sta izročila skupno noto Francije in Španije glede pripoznanja novega marokanskega sultana Mulaj Hafida. Saratoga, N. Y., 16. sept. Pri re-publikanskej državnej konvenciji je bil včeraj takoj pri prvih volitvah odbran governerskim kandidatom CHARLES E. HUGHES, oziroma dosedanji governer države New York. Od 1009 glasov je dobil Hughes 827, zbornični predsednik Wadsworth 151 in John K. Stewart le 31 glasov. Na predlog W ima Barnesa jr. iz Albany, N. ^teri je pred nominacijo napadal kandidata na vse mogoče načine, so potem proglasili njegovo nominacijo za jednoglasno, nakar so ostali državni republikanski tiket sestavili na sledeči način: Za governerja: Charles E. Hughes iz New Yorka. Za podgovernerja: Horace White iz Syracuse. Za državnega tajnika: Samuel S. Konig iz New Yorka. Za glavnega pravnika: Edward R. O'Maloy iz Erie. Za državnega inženerja in surveyor-ja: Prank M. Williams iz Madisona. Za državnega blagajnika: Thomas B. Dunn iz Monroe. Za državnega komptrolerja: Chas. H. Gans iz Albany. Za Associate Judge prizivnega sodišča: Albert Haight iz Erie. Platforma je bila ravnotako sprejeta, kakor jo je predlagal odbor. Konvencija je zajedno na laskav način odobrila nominacijo William H. Tafta in James Shermana predsedniškim oziroma podpredsedniškim kandidatom. ktera oba so navzoči delega-tje nad vse hvalili Potem so odobrili dosedanjo Hughesovo administracijo in povdarjali, da je Hughes mož za to, ki jamči, da ostane ustava nedotakljiva in da se bode varovalo koristi našega ljudstva. Platforma zahteva tudi dogotovitev kanalnega sistema v državi New York in uvedbo osemurnega dela pri vseh državnih delih za vse delavce, ki delajo pri državnih delih, kakor tudi za policaje. Kandidat za podgovernersko mesto, Horace White, je odvetnik in je od leta 1895 nadalje zastopnik countyja Onondaga v državnem senatu. Že danes, ko se je konvencija jedva končala, prav lahko izjavimo, da bo v državi New York izvoljen ves republikanski tiket. Razne novosti iz inozemstva. V VARŠAVI SO ZOPET ODPRLI VSEUČILIŠČE; POLJSKIH DIJAKOV JE NAJMANJ. Ruski židje so poslali carjn povodom otvoritve templja v Samari udanostno adreso. BOJI V PERZIJI. Srbija in Avstrija. Bojazen Avstrije. I tu I Avstrija se je pričela bati jugoslovanskega gibanja in Srbije. Varšava, 15. sept. Včeraj so odprli zopet tukajšnje vseučilišče, koje je bilo od leta 1905 nadalje zaprto. Vknjižilo se je nad 600 dijakov, toda med temi je le 38 Poljakov. Poljaki so namreč sklenili da bodo vseučilišče bojkotovali, ker vlada ni hotela uvesti v šole in vseučilišče poljščino kot učni jezik. Samara, Rusija, 15. sept. Povodom otvoritve tukajšnje nove čifutske sinagoge, so člani židovske kolonije priposlali carju brzojavko, s ktero se zahvaljajo, ker je izdal ukaz vsled kterega imajo vse vere v državi jed-nake pravice. Istodobno izražajo carju svojo lojalnost in sicer v imenu vseh Židov. Blagoslavljanju templja so prisostvovali mestni, kakor tudi državni uradniki in zastopniki provinci j alne uprave. Petrograd, 15. sept. Rojalisti v Perziji, kojim je poveljeval Izatur j Kan so bili popolnoma poraženi, tako se namreč sedaj uradoma poroča iz perzijskega mesta Tabriza. Pogor-ski rodovi Kurdov, ki so se bojevali 7. vladinimi četami, so vjeli skoraj vso konjico. kar jo je šah poslal proti njim, tako, da se sedaj ne more več zanašati na to četo. V strahu za svoje jugoslavjanske dežele, postala je na dolenjo Donavo "vojne ladije". S TEM NAMERAVA PREPREČITI, DA SRBSKE ČETE NE PREKORAČIJO MEJO. Velikosrbska propaganda ▼ Herceg-Bosni izvrstno napreduje. Z NASTIČEVO AFERO JE AVSTRIJI DOSEGLA LE BLAMAŽO. Veselo Srbadijo! Duhoven samomorilec? J- I*- Prophv, župnik stare katoliške cerkve na Coney Islandu v New Yorku, je nedavno umrl in sedaj izjavlja coronerjev zdravnik Harting, da pokojnik ni umrl za pljučnico, kakor se je dosedaj zatrjevalo, temveč vsled velike rane, kojo je zadobil na vratu na zagoneten način. Iz poročila coroner^vega je nadalje razvidno, da je duhoven najbrže izvrSil samomor, in sicer skoraj gotovo v hip-nej blaznosti. UBEGEL BANKAR PRIJET. Italijanski bankar Caponigri, ki je prevaril svoje rojake za $100,000, v rokah pravico. V hiši 200 Manhattan Ave. v New Yorku so prijeli znanega italijanskega bankarja Pasquale Caponigrija,"ki je imel svojo banko na Mulberry St. in ki je v minolem januarju neznano kam zginil potem, ko je svoje rojake prevaril za $100,000. Prevaro je izvršil na ta način, da je jemal od po-lentarjev denar na '1 kamate'tako, kakor je to običaj skoraj vBeh italijanskih bankarjev. Ta denar j« naravno zapravil in potem neznano kam zginol. Lopova so sedaj, kakor rečeno, prijeli in odvedli na policijski glavni stan. Zaporno povelje proti varljivemu bankarja je izposlo val" Italijan Pellegrino, kterega je Caponigri prevaril za $400. JUŽNE REPUBLIKE. Prevare pri uvozu na Cubi. Havana, Cuba, 15. sept. "Diario Kspanol" poroča, da se je v tukajšnje mesto utihotapilo veliko količino jestvin in opojnih pijač, ktere so namenjene za vojaštvo Zjedinjenih držav in ki so radi tega carine proste. Sedaj se je dognalo, da se je ameriško blago uvažalo in potem prodajalo tukajšnjim trgovcem. Isti list tudi trdi, da dovaža parnik Zjed. držav Kilpatrick neprestano jestvine in opojne pijače na Cubo in sicer v tolikej množini, da bi to zadostovalo za trikrat večjo četo vojakov, nego je ona, koja se sedaj mudi na Cubi. Governer Magoon je radi tega takoj odredil strogo preiskavo in obljubil, da bodo oni vsi kaznovani, kteri so se bavili s skrivarsko trgovino, ako se jim to dokaze. V slučaju pa da se ne bode moglo ono dokazati, kar trdi imenovani časopis, bodo tožili urednike lista radi obrekovanja. Havana, Cuba, 15. sept. Tukaj se je pojavil slučaj rumene mrzlice, ki je prvi od minolega januarja nadalje. Za nevarno boleznijo je obolel neki Španes, ki bede najbrže umrl. Nedavno se je mudil na iztočnem delu otoka, kjer je dobil najbrže bolezen, kajti tam se je pripetilo, kakor se zatrjuje, več slučajev te bolezni. Vlada je vsled tega izdala odredbo, koja prepoveduje vojakom in drugim ljudem iz Campo Columbia prihajati v Havano. Vlada bode sedaj najbrže uvedla zopet karanteno proti vojakom Zjed. držav, ki bivajo v okuženem predmestju. Karanteno proti mestu Santa Clara je vlada šele v minolem tednu razveljavila. Budimpešta, 16. sept. Medtem, ko je Avstro-Ogrska dosedaj napram inozemstvu vse dosedanje jugoslav-jansko gibanje skušala predstaviti v malenkostnej luči, oziroma tako, kakor da bi ne bilo vredno o tem niti pisati, in medtem, ko se je dosedaj vedno zatrjevalo, da ima opraviti le z malim številom srbskih šovinistov, o kterih resnosti ni vredno niti govoriti, morala je sedaj uradoma priznati, da je to gibanje že tako veliko, i da zamore postati danes ali jutri za vse južne dele Avstro-Ogrske, oziro-j ma za vse njene jugoslavjanske dežele, ofodepolno. Gibanje,;, cigar cilj ni druzega, nego "Pravična želja spojiti vse jugoslavjanske dežele v je dno skupinjo, našlo je med vsemi Jugo-: slavjani obilo odmeva in povsodi se deluje na to, da se ta jedini naravni ; cilj končno tudi uresniči. Avstrija j je uverjena, da se nahaja vodstvo tega gibanja v Belgradu, dasiravno srbska vlada zatrjuje, da jej o tem ni ničesar znanega, in radi tega je Avstrija v svojih velikih skrbeh sklenila storiti vse, da prepreči ali saj deloma ustavi veselo pojavo med Ju-^oslavjani. Samoumevno je, da so razmere med Avstrijo in Srbijo sedaj do skrajnosti napete in Avstrija je sedaj ukazala štirim " vojnim ladi-jam", ki se nahajajo na Donavi, naj se pripravijo za "vojno", oziroma za vsak slučaj, ker se ne ve kaj se zamore zgoditi danes in kaj jutri. Iz Dunaja se poroča, da namesava Avstrija prirediti proti Srbiji demonstracijo švoje "vojne mornarice", oziroma štirih monitorjev, ktere ima na Donavi. Na ta način bode Mardi Gras na Coney DaLandn. Predvčerajšnjem zvečer se je na newyorškem večnem zabavišču pričela slavnost Mardi Grasa, ktera bode trajala do sobote večer. Policija se je pripravila na vse n^ogoče dogodke in bode skrbela za mir in red kakor tudi za to, da pri Carnevaht ne pride do prevelikih surovosti. Iz mesta so poslali na otok 400 policajev pod vodstvom 20 poročnikov, da bo-da pomagali onim policajem, ki eo stalno na otoku. Kraljem Mardi Grasa je izvoljen mestni svetovalce Lewis W. Potter, kterega so včeraj zvečer v parku kronali z "kraljico" Ernesto. Sedaj ves otok pleša in se bije z eonfettijem. Avstrija baje preprečila, da ne prekoračijo srbeke čete avstrijske mege* ali da ne zasedejo celo srbsko pokrajino Hercegovino. Odkar so pričeli Jugoslavjaa« spoznavati, da tvorijo jeden jedimi ms? rod, so na Dunaju nastopili z rseim mogočimi intrigami proti njim. Tak* je avstrijska vlada najela znasega loptTva Nastiča, ki je moral oblastim v Zagrebu pripovedovati in prisegati, da obstoji proti Avstriji velikosrf»«k» "zarota". To "zaroto" so narava* tudi takoj potem zasledili in degasb, da nameravajo vse avstrijske j«go-slavjanske dežele vštevši Hereeg-Bosno proprla^iti kralja Petra K*ra-gjorgjeviča svojim kraljem in noviti jugoslavjansko konfederaeij-sko državo, koja bi bila narava* t«-čja netvom je na to mislil tudi nadstražnik Frank Buba, ko je za nekega večera — pozno spomladi — okolu desete ure pozvonil pri vratih ob ograji in p<>tem Še! po posutej »tezi k colninski stražnici. Na strmih neenako visokih kamenitih stopnji-eah, ktere so vodile prav pred hišna vrata, je obstal, se ohrnol in nekoliko časa zrl v vas, od koder je dvoje slabih lučic kviško zrlo. Potem je obrnil t?voj pogled proti nočnemu nebu. Mesec je uprav izhajal. Sijal je zelo n-.edlo, megla ga je začasno zakrila, in kazalo je, krije za temnimi oblaki, ki -t so od vseh srra-nij skupaj drvi!i in se vedno lxdj atcroščali. Šumenje vaškega potoka je bilo vedno bolj čuti in veter je pri-eel pihati. S par brzimi koraki je nadstražnik dospel v hišo in vstopil v sobo za moštvo, ktero je njemu in dvema dru-irima stražnikoma služila kot >tano-valna in spalna soba. Na navadni železni postelji je že fcpal stražnik Winkler, kteri je bil Čez dan v službi. Previdno se je Ruba bližal velikej mizi, ki je stala na sredi «obe in svetilnico malo pri vil; potem odložil plašč in se vsedel na stol. Star je bil kakih tride-set let, velik in močan, obraza ni bil lepega, toda imel je stroge poteze. Košate, Črne brke so mu dobro pristojale.Vzel je v roke razprostrti časnik govo oči so le površno in brez zanimanja zrle vanj. Zopet je spustil časnik, roke na prsih prekrižal in premišljevale zrl na spečega, kterejra rude"! obraz z gostimi rujavimi lasmi se je vidno vzdignol na višnjevo pi-sanej blazini. Pri tem pa je na vse kaj druzega mislil, nego na spečega — — Komaj četrt ure višje gori se je nahajala kmetska hiša prav tik ob potoku in komaj sto korakov od sroz-da, kteri se je razprostiral v gorovje. Poslopje je bilo videti nekoliko propalo. Omet na leseni steni že rnnosn let ni bil obnovljen in deloma odkrušen, in ilovnata sivina seje pokazala. Jedna stran strehe se je preteče pobesila in bila z dvema le malo otesanima brunoma ne prav odboru imel prvo besedo. Temna rudečiea ji je silila v polna lica, nije očesa so postala rosna, ko je še pričel s hripavim glasom prepevati kla-farsko pesem. Sedaj se je Truden neprevidoma sipodtaknil nad kamnom, njegovo težko telo se je zamajalo in — padel je. Zaman se je Lojza trudila, da bi starega zopet na noge spravila; ni se jej to posrečilo. Naenkrat je stal poleg nje širokopleči nadstražnik, smehljaje je položil svojo roko na čepico v pozdrav, potem pa previdno vzdignol starega. Lojza je hudo zarudela in rezko rekla: "Moja srečna hvala, ali potre-i ba ni bilo." Napadnik Buba jo je malo osuplo pogledal, opazi solzo v njenih očeh in gibanje lepih ustnic. "Žal, da je cesta slaba, nič druzega nego kamenje pr-iv primerno za pasti", jej je rekel. "Zadnjic, ko sem bil na patrulji na hribih, se mi je ravno tako pripetilo." J Truden se je malo potrudil in pripomnil: "Seveda, in ako je človek i poleg tega še star in noge niso več tako lahke. Ako bi le še bil v okrajnem odboru, cesta bi kmalu morala biti drugačna. Toda..." Dospeli so do liiie Trudna in nadstražnik je potegnil svojo roko spod njegove pazduhe. "No, gospod stražnik, sedaj pa morate pokusiti kozarec našega brinje vea. Izvrsten je", tako ga je stari povabil. Nadstražnik se je obotavljal, toda ko je mlada deklica nekoliko trdo pristavila: "Gospod nadstražnik ne bode hotel vstopiti v našo hišico", je brzo nato odgovoril: "Kozarček brinovca je vedno dobra kapljica in segreje želodec. Zato urem rad z Vami." Tem večkrat je prišel, tem manj glasna je bila. Stari Truden se je čudno muzal in gledal, kaj se med njima razvija. Le Janez je ostal mračen. On in nadstražnik nista skoraj nikdar govorila, nenaklonjenost je izvirala od Bube. Domneval je, da mladenič goji posel, kteri nič kaj ne prenaša dnevno svitlobo. Njegov posel ga je napravil nezaupnega, Janeza je smatral tihotapcem. Ni imel sieer nikakega tehtnega uzroka zato, toda slutil je to, in hotel priseči na to. Meseci so že minoli in še nista Buba in Lojza nobene besede izgovorila o ljubezni. Le roki sta si bolj stiskala in iz očij je večkrat odseval bolj žareč pogled. Necega jutra se je po vasi raznesla žalostna novica: colninskega stražnika so tihotapci po noči v hribih obstrelili in težko poškodovali. Stara Reza, ktera je mleko v trg vozila, je to malomarno Lojzi pripovedovala, ko je ta svoja čisto osnažena vrča nameravala postaviti na voz. Mlada deklica je postala bleda kakor predpasnik, kterega je imela okolu sebe privezanega. "Kaj praviš?" je jecljala, stražnik? — Jezus Marija. — Vrč ji je padel iz rok na tla in mleko se je razlilo. Brzo si je obrisala oči, potem pa bosonoga hitela proti stražnici. Tako hitro je tja hitela, da jej je srce hudo bilo; skoraj brez sape je hropela po griču, ljudi pa, ki so jej bili na potu kar odrinila in se zmuznila v vežo. Sedaj so se odprla vrata sobe moštva in nadstražnik Buba je razdražen pristopil. Lahno je Lojza zaupila in obstala. Pritisnila je roki na prsa, na hudo bijoče srce, potem pa je jo-kaje in smehljaje se naslonila glavo na njegova prsa. On ni nič rekel, razumel je, kaj jo je sem gnalo. Než- Trudnov brinjevčck je bil v istini no -le nase pritisnil Buba in se stre- dober, ali je pa nadstražniku zato tako dopadel, ker ga je natočila brhka deklica? Sedaj ni več tako hudo gledala. Očeta je malo boječe ogledovala. kakor bi se bala da bode gosta s kako besedo razžalil. Toda to se ni zgodilo. Stari je pripovedoval o letini. o leni in onem pri malem gospo- Oblekel je plašč, dal na glavo čepico in s kljuke snel puško. '' Čašo Čaja bodete vendar mogoče bode deževalo in kaj dobro stori, ako ima človek kaj gorkega v želodcu.'' Dasi se je temu protivil, mu je žena prinesla Čašo vročega čaja, kterega je moral izpiti. Nebo so oblaki popolnoma zakrili, močno je veter pihal in bilo je precej hladno. Buba je privzdignil vratnik plašča. Ko je dospel do gozda, se je vihar malo polegel, toda v vršičkih je bolj šumelo, vihar je stresal veje, da je vedno pokalo. Počasi je Buba koraka 1 navzgor po potu, ktera je vedno bolj strma postajala. Parkrat se je spodtaknil nad kamni, kterih ni videl, ali stopil v kako luknjo sprane steze, ktero so pri hudem dežju potoki uporabili za odtok. Ni bilo čuti nobenega človeškega glasu, samo šumenje vetra in sem in tja kak klic čuka. Teiano je bilo, in Buba bil je vesel, da je vendar dospel na prosto ravan, kjer je zginol gozd in pričela kolovozna pot z globoko vdrtim tirom. Dobre četrt ure je hodil tako po ravnem, potem pa zopet po strmi, ozki poti naprej. Gosto in visoko grmovje ga je obdajalo, med tem se pa dvigale posamezne smreke. Ko je od desne čul glasno šumenje, je nadstražnik podvojil svoje korake, bil je blizu cila, ker meja je bila ne daleš od potoka. Zopet se je pričela mala ravan z gojzdom obdana. Komaj je Buba na to mesto dospel, kar mu je nasproti zadonel krepak klic: "Stoj, kdo je tukaj?" Paznik Hudnik je bil zelo vesel, ko je bil nadomeščen, ker dobro ga je že zeblo v tej visočini pri ojstrem vetru; nemudoma se je podal proti domu, ko je Bubi zagotavljal, da mu ni nobeno živo bit.e blizo prišlo in ni nič sumljivega opazil. Kmalu so odmevali koraki domu iiitečega; nadstražnik Buba je bil sam. Najprvo si je dobro otrl roke, potem pa previdno ogledal okolico. Pričelo je deževati. Iz posameznih kapljic je kmalu nastal pravi naliv. Zavetje je iskal pod tremi hojami, nikakega sledu, niti znamenja, da bi , njegov strel zadeL Lahke je mu je pili; , bilo pri srcu. Okolu 5. ure zjutraj je bilo, ko je nadstražnik Žili iz doline navzgor korakal. Vstrašil se je, ko je bledi, mračni obraz svojega tovariša ugledal. "Kaj se je zgodilo?" vprašal je skrbno. "Nič posebnega. Padel sem čez korenino. Zelo temno je bilo, ko sem proti drugi uri blizu mene čul ropot in sem se prestrašil. Hotel sem okolu pregledati, a v temi nisem videl korenine in sem čez njo padel. — sedaj bi pa rad domu šel. Dobro je, da si došel, hudo mi po glavi buči." Dala sta si roke, Žili se je zahvalil Bubi za prijaznost, potem je poslednji korakal proti dolini navzdol. Bolj počasi je korakal sedaj domu grede, ; nego ko se je z doma podal. Kako prijetno je sijalo pomladansko solnce na gorah, milijone kapljic pa je lesketalo na vejicah dreves in grmičevju. Ko je zagledal Staro vas, so se u-prav oglasili zvonovi. Bolj glasno so danes zvonili zvonovi, tako se je možu dozdevalo in s pobešeno glavo je proti domu korakal. Tem bolj ko se je bližal vasi, tem hitreje je korakal, mučeči nemir ga je nadlegoval j in njegovo srce je hitreje bilo. Pre- ' darstvu, nadstražnik pa se je skazal kot duber kmet. Molče je sedela Lojzika pri mizici ob oknu, prikrito je večkrat pogledala v lahno zarjoveli odkriti obraz irosta. Parkrat so se pogledi srečali, potem je pa brzo pogledala skozi okno. Nakrat je skočila po koncu in nadstražniku Še jeden kozarček natočila. Dela vajena roka deklice se je malo tresla. V zadregi je bila, ko je nekaj kapljic poleg vlila. S cunjo je brisala rumeno pobarveno mizo, ko toda nje- je vstopil črnobradati mladenič in se zanikamo obračal. Klobuk na tilnik potisnjen, kratko pipo med malo napetimi ustnicami, je pustil, da so vrata luulo zaloputnile za njim. "Dobro Vam je", rekel je mladi črnobradec, ko je položaj pregledal. Cstniee starega so na smeh silile. "To je moj sin Janez", predstavil je stari mladeniča. Nadstražnik mu je podal roko. "Ste bili vojak?" vprašal ga je, ko je Janez nehote strogo vojaški stal. "Da." Mladi kmetski fant se je vsedel na visok, neroden stol, in je prav nerodno pipo prižgal. Pogovor je bil malobeseden, navzočnost dečka je oplašila zabavo. Nadstražnik je Lojzinega brata ogledoval prav zvedavo. Precej ji je bil sel na životu, ko ga je poljubila. Nje-irovecra tovariša, stražnika Roma, je zadela kroglja tihotapca. Mladi in zdravi def-ko sicer ni umrl, ali noga nm je ostala otrpnela. Nežna nepotrpežljivost se je od oneira dne pojavila pri Lojzi. Prigovarjala je Bubo, da naj si pridobi službo v manj nevarnem kraju. Vse-jktere so jedna tik druge stale, pod lej, kadar je imel ponočno službo v njimi je bil plošnat kamen z mahom jrorah, se je prav srčno od njega po- 1 preraščen. Buba je sedel s hrbtom slovila. Nadstražnik je razumel kaj na drevo naslonjen, obraz pa imel je menila in se zelo prizadeval, da bi j obrnjen proti meji. Bueanje vetra je bil prestavljen iz Stare vasi. On, kter1 . motilo jednostasno curlanje. je Še v mnogo bolj nevarnih službah j Pol ure je minolo — jedna in po-vstrajal, se od onega časa, ko je bil j tem celo dve uri. Dež je prenehal, vo-Rom obstreljen, ni več prav varnega ' da je hitela po nebrojnih žlebičih pro-cntil. ^ { ti dolini, ali se pa skrila pod mahom Mogoče je bila tudi ljubeča skrb, in steljo smrek. Veter je še vedno ktero je bral iz Lojzinih oči, ki ga je pihal in stresal kaplje raz vej, vrgel delala bolj nemirnega, nego preje. J tudi par smrečnih storŽev doli, kar Njegov napor, podpiran po predpo- Bojazen pred pnšfeo. (Resnična povest.) "No? Ali bode že kaj? Strelaj!" je ukazal podčastnik. Bum! je odmeval strel, a v onem trenotku je ležala puška na zemlji in poleg nje se je valjal rekrut in ker-čevito vil. "K vragu!" je kričal podčastnik. "Kake neumnosti pa počnete Zlivec? Ali imate zopet ta prebiti napad? Kedaj bode vendar konec tej komediji? Mi nemoremo nikogar rabiti, kteri spusti puško iz rok, kadar ima streljati." Vojak se je še sem in tja valjal. Bil je temno rudeč v obrazu, šklepetal z zobmi in obračal oči, da se bun-Čice niso videle. "Vode! Prinesite vode" je ukazal nejevoljno podčastnik. Nekaj vojakov je ležečega polilo z vodo po glavi in obrazu. Cepetal je kakor riba na suhem, ali pomagalo je. Cukanje z rokami in nogami je popustilo; nekaj časa je ležal nepremakljiv, potem globoko izdihnil, začudeno pogledal okolu stoječe in se počasi vzdignil. "No, ali se zopet zavedate?" je strašen je obstal, ko je na ozki, svitli ; zaničljivo vprašal podčastnik. "To- črti, ktera je zavila v vas, to je na \ da človek, povejte mi, kaj bode ven-občinskej cesti, opazil znani zeleni • dar iz tega? Zakaj ne streljate kakor voz, ki se je iz bližnjega trga pomikal. Do smrti vpehan je padel v stražni hiši na postelj. Kar so se četrt ure vsak drugi? Povejte mi vendar!" Gospod — desetnik — prosim o-prosčenja — nemorem prav nič zato, pozneje začuli težki koraki; vedel je Kakor hitro vzdignem puško k stre- že preje, predno je oči odprl, da je prišel stari Truden. Mož je bil zelo ljanju in pomerim, že vem. da me zo-\ pet napade. Prav dobro čutim kako bled in kazal, da se je za več let po- ! se pričenja — zavest me zapusti in staral. "Ali hočete z menoj iti," rekel je, nič pozdravi vsi ga, njegov glas je bil oster in brez naglašanja. Oba .sta bila takoj na potu. Po stezi sta molče oba Nadstražnik je le rekel: "Nisem mo«r>! druirače, moja dolžnost bila." Stari je vzdihnil. Ko je nadstraž po meni je." "Oh. kaj po meni! Neumnost! Morate se pojunačiti, saj ste drugače dober fant, telovaditi znate, koraka-stopala. j te tudi še precej čvrsto." Ozmerjani vojak je napravil obupen obraz. "Mora biti kaka bolezen, gospod desetnik." "Bedarija! To je nemogoče! To je nik videl tako potrtega starca, se je . traja že nekaj tednov in ne sme dalj oglasilo v njem globoko sočutje. T; | trajati. Meni ne preostaje nič druze-hotapec, kteri sedaj umira ali pa je . ga. nego, da zadevo naznanim dalje, mogoče že mrtev, je vendar bil Loj- ! Vojaku je oko zasolzilo. Vidno je 7.in brat — mlad človek, ako je tudi ; bil potrt o tej čudnej nepremagljivej imel kako napako nad seboj, vendar ' slabosti. Vendar to ni nič pomagalo, je bil nje brat. In Lojza ga je vedno I Zadeva je bila naznanjena, Zlivec je bil pošteno okaran in izprašan. "Pripeljite mi moža!" je ukazal rada imela, nikdar ni o njem tožila. — Sedaj sta korakala skozi vežo, sta- jae dobi tri dni zapora, potem bodimo videli kaj se da napraviti." Toda tudi zapor ni pregnal bo jasni iz Zlivca. V obče so ga imenovali bojazlivca, vedno je dobil krč, kadar je moral streljati. Zlivca je preiskal polkovni zdravnik in ga dobro opazoval. "Kako je z l»ebcem, ki nemoro»trs-Ijati?" je povpraša val, stotnik zdravnika. "Najbrže kaka prismojena bojazljivost." Polkovni zdravnik je zmajal z ramo. "Zadeva je meni neumljiva, ali vendar resnična. Mora biti kaka prirojena bolezen na živcih. Začasno ga obdržimo v bolnišnici." Zlivec je imel štimajst dni mir, dobil bolniško hrano in zdravila z čudnimi imeni, ali vse to ni imelo nika> kega vspeha. Pri prvej strelnej vaji, ko je bil odpuščen iz bolnice, je bil enak prizor. "No, potem nič ne pomaga," je rekel stotnik zaničljivo. "Potem ne moremo bebca rabiti. Toda za nekaj ga moramo uporabiti, mogoče v pisarni 1'' "Na povelje, gospod stotnik, to ne gre, saj zna komaj svoje ime zapisati." "Kak poklic ima?" ' Nikacega prav za prav. Na polju dela kader jo delo. "O ta lopov! Potem mora iti, nečem ga več videti. Vso sotnijo mi še pokvari!" Stotnik je svoje storil. Mnogo pi-sarenja je bilo in konečno so nesrečnega Zlivca odpustili od vojaške službe vsled popolne nezmožnosti; uzrok je bila bolezen na živcih. Debele solze je točil, ko se je poslavljal od tovarišev in tožaril o svoji bolezni.... Nekako čez jedno leto je stotnik vstopil zelo razburjen v častniško kazino, ter našel štabnega zdravnika pri steklenici cvička. "("ujte, gospod zdravnik!" je klical. "Vi ie spominjate oneira bebca, ktereija smo nazi vali Bojazlivca?" "(Jotovo! To je bil oni. kteri je imel tako bojazen pred puško — " "Hahaha! Lepo bojazen! Ta je nas vse lepo za nos vlekel! Prevdarite, danes mi je pripovedoval sodnik, kte-remu je bila vsa zadeva znana, da so Zlivca zaprli, ker je bil najpredrzne-ji in najbolj nevarni divji lovec, ter so ga celo leto lovili in nanj režali!" ri je odprl vrata — v tem trenotku j stotnik, ko je čul vse podrobnosti in stavljenih, je bil vspešen in dobil je službo v pivovarni v mestu Gorici. To je bila prijetna služba in ni bila z nikako nevarnostjo v zvezi. je napravilo čuden glas, ako so padli na kamen. Nadstražnik je sedel z odprtimi očmi, dobro zavit v plašč. Počasi so se trgali črni oblaki tam, kjer se je videlo, da se jih gore do- vamo podprta. Tudi v notranjščini podoben. Brat je bil bolj širokopleč, je bilo vse siromašno. Posestnik Jernej Truden je prejšnja leta raje gledal "podobice" ali kvarte, nego bi se zanimal za svoje eospoiarstvo, zato je Slo tudi vse rakovo pot, in ako je tudi ka-neje poprijel, je bilo vendar zgubljeno, za vedno proč. K temu je Se pripomoglo, da njegov sin Janez ni bil poseben prijatelj dela, posebno ne doma. Raje je delal pri velikih kmetih za dninarja, kjer je gotove novce v roke dobil. Ako ne bi imel stari Lojze, ktera je takoj po zgod-aej materini smrti oskrbovala vsa domača dela in pri tem jej pomagala rnlada dekla, bi gotovo malo posestvo fte davno prišlo na ot-odepolni boben. Lojza je bila dvajset let stara, zala deklica, zdrava in močna. Marsika-kega ml a d en ica je zbadala v oči, in marsikdo se ji je ponudil za ljubimca-Ali ona ne 29. avgusta je 51etni Anten Trdin iz I>ola pri Brdu pri skakanju padel in >i zlomil desno roko. < iice, da mu je pov-zn.i il znatno rano tako, da je padel nezavesten na tla. Poklicani zdravnik dr. Mayer mu je takoj rano spral in zašil ter <_'a za sil«, obvezal, potem so ga nesli k gospodarju Mihevcu, kjer že več let služi. Nesreča. Posestnik N i ko Makar iz Velikih Lašč je poslal svojega hlapca s perilom na Radovico. Hla-p«'<*, hotec" porabiti ugodno priliko, «pre/.e konja, da bi ka okopal. Toda draero pa. je to stalo. Komaj je začel konj plavati, se je hlapec nevešč plavanju prestrašil ter sedel konju a glavo, da ga ne bi voda odnesla. S tem je seveda pritisnil konju glavo p«>d vodo ter spravil oba v smrtno revamost, kteri je konj podlegel. Hlapca so nezavfcstnecra potegnili iz vode. Konj je bil vredel 600 K, hla-je ostal pri življenju. Nesreča. Piše se iz Zagorja: Nedavno popoldan se je zopet pripetila nesreča, ktera je ta mesec že četrta, o zopet je zahtevala smrt. Ponesrečenec T'ran, sfar šele 16 let, je šel v ta-kozvani "IToehspannun^sraumkar je pa strogo pod kaznijo prepovedan vstop, a radovednost ga je vlekla noter ter je prijel za žico, v koji je bil električni tok s 3100 volti. Bil je na me>tn in rte v. Kakor že gori omenjeno, da je to četrti slučaj ta mesec — in to je najbolj žalostno, da vsi po lastni krivdi. Brat zabodel brata. V Mostah so se •tepli trije bratje Remic iz Vevč. Rudolf Remic je sunil svojega brata Andreja z nožem v trebuh tako, da so Andreju izstopila čreva iz rane. Andreja Remica z rešilnim vozom prepel ja'i v bolnico v Ljubljani. Ulični napisi v Kranju. Na predlog dr. Koša rja je občinski svet sklenil, da >e odpravijo dvojezični napisi v mestu Kranju, ki je izključno slovensko mesto, in da se store v tem oziru ako drugače ne pojde, koraki do najvišjih inštanc. Z veseljem pozdravljamo ta sklep, kterega je pomagala oži-votvoriti znamenita himna "Lang-fiam fahren!" Velikansko gobo sta našla 25. av-frnsta v pozdu osemletna hčerka jetnik k ejra paznika Stemada, ki je na počitnicah v Guncljah pri Št. Vidu, in 12!etni sin Roka Planinska, posestnika. Goba je bila 1 meter 2 cm široka, 19 centimetrov visoka, štor je imel 32 centimetrov debelosti. Deklica se je te ogromn* gobe silno prestrašila. Klicala je na pomoč dečka* Deček in deklica sta nato odkopals zemljo krog in krog in s težkim trudom sta dobila gobo iz zemlje. Goba je bila jako lepa. Vsak se je indil ■ad njeno velikostjo. PRIMORSKE NOVICE. Smrtna nesreča. Dne 27. avgusta dopoldne je v škedent-kih plavžih popravljal 351etni kovač Ivan Von-draček strojno cev. Pri tem mu je brizgnil močan parni eurek s tako silo v obraz, da je v par minutah izdihnil vsled opeklin in zadušenja. Dve nesreči vsled pare. Na krovu pamika "Laura" v tržaški prosti luki je izbruhnila vrela voda iz neke cevi in smrtno nevarno opekla strojnika Karla Vekjeta in nosilca premoga Stavra Polisianija. Težko ranjena so pripeljali v bolnišnico. Samomor inženirja. Na Lokvah nad Gorico se je ustrelil neki Riedl Tudor, inženir pri tvrdki Siemens & j Scliuckert v Trstu. Ustavil se je nad prepadom, pribil klobuk na drevo, se ustrelil ter zdrčal po prepadu navzdol kakih 100 m. Pustil je pismo na svojo mater. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Velik ogenj. Na otoku Brioni pri Pnlju je pogorel velikanski hlev, na kterem je bilo 1300 stotov sena. Škode je 80.000 kron, ki jo pa krije zavarovalnina. Mati in hči se opekli. V Trstu se je 21etni hčerki Marije Bidoli vnela obleka. Otrok je bil naenkrat ves v ognju. Mati mu je pril itela na pomoč, a se sama pri tem hudo opekla. Otrok je zelo nevarno poškodovan in ni upati, da bi ozdravel. Gad je pičil na vojaških vajah na Furlanskem kadeta Gustava Kaiser-ja tako hudo, da se Kaiser bori s i smrtjo. ŠTAJERSKE NOVICE. Ponesrečil se je pri vožnji kamenja nedavno na Bizeljskem posestnik Jože Osojnik. Skočil je na voz, a padel na drugo stran tako nesrečno z voza, da je po noči vsled dobljenih notra-! njih poškodb umrl. Ogenj. Nedavno je v Loki pri Zidanem mostu zagrela sušilnica Luek-manove graščine. Kako je ogenj nastal. se ne ve. Žrtve pijančevanja. Dne 16. avgusta so našli v potoku Aš na Zgor. Štajerskem truplo 00 let starega delavca Josipa Kacenšiajuerja. Dognalo se je. da je v pijanosti padel v potok in se tako utopil. — Dne 17. avgusta je Žagar Grismajer našel na jezu potoka v Tumovi mrtvega, leta 1S4.") rojenega hlapca Fr. Auerja. ki je v pijanosti padel v potok in utonil. Zgodnja trgatev. Na Spodnjem Štajerskem so nektere vrste grozdja /e obrali. Mošt se je pil tu in tam že v prvi polovici avgusta. Ako ostane vreme ugodno, kakor doslej, se bode vršila črez 14 dni ali tri tedne splošna trgatev. Kapljica bode izborna. Ogenj v Žalcu je uničil hišo mizarja Kocelija. Od meje. Širi se govorica, da mislijo Nemci postaviti v Vuzenici šul-ferajnsko šolo. Kupiti mislijo baje v ta namen posestvo gostilničarja Puš-nika. Predrzen slepar. Nedavno se je zglasil neki Oskar Szegh pri trapi-stih v Rajhenburgu kot bogoslovec ostrogonske škofije ter prosil za sprejem v samostan. Po treh dnevih jo je odkuril ter vzel nektere reči s seboj za spomin. Obiskal je še nektera župnišča in s teologom so izginili ta-larji. štole, obleka in drugi predmeti. Dospel je v frančiškanski samostan v Brežice ter si nadel naslov doktorja modroslovja in doktoranda bogoslovja. A zviti P. Fulgencij je spravil na dan, da še "častiti" 0?kar bogoslovja niti povohal ni. Prišel je mož postave ter povabil uzmoviča na ri-j čet. Tudi preiskovalni sodnik je dognal. da je Oskar Szegh, rodom Ma-žar. le navaden tat. Med potno prtljago je imel celo "kramarijo" ukradenih predmetov. I KOROŠKE NOVICE. Sadno leto je letos na Koroškem. Sadja je namreč toliko, da se drevje kar šibi. Na celovškem trgu posebno ob nedeljah je vse polno vozov s sadjem, ter se razlika od prejšnjih let tudi v tem pozna, ker je ovočje zelo po cei i, tako da se za dva vinarja j letos toliko dobi, kakor druga leta za šest vinarjev. Izvošček povožen je bil 25. avgusta zvečer na Beljaški cesti v Celovcu. Izvošček Jakob Rak, že prileten mož, je namreč padel z kozla ravno na progo konjske železniee. ko sta dva voza eden za drugim peljala. Voznik konjske železnice je takoj zavoril, pa mu je vseeno desno nogo eno kolo povozilo, predno je voz ustavil. Ponesrečencu je pri padcu na kameniti tlak tudi črepinja počila. Nezavestnega so z rešilnim vozom prepeljali v l>olnišnico, kjer je po noči umrl. Ra-zun te nesreče je bila pa še druga, namreč ker se je konj Fplašil in dirjal na polje, se je preobrnila kočija in deloma razbila. Maščevanje Lahov. Nedavno je zasačil županov logar iz Št. Ruperta pri Celovcu pri ribniku restavracije "Sattnitzbauer" Lahe, ki so ribe lovili, ter jih prepodil. Drugi dan so pa zapazili na površini ribnika vse polno mrtvih rib in rakov po vodi plavati. Lahi so namreč, kakor se gotovo sumi, iz ma&evanja zastrupili ribnik in tako pokončali dragocen.3 ribjo zalego in rake. Hndoimeie oblast pridno išče. Grozovita nesreča na vojaških vajah. Nedavno je imel tretji gorski artilerijski polk, ki je stacijoniran v Beljaku vaje med Strmcem in Vern-bergom na Koroškem. Pri tem se je na neznan način sprožil nabit top in neki topničar, ki je stopil proti predpisom pred cev topa, je našel strašno smrt. Glavo in roke mu je odtrgalo od telesa in vrglo daleč proč. Uvedli so strogo preiskavo, kdo je zakrivil to nesrečo. HRVATSKE NOVICE. Cigansko maščevanje. V varaždin- | ski okolici je vzel k sebi neki 181etni mladenič 171etno ciganko. Dva cigana sta vdrla v mladeničevo stanovanje, zvezala oba, ju pretepla in vrgla v vodnjak, kjer so ju dobili ranjene prihodnji dan. Madžari proti generalu Volodimi-rovu. Vsi budimpeštanski listi komentirajo prihod in bivanje ruskega generala v Zagrebu. Neki listi poživljajo vlado, naj tega "panslavisti-čnega agitatorja" izžene iz Hrvatske. Pod stečaj sta padla v Zagrebu trgovca S. Markovič, Nikoličeva ulica 15, in M. Krammer, Preradovičeva . ulica. Toča. V občini Šunger (Gorski okraj) na Hrvaškem je 15. avgusta ; toča, ki je padala v nenavadno debelih kosih, pobila in uničila skoro vse nasade. BALKANSKE NOVICE. Bodočnost Bosne in Hercegovine. Dunaj, 30. avgusta. Vest, da je Av-stro-Ogrska poizvedovala pri velesilah, kako stališče bi zavzele, ako bi Avstro - Ogrska proglasila priklopi-tev Bosne in Hercegovine monarhiji, je popolnoma neutemeljena. Avstro-Ogrska je z ostalimi velesilami, ki so [»odpisale berolinsko pogodbo, razpravljala le o tem, da je treba zavzeti napram preobratu na Turškem dobrohotno stališče ter ne kaže, se vmešavati v notranje turške zadeve. O drugih stvareh se ni razpravljalo. Sarajevo, 30. avgusta. V magistrate seji je podžupan dr. Mandie {>oročal. da je pri deželnem poglavarju priporočal aneksijo Bosne in Her-1 eegovine. toda to je storil edinole v j imenu sarajevskih katolikov, ki žele I aneksije. Tihotapstvo ob srbski meji. Po noči dne 30. a\^rusta so skušali tihotapci spraviti čez Donavo pod Belgra-dom mnogo svile. Sevro-usnja in dru-:rih dragocenih predmetov, nabasanih v vrečah. Čolni so bili že ob srbski obali, in pričelo se je razkladanje, kar se prikažejo srbski finančni stražniki in prično streljati. Čolni so ušli, en tihotapec je bil od kroglje smrtno zadet, blago pa je ostalo na srbski zemlji. — Pa tudi Srbi so zadnji čas pridno utihotapljali na Hrvaško in Ogrsko, in sicer eele črede prašičev in govedi. Po noči so prevažali iytmo čez Savo in Donavo ter spravljali na bližnje živinske semnje. Svoj čas, ko Srbija še ni imela tobačnega mnopola, je evetelo tihotapstvo s tobakom. Pri tem je obogatela marsiktera današnjih bogatih trgovskih družin v Belgradu. Zarota v Bolgariji. Iz Sofije javljajo. da je bila tamkaj razkrita zarota proti knezu Ferdinandu, ki je bila razpredena po vsi Bolgarski. Srbi in Turki. Več oseb je poletelo iz Belgrada v Solun in Skoplje. Med izletniki je bila tudi neka srbska vojaška godba in več srbskih častnikov, ki so se bratili s turškimi častniki. Srbski izletniki in Turki so izmenjali svoje zastave. Jeseni ta obisk tur- ški častniki vrnejo ter poleta v Bel-grad. Vsa ta "pobratimstva" imajo ost proti AvstrijL Prve albanske ljudske šole. Prvi sadovi ustavne dobe v Turčiji se kažejo. V Tirani, Voloni in po drugih krajih Albanije so te dni otvorili prve ljudske šole. Šole obiskujejo tudi odrasli ljudje. Poziv newyorskim Slovencem in Slovenkam! Kakor je že vsem znano, je ogenj uničil biser slovenske naše domovine, vas Bled. Za ponesrečence je že sioer Mr. Frank Sakser pri oddaljenih rojakih nabral lepo vsoto, vendar si tudi tozadevni priredilni odbor šteje v dolžnost, da i mi newyorski Slovenci po naših močeh pomagamo tako zelo pomoči potrebnim rojakom. V ta namen se priredi na soboto 26. septembra 1908 v Sokolovni Delav-sko-Amer. Sokola, 525-529 E. 72nd St. med ave. A in East River, koncert, katerega čisti dohodek se bode poslal županstvu vasi Bleda. Protektorat je iz posebne prijaznosti prevzel avstrijski podkonzul Dr. J. H. SchwegeL Za častne predsednike pa je odbor izvolil gospode: Frank Sakser, Fr. Senica in Dr. Fredi Sou-vana. Vsa newyorska društva pa prosimo, da agitujejo na to, da se vsi njih člani, njih prijatelji in znanci, vse, kar slovensko misli in čuti, tega koncerta gotovo vdeleži. Program koncerta je ta- le: 1. V pepelnični noči, S. Gregorčič, deklamira Miss L. Rems; 2) Potrkali na okno, poje oktet, dirigira Mr. K. Adamič: 3) Kresničice. svirata v duet u na glasovir Miss Mimi Rems in Mr. Rems; 4) Studenček pod skalo, poje mešan zbor, dirigira Mr. K. Adamič; 5) Amerika' A. Aškerc, deklamira Mr. V. Riedl; 6) Odmevi s Triglava, igrata v duetu na citre Mr. Ivan Adamič in Mr. Zvonko Jakše; 7) Arija iz "Prodane neveste", tenor solo poje Mr. Ram; 8) Venec slovenskih pesnij. udarja tamburaŠki zbor. dirigira Mr. Zvonko Jakše; 9) Sanja, poje oktet, dirigira Mr. K. Adamič. Po koncertu prosta zabava in ples. Garderoba prosta. Vstopnina: sedeži od 1. do 5. vrste $1.00, od 6. do 10. vrste 50c, ostale vrste po 25c. Otroci so vstopnine prosti. Z ozirom na plemenito svrho se >replačila hvaležno sprejemajo. Blagajnik Mr. Ivan Zupan, 109 Greenwich St., bode zabileževal imena do-* rotnikov-pr plačiteljev, katera se bodo tudi v Glas Naroda objavila. Začetek koncerta je točno ob 8 uri zvečer. Rojaki se ponovno prosijo, da se koncerta pravočasno in v kolikor mogoče velikem številu vdeleži ti blagovolijo 1 ODBOR. naravna KALIFORNIJSKA VINA KA PRODAJ. Dobra črno Tino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobra belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. fzvrstes tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. lfanj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker mznje ko« ličine ne morem razpošiljati. Nik. Radovich, 594 Vermont St, Sao Francisco, CaL f 'W ■ - Nižje podpisana oriDoro-čam potnjotiiii S. i ^ in Hrvatom svoj________ SALOON 107=109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-10® Ircenwich St., New Yo«-k V MT* AUGLEŽOHTA v S. de 6. meMcflL Lepopis je. slovenščina, računstvo Pouk «* vri t potom dopisovanja. Po jaenila oe dajejo sastonj. Slovenska koresponden&na ftola, P. O. Bex 181, Sta. B, Cleveland, O Pozor Roiaki! NoToiznajdeno garantirano man 11 j . plešaste in golobradce, od katerega v tednih lepi lasje, brki in brada popel« noma zrastejo I Kevmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino Va> v 3 dneh popolnoma odstranim, da je to resnica se jamči $5UO. Uprašajte se pri — Jakob Wahcic, P. O. Box 69 CLBVBLAND, OHIO. SAM H. OWENS, stanujoč na Evolethn, Minn., so nr4 poroča n ŠERIFA n St. Lovlf Oe Minn. Sua H. Owens j« kandidat republikanske stranke, dobro mi rojakom ▼ Towem in Evoletka, kar biva ▼ teb krajih že 26 let. ROJAKI, HAB06AJTZ R KA "«Aft NABQDA," HAJTSftJI 1» TTAJonrTJ raznesi Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj po zelo nizki ceni dobra, stara, naravna vina. Imam bela in rudeČa vina po 40c. galona s posodo vred. Pri manjših naročilih kot 50 galon računam za posodo $2. Z naročilom naj se poči je polovica zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THECOLLINSN.Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbeeino, lišaje, hraste in rane, vse bo-jezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: l fr 1 THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. Pozor! Slovenci Pozor! ^salonW zmodernim kosljlščem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ii druge raznovrstne pijače ter unijsk* smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanov se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave, Chicago, III Zdravju na j p rim ena cvjaca je LE1S V F>IJV O ktero je varjeno iz najboljSega i^pjrtiran-ga Češkega h/ne!a liji naj nikdone zamudi poskusiti • ■ no korist, kako > r.crtu' svoje družine, svojih prijateljev is r-mgib. Lel«y pivo je najbolj priljubljeno terse dob; * ^sesi gostilnah Vse podrobnosti i ven * pr? to T /nikar.ju 610? S; *AM Ft -J kteri Vam dragevolje vse pojasni THE ISAAC LEIS\ BREWING COMPAQ! CLEVELAND, O. —- i ii AVSTR0-AMERIKAN5KA CRT (preje bratje Cosuifeh./ NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črt* n %w*m* i mm m*- .v Novi parnik na dva vijaka "Martha Waaiungtco REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN HMmj: Za obila naročila ee pripoi oča posestnik vinogradov Frank Stefanich, R. R. No. 7, Box 81, FRESNO, CAL. Cine voznih listkov Iz NEW YORK* 13 lil ra/<^ m >• TESTA......................................... _ ja,- LJUBLJANE........................................iSKfiO BJ9K9...............................................U8,- ZAGBEBA..........................................129,20 KASLOYG1.....................................W.U ESABDIi TBftTA «21 BJiKl.........................|«U6 At Parobrod "BTTGBNIA" odpluje 23. septembra 1908. Parobrod "ARGENTINA" odpluje 30. septembra 1908. Phalps Bros« & Co,, Gar, Agents^ £ was^a^c® y k spodaj navedeni novi parobrod? na dva vijaka imajo breafičn: braojav: AUOB, JjATJRA. MAJtTHA WASHINGTON, ! [ & BGHNTINA. \ mseeclb maju in jnnljnmm bodeta sgaraj navedenem dražila to dva draga norm Praznoverje. Kako zelo je še večina ljudi podvržena praznoverju, so nam najbolj dokazali dogodki v Londonu, o kte-rih smo včeraj v Glasu Naroda poročali in kteri so se vršili povodom ka- "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by the 9LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BKSEDIK, Treasurer. Place of BusineaB of the corporation and ] toliške procesije krog westminsterske addraaw of above officers: luu Greenwich katedrale. Ako čitamo poročila o StMoL Borough of Manhattan, New York i ., ri cStyN-Y. , škandalih, koje je priredila mnoziea, -----:- da tako zasramuje katoličane, ki so M leto Telia list za Ameriko in i . .... . ,. . . . /........$3.00 v Angliji ravno tako prosti, kakor vsi! ii ®oI leta ......... 1-50 j drugi verniki, potem moramo nehote „ leto sa meato New York . . . £.00 isliti da ži^mo ge vedno v sred- „ pol leta sa mesto New York . 2.00 ' „ Evropo za to© leto.....4.50 njem veku, oziroma v dobi kraljice m it ..pol leta.....2.50 Elizabete. In ako — kakor se po- j * Evropo ^fiiljlio^knp'no'tri'številke, udarja - bi kardinal nosil pri pro- "GLAJB NARODA" izhaja vsak dan izvzemat nedelj in praznikov. «QLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement on*agreement. cesiji še liostijo seboj, potem bi prišlo prav gotovo do prelivanja krvi. Umljivo nam je, da v angleškem ljudstvu še vedno ni ugasnila tradicija in spomin na stare reformacijske boje, na grozno prolivanje krvi, sežiganja živih ljudi in vse neštevilne muke, s kterimi je .delala katoliška Dopisi brez podpisa in osobnoati se ne cerkev tedaj svojo propagando. Vse aataanejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. to je ostalo naravno ljudem v spominu. Toda kljub temu se moramo pre- Pri spremembi kraja naročnikov strašiti, ako pomislimo, da se je sedaj prosimo, da se nam tudi prejdnje blvatlAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poeiijatvam naredite naslov: "QUAS NARODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Bryan kot monopolist Poročali smo svoječasno, da bode Bryan, oziroma demokratični predsedniški kandidat, ako bode izvoljen, povabil podpredsednika M. Kerna, da bode zajedno z njim stanoval v Belej hiši v Wasliingtonu. Nadalje se je sedaj tudi izvedelo, da je Bryan sklenil, da bode podpredsednika Kerna imenoval članom svojega kabineta — seveda le v sluiuju, da bodeta pri volitvah v novembru izvoljena. Vse to je ravno tako resnično, kakor tudi zanimivo, toda ako uvažujemo, kako je Bryan postopal s Ivernom oni dan, ko so slednjega obvestili o njegovej no- vsled tako malenkostne stvari, kakor je bila procesija krog westminsterske katedrale, čuvstvo prebivalstva tako razburilo, da je priredilo proti katoličanom velike izgrede. To je tembolj značilno, ker med katoliško in protestantsko cerkvijo, v kolikor pride anglikanska cerkev v poštev, skoraj ni razločka in ker je ta razloček le na zunaj spoznati. Ko je protestantizem nastopil v javnosti, je bil tak, da se je laiiko prilagodil tedanjim razme-ram. — Tudi tukaj v New Yorku je prišlo v sedmem desetletju minolega stoletja do verskega boja. Tudi tedaj se je slo za neke vrste versko procesijo ali parado. Tedaj je korakalo par sto irskih protestantov ali ''Orangemen", koji so hoteli proslaviti spomin na bitko pri reki Boy ne. Pri tem je prišlo do prolivanja krvi in sto ljudi je moralo umreti. Toda do prolivanja krvi najbrže ni prišlo radi verske mrž-nje, temveč radi tega, ker so Orange- V smrt. Spisala Lea Fatur. Tihega koraka je stopila sprevodni-kova žena v sobo. Senčnik je zakrival syit svetilnice v njeni roki. Rahlo se je bližala k postelji in zaklicala polglasno: "Vstani, Tine, ednajsta je že odbila!" Sprevodnik je ustavil hipno glasno dihanje, uprl v ženo motno, še saneno oko in se je ozrl po sobi. Žena je vzela senčnik raz luči, da vidi mož otroke, ki spe po dva v eni postelji, kterih glavice zro izpod odeje, opominjajo očeta, da je treba za kruhom, če se bliža tudi polnoč in se ziblje vsak rad v mirnem spanju. Sprevodnik premaga spanec, vstane, si natika nogavice. Luč obseva trde poteze obraza moža srednje starosti; obraza, ki priča, da je sprevodnik trpel že mnogo v trdem boju za obstanek. Za čudo mehke pa postanejo poteze njegovega obraza, ko stopa v nogavicah od posteljice do posteljice, se klanja nad spečimi... Mirno naj spe, brezskrbno naj sp^f dokler čuva oče za nje, nad njimi. Prišel hode čas, ko bodo preskrbljeni vsi, in tedaj bode spal tudi oče cele noči, žvižg stroja ga ne bode klical nočne in dnevne ure na delo... V nogavicah, škodnje v roki, da ne zbudi z glasno hojo otrok, sledi sprevodnik ženi v kuhinjo. Tam užije skromno večerjo, naroči polglasno ženi, da naj posluša odhajajoče korake, ki done tako čudno po tlaku, kot da hodi Se nekdo drug zraven moža. Zeno pretrese mraz. Mož gre, kakor je šel tolikokrat, in kakor toliko-kratVne ve ona tudi danes ne, ali se vrne. Težko je železničarjevi ženi. Ko je stopil njen mož v službo pri železnici, je dal smrti pravico, da ga pokliče, kadar in kjer ji bode drago. Ne bode ga vprašala, ali je pripravljen ali ne, ee kliče čeda otrok po kruhu. Neopažena, tiha, pride smrt po železničarja, ga ukrade rodbini o belem dnevu, v gluhi noči. Težko vzdihne žena in hiti po pustem hodniku. Pogled na speče otroke jo napolni z novimi skrbmi. Ah, da bi bili že veliki! Padla bi enkrat moreča smrt raz dušo, — tako pa — če se zgodi revežu možu kaj... kam z otroci?... V enakih mislih gre njen mož proti kolodvoru. Zdi se mu, da hodi danes to kratko pot celo večnost. Zdi se mu, da ga kliče, vabi nazaj, da mu brani: ne hodi, tvoja pot ni dobra... Ah, kedaj bodo si služili njegovi otroci sami kruh, ko hodijo še vsi v šolo.... Dolga leta skrbi so še pred njim. In včasih mu pravi notranji glas: ti ne doživiš, ne vidiš svojih otrok preskrbljenih. Resno ga je opominjal večkrat ta glas, plašile so ga sanje. Zato skrbi, da je vedno vse v redu, kadar gre od doma. Žena ve, kje so listine, da bi jih rabila v slučaju smrti. Otroke in ženo je pre-skrbel z zavarovalnino. Če se zgodi očetu nesreča, ne bodo stradali, vedeli nese Gizkine čevljičke k čevljarju, da j bodo, kako jih je ljubil oče, cenili bo- naj skuha Štefanki zdravilo, pazi, da se učita Karol in Vikec, Milke naj ne pušča same na dvorišče, Franeelj je prehlajen, naj gre zgodaj v posteljo. Bog obvaruj, da se kaj pritakne očetovemu ljubljencu, starejšemu sinu. Ko se vrne, popravi še kaj na vrtu. Karol naj zaliva pridno rožam, ki so do kruh, ki jim ga je kupil s svojo lastno krvjo, pridno se učili, se po-vspeli do ugodnih mest, uživali spoštovanje. Neugodne misli sprevodnikove se razkade, ko pride na kolodvor. Ni časa za nje. Treba je premikati, vezati vagone, dajati znamenja z rdečo, minaciji podpredsedniškim kandida- . . . " . . men hoteli iavno proslaviti spomin na toni, potem zamoremo biti zagotovlje-, J \ \ »i, da bode Bryan od kazal Kernu v Belej hiši k večjem le kak kotiček v ono bitko, v kterej so Angliži za stalno porazili Irce v letu 1690, nakar so kleti, dočim bode za sebe porabil vse morali vedno biti odvisni od boljše prostore. Predvsem nam pa dokazujejo do- Mr. Bryan je potoval dne 25. avgu- .-'"dki v Londonu, da je cerkvena moč, sta v Indianapolis, Ind., odroma t je k°j» je že od nekdaj delovala na maje potoval isti dan, ko so Iverna ofi- še danes na delu, in sicer v Ev-•ijeluo obvestili o njegovej nomina- j ™l>i ravno tako, kakor pri nas v A-eiji. S tem mu je odvzel vso slavo ■ meri ki, o čemur se zamoremo prepri-in vse prireditve, s kterimi so ga bo- čati dan za dnevom tako mi ameriški teli njegovi someščani počastiti kot Slovenci, kakor tudi vse druge tukaj podpredsedniškega kandidata, kajti živeče narodnosti. iastili so naravno le Bryana, ne pa _.. — — — »- Kerna, ki zavzema na demokratičnem tiketu šele drugo mesto. Baš teden popreje je bil Mr. Sherman, podpredsedniški kandidat naše republikanske stranke, obveščen o nominaciji. Mr. Sherman je sprejel v svojem stanovanju vse časti in slavnosti, koje so mu priredili njegovi prijatelji, ki so pri- . , „ t, . . . kinu; naislavnejse zdravnike " nebeške sli, da mu čestitajo, kajti imenovani / , , - i ...... , države", da bi ga zopet zlecili. Da dan je bil brezdvomno največji in naj- i -i * .... . • n li bode kaj pomagala njih umetnost, veselejsi v njegovem življenju. Rav- . ... ^ „ . , , " i • i - a\ ft> je veliko vprašanje, kajti kitajska no tako bi se moralo počastiti tudi J . ^ VJ J medicina je v močnem nasprotju s Mr. Kerna. Njegovi prijatelji in so- J . r 7- ,J ' . pridobitvami moderne kulture. Ona sedje so ga hoteli počastiti. ioda * . w%, * JI> .i.i, , nAi s oni še danes na starih koščenih tra- Mr. Brvan je hotel drugače in le radi .... , . . , .. „ „ .. ' . - , • v i cu dieijah, ki se od duij Konfucija sem teira se je pripeljal iz Nebraske ter ,J . . .. . , , , . T • t— , 1o najmanje niso izpremenile. Odgam-ie skrbel za to, da je Kern dobil le J J . , . J , .. . , • • i • zem človeškega telesa je kitajskemu malo ovacn in da je vse ovacije, ki;, ° . , ... V nFijrS, i zdravniku nepoznan m celo anatomija so bile namenjene Kernu, pndrzal, ^ __ ..... T • mrlicev je prepovedana, vse anato- oziroma pridobil za-se. Iz tega je i j- ■ , .. , tj l, inično znanje kitajskih medicincev je lahko sklepati, da Bryan, ako bode „ . .. . . . - _ i! i i /i dvomljivo spekuliranje, opirajoče se izvoljen, ne bode dopustil nikomur J 1 J , . . • • , 1 , ,1., hn »a to, kar so doznali na živalskih te- priti do svoje veljave, temveč da bo ' vse sam mouopolizoval. Mr. Bryan ni les * le vodja demokratične stranke, am- Pojem zdravja definirajo kakor rav-pak on je sam demokratična stranka, | notežje dveh nasprotnih tokov v clo- in radi tega ljudstvo ne bode glaso-; reškem organizmu, "jan Nekaj o kitajski medicini Kakor znano, je mladi kitajski cesar bolan; ima menda jetiko. Vladajo-a cesarica vdova je sklicala v Pe- se razevele tako krasno. Olgica ka- zeleno ali modro lučjo, spremljati de-šlja v spanju. Štefanki, ker je tako lo z glasnim krikom, ki hiti preko pridna, kupi nov slamnik, ko se vrne., tračnic širnega kolodvora, odmeva od Žena pa baše veliko usnjato torbo j skladišč in umira nekje daleč v temni in naroča možu, da prinese iz Trsta . noči. stvari, ki so bolj po ceni tam, kakor j Luči po kolodvoru so n^igljale, čuka va, sladkor, olje in drugo. "Re- vaji so-ebračali premikače, težak, dolg vež", pravi, "s polno torbo greš, se je premikal tovorni vlak z gluhim s polno se vrneš." [ropotom skozi noč. Proti Trstu. Po •"Da je le s čim", se nasmehne on i običajnem dolgem stanju tovornega samozadovoljno, "večkrat je prazna vlaka na vsaki postaji, pomikanju in torba težja od polne." j razkladanju, je dospel naš sprevodnik On obuva škornje, misli na poma- j s svojo partijo srečno v Trst. Tam ranče, s kterimi razveseli pri prihodu | je sledil razkladanju in nakladanju otroke, misli, da pritrga, pristrada j štiriurni takozvani počitek. Ko so vso ugodnost, vsak košček kruha, ki \ se vračali v Ljubljano, je bil naš ua uživajo njegovi otroci, sam sebi, in [sprevodnik posebno dobre volje. Nase smehlja. Ko pijejo drugi po re- i kupil je ženi, kar je naročila, otro-stavracijah, ko priča glasen smeh in j kom pomaranč in slaščic. Nabasana petje o njih dobri volji, počiva on na j torba se je držala zelo prevzetno. Ka-trdi slamniei sprevodniških kasarn, si j ko se je razvesele otroci, kako pozabi kuha sam svojo večerjo, misli na pri- j oče na ves trud in težavo v njih hodnjost svojih otrok. j družbi. Kot previden železničar se sprevod- j Zjutraj je stal tovorni vlak na mali nik uveri, da mu je žena priskrbela j postaji na skalnatem Krasu. Bilo je provianta za dva dni. Boren košček ; krasno letno jutro. Narava se je pro-mesa, zelenjava za juho, jajca, mast, j bujala k življenju, železničarji, dasi kruh, vse je tu. Žena pogleda, če je trudni in zaspani, so se vendar rado- valo zanj, temveč za WILLIAM H. TAFTA in JAMES SHERMANA, kot kandidata republikanske stranke. a in "ju"-a. Prvi velja za suhi in vroči princip, drugi za mrzli in mokri. Živ-Ijenski duhovi zraka vzgibajo ta dva toka in disharmonije nastanejo takisto le vsled vmešavanja zračnih duhov. V svoji temeljiti študiji o ki-Medicinako-znanstven kongres v Opa- j tajskem zdravilstvu poroča dr. Mo-tiji. raehi, da znaša število kitajskih dvor- Dne 28., J9. in :U). septembra t. 1. iiili zdravnikov kakih trideset. Dva bode zboroval v Opatiji četrti med-j njih nosita modre gumbe, šest ali narodni talasoterapijski kongres (o j osem jih ima bele in ostali pozlačene, morskih boleznih), kteremu bodo j Zdravnika z modrimi gumbi imata iz-predsedovali profesorji Ernst von j ključno predpravico obiskavati bolne- Leyden in Kirchner iz Berolina, Albert Robin iz Pariza, Sir Weiser iz Londona, dr. Ljudevit Winternitz in dr. Dainer iz Dunaja. Prvi tozadevni kongres se je vršil 1. 1894 v Boulogne, drugi L 1895 v Ostende in tretji L 1003 v Biarritzu. Poročevalci bodo imeli razna predavanja o vplivanju morskega podnebja na pljučno tuberkulozo, potem o morskih boleznih itd. Za časa kongresa se bodo priredile tri razstave, in sicer ena farmacevt ičnih preparatov in medicinskih aparatov, druga starih in novih industrijskih izdelkov Istre in Dalmacije in tretja karakterističnih pokrajin iz teh dveh dežel. Iščem prijatelja MARTINA in ANTONA KOHAN. Kdor izmed rojakov ve za njun naslov, naj mi na-znani, ali pa naj se sama javita. Max Arniek, 199 Potrero Ave., San Francisco, CaL (16-17-9) ga cesarja, a najstrožje jima je prepovedano, da bi — pod kakoršnokoli pretvezo — ogovarjala "sina nebes". O simptomih bolezni iščeta potem pri evnuhih ali po drugih ovinkih informacij. Da bi smela bolnika natanko preiskati, nato ni niti misliti. Ležeč v fotelju ali na svoji postelji, sprejme modrijana in jima pomoli svoji roki. Vsak zdravnik prime eno in potiplje žilo. Nato gresta v predsobe in na podlagi te borne preiskave morata postaviti svojo diagnozo, vsak za-se Ako se ne vjemata, ju čakajo najhujše kazni. Še strožja je etiketa pri zdravljenju cesarice ali cesaričinj. Tukaj ne dobe zdravniki drugega na ogled, nego samo roko bolnice, ktero jim pomoli ona skoz svilnato zagri-njalo in ki je takoj nad členkom skrbno zavarovana pred profannimi pogledi. In zdaj naj gospod profesor medicine ugane, kaj je njegovi visoki paeijentinji! dovolj špirita v steklenici, obriše se 6nkrat brzovar. Pravi železničar mora biti vsaki umetnosti kos. V službi mora biti sprevodnik svoj lastni kuhar. Na dolgi poti, na malih postajali se ne dobi hrane, in če se — kam bi prišel sprevodnik, ki bi dajal zaslužka restavracijam! Sicer se kuha težko pod malo strešico na vagonu — pa kuha se vendar. Mož se uveri, da ima kapselne, da je piščalka v žepu, da je ura navita in da kaže pravi čas. Da je tedaj pripravljen za službo po vseh železniških štatutih in predpisih. Žena pa pogleduje sočutno moža, ki mora po ukazu službe v gluho, temno noč. Tako odhaja že leta in leta, pa ženi se ni smilil nikoli tako, kot nocoj. Vendar ne priča nobena mehka beseda o tem ženinem euvstvu. Kjer se bije trdi boj za obstanek, je čuvstvenost nepotreben balast, — človek, vajen hudega, jo rad skriva, je ne kaže svetu. Saj bi to bila nepotrebna potrata. Življenje gre svoj pot preko naših euvstev, osoda ne vpraša, ali nas bole njeni udarci. Srečen človek, ki sprejema, prenaša vse udarce, ne v topi resignaciji, ampak v živi veri, da so vse to pota neumljive božje previdnosti. Vse je gotovo. Modra, zamazana kapa je na glavi, siva suknja na životu. Na sprevodniški zastavici, preko rame, visi velika torba. Tako napravljen stopi sprevodnik še enkrat v sobo, kjer spe otroci. Kako sladko spe presrčni! Nobeden malih ne ve, da mu odhaja oče. Zjutraj, ko vstanejo, povpraša Mil\a pač, kje da je ata, kedaj da se vrne, sedaj pa spi mali zajček, rjava očka so zaprta. Olgica zakašlja, Gizka se preobrača. Oče stopi v drugo sobo, se skloni nad starejšim sinom. Ta odpre oči, pogleda brezizrazno v očeta, se obrne, spi dalje. Resno, skrbno pogleda oče še enkrat po posteljah. Kaj da gre nocoj tako nerad od otrok, kaj se mu zdi tako pusto, ko se spomni sprevodni-ške kosarne, trdih postelj v njej t Pa služba ne vpraša: rad ali nerad. In že stopa sprevodnik po kamenitem hodniku, žena mu sveti, se poslovi pri vratih, gleda za njim po dvorišču, vali lepega dne. Ušli so za eno noč smrti, ki preži na vsak njihov korak... Zato so se šalili med seboj, ko so si napravljali zajuterk in premikali vagone. Tudi naš sprevodnik si je naprav-Ijal zajuterk. Pa ai utegnil povžiti ga. Pomikal je, stal pri progi, dajal z bandercem znamenja. Stal je. Nenadoma se dvigne za njim grozno, veliko. Ga obsenči s črnimi peroti. Smrt___Drdra, hiti, so- piha, naglo, bliskovo se bliža: eks-presni vlak. On ga čuti, čuti smrt, pa se ne more umakniti, se ni v stanu geniti... Smrt... hip samo — strašni, večni hip... Izraz groze stopi sprevodniku v obraz... Že ga je podrl vlak, že ga vlečejo kolesa s seboj... Preplašene beže zadnje misli k otrokom, preplašene stoje pred računom življenja... Res, da je izpolnjeval svoje dolžnosti kot oče, soprog in državljan — vendar — morda, morda ni dovolj spoznaval, ne dovolj ljubil Gospodarja sveta... Duša spoznava zmote in hiti čista pred Stvarnika. Tisto jutro je vstala ponesrečenče-va žena s težko glavo. Po noči so jo mučile hude sanje. Zdelo se ji je, da jo kliče v veliki pustinji znan glas — pa ni mogla razločiti, odkod prihaja in čegav da je. Glas je prihajal iz vedno večje daljave, se izgubljal — ona se je zbudila. Sklicala je otroke, napravljala zajuterk, govorila jim o očetu, ki pride zvečer domov, jim prinese pomaranč. Odpravila je otroke v šolo, pospravljala in hotela na trg. Gruče žen, ki so stale po dvorišču, vzklikale, se jokale, možki, ki so pravili vidno preplašeni nekaj, so jo ustrašili. Čudno se ji je zdelo, da obmolknejo ob njenem pojavu, da zro sočutno na njo. Nekaj je udari v srce, vendar se ojunači in vpraša, kaj da imajo. Žene so se izgovarjale, da nie takega in si otirale oči. Pa čudno hodi po hodnikih, gre od hiše do hiše. Železničarjevi otroci obstopijo Milko in Olgo, ki prideta na dvorišče, ne reko pa ničesar. Žena našega sprevodnika čuti instinktivno, da se je zgodilo nekaj« kar se tiče nje, njenega moža. In ko se plašno približa brkati sprevodnik, ko se trese sicer neustrašenemu možu glas in šibi koleno, vzklikne: "Povejte, povejte naravnost. Ti-netu se je zgodila nesreča..." "Povozilo ga je... Pa samo malo, ne ustrašite se, draga gospa... " *1 Samo malo... O vem — vem — umrl je___" Žena pade v nezavest. Ko pride k sebi, joče cela tropa otrok in žena okrog nje. Trdookorni možje prihajajo, pravijo s solznim pogledom, kako je bilo. Vsak pove drugače — le to je bilo jasno iz besed vsakega, da je Tine mrtev. Vdova strmi pred-se, vprašaju vedno iznova. Pošlje po otroke v šolo, vsakega sprejme z besedami: "Ateta ne bo več — umrl je— " Vsak se stisne k materi. Neizmerna je žalost. Mali punčki, ki še ne razumeta, kaj se godi, se jokata, ker vidita druge, ker vidita jokati mater. Okrog zdvojne vdove so se zbirali, prihajali in odhajali sprevodniki in njih žene. Prinašali so poročila, praševali za pogreb. Vsi so tolažili vdovo, da se je pač ponesrečil njen mož, toda da vsaj ni razmesarjen. Odbijač ga je pritisnil na srce. Bil je v hipu mrtev, brez vsakih bolečin, zdi se, da spi. Prinesli so moževo torbo. Novi jok, ko je mati razdelila med otroke poslednje očetove slaščice. Mala Milka je vzela prazno torbo, ki je bila skoro večja od nje, skakala z njo in dejala obiskovalcem: "To je atetova tolba — ate je umll, ne plide več..." Ponavljale je materine besede, ne da bi znala njih pomen. Mati pa ji je vzela torbo iz roke in zastokala: "Ne, ni umrl — ubili so ga." Topo je strmela v prihodnost, polno težav, na otroke, ki jim bode morala nadomestovati očeta. Kakšno bo življenje brez skrbnega očeta? Kako bo stopila v vrt, kjer ji je zgradil tako prijazno utico, naredil kurnik, nasadil rož? Divjake je cepil, zdaj polnijo s svojim duhom sobe. Kamor bo stopila, bo videla sled njegove pridnosti. Koliko kuriva je pripravil baš letos — kot bi vedel revež.... Žene so jo tolažile, da je dobro preskrbljena, ker dobi zavarovalnino, da mora zahvaliti Boga, da ji ni umrl mož v postelji, ker bi imela potem le penzijo — a vdova je odgovarjala z gluhim, bolestnim glasom: "Kaj pomaga vse to — moža ni, očeta ni — ga ne bo nikoli več..." Lučica je trepetala, gorela za ubogo dušo. Vso noč je ležala trudna vdova na kolenih, po razboljeni glavi je šumelo in vrelo, v prsih jo je peklo in dušilo. In skozi mračne slike pri-hodnjosti se je vrivalo v nočni tišini, spremljano od enakomernih gibljajev ure, med druga vprašanja glavno: "Kje si sedaj, moj ubogi dobri mož?" \ Slovensko katoliško Ck podp. društvo svete Barbari —^ %c& Zjodlnjene države Severne Amerika, Sedež: Forest City, Pa. •porlranodneai, januarja 1902 v tfrtavl Penn^rairilll, ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. 0. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pm. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. IRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock. Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Važno. Važno. Važno. • 0 C os > o C s > Važno« Ura za gospode (18 size) 20 let jaručeiia z dvojnim pokrovom (fiejd) z zlatom prevlečena z 15 kameni.................. $13.00 $15.00 $13.00 z 17 kameni................... Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size C) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham - Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /Vi. Pogorelo, 1114 Heyworth Building, Chicago, III. 'Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važn o. Važno. < d N< 3 0 < $ N< 3 0 Važno. Važno, t^* Velika zaloga vina in žganja. "^J Marija Qrifi" Prodaja belo vino po........70c. gallon črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........«12 00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Za obilno naročilo se priporoča Marija Grill, S308 St. Clair Are., N. E., Cleveland, Ohio. Proti komarjevim pikom. Med mnogimi sredstvi in pripomočki proti nadlogi je znan tudi salmiak, ki pa pomaga le pri svežih pikih, t. j. ako se podrgnemo z njim takoj, ko smo bili pičeni. Ako pa je vsled pika nastala resnična infekcija (zastrup-ljenje), je tudi salmiak brezuspešen. Namesto tega priporoča neki zdravnik vročo vodno soparo kakor dobro sredstvo proti bolečim oteklinam, povzročenim od komarjevega pika. In sicer je treba držati pičeni ud, prst ali roko, nekaj časa v kolikor mogoče vroei sopari; a ker seveda ni mogoče zdržati tega več ko par sekund, treba vso proceduro 20—30krat ponoviti. Vroče vodne pare uničujejo strup, kar začutimo kmalo na tem, da bolečina poneha in izgine. Ali to je vse preveč komplicirana in nerodna metoda; kdo bode, recimo, vtikal glavo v soparo, ako je opikan po obrazu T Drugo preprostejše sredstvo, ki proti komarjevim pikom veliko bolje učinkuje kakor salmiak, je aloa (lopatka), raztopljena v navadnem alkoholu ali špiritu. Vzemi stekleničico alkohola in raztopi v njem toliko lopatke, da dobiš temnorujavo tekočino. (Lopatke se dobi za par centov v vsaki lekarni.) Kadar te piči komar, podrgni dobro dotično mesto s to tekočino in kmalo izgine bolečina in tudi oteklo ti ne bode. Dober pripomoček, da te ponoči komarji ne bodo napadali, je tudi, ako se namažeš s svežo limono (sokom in kožo), predne greš spat. POZDRAV. Na obalih Atlantika pozdravljam Še enkrat vse prijatelje in znance po širni Ameriki, posebno one v Trial, B. C., kakor tudi Mat. Vidica in soprogo. Živili! New York, 15. kimovca, 1908. Fran Vodopivee. Pri odhodu v staro domovino Se enkrat pozdravljam vse rojake v Zjed. državah, posebno znance in prijatelje v Aurori, Minn., kakor Mat. Fenka, Jurij Kočevarja, Louis in Josip No-seta in Josip Koliščarja. Na zdarl New York, 15. kimovca, 1908. Josip Kolone. ZAHVALA. Tem potom se iskreno zahvaljujeva v imenu društva sv. Alojzija št. 95 J. S. K. J. v Broughtonu, Pa., vsem cenjenim društvam, kakor tudi vsem rojakom in rojakinjam, kteri so se udeležili naše slavnosti ob blagoslov-ljenju nove društvene zastave. Najprvo se zahvaljujeva našemu kumu in kumici zastave, g. John N. Gosarju, ki je podaril dragoceni svileni trak s finim napisom, in gdč. Vidi Gosar, ki je podarila krasni venec, da je res ponos zastavi. Potem se prav iskreno zahvaljujeva članom dr. sv. Barbare št. 3 iz Moon Run, Pa., kteri so se polnoštevilno udeležili naše slavnosti in zraven podarili še lepo darilo. Torej čast vrlim društveni-kom! Istotako se zahvaljujeva društvu sv. Florjana št. 152 N. H. Z., društvu sv. Barbare postaja št. 16 in društvu Zvezda št. 36 S. N. P. J. iz Willocka, Pa., za njih polnoštevilno udeležbo na naši slavnosti s svojo prav izvrstno godbo. Iskreno se zahvaljujeva tudi tukajnjima društva-rua sv. Barbare postaja št. 17 in dr. Zvezda št. 52 S. N. P. J., kteri so se tudi polnoštevilno udeležili. Nadalje se zahvaljujeva č. g. župniku John C. Mer tel ju iz Pittsburga, Pa., ki je prišel blagoslovit društveno zastavo ob navzočnosti domačega župnika in zraven imel je lep nagovor v slovenskem jeziku. Prav lepo se zahvaljujeva tudi g. Marko Ostraniču, glavnemu odborniku naše slavne K. S. K J., ki je imel tudi lep govor in nam razložil, kaj je sedaj in kaj je bilo pred 16 leti, ko Še ni bilo slov. društev. Zahvaljujeva se sobratom J. Požeku, Fr. Maliču in Ig. Podvasniku iz Pittsburga, Pa., kakor tudi rojaku Juriju Previč iz Claksville, Pa., ker mu je precej oddaljeno, ali se je vsejedno udeležil naše slavnosti. Zatorej kli-čeva še enkrat vsem društvenikom, rojakom in rojakinjam, ki so se udeležili naše slavnosti na Labor Day: Srčna hvala 1 Objednem pozdravljava vse člane i* članice naših slovenskih društev. Broughton, Pa., 13. sept. 1908. Fran Mažina, Anton Demiar, prodsednik. tajnik. Temperenčniki in gnila jajca. Little Rock, Ark., 14. sept. Tukajšnji temperenčniki so minolo soboto zvečer priredili po mestu parado, ki je bila tri milje dolga, da tako protestujejo proti mestni odredbi, ko-ja dovoljuje prodajati opojne pijače. Pri tem so pričeli gledalci metati na paraderje gnjila jaja. Zadeli so tri duhovne, vodjo parade in nekega druzega temperenčnika Jajca so poma-zala tudi ameriško zastavo. Aretovan ni bil nihče, toda policija sedaj išče napadalce. Parade se je udeležilo tudi mnogo žen, ki so vozile v vozičkih seboj svoje dojenčke. Mnogo je bilo tudi v belo oblečenih deklet, ki so prepevale cerkvene vodene pesmi. Važni zgodovinski dokumenti. Iz Budimpešte javljajo: Branko Milic, ki je bil med zarotniki proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi, je izročil ogrskemu narodnemu muzeju 55 spisov, dokumentov in kliŠejev, toda pod pogojem, da se jih obelodani še le po smrti kralja Petra. Te listine prikazujejo baje borbo kralja Petra za srbsko prestolje. INA PRODAJ NARAVNA GALIFORNIJSiKAhVINA Dofcro črno in belo vino od SS do 45 centov galona. Staro bolo ali črno vino M galona. Hoeslinf 55 centov galona. Kdor kopi manj kakor 21 rina, mora sam posodo platatoL Droiaik po f2-50 falona. Slivorlca po $3.00 galona. Pri voijom naročilu dam pofmst. Spoštovanjem STEPHEN JAIŠM, Orockott, Oastra Oorta 0*, GaL Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu m Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. 0. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-lock. Pa. ALOJZIJ VIR ANT, II. nadzornik, Cor. 10 th Avonne 6 Globa Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, HL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, H. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, ill. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov U druge listine ua glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GO L ŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojetn zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsak« pošiljat ve tudi na glavnega tajnika Jednob* Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" PRISTOPILL K društvu sv. Ime Jesus št. 25 v Eveleth. Minn. Frane Zajec 1878 cert. 10507, Franc Porenta ]S79 cert. 10568. Josef Perme 1806 cert. 10569, Jakob Ruperčič 1884 cert. 10570. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 140 udov. K društvu sv. Jožefa št. 29 v Imperial. Pa. Josip Kermelj 1875 cert. 10557 I. razred. Društvo šteje 60 udov. K društvu sv. Frančiška št. 54 v Hibbing, Minn. Math Derzaj 1S75 cert. 10558 I. razred. Društvo šteje 31 udov. K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chiskolm, Minn. Josip Mihelčic 1888 cert. 10559, Josip Ilich 18S7 cert. 10560. Oba v I. razredu. Društvo šteje 147 udov. K društvu sv. Jožefa št. 23 v San Frisco, Cal. Anton Fon 1889 cert. 105561, Martin Golobic 1865 cert. 10562. Oba v I. razredu. Društvo šteje 81 udov. K društvu sv. Florijana Št. 64 v So. Range, Mich. Peter Klobučar 1884 cert. 10563 I. razred. Društvo šteje 27 udov. K društvu sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash. Peter Bega 1885 cert. 10564 I. razred. Društvo šteje 167 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn. Frank Zavrel 1888 oert. 10565 I. razred. Društvo šteje 173 udov. K društvu sv. Jožefa Št. 67 v Yale, Kans. Jožef Alič 1876 cert. 10566 I. razred. Društvo šteje 24 udov. K društvu sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Oregon. Marija Kestnar 1873 cert. 10552, Agnes Justin 1870 cert. 10553. Društvo šteje 6 udov. K društvu sv. Jožefa Št. 29 v Imperial, Pa., Marija Penca 1885 cert. 10554. Društvo šteje 30 udov. K društvu sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydell, Pa. Johana Palčič 1884 cert. 10555. Društvo šteje 20 udov. K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Mary Zadolnik 1883 cert. 10656. Društvo šteje 45 udov. K društvu sv. Petra in Pavla štev. 15 v Pueblo, Colo. Anton Jamnik 1881 cert. 10529 I. razred. Društvo šteje 98 udov. K društvu sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont. Jos. Trebez 1868 cert. 10530 I. razred. Društvo šteje 56 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. Anton Fink 1887 cert. 10531, Josip Koizrran 1885 cert. 10532, Frank Kene 1886 cert. 10533. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 115 udov. K društvu Zvon št. 70 v Chicago, 111. John zvezelič 1882 cert. 10534 II. razred, Frank Katic 1875 cert. 10535 I. razred, John Reič 1880 cert. 10536 I. razred, Jakob Habjan 1869 cert. 10537 I. razred. Društvo šteje 43 udov. K društvu sv. Roka št. 55 v Lemont Furnace, Pa. Franca Sepič 1884 cert. 10550, Elizabeta Laurič 1890 cert. 10539, Marija Urbančič 1881 cert. 10540. Društvo Šteje 17 udov. K društvu sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kans. Julijana Miklauc 1873 cert. 10541. Društvo šteje 4 udov. K društvu Jesus Pri Malenih št. 68 v Monessen, Pa. Peter Plavetič 1863 cert. 10493, Bartol Tržački 1885 cert. 10494, Math Rokavčič 1869 cert. 10495. vsi v I. razredu. Društvo šteje 38 udov. K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. Frank Končnik 1886 cert. 10496 II. razred, Frank Bovka 1883 cert. 10497 II. razred, Fraak Lu-zar 1882 cert. 10498 II. razred, Juri Lumprfri 1864 cert. 10499 I. razred. Društvo šteje 64 udov. K društvu Marija Pomagaj št. 6 v Lorain, Ohio, Franc Krištof 1892 r.ert. 10500 II. razred. Društvo šteje 41 udov. K društvu sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kans. Mika Štimac 1876 cert. 10501, Ivan Kostenak 1875 eert. 10502, Nikolaj Bobnič 1887 cert. 10503. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 68 udov. K društvu sv. Jurija št. 22 v Chicago, 111. Lovrenz Podlipec 1872 cert. 10504 II. razred, Marko Kotich 1875 cert. 10505 I. razred. Društvo šteje 134 udov. K društvu sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111. John Martinčič 1877 eert. 10606 I. razred. K društvu sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. Josip Skofljanec 1889 cert. 10525 II. razred. Društvo šteje 25 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. Mike Kuzma 1877 cert. 10526 I. razred. Društvo šteje 239 udov. K društvu sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Anton Grdiaa 1874 cert. 10527 I. razred. Društvo šteje 109 udov. K društvu Sokol št. 38 v Pueblo, Colo. Mihael Dolinar 1889 cert. 10528 I. razred. Društvo šteje 47 udov. K društvu sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah, Ivanica Franič 1883 cert. 10508. Društvo šteje 18 udov. K društvu sv. Janeza Krst. Št. 71 v Collinwood, O. Roza Kralj 1879 eert. 10509. Društvo Šteje 1 udov. K društvu sv. Janeza Krst. št. 82 v Sheboygan, Wis. Frančiška Zor-ko 1876 cert. 10510, Helena Goličnik 1886 cert. 10511. Društvo šteje 2 udov. K društvu sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. George Hribar 1882 cert. 10518, John Widitz 1887 cert. 10519, John Zupančič 1879 eert. 10520. Vsi v L razredu. Društvo šteje 70 udov. K društvu sv. Petra št. 69 v Thomas, W. Va. Ivan Zadnik 1879 cert. 10521. Društvo šteje 21 udov. ■K društvu sv. Janeza Krst. št. 82 v Sheboygan, Wis. Frank Štrumpek 1872 cert. 10512 II. razred. Društvo šteje 19 udov. K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. Jožef Beuk 1878 cert, 10513 I. razred, Anton Raspek 1889 cert. 10514 II. razred. Društvo šteje 146 udov. K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Anton Bencan 1886 cert. 10515, Štefan Balzarano 1867 cert. 10516, Rupert Pangarc 1877 cert. 10517. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 189 udov. SUSPENDIRANL Iz društva sv. Štefana št. 26 v Pittsbuig, Pa., Ivana Mezmar cert. 10026. Društvo šteje 18 udov. Iz društva sv. Štefana št. 20 v Pittsburgu, Pa., Karol Boyc cert. 6862 I. razred, Franc Mežnar cert. 4397 I. razred. Društvo Šteje 40 udov. Iz društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. Peter Malovez cert. 4679,*Luka Kezich cert. 4529, Božo Garbin cert. 7530. Vsi v I. razredu. Iz družtva sv Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa., Josef Eržen cert. 2392, Josef Tomše cert. 5364, Franc Župančič cert. 6249, Josef Zumer cert. 6741, John Šuštarčič eert. 5502. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 96 udov. Iz društva sv. Jurija št. 22 v Chicagu, 111., John Knez cert. 4798, John Dolinšek cert. 4535. Oba v I. razredu. Društvo šteje 132 udov. Iz društva sv. Janeza Krst. št. 71 v Collinwood, O., Josip Jakoš cert. 6434 II. razred. Društvo šteje 23 udov. Iz društva sv. Jurija št. 6 v Reading, Pa., Matija Gregorič oert. 5167, Marko Tomec cert. 5143. Oba v I. razredu. Društvo šteje 40 udov. Iz društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont., Peter Kornstik cert. 1290 I. razred. Društvo šteje 70 udov. Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu, Pa., John Petrač cert. 3739 I. razred. Iz društva Marija Pomagaj št. 25 v Pueblo, Colo., Paul Kometter cert. 6762. Iz društva sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo., Marija Mlakar cert. 9670. Društvo šteje 44 udov. Iz društva sv. Alojzija št. 43 v E. Helena, Mont., Katarina Delae cert. 9594, Marija Kolarjer cert. 1694. Društvo šteje 8 udov. Iz društva Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn., Franc Arko cert. 7586, Franc Kolarojer cert. 1694, Jernej Peklenk cert. 5460, Alojz Smolej cert. 5338, Josef Smole cert. 6877. Vsi v I. razredu. Iz društva sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo., Jernej Anzele cert. 6065, Andy Jartz cert. 3403, Tony Klančar cert. 4944, Lojz Župančič cert. 5418. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 100 udov. Iz društva Jezus pri Malenih št. 68 v Monessen, Pa., Josip Horvatič cert. 664S I. razred. Društvo šteje 37 udov. Iz društva sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah, Mihael Kraško-vič cert. 5426, Frank Nučič cert. 5S42. Oba v I. razredu. Društvo šteje 47 udov. Iz društva sv. Jurija št. 22 v Chicago 111., Štefan Adamovič cert. 7145, Luka Mažar cert. 7147, Dako ObradoviČ cert. 6763. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 129 udov. Iz društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., Josef Bolej cert. 3601, Simon Rihtarčič cert. 5257. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 146 udov. Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash., Matilda Gečan cert. 9893, Franca Golik eert. 9467. Iz društva Jezus pri Malenih št. 68 v Monessen, Pa., Ednar Dušic cert. 7285, Ivan Matan cert. 5790. Oba v I. razredu. Društvo šteje 38 udov. Iz društva sv. Frančiška št. 54 v Hibbing, Minn., John Kosorak eert. 1030 I. razred. Društvo šteje 31 udov. Iz društva Zvon št. 70 v Chicago, 111., Karol Gorup cert. 6301, Karol Zgonz cert. 6505. Oba v I. razredu. Društvo šteje 28 «dov. Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslvn, Wash., Ivan Jaceglav cert. 5644 I. razred. Iz društva sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo., Frank Mlakar cert. 2714 I. razred. Društvo šteje 98 udov. Iz društva sv. Jožefa št. 14 v Crockett, Cal., Peter Bukovec cert. 1090, Matija Ramuta eert. 1124, Matija Malenšek cert. 1111. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 55 udov. Iz društva Maraja Pomagaj št. 24 v Pueblo, Colo., Anton Grum cert. 4852, Geo Saftič cert. 7112. Oba v I. razredu. Društvo šteje 59 udov. Iz društva sv. Jožefa št. 14 v Crockett, Cal., Marija Bukovec eert. 8462, Minie Malenšek cert. 8471, Katarina Ramuta cert. 8478, Marija Saftič cert. 9591. Društvo šteje 13 udov.. Iz društva Sokol št. 38 v Pueblg^ Colo., Peter Dolinar cert. 6785 I. razred. Društvo šteje 46 udov. Iz društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo., Ivan Slavec cert. 6075 I. razred. Društvo šteje 98 udov. Iz društva sv. PPetra in Pavla št. 35 v Lloydell, Pa., John Mestek eert. 7875 I. razred. Društvo šteje 105 udov. Iz društva sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O., Frank Struna cert. 2750 I. razred, Ignatz Millner cert. 2281 I. razred, Josip Horvat eert. 3357 II. razred. Društvo šteje 41 udov. Iz društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., Math Hribernik cert. 572, Louis Jordan cert. 584, John Rakoše cert. 10144. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 65 udov. Iz društva sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y., Vladimir Peičič ceit. 10156 I. razred. Društvo šteje 25 udov. ZCPET SPREJETI. I V društvo Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo., Anton Marinšek cert5982 I. razred. Društvo šteje 59 udov. V društvo Ime Jezus št.25 v Eveleth, Minn., Marija Jaromel cert. 8916. Društvo šteje 46 udov. V društvo Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn., Miha Jaromel cert. 3817 I. razred, Jernej Mehle cert. 3902 H. razred, Ignaz Zadel cert. 1863 I. razred. V društvo sv. Florjana št. 64 v So. Range, Midi., John Rebrovič cert. 5871 I. razred. Društvo šteje 36 udov. V društvo sv. Petra in Pavla št. 15 v Puehlo, Colo., Franc Orazen cert. 7694 I. razred. Društvo šteje 98 udov. V društvo sv. Janeza Knst. št. 37 v Cleveland, O., Frank Perko cert. 2288 I. razred, Ivan Plut cert. 4023 I. razred, Marko Fuke cert. 1384 I. razred, Josip Bradač cert. 6936 H. razred, Matija Bambič cert. 3527 I. razred, Ivan Rozman cert. 4052 I. razred, Frank Recelj cert. 625 I. razred. Društvo šteje 65 udov. ODSTOPILL ' - Od društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Josip Skinkovec cert. 316 I. razred. Društvo šteje 172 udov. Od društva Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn., Anton Mihelčič cert. 6876 I. razred. Društvo šteje 146 udov. O-d društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Mary Campa eert. 7962, Rozalija Kostelic cert. 7994, Marija Koprivec cert. 7985, Marija Kepic oert. 8001, Uršula Muhvič cert. 8016. Od društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., Jožef Hočevar cert. 7212 II. razred. Društvo šteje 176 udov. Od društva Danica št. 28 v Cumberland, Wyo., John Nerad cert. 3501 I. razred. Društvo šteje 37 udov. ČRTANL Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa., Anton Fine cert. 7772 I. razred. Društvo šteje 115 udov. Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa., John Leon cert. 7462, Štefan Močnik cert. 3966. Oba v I. razredu. Društvo šteje 63 ndov. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., John Koprivee cert. 181, Josef Kepic cert. 6105, John Muhvič cert. 228, Martin Matkovič cert. 4782. Druitvo šteje 172 ndov. Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Waab., Mike MarjeviS eert. 5646 I. razred. Društvo šteje 167 udov. Iz društva sv. Florjana št. 64 v So. Range, Mick., Frank Hlabakcert. 6760 I. razred. Društvo šteje 27 udov. Iz društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., Frank Tauear cert. 3756, Matija Radaj cert. 7672, Božo Malovez cert. 5813, Jurij Jovieh cert. 7673. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 205 udov. PBEMEMBA RAZREDA. Josip Jankovič, cert. 7150 želi prestopiti iz prvega v drugi razred. Jernej Križman, eert. 7627 istotako. Oba sta pri društvu sv. Janeza Krst. št. 75 v Canonsburg, Pa. Leopold Zorko, oert. 10390 od društva sv. Janeza Krst. št. 82 želi prestopiti iz prvega v drugi razied. Mihael Kralj cert. 6429 r. 1878, ud dr. sv. Janeza Krst. št. 71 v Collinwood, O. želi prestopiti iz drugega v prvi razred. / NAZNANILO UMRLIH ČLANOV. Josip Cerar cert. 648 član dT. sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa., umrl 12. avg. za jetiko. Zavarovan je bil za $1000. Franc Kopina cert. 3242 član dr. sv. Alojzija št. 13 v Baggaley, Pa., umrl 26. avg. radi prehlajenja. Zavarovan je bil za $1000. Peter Galac cert. 4116 roj. 1884 ud dr. sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah. Umrl 16. julija 1908. Bil je ustreljen. Marija Pasdek cert. 10249 članica dr. sv. Jožefa št. 14 v Crockett, Cal. Umrla je 7. avg. za peritonitis. Anton ?, cert. 5610 r. 1877 ud dr. Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash., umrl 5. avg. v Fleming, Kans. za jetiko. PBESTOPILL Frank Kjosec cert. 2028 r. 1861 I. raz. od dr. sv. Alojzija, št. 31 v Braddock, Pa. k dr. sv Petra in Pavla št. 66 Joliet, 111. Ana Lampe eert. 8239 r. 1877 želi pretopiti v So. Lorain, O. k dr. sv. Alojzija, istotam. Prvo dr. šteje 21, drugo 39 članic. Josip Lisa cert. 7716 r. 1877 I. raz. želi prestopiti od dr. sv. Barbare št. 39 Roslvn, Wash, k dr. sv Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. Prvo dr. šteje 168, drugo 238 udov. Marija Udovič cert. 8764 roj. 1880 od dr. sv. Alojzija št. 19 So. Lorain, O. k dr. Marija Pomagaj št. 16 So. Lorain, O. Prvo društvo šteje 38, drugo 21 članic. Rozalija Rohotina cert. 8253 r. 1879 od dr. sv. Alojzija št. 19 So. Lorain, O. k dr. Marija Pomagaj št. 6 So. Lorain, O. Anton Urbiha cert. 3304 r. 1880 I. raz. od dr. sv. Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn., k dr. sv. Jožefa Št. 30 v Chisholm, Minn. Prvo dr. šteje 146, drugo 147 udov. Jos Meznarsicli cert. 6654 r. 1875 I. raz. od dr. sv. Petra in Pavla, št. 15 v Pueblo, Colo, želi prestopiti k dr. sv. Janeza Krst. št. 82 v Sheboygan, Wis. Prvo društvo šteje 97, drugo 15 udov. Marko Marko Fukl cert. 73S4 roj. ? I. raz. od dr. sv. Janeza Krst. Št. 34 v Cleveland, O. k dr. Marija Pomagaj št. 6 v So. Lorain, O. Prvo društvo šteje 109, drugo dr. 39 udov. Agnes Meznarsieh cert. 8511 r. 1875 od dr. sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo, k dr. sv. Janeza Krst. v Sheboygan, Wis. Prvo dr. šteje 41, drugo 3. Ivan Lampe cert. 2631 r. 1873 I. raz. želi prestopiti od dr. Marija Pomagaj št. 6 So. Lorain, O. k dr. sv. Alojzija št. 19 Lstotam. Franc Tomšič eert. 1065 r. 1867 I. raz. želi prestopiti od istega k istemu društvu. Anton Šime cert. 6994 r. 1880 I. raz. od dr. sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo., k dr. sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, 111. Prvo dr. šteje 98, drugo 39 udov. Z bratskim pozdravom GEO. L. BROZICH, glavni tajnik. iivai> Bogu. (Iz arabskega.) Vsled več slabih letin, provzroče-nih po suši so trije Arabci postali siromaki, ter se morali podati po svetu, da tam zaslužijo kovček suhega kruha, kterega doma niso mogli zaslužiti. Ko so tavali po svetu in govorili o njih siromaštvu, so večkrat rekli: "Bog nam je odvzel in nam zamore zopet dati — kakor je poslal pomanjkanje na svet, tako nas tega zopet lahko reši vsled svoje velike usmilje-nosti. Zaupajmo v Bkga!" Za necega dne so se pod nebom rodili gosti, črni oblaki in hud vihar je nastal, ter pričelo je liti. Ubogi potniki so morali iskati pribežališče v neki zemeljski votlini. V tej votlini so se hoteli odpočiti in vedriti, da preneha vihar. Hud naliv pa je na hribu prouzročil, da se je pričela zemeljska plast in skalovje odtrgati, ter onda je hotela, da je velikanska skala pridrla navzdol in obtičala pri vhodu v votlino. Ubogi ljudje so bili vjeti in pričeli tožariti, ker niso vedeli in znali si pomagati. Jeden teh pa je konečno izpregovo-ril: ''Jokati ne pomaga nič; mi moramo prevdarjati kako se rešimo in živi vtečemo iz tega groba. Skala je velika in težka, sto volov jo nemore premakniti — kako naj jo torej mi z našimi šibkimi močmi? Nihče drugi kakor Bog ve za nas, in ako bi tudi kdo drugi vedel, in bi nam hotel pomagati, nam ni vstanu. Bog edini zamore to storiti." "Potem moramo Boga prositi pomoči," je odvrnil drugi. "Povedati mu moramo kaj smo njemu na ljubo in čast v našem življenju storili — in gotovo se bode nas usmilil." Prvi je pričel pripovedovati: "Ko sem bil še mlad smo imeli v naši občini — kakor sedaj — tri slabe letine zaporedoma. Marsikdo je obupal, in marsikoga so skrbi in pomanjkanje spravile prezgodaj pod zemljo. Nihče ni imel vee niti zrnja le moja shramba je bila polna. Imel sem zelo dobre letine, ker sem bil sam uživalec, poleg tega pa tudi šted-ljiv, mi je obilo žita preostajalo, Necega dne je prišla k meni žena sosede ter mi pričela tožariti......: njen mož je smrtno bolan, ima pa petero otrok, kteri nemajo prav nič jesti, naj jej za Božjo voljo pomagam v potrebi, češ sij to je dolžnost soseda. Uboga žena je bila sramežljiva in poštena, kakoršne so vse žene v na-šej okolici, ter je le s težavo prosila, vsied bolesti se je pred mene spustila na kolena ter me jokaje prosila košček kruha. Toda odgovoril sem jej: "Kar zahtevaš, ti rad dam, toda preje moraš razkriti tvoj obraz, da vidim tvoje obličje. Čul sem, da si zelo lepa. Ako mi ne pokažeš tvojega obličja, ne dobiš pri meni pomoči." Ko je uboga žena slišala moje malomarne besede, je padla z obrazom na zemljo, točila debele solze, potem pa vstala in molče odšla. — Med tem pa je postalo pomanjkanje še huje v njenej hiši. Njen mož jo je vdrugic poslal k meni, da mi omehče srce. Zopet sem jej stavil isti pogoj kakor prvič — zopet se je obrnila in odšla. Doma je povedala svojemu možu kaj od nje zahtevam in ga prosila, da jo več k meni ne pošlje, ker kakor je sramežljivo in pošteno dose-daj živela, hoče tudi umreti. Nesrečni mož pa jej je odgovoril: "Da pridobim živež za moje otroke, bi se trikrat v smrt podal. Ljuba žena, ako hočeš biti od mene ljubljena in od Boga blagoslovljena, prosi našega soseda v tretjič za kruh". Uboga žena ni oporekala, ker to ni nikdar storila proti svojemu, možu in je tretjič k meni prišla. Ko sem zopet zahteval, da naj odstrani pajčolan in pokaže svoje obličje, ga je s silo odtrgala — videl bledo obličje, z zelo upadlimi, obupljivimi očmi; zelo sem se prestrašil. Tresla se je na vsem životu in kazalo je, da omedli. Vprašal sem kaj j®j a odgovorila mi je: "Bojim se kazni božje." -Sedaj mi je prišlo na um: Ona, ktera je toliko gorje prebila, se boji božje kazni za prestopek, v kterega sem jo jaz silil, jaz nevrednež. — ? Kako bodem zamogel Bogu dati račun za moje postopanje, kadar me pokliče na odgovor? Prestrašil sem se in od nje obrnol, prosil jo za odpuščenje in jej dal pšenice kolikor je hotela. — To sem ljubi Bog tebi na ljubo storil, prosim to pomagaj nam sedaj v naši nesreči." Skala ob vhodu votline se je stresla in počila, zaprti Arabci pa so napeto pričakovali kaj se utegne pripetiti, toda prav nič se ni posvetilo v temo groznega groba. Obupani so postali. — "Bog nas ne sliši," je jadikoval, oni, ki je uprav pripovedoval. "Naša dejanja ne omehčajo njegovo srce." Drugi pa je rekel boječe in ponižno: "Gospod, ako postopanje mojega brata ni tebi dopadlo, čuj kaj ti bo- dem jaz povedal, mogoče jaz preje zaslužim tvojo milost." Pričel je pripovedovati: "Dolga vrsta let je Že minolo tega. Najel sem si delavce, da so mojo polje obdelali; vsi so prišli zjutraj ob pravem času na delo — le jeden ne, ta je prišel še le opoludne, ker mu je doma otrok zbolel. Zvečer ko je bilo delo končano, so šli delavci z menoj domu. Izplačal sem jim zaslužek za dan in tudi onemu, kteri je pričel še le opoludne za ves dan. Jeden izmed delavcev pa se je razjezil in zaupil. "Ni pravično, da delavec, kteri je manj delal kakor jaz, dobi ves dan plačan. Raje nečem ničesar čuti o mojem zaslužku, kakor da bi s takim lenuhom delil." Vse pogovarjanje ni nič pomagalo, uporni ne-vošljivec mi je vrgel denar pod noge in odšel. Pobral sem novce in spraviL Nekaj dni kasneje sem videl na tržišču lepo tele, kupil sem ga za zaničevani denar, sam sebi pa obljubil, ga rediti za trmoglavega delavca. Tele je doraslo in postalo lepa krava, ta pa mi v teku let vrgla pol tu-cata telet. — Necega dne pa pride oni delavec skesan k meni — prišel je ob bergljah in bil gladen; prosil me je, da naj mu podarim oni zaslužek dneva. — Prijel sem ga za roko in peljal na pašo, kjer se je njegova čreda pasla> "Vzemi jo in odpelji," rekel sem mu, "blagoslovljena naj bode tvoja last." Starček je pričel jokati od veselja in mi obljubil, da me Bog ne bode zapustil v najhujši zadregi v mojem življenju. — Zapo-vedovalec neba in zemlje izpolni obljubo, ktero mi je dal tvoj suženj!" Tako je govoril drugi jetnik — sedaj je zopet počila skala in kazalo je, kakor bi se hotela razdrobiti ter i se za sedaj v stran pomaknila. "Hvala Bogu — hvala Bogu!" 1 sta klečala popotnika in z slastjo dihala sveži zrak. kteri je sedaj prihajal v zaduhlo vrtlino. "Povej sedaj še ti ," sta rekla tretjemu, "tvoje najplemeniteje dela v tvojem življenju.**" Tretji potovalec se je vrgel na kolena in izdihaval: "Gospod, ničesar nisem storil kar bi bilo tvoje milosti | vredno." Toda oba druga potovalc-a ga nista pustila v miru in rekliy "Človek pomisli! Spominjaj se noje minolosti — mogoče ti pride na um kako Bogu dopadajoče delo. Ali nisi nikdar delil miloščine?" "To je bila moja dolžnost." "Ali si spoštoval svoje stariše?" "Ne tako kakor so zaslužili." "Ne kakor so zaslužili?" 1 "Pripovedaj kar več in Gospod nam bode milostiv." Braneč se, je pričel pripovedovati | — tretji: "Ko sem bil še nedorasel mladenič, pasel sem mojo čredo v gorovju. Imel sem očeta in mater, a druzega nikogar na svetu. Tek par ovac so bile naše premoženje in naše upanje. ■ Oče in mati sta bila zelo stara, ne-možna za vsako delo in skoraj slepa; oče ni zamogel več sam hoditi; materi so se pa tresle roke, da ni za-mogla nobene stvari prejeti. Živela sta doli v vasi, jaz pa v gorovju. Vsaki večer sem namolzel vedriček mleka in ga nesel dve uri daleč doli v vasi starišem v živež, po noči sem se pa zopet vrnol k mojej eredi. Tako sem delal že skoro jedno leto, kar me : je za necega dne zalotil vihar, ni jed-! nega koraka nisem mogel več storiti. Proti večeru se je še le vihar lekoli-ko polegel, da sem se zamogel podati v vasi. Našel sem moje stariše speče in nisem jih hotel buditi. Pokleknil ■ sem k njihovim nogam in Čakal, da se bodo sami zbudili — tode spali so, sladko spali do jutra. Ko so odprli svoje oči, da' sem jim jesti, pripove-dal moj dogodek in jih potolažil, potem se pa zopet podal k mojim ovcam. To je edina dobrota, ktero sem v mojem življenju storil. Ako tebi zadostuje, ljubi Bog, usmili se nas in pomagaj nam!" Sedaj se je skala odvalila izpred vhoda v votlino, hrib se je stresel, izhod je bil prost. — Potniki so za-mogli oditi. To pa zaradi onega, kteri ni hotel stariše buditi iz spanja. Prodaja Lovčena. Znamenita planina Lovčen je, kakor javlja "Cetinjski Vijestnik", prodana za 20.000,000 dinarjev nekemu inozemskemu konsorciju. Lovčen je zibelka knezevske hiše Petrovičeve. Javnost v Črni Gori je radi tega silno ogorčena. Avstrijski izvoz petroleja. V prvih 5 mesecih tega leta se je izvozilo iz Avstrije 793,000 q petroleja v vrednosti 6,260,000 kron nasproti 427,000 q v vrednosti 3,370,000 kron v lanskem letu. Izvoz benzina je poskočil od 35,000 na 101,000 q ter ed 790,000 kron na 2,270,000 kron. KOJASI. VAKOdAJTI 11 "OLA* HAJtODA", VAJVXdJX IS KAJOEKBJil DOTOKI ■ Za kratek čas. Prav rnn je. Zakaj m je treba ienitve bati. Kmet reče že odraslemu einu, naj gleda, da se skoro oženi. Sin pa se razjoka od same boječnosti. Oče mu prigovarja, pa ker vse nič ne pomaga, reče mu jezno: "Cesa s© pa bojiš, neumnež t Kaj pa se ti bo neki zgodilo T Poglej mene, ali nisem tudi jaz oženjenf" — "Da, to je čisto kaj drugega," odgovori sin ihte,"vi ste se lahko oženili, ko ste vzeli mojo mater, a jaz naj bi jemal kar čisto tujo!" Nevaren položaj. Jim: "Ti, Mike. pravkar berem v listu, da je sel sinoči neki bums v mestno kopališče, kje je utonil." Mike: "Prav mu je; zakaj pa hodi med goe-podo, t ktero ni dobro iresnje zobati." Mestni farmer. Jimmy: "Bv Jingo, pred tremi me-j seči tem že vsadil fižol, ki nam je { ostal pri kosilu, pa še sedaj ni ni-iesar pognalo." I Luna ali solnce? l)va Dunajčana sta prepila vso noč v podzemeljski gostilni. Ko se zju- i traj ziblje t a domov, reče prvi: "No, luna nama še vedno sveti!" Drugi j pravi: "To ni luna, to je solnce, dra- ' gi moj !" . Prvi ugovarja, drugi se proti vi, in oba se prepirata, dokler ue naletita sa mimoidočega človeka, slučajno Madjara. Tega vprašata: "Prijatelj, povejte na:na. ali je na nebu luna ali . solnee?" MdMjar jima odgovori: | "Oprostita, jaz nisem tu doma. šele i »daj sem prišel na Dunaj, torej sam ne vem, j< li to luna ali solnce!" Težavno. Ženin (pred očetom neveste): "Nekaj je — je pri va — ši hče — če — ri— " Oče: Da, nekaj je, ker sem že sam opazil. Vsak večer pride okoli osme ure in ne zgine pred enajsto. Neke Ie-pe noči se bom Sel sam prepričati, kdo je ta nekaj in ga vržem »na cesto." Pameten pes. Gost: "Gospod krčmar, vaš pes je pa vender grozno nadležen! Ze ne-kolikokrat sem ga zapodil, pa se še zopet smuče okolo mene!" Krčmar: "Ni nadležen ne, le pameten je tako! On dobro ve, da imate vi tisti krožnik, s katerega navadno sam je!" Jurij: "Kako se ti domisliš svojih grehov pred spovedjo?" Janez: "Svojo ženo začnem pretepali. dokler se ne razjezi ter mi ne našteva vseh grehov, kar sem jih storil od zadnje spovedi!" * ^ * -s i rimi Dečkovo mnenje. Profesor naravoslovja: Vrag me • poeitraj, če vem, kaj bi naredil. Pred seboj imam cvetlico in metulja; oboje rad imel: če vjamem metulja, uni-, čim cvetlico, če pa hočem cvetlico pa j mi metulj odleti. Zakaj trkamo s kupicami. A: "Odkod je navada, da ljudje pri pitji trkajo s kupicami?" B: "Zato trkajo, da ima vsak čut kaj ukusa o vinu. Oko ga vidi, nos ga voha, jezik ga okuša, tip se ga veseli po grlu, a uho, no, to ga vsaj ftlišil" Velik lav. Nadzornik šole: "Moj ljubi dečko, kaj pa delaš ves dan v šoli?" Jožko: "Čakam, da grem domov." Čuden pomoček. 1 A: "Kot sem slišal si včeraj ribe lovil! Ali si kaj ujel?" B: " Saj sem že pozabil, koliko lib sem Sklenil uloviti; kako se naj spominjam, koliko sem jih vjel!" Na trgu. Gospa: "Po čem so jajea?" Branjevka : "Komad po 2 centa." Gospa: "Zakaj so pa tako draga?" Branje vka: "Ker sedaj kokoii ne nesejo." Gospa: "Po dva centa pa nesejo?" John: "Slišal sem. da se hočeš ženiti s svojo deklo, ktera ti že več let izmika in krade?" Mike: "To je res! Pa glej, to je tudi pametno. Ako jo vzamem v zakon. dobim iz lepa vse svoje reči aa-zaj.'' Neprijeten ukuz. Jakec: "Matijček! Kar liter za litrom vlivaš v grlo; kako moreč toliko piti?" Matijček: "Glej, Jakec! Vino ima dandanes tako nekamo grenek ukus, in zato popi jem hitro drogi liter, da splahnem slabi okus iz osti" A: "Zakaj si pa svetoval Miss Smith, naj se gre učit v Evropo glaz-be?" B: "Ker stanujem tik poleg Miss Smith." Lepa hvala. "Tako dečko, zelo važno. Tu je povabilo na večerjo." Messenger boy: "Hvala, gospodična. Nemorem sprejeti; moja črna o-bleka je zastavljena!" Premajhna usta. "Mama. .srl-ej vendar, kako velika žaba je skočila v moja usta." Atlet. "Po trebuhu se bodeš plazil in tvoj kruh služil!" Veseli dnevi otrok. "Oh kako sem vesel, da te vidim z takim veseljem hiteti v šolo!" "Da arospoil! Moj bratec ima ošpice in liitimi v šolo povedat, da me uproste obiskanja za časa bolezni!''" WUEW I *i i Dober zajutrek. Prvi bums: "Kaj si pa dobil pri Mrs. Watchbit za zajutrek?" Drugi bums: "Pravkar sem vse vtaknil v mojo pipo in stvar prav dobro vleče.'' a zena. Gašper: "Oh, moja rajna žena, to je bila blaga žena! Če je bila sirota še tako jezna, ni me pretepala nikdar drugače kot z mehkim metlinim koncem!" Dokaz. "Ti Miha, ali veš, da zahajajo tvoje kokoši vedno na moj vrt?" "Pa res, mislil sem že o tem!** "Zakaj si pa mislil?" "Ker ni nobena prišla nazaj." Pridna dekla. Gospa: "Ti hočeš torej res iti, Ivanka, in vendar veš, da sem jaz skoraj vse delo storila za-te ?!" Dekla: "Da, gospa, ali ne na mojo zadovoljnost.'' Dora: "Ali si že občevala z mož-kim, o kterem si mislila, da bi bil dober za ženitev?" Cora: "Gotovo; toda vsak je bil že o žen jen." Ni za šport. Papiga: '1 Mislim, da mi bode potreba se preseliti iz te gajbe, ako naš deček ne preneha slednje rabiti za pokrivalo pri baseball igri. Med trampi.. "Dragec moj, kaj ti je vendar?" "Samo vprašati sem vas hotel,če more mož, ki ima 85 centov na teden, tožiti ženo na ločitev zakona." Med perutnino. "Ne morem te poljubiti draga golobica, ker glavico skrivaš pod pe-roti!" Smola. Maruša kima in sedi Nebroj copat pred njo leži. Pa že nesreča ji preti Maruša kima in še spi. II. Profesor star jo pric-oklja V liste svoje on zija S copatami Maruše odšvendra Maruša pa za njim regija. Uzorna žena. . i II i. Družinski ponos. I vanj. Ko se zopet oblečejo, prešteva- "Tako, tu imaž tvoj ponos, izro-' ni 11 kdo utonil izmed njih. čam ga v tvoje krila!" ^teli 550 in šteli> a ker vsak, kdor je štel, ni vštel tudi sebe, bilo jih je vedno le šest. Ustrašijo se: "Kaj,ko bi bil sedmi utonil!" — Mimo pride mesar. "Pojdite sem, mož!" naprosijo ga Lemberžani, "in preštejte nas še vi! Kopali smo se tukaj v tem morji, prej nas je bilo sedem, sedaj nas je pa menda le šest. Bojimo se, da ne bi bil sedmi utonVl!" Mesar vidi, kako je stvar, zato jim reče: "Preštejem vas že, pa to mi morate pač dovoliti, da vsakega je-denkrat udarim s palico, ker drugače vas ne morem prešteti!" Dasi Lemberžanom palice niso bile sosebno po volji, vender so rekli mesarju, naj jih le prešteje, kakor ve in zna, da bodo vsaj vedeli, pri čem so. Mesar jih je štel, pa vsakega tako pritisnil s palico po hrbtu, da je kar zajeknil. Ko pride do zadnjega, pa reče, da se je zmotil v sredi in da mora zopet začeti od kraja. "O, ne, ne! prosijo Lemberžani, čisto prav ste nas prešteli, sedaj že vemo, da nas je sedem in da ni nihče utonil!" Od tistega časa se Lemberžani baje nikoli ne zmotijo pri številjenji. * ♦ * Na hribu nad Lembergom je stala in še stoji podružnica Sv. Pankracija. Lemberžanom je bila cerkvica že prenizka in preozka, zato so jo sklenili povečati. Kako so to zvršili, pripovedujejo tako-le: Po zidu, precej visoko nad zemljo, so z žerinom potegnili črto in vestno ^.o črte so okrog cerkve navozili vse polno gnoja. Hoteli so ji namreč po-gnojiti, da bi hitreje vzrasla. Čez nekoliko dnij, ko se je gnoj sesedel, bila je seveda črta visoko nad srnojem. "Glejte", rekli so Lemberžani. "za koliko je cerkev višja, ko smo ji dobro pognojili!" Zdaj hitro posnažijo gnoj in sc pripravijo na drugo delo, ker cerkev ni bila samo prenizka, ampak tudi preozka. Treba jo je bilo torej šc raztegniti. Tudi to so zvršili, in sicer tako, kakor t-o znali jedino Lemberžani. — Okrog cerkve so pogrnili svoje suknje, in sicer tako na široko, za kolikor so mislili, da jim bo treba premekniti zid. "Zakaj." rekli so. "kadar pomaknemo zid toliko naprej, da pokrije suknje, tedaj bo cerkev zadosti široka!" Potem so šli vsi v cei'kev in so se uprli s pleči ob zid. potiskaje ga na vse strani. Ko so se Lemberžani potili v cerkvi. prišel je nekdo tam mimo cerkve in jifn je neopazen pobral vse suknje ter pobegnil v bližnjo goščo. Ivo so Lemberžani jxiteni prišli iz cerkve in niso našli nobene suknje več. bili so jako veseli, ker so cerkev toliko raztegnili. da so vse suknje skrile pod zid. Prvi bums: "Čudo, zakaj me je cucek ugriznil ?' * Drugi bumts; "Saj veš, ti pocestni psi ne zbirajo mnogo glede okusa." Slovo nbeglega bankarja. ■ "Z Bogom ženka, z Bogom deca, jaz grem daleč v Punto Roso in odnesem vso keso!" Prestopno leto. "Ne beži tako, deklica, ki za teboj hiti, želi govoriti z vami!" "Vem, dobro vem, toda vedeti morate, da imamo letos prestopno leto!** Hitrost. "Gospodične; predstavljam sevam kot zelo hiter brivec; predno našte-jete do deset vas že obrijem!" Pridni sinovi Sodnik: — Rekli ste, da vas je vaš mož mučil in pretepal. Ali mi morete podeliti kake dokaze, da ga primemo?" Žena: "Gotovo, gospod sodnik; tu je šop las, ki sem mu jih včeraj tekom najinega pogovora izpulila." Potujoča tramp a. "Joe, meni >e doza deva, da se svet vrti!" Drugi tramp: "Meni pa, da se mi dva vrtiva." Nova obleka. Prvi oče: "Niti sanja se mi ne, kakšnega dela se poprime moj sin." Drugi oče: "Jaz sem pa že zdavnej vedel, kaj bo začel moj sin." ^ Prvi oče: "No kaj vendar?" Drugi oče: "Ničesar." Zabava v nedeljo. "Človek se trudi ves teden, da preživi družino, a v nedeljo mora pre-življeni trud voziti na sprehod." Na dnu morja. Lobster: "Tako tudi tukaj je nekaj za graft!" Preslab je bil. "O, ubogi Bili, ali ne? Tako oso-depolno se je ponesrečil!" "Da. tri tone cemente mu je padlo na prsa." "Ubogi dečko! Zato je vedno to-žaril, da je slab na prsih!" Gospod: "Ubogi otrok, ali te bolijo zobje, ko imaš tako otečena u-sta?" Dečko: "Ab ne; žogo notim v ustih; ker nova obleka nima žepov, in ker žoge nisem mogel skriti drugače, sem jo vtaknil v usta." Neuljudni obiskovalec. Paznik v muzejo: — "Gospod, znano vam je, da se psov ne sme vzeti s seboj v muzej!'* Obiskovalec: "Saj to ni moj pes." Paznik: "Toda sledil vam je ven čas!** Obiskovale«: "Well, vi ste mi tudi sfedilL" Stare, toda dobre smeš-oice. Šel je nekdo od "fureža" in je izgubil kašnato klobaso, na obeh krajih zašpiljeno. Ondu je šel mimo potem Lember-žan. Ugledavši klobaso, ustraši se grozno, da si skoro mimo nje ne upa domov. Vender naredi velik ovinek in pride srečno mimo nje. Potem pa zdirja v Lemberg, kjer spravi vse tr-žane na noge. "Joj, ljudje božji, velika nesreča se nam bliža!" kriči divja je po trgu. "Strašna zverina gre proti Lem-bergu. ki ima zadi in spredi roge!" Nato se Lemberžani zbero oboroženi z vilami, sekirami, puškami in vsakovrstnim orožjem ter gredo junaški na zverino, da bi še o pravem času odvrnili nesrečo od sebe in od trga. Zdajci jo ugledajo. Takoj nastavijo puške in streljajo vanjo, da leze po vseh krajih kaša iz nje. Ko Lemberžani to ugledajo, reko: "Pač sreča, da smo to žival umorili že prej, predno je povTgla. Če bi se bili vsi ti mladiči, lahko bi bili pokončali ves lemberški trg!" • • • Sedem Lemberžanov je šlo nekdaj na bližnje Dravsko polje mlatit. Za stezo so pa našli veliko njivo lanu, ki je bil baš s modrem- cvetji. Lahen ve tri c ga je majal, da je bil podoben morskim valovom, kadar jib vihar razburja. Lemberžani še nikoli niso bili videli cvetočega lana, pa tudi morja še ne. Ker so bili že nekoliko žuli o morji, mislili so, da je lan morje, in zatorej so se dekli ter se Hi kopat Lemberžani so v gozdu cepila drva. Jeden ugleda lepo veverico na veji, spleza hitro na drevo, da bi jo ujel. Veverica pa je bila urnejša in skočila na drugo drevo. Lemberžan skoči za njo, a spodrkne mu, da pade na tla in sri nos razbije. Ko ga tovariš ugleda vsega krvavega po nosu in ustih, veverice pa nikjer, razjezi se in ga ozmerja: "Vrag volčji ti. kaj si jo požrl kar surovo?" • • • Lemberžanom je bila nekdaj ušla velika svinja v proso na njivi. Vsakdo ve, da taka žival vse pohodi, če pride na žitno polje. To so takoj opazili tudi Lemberžani, pa kaj jim je bilo storiti? Najsi so jo klicali, nič ni pomagalo, ker je bila tako trmasta, da jih ni hotela slušati; če bi jo bil še pa kdo iz prosa podit, bil bi pohodil še on nekoliko in škoda bi bila še večja. Težko je bilo res svetovati, a še teže pomagati! Toda — zakaj bi pa bili Lemberžani tako sloveči, če ne zaradi neprecenljivega svojstva, da so si pomagali iz vsake še tako hude zadrege? Štirje možje primejo veliko leeo na vsakem oglu, na leso pa stopi z dolgim bičem v roki. peti. Ko ga je če-tvorica nosila po prosu, pregnal je on svinjo z njive, da ni pohodil niti jedne bilke in ni naredil najmanjše škode. * * • Imeli so Lemberžani v vsem trgu samo jedno kobilo lepesra plemena, pa nobenega konja. Tedaj so bili v skrbeh, kako bi si brez konja ohranili njeno pleme. Sklenejo si v tej reči pomagati sami. V gozdu narede veliko gnezdo m pod kobilo polože več debelih buč. Hoteli so jo namreč prisiliti, da bi iz njih izvalila mladiče. Ker pa ni hotela radovoljno sedeti na njih, posekali so ji vse štiri noge, da bi lože valila. Ker si je kobila popravljala trda jajca, katera so jo tiščala v trebuh, in se premetavala po njih, primerilo se je, da se je je dna buča iz-prožila in se kotala po bregu. Tam se zaleti v grm, kjer je baš spal dol-gouh zajec. Ta se ustraši, skoči in zbeži. Ker so Lemberžani videli, kako se je v grmu iz buče izvalil zajec, mislili so, da je to žrebe, in so vsi udrli za njim. "Šment," rekli so, "kako hitro nam je kobila izvalila lepo žrebe ! Hitimo za njim, da nam n* uide!" Ker so opazili, da ima preeej dolga ušesa in kratek rep, klicali so ga, da bi jih rajši počakal: "Krat-korep, dolgouh, na, na! Kratko rep,, dolgouh, na, na!" Pa zajec je tekel vztrajneje nego Lemberžani, in niso ga mogli ujeti, da bi sd bili v Lem- bergu ohranili konjski rod. * • • Šli so Lemberžani polhe lovit. Da bi pa dosegli polšjo luknjo, katera je bila preoej visoko v drevesa, stopili so drug drugemu na rame, da je tisti, ki je stal najviše, lahko posegel v luknjo. Ko otiplje polha, veselo zakliče: "Hoho, jednega že i-mam!" Ko spodnji, kateri je moral držati vse gotovo, in umakne rameja. Vsi drugi popadajo na tla, le najvišji obvisi na drevesi, ker drži roko še vedno v polšji luknji. Da bi ta mogel z drevesa, metali so mu tovariši sekiro navzgor, da bi mu odsekali roko, spodaj pa so mu nastavili brano na robe, da bi padli z drevesa obvisel na branjekih in se torej udaril na zemlji. * « • Rekli so Lemberžani: "Postavimo si tako hišo, katera nebode imela nič oken, a bode vedno svetlo v nji. Za tako umetno stavbo nas bodo zavidali in nas imeli za "kunštne", zakaj take hiše, katera bi bila brez oken, ni na vsem svetu." Rečeno, storjeno. Poklicali so tesarje in zidarje, in kaj skoro je bila narejena hiša brez oken. Da bi bila pa tudi svetla, nosili so Lemberžani svetlobo v vrečah in loncih vanjo. To pa tako-le: Vsak si je vzel vrečo, šel ž njo pod milo nebo ter jo držal proti solncu. Potem pa je vrečo hitro zavezal, ponesel jo v hišo, odvezal jo in stresel svetlobo iz nje. Usoda pa je hotela, da jim je vsa "prinesena"' svetloba ušla skozi vrata; zatorej niso mogli zvršili svojega prvotnega načrta in so morali hišo preskrbeti z okni, da so imeli svetlo. Naroče torej tesarju, naj naredi okna na hišo. Tesar jim to obljul« in jim še posebe naroči, naj .-e čez dva dni vsi snidejo v omenjeni hiši, da jim pokaže, kako se delajo okna. Čez dva dni. k<> s<* T^emboržani z1x*ro v hiši brez oken, pride tesar in so meni nič tebi nič zaleti v leseno -teno. (ilej, takoj se v steni naredi luknja, za okno dosti velika. Zvijač je bil namreč ponoči, ko ga ni nikdo videl, steno toliko nažairal, da je bilo treba le majhnega truda, in izrezek je odletel. Potem reče strmečim Lemberžanom: "Glejte, vsak naj se tako z glavo zaleti ob steno, kakor sem >e jaz, pa bodo okna hitro narejena in vas ne stane tesar ni vinarja, mizar vam pa potem naredi vse drugo, česar je še treba za okna!" Lemberžani slušajo njegov nasvet in na vso moč z glavami treskajo ob steno. Kako dolgo so se potem zaletavali z glavami v steno in ali so tako naredili kaj lukenj v steno, o tem poročila molče. * • • Lemberžani so si dali napraviti na hišo sredi trga lepo solnčno uro s pozlačenimi številkami. Pri seji občinskega odbora omeni župan, da bi bilo škoda, če bi dež poškodoval to umetno delo. Soglasno sklenejo napraviti čez uro široko streho. * • • f Ko so 1. 1792. prišli Francozi na Slovensko, ni sc jih nobeden kraj od-križal tako kakor slavni Lemberg. Ko so namreč Lemberžani zvedeli, da so Francozi že prekoračili Štajersko, stekli so takoj na vse strani ter podrli in uničili ne vem koliko ur na okrog vse — kažipote pri cestah. In res, Francozi niso našli v Lemberg. Promocija Bosanke v Berolinu. Prešlega meseca je bila na berolin-skem vseučilišču promovirana doktorjem medicine Živka Kolar iz Sarajeva. Živila! Koliko šol zdržuje Budimpešta? Ogrska prestolnica zdržuje 16 raznovrstnih šol, med temi dve veliki realki, 3 višje trgovske šole, 2 višji dekliški šoli in gimnaziji, 1 obrtno risarsko šolo, 11 deških meščanskih šol, 16 dekliških meščanskih šol, 3 sirotišnice in šole d.uštva za reševanje mladine, 6G zavodov za varstvo otrok, 7 trgovskih tečajev za ženske, 4 obrtniške šole, 6 šol za trgovske pomočnike, 44 šol za rokodelske pomočnike in 6 ponavljalnih šol. V vseh teh šolah poučuje 2361 učiteljev in učiteljic,-ki poučujejo skupno 82,897 učencev in učenk. HARMONIKE bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo polije, ker sem 2e nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te raCunam po delu kakorino kdo zahteva brez nadaljnih uprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O Imenik uradnikov krajevnih društev Jugoslovanske Katoliške Jednote i Zjed. državah ameriških. Društvo «v Ciril* in Metod« štev. 1 ▼ Ely, Minn Matija Agnič, predsednik; Ivan Habian, tajnik; Fran Lesar, blagajnik; Štefan Banovec, zastopnik. Vsi ▼ Ely, Minn. Društvo zboruje v stari eerkveni dvorani vsako prvo nedeljo po 20. •ob 2. uri popoludne. Društvo sv. Srca Jezusa itev. S T Ely, Minn. Josip Lovšin, predsednik, P. 0. Box 1031; Ivan Prijatelj, tajnik, P. O. Box 120; Ivan Merhar, blagajnik in zastopnik, P. O. Box 95. Vsi v Ely, Minn. Družtvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v dvorani brata g. Josipa 8 kale. Droitvo sv. Barbaro itev. 3 v La SaUe. HL John Obrstar, predsednik, 1053 2'd St.; Josip Spelič, tajaik 1058 2nd €t.; Ivan Gričer, blagajnik, 1058 2'd St.; Jo?ip Hribernik, zastopnik, 228 Crosse t St. Vsi v La Salle, I1L Društvo zboruje vsako 2. nedeljo ▼ mesecu v cerkveni dvorani sv. Roka Društvo sv. Barbare štev. 4 v Fedo-raln. Pa. Fran Starman, predsednik, P. O. Box 38, Burdine, Pa.; Ivan Guzelj, tajnik, P. O. Box 351, Morgan, Pa.; Ivan Keržišnik, zastopnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v prostorih br. Ivan Ker-iifinika na Burdine, Pa. Društvo sv. Barbare štev. 5 v Sou-danu, Minn. Matija Nemanič, predsednik, Tower, Minn.; Josip ZnidaršiČ, tajnik, Soudan, Minn.; Martin Stukelj, blagajnik, Soudan, Minn.; Anton Ste-phan, zastopnik, P. O. Box 772, Soudan, Minn. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v prostorih br. Josip Zni-daršiča v Soudanu. Minn. Društvo Marija Pomagaj štev 6 v South Lorainu, Ohio. Fran Krištof, predsednik, 405 llth Avenue; Ivan Klemene, tajnik, 405 llth Avenue; Josip Mramor, blagajnik, 583 10th Avenue; Mat. Vidrih, zastopnik, 508 10th Ave. Vsi v So. Lorainu, Ohio. Društvo zboruje vsako drugo v mesecu točno ob 1. uri popoludne v dvorani br. Ivan Zalarja v South Lorainu, O. Društvo sv. Barbare šte7. 8 v Piper, Ala. Josip Atrnič, predsednik, tajuik, blagajnik in zastopnik, P. O. Box 150, Piper, Ala. Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich. Mihael Klobučar, predsednik, 115 7th St.; Ivan D. Puhek, tajnik, 2140 Log St.; Josip Žnnič, blagajnik, 312 7th St.; Ivan D. Puhek, zastopnik, 2140 Log St. Vsi v Calumetu, Mich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo ▼ mesecu v basmentu slov. cerkve na Sth St. Društvo sv. Štefana st. 11 ▼ Omahi, Nebr. Pavel Mihalio, predsednik, 1452 So. 18th St.; Mihael Mravinec, tajnik, 1234 South 15tb St.; Fran Žitnik, blagajnik, 1108 South 22nd St.; Josip Pezdirc, zastopnik, 1655 So. 28th St. Vsi v Omahi, Neb. "Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoludne v češki šoli, 14 Pine St., Omaha, Neb. Društvo sv. Jožefa itev. 12 ▼ Pittsburgu, Pa. Fran Kresse, predsednik, 5106 Natrona Alley, Pittsburg, Pa.; Josip Muška, tajnik, 57 Villa St., Allegheny, Pa.; Ivan Arch, blagajnik, 79 High St., Allegheny, Pa.; Ferdinand Volk, zastopnik, 122 42nd St., Pittsburg, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani avstr. Nemeev, Cor. High & Humboldt St. & Spring Garden Ave.. Allegheny, Pa. Društvo sv. Alojzija it. 13 v Bagga. ley, Pa. Fran Božič, predsednik, P. O. Box 4fi; Ivan Arh, tajnik, P. O. Box 45; Anton Rak, blagajnik, P. O. Box 51; Ivan Arh, zastopnik, P. O. Box 46. Vsi v Baggaleyn, Pa. Društvo sr. Jožefa it. 14 ▼ Crockett, Oil Marko Draguvan, prods.; Stefan Jakia, tajnik; Fran Velikonja, bla-bajnik; Jakob Judnič, zastopnik Vsi ▼ Croekettn, Cal Droit vo sboraje vsako 8. nedeljo Druitvo sr. Petra in Pavla iter. If ▼ Pueblu, Colo. Martin Kočevar, predsednik, 1219 Eillers Avenue; Fran Meble, tajnik, 1208 Bohmen Avenue; Ivan Zupančič, blagajnik, 1238 Bohmen Ave.; Ivan Jerman, zastopnik, 1209 South Santa Fe Avenue. Vsi v Pueblu, Colo. Društvo zboruje vsaki- 13. dan v mesecu v dvorani G. Jermana, 1207 South Santa Fe Ave. Druitvo sv. Cirila in Metoda itev. 16 v Johnstownu, Pa. Josip Intihar, predsednik, 519 Po-I wer St.; Gregor Hreščak, tajnik, 407 j 8tb Avenue; Fran Slabe, blagajnik, R. F. D. 1; Fran Gabrenja, zastop-j nik, 1105 Virginia Avenue. Vsi v Johnstownu, Pa. Društvo sv. Jožefa št. 17 ▼ Aldridge, Mont. Luka Zupančič, predsednik; G. R. Zobec, tajnik, P. O. Box 65; Pavel Rigler, blagajnik, P. O. Box 102; Fr. Prešeren, zastopnik, P. O. Box 45. I Vsi v Aldridge, Mont. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani cerkve Preav. Družine v Aldridge. Društvo sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs Wyo. Anton Fortuna, predsednik, L. Box 294; Max Keržišnik, tajnik, L. Box 383; Fran Keržišnik, blagajnik, L. Box 121; Anton Justin, zastopnik, L Box 5<>3. Vsi v Rock Springs, Wyo. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. J. Mraka ob 9:30 dop. Društvo sv. Alojzija št. 19 v Lorain, Ohio. Fran Durjava, predsednik, 539 llth Avenue; Ivan P. Palčič, tajnik, 502 llth Avenue; Ivan Svet, blagajnik, 487 13th Avenue; Alojzij Virant, zastopnik, 500 Cor. 10th Avenue & Globe St. Vsi v Lorain, Ohio. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih slov. cerkve sv. Cirila in Metoda, vogal Globe St. & 13th Ave. Društvo sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. Mat. Zadnjik, predsednik, P. O. Box 314; Ivan Zalar, tajnik, P. O. Box 183; Mat. Majerle, blagajnik, P. O. Box 43; Josip Kern, zastopnik, P. O. Box 37. Vsi v Sparta, Minn. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v mestni dvorani. Društvo sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo. Ivan Pekee, predsednik, 4545 Grant St.; Ivan Debevc, tajnik, 4645 Franklin St.; Mat. Sadar, blagajnik, 4600 Humboldt St.; Ivan Cesar, zastopnik, 5115 N. Emerson St. Vsi v Den-verju, Colo. Društvo zboruje 14. dan v mesecu v Mat. Sadarjevi dvorani, 4600 Humboldt St., Denver. ^ Društvo sv. Jurija št. 22 v South Chicago, HL Fran Medoš, predsednik, 9483 Ewing Avenue; Anton Motz, tajnik, 9483 Ewing Avenue; Ivan Dučič, blagajnik, 9618 Avenue N; Fran Medoš. zastopnik, 9483 Ewing Ave. Vsi v So. Chieagu, 111. Društvo zboruje 2. nedeljo v mesecu zvečer v Medoševi dvorani, 95. ulica in Ewing Ave. Društvo sv. Jožefa štev. 23 v San Fraucisco, Cal. Ivan Kukar, predsednik, 461 4th St.; Ivan Stariba, tajnik, 2000 l&th St.; Matija Vidmar, blagajnik, 607 Kansas St.; Josip Lampe, zastopnik, 2024 19th St. Vsi v San Franciscu. Društvo zboruje vsako 3. sredo v mesecu. Društvo Sveto Ime Jezus itev. 25 ▼ Eveleth, MiwT|1 Ivan Nemgar, predsednik, P. O. B. 726 ; Ivan Škrabec, tajnik ; Alojzij Kotnik, blagajnik, P. O. Box 558; Anton Fric, zastopnik, P. ob iy2 uri popoludne nad First National Banko. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo O. Box 728. Vsi v Evelethu, Minn. Društvo sv. Štefana it. 26 v Pittsburgu, Pa. Josip Leban, predsednik, 18 Laut-ner St., Troy Hill, Allegheny, Pa.; Jakob Zabukovee, tajnik, No. 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.; Anton Škrbec, blagajnik, 5114 Natrona Alley, Pittsburg, Pa.; Jakob Zabukovee, zastopnik, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani slov. cerkve na vogalu Butler in 57. ceste, Pittsburg. Druitvo sv. Mihaela Arh. iter. 27 t Diamondville, Wyo. Alojzij Penca, predsednik, P. O. B. 15; Fran Pernšek, tajnik, P. O. Box 66; Josip Penca, blagajnik, P. O. B. 35. Ant. Arko, Box 172. Vsi v Diamond-will e, Wyo. Društvo zboruje v dvorani Josip Gačnika vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. Društvo Marija Danica it. 28 v Cum-berlandu, Wyo. Ivan Šefrer, predsednik, P. O. Box 64; Martin Hribernik, tajnik, P. O. Box 77; Jurij Jaklovič, blagajnik, P. O. Box 137; Josip Felician, zastopnik, P. O. Box 266. Vsi v Cumber-landu, Wyo. Društvo sv. Jožefa st. 29 ▼ Imperials Pa. Ivan Vidrih, predsednik, P. O. B. 18; Ivan Virant, tajnik, P. O. Box 312; Josip Jankel, blagajnik, P. O. Box 152; Anton Tavželj, zastopnik, P. O. Box 62. Vsi v Imperialu, Pa Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani. Društvo sv. Jožefa itev. 30 v Chla-holmu, Minn. Ivan Kočevar, predsednik, P. O-Box 118; Louis Kočevar, tajnik, P. O. Box 566; Fran Ravšel. blagajnik; Ivan Kočevar, zastopnik, Box 118. Vsi v Chisholmu, Minn. Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. v mesecu v Lovrenc Kovačevi dvorani v Chisholmu. Društvo sv. Alojzija št. 31 v Brad-docku, Pa. Jakob Knez, predsednik, 302 3rd St., Rankin, Pa.; Ivan A. Germ, tajnik, Box 57, Braddock, Pa.; Anton Sotler, blagajnik, Box 266, Braddock, Pa.; Alojzij Hrovat, zastopnik, Box 154, Linhart, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 6. ulici pod italijansko cerkvo v Braddocku. Društvo Marija Zvezda štev. 32 v Black Diamonds Wash Beinard Šmalc, predsednik, Cumberland; Gregor Porenta, tajnik, P. O. Box 701; Josip Rihter, blagajnik, Box 643; Josip Plaveč, zastopnik, Box 644. Vsi trije v Black Dia-mondu, Wash. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani ob L uri oopoldan. Društvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. Fran Šifrar II., predsednik, Box 67, Trestle, Pa.; Fran Šifrar I., tajnik, Box 26, Trestle, Pa.; Jakob Vi-čič, blagajnik, R. F. D. No. 1, Wil-kinsburg, Pa.; Gregor Oblak, zastopnik, Box 26, Trestle, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v angležki dvorani, Trestle. Društvo sv. Petra in Pavla štev. Si j v Lloydell, Pa. Anton Bombač, predsednik, Ona- | linda, Pa.; Andrej Maloverh, tajnik j Box 1; Anton Bombač, blagajnik, Box 56; Ivan Jereb, zastopnik, Box 16. Vsi trije v Lloydellu, Pa. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo pri Petru Valka v Lloydellu. Društvo sv. Alojzija itev. 36 ▼ Cone maugh, Pa. Frank Dremelj, predsednik, Bx 160, John Potokar, tajnik, Box 16; Fr. Šega, blagajnik, Box 19; Josip Dremelj, zastopnik, Box 227. Vai v Conemaugh, Pa. Društvo zboruje v lastnej dvorani v Conemaugh vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Janeza Krstnika it. 17 ▼ Clevelandu, Ohio. Fran Špelko, predsednik, 3504 St Clair Ave., N. C.; John Ausec, tajnik, 3946 St. Clair Ave. N. E.; Alojzij Recher, blagajnik, 1223 St. Clair Ave., N. E.; Anton O čepe k, zastopnik, 1063 E. 61st St., N. E. Vsi » Clevelandu, O. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Jaites dvorani, 6004 St. Clair Ave., Cor. 60th St. Društvo "Sokol" štev. 38 v Pueblo, Golo. Fran Jančan, predsednik, 1220 Taylor Ave.; Peter Culig, tajnik, 1245 South Santa F6 Ave.; Josip Cn-lig, blagajnik, 1219 South Santa Ft Ave. Sava Radakovič, zastopnik, 1708 E. Abriendo Ave. Vsi v Pueblu, Colo. Društvo sv. Barbare št. 80 v lyn, Wash. Anton Čop, predsednik, Box 440; Iv. Majnarič, tajnik, Box 409; Totne Majnarič, blagajnik, Box 536; Anton Janeček, zastopnik, Box 188. Vsi v Roslyn u, Wash. Društvo sv. Mihaela Arli. itev. 40 v Claridge, Pa. Pavel Pušljar, predsednik, Box 295; Lovrenc Bitene, tajnik, Box 435; Peter Lazar, blagajnik, Box 37; Anton Jerina, zastopnik, Box 204. Vsi v Claridge, Pa. Druitvo zbornje 2. nedeljo ▼ me-•eeu «1» 9. uri dep. t memfiki # _ri\v* Društvo sv. Jožefa št. 41 v East Palestine, Ohio. Josip Veder, predsednik, Box 223; Fran Kapla, tajnik, Box 60; Fran Goličič, blagajnik, Box 425; Fran Jurjavčič, zastopnik, Box 209. Vsi v East Palestine, O. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. Društvo Marija Pomagaj štev. 42 v Pueblo, Colo. Josip Boitz, predsednik, 1226 Mah-ren Ave.; Ivan Gaber, tajnik, 1251 South Santa Fč Ave.; Fran Hrovat, blagajnik, 1253 Mahren Ave.; Fran Ahčin, zastopnik, 1224 Bohmen Ave. Vsi v Pueblu, Colo. Društvo zboruje 16. vsacega meseca ob 10. ari dop. in ob 8. uri zvečer ua South Santa Fe Ave. št. 1207. Društvo sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont. Fran Hudoklin, predsednik, Box 117; Ivan Kocjan, tajnik, Box 66; Anton Smole, blagajnik, Box 162; Jakob Rogel, zastopnik. Vsi v East Heleni, Mont. Društvo zboruje vsacega 20. v mesecu v prostorih sv. Ane. Društvo sv. Martina št. 44 v Barber-ton. Ohio. Mat. Kramar, predsednik, Box 223; Rudolf Puželj, tajnik, 514 8th St.; Anton Štrukelj, blagajnik in zastopnik. Vsi v Barbertonu, O. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu na 114 Wood Lake Ave., Barberton. Društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. Jernej Stanfel, predsednik, 730 Hough Street; Alojzij Rudman, tajnik, 702 Holmes Avenue; Josip Gačnik, blagajnik, 901 Ketchein St.; Josip Zore, zastopnik, 733 Hugh St. Vsi v Indianaoolisu, Ind. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob L uri pop. v dvorani g. J. Gačnika, 903 Ketchem St. Društvo sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo. Josip Boršnar, predsednik, Box 419; Louis Lesar, tajnik, Box 55; Fran Marolt, blagajnik, Box 805; Josip Zobec, zastopnik, Box 55. Vsi v Aspenu, Colo. Društvo zboruje 1. in 3. ponedeljek v mesecu ob 7. uri zvečer. Društvo Vitezi bv. Jurija štev. 49 v Kansas City, Kansas. Mihael Novak, predsednik, 408 Ferry St.; Marko Gustin, tajnik, 519 Sandusky Avenue; Peter Špehar, blagajnik, 422 N. 4th St.; Josip Vovk, zastopnik, 317 Barnett Avenue. Vsi v Kansas City, Kansas. Društvo zboruje vsaki 3. ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov, Cor. 4th St. & Barnett Avenue, Kansas City. Društvo sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. Y. Anton Stucin, predsednik, 22 Scholes St.; F. G. Tassotti, tajnik, 135 Scholes St.; Ivan Fugina, blagajnik, 34 Scholes St.; F. G. Tassotti, zastopnik, 135 Scholes St. Vsi v Brooklynu, N. Y. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Adolf Haebig Cecilia Saengerbund Halle, 5—7 Boerum St., Brooklyn. Društvo sv. Petra in Pavla it 61 v Murray, Utah. Jernej Kamnikar, predsednik, Box 122, Murray, Utah; Ivan Pajnič, tajnik, Box 242, West Jordan, Utah; A. Sever, blagajnik, P. O. Box 272, West Jordan, Utah; L. Mihelič, zastopnik, Box 242, West Jordan, Utah. Društvo zboruje vsacega 12. v mesecu, in sicer jeden mesec v Murrayu v Opera House, drugi mesec v West Jordanu v prostorih brata Josipa Schneller. Društvo sv. Jožefa it 62 v Mineral, Kanin Martin Oberžan, predsednik, Box 51, West Mineral, Kansas; Fran August in, tajnik, Box 466, West Mineral, Kansas; Fran Kokal, blagajnik, Box 202, West Mineral, Kansas; lgn. Gros, zastopnik, Box 131, East Mineral, Kansas. Druitvo sboraje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne r dvorani brata Filip Brinerja t East Minerala. Druitvo sv. Jožefa št 63 v Uttls Falls, K. 7. Fran RoSane, * predsednik, 683 K. Mill St.; Fran Per, tajnik, 48 St; Jakob Rupariek, 686 East Mill St.; Anton Keržič, zastopnik, 39 Danube St. Vsi ▼ Little Falls, N. 7. Druitvo sboraje vsako 2. nedeljo v meseca v dvorani g. Fran Društvo sv. Frančiška it 64 v Hib-bing, Min« Peter Strk, predsednik, 223 Pine St.; Mihael Peskar, tajnik, Box 565; Ivan Povše, blagajnik, 223 Pine St.; Anton Gezin, zastopnik, Pine St. — Vsi v Hibbingu, Minn. Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. ob 2. uri pop. Društvo sv. Roka št. 55 v Un? i nt own, Pa. Anton Koihar, predsednik, Box 54 Brownfield, Pa.; Jakob Novšek, tajnik, Bx 65, Brownfield,Pa.; Urban Pičel, blagajnik in zastopnik, Lemont Furnace, Pa. Društvo sv. Alojzija št. 56 ▼ Superior, Pa. Fran Gerčman, predsednik, Box 33;Jos. Použal, tajnik, Box 75, Brre-ceville, Pa., R. F. D. No. 3; Tomaž Mlakar, blagajnik, Box 75; Fr. Gerčman, zastopnik, Box 33. Društvo sv. Alojzija St. 57 v Export, Pa. Anton Martinšek, predsednik, Box 125; John Bolka, tajaik, Box 44 Ivan Turk, blagajnik, Box 67; Anton Hribar, zastopnik, Box 18. Vsi v Exportu, Pa. Društvo zboruje vsako^ 2. nedeljo v mesecu v dvorani Fink Lauffer & Sam Duff. Društvo sv. Štefana št. 68 v Bear Creek, Mont. Ivan Kostelc, predsednik, Box 61; Ivan R. Rom, tajnik; Ivan Češarek, blagajnik, Box 16; Blaž Podpečan, zastopnik. Vsi v Bear Creeku, Mont. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivan Češarka. Društvo sv. Barbare št. 60 v Chis-holm, Mi h ji Anton Bambič, predsednik, Box 243; Anton Podržaj, tajnik, Box 496; Anton Stark, blagajnik, Box 496; Anton Šuštar, zastopnik, Box 427. Vsi v Chisholmu, Minn. Društvo zboruje vsako L nedeljo po 20. v dvorani g. Ant. Starka. Društvo sv. Jurija št. 61 v Reading, Pa. Anton Križe, predsednik, 231 Jefferson St.; Simon Luzar, tajnik, 381 N. River St.; Fran Spehar, blagajnik, 381 North River St.; Simon Luzar, zastopnik, 381 N. River St. Vsi v Readingu, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 6. uri zvečer v dvorani g. Louis S. Levi. Društvo sv. Florjana, št. 64 v Sa. Range, Mich. Paul Lukanič, predsednik, Bod 141, Baltic, Mich.; Anton Mušič, tajnik, Box 153, Baltic, M'ch.; Anton Štimac, blagajnik, Box 208, South Range, Mich.; Anton Štimac, zastopnik, Box 208, South Range, Mich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v South Range. Društvo sv. Petra in Pavla št. 65 v Manistique, Mich. Jakob Klobučar predsednik; Ivan Kotzian, tajnik, Box 951; Mihael Ko-betič, blagajnik in zastopnik, Box 981. Vsi v Manistique, Mich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v meseca v dvorani Ivana Costelo. Društvo sv. Petra in Pavla Itev. 60 v Joliets HL Anton KosiČek, predsednik, 1151 Mihael Vardjan, tajnik in zastopnik, 903 N. Scott St.; Anton Kostelc, blar gajnik. Vsi v Joliets 111. Društvo sv. Jožefa štev. 67 v Tale, Kansas. Josip Cvetkovič, predsednik in blagajnik, Box 12; Ivan Prislan, tajnik, Box 147; Mat. Dernulevec, zastopnik, Route No. 2, Bx. 9" Mulberry, Kans. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 10. ari dop. v Birkovi dvorani. r Društvo Isus Prijatelj itev. 68 ▼ Monessen, Pa. Nikola Vincetič, predsednik, Box 116; Mato Zoretič, tajnik, Box 155; Franjo Duralia, blagajnik in zastopnik, Box 37. Vsi v Monessenu, Pa. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v meseca ob L ari pop. Druitvo sv. Petra it 60 v Thomas, W. Va. Ignac Golob, predsednik, Box 366; Ivan Lahajne, tajnik, Box 21ft; Ivan Suder, blagajnik in zastopnik, Box 216. Vsi v Thomasa, W. Va. Društvo sboraje vsako 8L Druitvo Zvon it 70 v Chicago, HL Josip Blii, predsednik, 99. W.22nd Place; Mirko Ciganič, tajnik, 474 W. 20th St.; Martin Kremesce, blagajnik, 500 W. 18th Place; Avgust Poglajen, zastopnik, 144 W. 23rd St. Vsi v Chieagu, 111. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani 618 So. Center Ave., Cor. 19th S L Društvo sv. Janeza Krstnika Št 71 v Collinwood, Ohio. Frank Salunic, predsednik, 649 E. Collins Division St. Mat. Slapnik, tajnik, Box 694; Jos. Jevnikar, blagajnik, Box 192; Mat. Slapnik, zastopnik, Box 694. Vsi v Collinwcodu, Ohio. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu. Društvo sv. Barbare št. 72 ▼ Ravens-dale, Wash. Pavel Koss, preds.; Andrej Gor-jup, tajnik; Josip Pinoza, blagajnik; Mihael Ferlič, zastojnik. Vsi v Ra-vensdale, Wash. Društvo zboruje vsako 3. gedeljo v mesecu ob 9. ari dop. v Fran Lud-vigovi dvorani. Društvo sv. Jožefa 2t. 74 v Tyre, Pa. Martin Rihel, predsednik, Box 14, Tyre, Pa.; Leopold Vesel, tajnik, Box 65, Tyre, Pa.; Ferdinand Mes-sner, blagajnik, Tyre, Pa.; Josip Ce-rin, zastopnik, Box 4, Tyre, Pa. Društvo zboruje vsako 1. nedeljo ob 1. uri-pop. v dvorani g. Mihael Lenarta. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 75 v Canonsburg, Pa. Josip Mravinec, predsednik, Manifold, Pa.; Jurij Žalec, tajnik in zastopnik, 7 Iron St., Canonsburg, Pa.; Fran Miklič, blagajnik, Manifold, Penna. Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v stanovanju tajnika Jurija Žalca. Društvo sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore. Josip Smrekar, predsednik, Box 277; Matija Justin, tajnik, Box 104; hlat. Justin, blagajnik, Box 104; Jurij Šubic, zastopnik, Box 213. v Oregon City, Oregon. Društvo boruje vsako 3 nedeljo v mesecu pri Matev" Polajnarju. Društvo sv. Resnega Telesa štev. 77 v Goff. Pa. John Brandstetter, predsednik n tajnik, Box 323; Josip Koračin, blagajnik, Box 494; Ig. Uršič, zastopnik, Box 77. Vsi v Goffu, Pa. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih Josipa Progar. Društvo sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo, Ivan Drobnic, predsednik, Box 355; Josip Merkun, tajnik, Box 641; Louis Kastelic, blagajnik in zastopnik, Box 583. Vsi v Salidi, Colo. Društvo zboruje vsakega 12. v mesecu v dvorani pri rudotopilnici. Društvo sv. Barbare št. 79 v Heil-wood. Pa. Martin Šinkovec, predsednik; Jos. Zorko, tajnik; Josip Penič, blagajnik; Andrej Heimbring, zastopnik. Vsi imajo naslov: Box 133, Heil-wood, Pa. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecs Društvo sv. Petra in Pavla štev. 80 v Aquilar, Colo, Anton Celigoi, predsednik, P. O. Box 7; Ludlov, Colorado; Jakob Česnik, tajnik; Gašper Pavlovič, blagajnik in zastopnik; oba na P. O. Box 181, Aquilar, Colo. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Salam Makaron dvorani. Društvo sv. Jerneja št 81 v Aurora, Illinois. Frank Praprotnik, predsednik, 624 .Aurora Ave.; Albin Praprotnik, tajnik, 586 N. Broadway; A ton Rud-i- n, blagajnik, 312 So. River St; J rnej Verbič, zastopnik 4 — 1st Ave. VA v Aurora, HI. Se' se še vsako drugo nedeljo v mesecu ob 8h zjutraj v Kolenčovi dvorani Društvo sv. Janeza Krst štev. 82 v Cheboygan, Wis. Anton Kamin, predsednik, 515 Water St.; Jos. Meznarčič, tajnik, 513 Water St., John Versaj, blagajnik, 513 Water St., Anton Suša, zastopnik, 933 Indiana Ave. Društvo zboruje vsako prvo de-Ijo v mesecu v prostorih gosp. Anton Suša. OPOMBA. Ta imenik uradnikov krajevnih društev J. S. K. Jednote je priobčen v glasila Jednote vsak po enkrat, in sicer okoli 16. Vsa društva, oziroma njih tajniki so vljudno prošeni, nemudoma poročati vse nedostatke in premembe njih uradnikov. Ta imenik je priobčen« kakor mi je bilo dosedaj poročano. Društva, ktera še niso poslala vseh zahtevanih podatkov, naj blagovolijo to kmalo storiti. Jurij L. Brožič, gL tajnik. NAZNANILO IN VABILO. Društvo Marija Pomagaj št. 6 J. 8. K. Jednote v South Lorainu, Ohio,* praznuje dne 19. septembra t L DESETLETNICO SVOJEGA OB-"— STANKA. Ob tej priliki priredi omenjeno društvo na ta dan veselico v proslavo desetletnice v prostorih sobrata J. Zalarja, 508 10th Avenue, South Lorain, Vabimo vsa sobratska slovenska kakor tudi hrvatska društva ter cenjene rojake in rojakinje, da se te slavnosti udeležiti blagovolijo. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta. Društvene člane opozarjamo, da bodo ob tej priliki vsi navzoči. Za obilen poset se priporoča (12, 14, 16 — 9) ODBOB. NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J. za Pittsburg, Allegheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljo« nosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nekierega i*, med izvršujočiii uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Pri redni društveni seji dne 8. dee. 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1908: Predsednik Fran Kresse, 5106 Natrona Alley, Pittsburg. Podpredsednik Ivan Borštnar, 68 Spring Garden Ave., Allegheny. L tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny. H. tajnik Fran Strniša, 101 Vlila St., Allegheny. Blagajnik Ivan Arh, 79 High Su, Allegheny, j Delegat Ferdinand Volk, 122 42nd j St., Pittsburg. Odbor: Ignac Derganc, 58 Troy Hill Road, , Allegheny. Anton Lokar, 28 Troy Hill Road, Allegheny. Fran Hrovat, 5103 Butler Street, Pittsburg. Jakob Laurič, 5106 Natrona Alley, Pittsburg. Ivan Kašček, 2 Water Alley, Allegheny. Ivan Mastnak, 49 Perry St., Allege j heny. Naznanilo. | Rojakom Slovencem in Hrratoas, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN ST., I DULUTH, MINN, kteri ima svoj SALOON prav bllzo kolodvora. Vsak rojak |e pri njemu najbolje postreže n. Spoštovanjem SLOVENIC PUBLISHING CO., 40 West St, 60-62 Washington St ; ................F.................... ...................... 'BI > Cast mi je na/naniti slavnemu a občinstvu v Chicagi, lli., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon nri "Triglavu", 572 Blue Island Ave., Chicago, III. i kjer toCim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke so pri meni < na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kes-Ijišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Chicago, I1L L572 Blue Iffltfliwi'iillllinii A ll«fc POZOR SLOVENCI IN HRVATI. Podpisani priporočam vsem potnje-čkn rojakom v Chicagi, HL, in irVnHd ovoj dobro urejeni —: SALOON. :— Na raapolago imam tudi topo kegljišče. Točim vedno sveie in Seip pivo, j ako dobro domače razne likerje tear prodajam line ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi in preskrbujem ffr robrodne listke za vse prekomonke črte po izvirnih eenah. PoiOjaak denarje t staro domovine sanedtivfaa potom po dnevnem kuno. V IVMl •am a banko Frank Saknr t Wmt Torku. Svoji k evojiml Z val«poito»Mjai JOSIP KOMPAS* Ara, So. Ohlajat H. v ftpiMl Kant May3 sa "Olae Naroda" prMU L. P. DRUGA KNJIGA, PO DIVJEM KURDISTANU. (Nadaljevanje.)' "Ali si zdravnik T CJd t-ebe ne vzamem nobenega zdrdvila, tudi ee bi moral umreti. Toda prejel boš zdravila dovolj od mene, da se boš nad njimi zadavil. O tem si lahko prepričan!" 44 Vidim, da se je te lotila že mrzlica, ker sicer bi dal roko obvezati." *4Babica v (Jumri ho vse potrebno preskrbela. Ona je boljši zdravnik kot ti," odvrne zaničljivo. "Ti in tvoj pes sta dva psa, in bosta tudi poginila kot psa." Roko zavije v kos svoje obleke in-pobere bodalo. Nas pa vzamejo v aredo nakar se napotimo naprej. Nbeden Kurdov ni imel konja s seboj; živali-so pustili v Gumri. Sicer me je trenutni položaj nekoliko skrbel, toda v strahu nisem bil. Kurdi molče korakajo naprej in z svojo pozornostjo pazijo, da bi jim mi ne pobegnili. Tudi moj Halef in oba Arabca nista pregovorila besedice, tembolj gla-san je bil pa Lindsay. "Lepo ste nas v godljo spravili, master!" godrnja nad menoj; adute bi lahko vse postreljali." "Bi rad ved d kako? Saj so nas kar naenkrat napadli.' "Yes! In sedaj so okoli nas in mi v njih sredini. Orožje oddati! Grozno! Nesram 10! Ne grem več z vami v Kurdistan! Kako se imenuje •sel po kurdske, master?" "Ker. In majhea osliček se imenuje dašik." "Well! Torej smo mi štirje bili kot dašiki, vi ste se pa obnašali kot ker in zelo velik ker. Razumete!" "Zelo sem hvaležen, master Lindsay. Sprejmite mojo najprisrčnejšo »ahvalo za tak poklon. Ali ne menite, da bi bila skrajna blaznost napasti dvesto sovražnikov, ko nas je vendar samo pet?" "Mi imamo boljše orožje kot Kurdi!" "Ali bi ga pa v taki bližini lahko uporabili? In če bi se hoteli bra-miti, koliko krvi bi preteklo, ne samo sovražnikove, temveč tudi na£e. In krvno maščevanje! Kaj vendar mislite!" Tu opazimo jezdeca, ki je v diru jahal proti nam. Ko pride bližje, ■poznam v njem Dohuba, ki je prišel v Amadijo, in čegar oče in brat sta kila zaprta v Amadiji, kot sem že prej omenil. Ko dospe do nas, se uetavi saia četa. Dohub pa takoj poišče mene in mi ponudi svojo rok«. "Gospod, ti prihajaš? In vjet si?" "Kakor vidiš!" "Oprosti! Napotil sem Lz gradu Gumri i« potjo sem zvedel, da so naši ujeli pet tujeev. Takoj sem se spomnil tebe ia hitel sem, da preprečim ne.^rečo. Gospod, tvoj služabnik sem! Zapovej, kar zahtevaš?" "Hvala ti! Toda tvoje pomoči »e potrebujem, ker j« a« ta moč moj varuh!" "Koliko časa?" "Za en dan." "Emir, dovoli, da sem jaz tvoj varuh ne samo za en daa, temveč za oelo dobo svojega življenja. Ti si naš prijatelj, ker boš bejev gost. Bej te še pričakuje in hoče tebe in tvoje tovariše prijazno sprejeti." 44 Jaz ne grem k njemu." "Zakaj ne?" "Ali more emir brez orožja stopiti pred beja?" "Opazil sem že. da so vam vzeli orožje." Takoj potem se pa obrne k našim napadalcem in jim zapove: '*Dajte tem možem nazaj orožje!" Toda ranjeni Kfurd. krvni maščevalec prične ugovarjati: "Ujetniki so. in ne smejo nositi orožja!" "Prosti so, ker so bejevi jrostje," mu odvrne Dobub. "Sam lK'j nam j<- zapovedal, da jih ujamemo in jim katere se dobe v zalogi 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IS. V, MOUTVENIKL DUŠNA PAŠA (opisal ikof Fr. Bar raga,) platno, rudeča obreza 75e., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano ▼ aiono-kost $1.50, fino vezano v vanje 2.00, vezano v x latno 75c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v alonoko&t $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, iagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, no 50«. OTROŠKA POBOŽNOST, SSe. RAJSKI GLASOVI, 40e. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70e., ak>-nokost imit. $1.50. vzamemo • * Ker ni vedel, da so to možje, ktere je pričakoval." "Umorili so mojega očeta. In poglej mojo roko! Njih pes mi jo je razgrizel." "Torej se pogovori z njimi, ko ne bodo več bejevi gostje. Pojdi z menoj, gospod in vzemi svoje orožje; jaz hočem biti vaš vodnik." Kmalu dobimo vse nazaj, kar so nam vzeli; nato se pa ločimo od ostalih in v diru odjahamo proti Gumri. "No, Sir," vprašam Lindsaya, "kaj menite sedaj o starem in mla-. Jem o-lu?" "Ki^em razumel va.šoga pogovora." "Toda orožje so vam dali nazaj." "Well! In kaj potem?" ' "In bejevi gostje postanemo." "Vam hočem dati satisfaction, master! Osel sem bil jaz." "Hvala Sir! Cast i t am na tem častnem naslovu!" ' Oproščeni smo bili nadaljnega preganjanja, in brez skrbi jahamo skozi vrata vasi Gumri. Vendar se nisem mogel znebiti notranje groze pri pogledu na glavni stan pokojnega Abd el Sumit beja, ki je v zvezi z drugimi beji moril kristijane na tisoče. Gumri je zelo vojaško mesto, oziroma velika vas. V ozkih ulicah sem opazil toliko oboroženih Kurdov, da sem menil, da so se zbrali v tej okolici tudi iz drugih krajev. V tem oziru je bil Gumri drugačna trdnjava kot Amadija zr bolnimi vojaki, "Zakaj je toliko tujcev v Gumri?" vprašam svojega spremljevalca. "Večina njih so krvni maščevalci, ki se v tem mestu pobotajo in plačujejo in prejemajo odškodnino. Tudi mnogo poslancev je iz kristijan-skih vasij, kjer pričakujemo vstaje." : — _.....______ "Kaj se kristijani upirajo?" 1 "Da, emir! Kristijani v Tijara gorovju tulijo kot priklenjeni psi. Radi bi se znebili verig, toda njh tulenje jim ničesar ne pomaga. Zvedeli amo, da nameravajo napasti bervarsko dolino; da celo nekaj mož našega rodu so že umorili. Toda njih kri se bo kmalu razlila nad njimi. Danes aem bil v Mi ji, kjer priredimo jutri lov na medvede; v celi vasi nisem dobil niti žive duše." "Pa ali niste dve vasi z imenom Mija?" ' "Da. Obe so last našega beja. V gorenji vasi stanujejo samo pravoverni moslemini, ▼ dolenjem pa kristijanski nestorijanci. Toda slednji so naenkrat zginili." "Zakaj?" "Nihoe ne ve. Toda, gospod, pri bejevem stanovanju smo. Stopi s konja ti in tvoji tovariši, jaz pa hitim naprej, da vas pri beju naznanim." Pred seboj zagledam dolgo, sicer pa neznatno poslopje. Le precej velika dolžina je pričala, da stanuje tukaj poglavar rodu. Na Dohubovo povelje pride nekaj Kurdov, ki sprejmejo na-še konje in jih peljejo v hlev. Sam se pa finalu vrne od beja in nas povabi, da ga posetimo. Dobimo ga' v veliki sprejemni sobi. in <»n -am nam pride do vrat nasproti. Spremlja ga kakih deset Kurdov. Bej je bil mož, star morebiti 28 let, visoke postave in zrašče.i. Na njegovem licu skoro nisem opazil azijatskih potez, temveč slednje -o se bolj bližale potezam kavkaškega plemena. Njegov turban je moral meriti vsaj dva sežnja v premeru; njegova suknja in sploh vsa obleka je bila bogato prepletena s zlatnino in raznimi okraski. Poleg sablje je nosil še krasno bodalo in dve bogato s srebrom okovani pištoli. Na mene ni naredil utiša kot vodja roparjev in konjskih tatov; njegove obrazne poteze so bile mile in ljubeznive in njegov glas je prijetno donel, ko nas je pozdravil: "Dobrodošel, emir! Moj brat si, in tvoji tovariši so moji prijatelji!" Zajedno poda vsem roko. Bej naroči navzočim Kur do m, da znesejo dknpaj vse naslonjače, kamor se skupno vsedemo. "Slišal sem, da se lahko v kurdskem jeziku s teboj pogovarjam!" £DOVNIK7 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADEQKI, 20e. HHLLASDA, SOa. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAC, 20C. MUCENIKI, A. Aškerc, elegantne vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENCEK, 20C. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, ŽLrovmik, I zvezki, ves., vsak po 60a. NARODNE PRIPOVEDKE, S ki veaki po 20c. NASELJENCI, 20e. NA8ELNIKOVA HCl, 20a. NAS DOM. Zbirka pov«etL Ti 20c. NEDOLŽNOST PRBGAJANA POVELICANA, 20a. NEZGODA NA PALAVANU, NIKOLAJ ZRIWSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70e. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVLIHA, 20c. POSLEDNJI MOH3KANEC, 20e. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILEKE, REKI, 30 PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. 1IOPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. RCSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov za 75e. BANJSKE KRJIOE, vobke, M* 8SNHJA, lis. BITA, mala Hindoetaaka, »a SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30e. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zvezka, po 20c. SPISJE, 15c. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20c. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20e. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, 60c. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELE^,____ STRIC TOMOVA KOČA, 60e. SVETA NOC, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20c. ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 26e. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, SOa. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov. 16.50. TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40c. V DELU JE REŠITEV, 20c. VENČEK PRIPOVESTT, 20«. V GORSKEM ZAKOTJU, Me. VOHUN, 80c. VRfTOMIROV PRSTAN, V ŽABJI MLADOSTI, WINNETOU, rdeči gentlaman, tri zvezki «L00. KLATA VAS, Sfte ZLATOROG, $L% ZMAJ IZ BOSNE, OOe. Z OGNJEM IN MEČEM, $240. ŽALOST IN VESELJE, 45c. ZEMLJE VIDL ZEMLJEVID AVSTBO - OGRSKE ▼oliki 25e., mali 10a. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali lOe. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DR- JOHN KRAKER EUCLID, O. I^^žt^M Priporoča rojakom svoja ixvntw V IN A, ktera v kakovosti nadzrilju jejo vsa druga ameriška vina. Kndeče vino (Concord) prodajaš po 50 centov galono; belo Tine (Ca tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA TI NO JE 50 GALON. BRINJEVEO, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 11 steklenic sedaj $13.00. TROPINO VEO $2.50 galona. DROŽNIK $2.71 galona. — Najmanje posode za igs nje ao 4% galono. Naročilom je priložiti denar. Ka obila naročila ae priporoča JOD "rm.Airrm.) OMe FOSOE1 Y salogi "Glaa Naroda" je ooduČna knjUbea, ki obsega 54 «tr» oij, s naslovom: Kako aa poeUb: intrttkl državljan? Ker je kajiiiri •ako potrebna ia koristna, naj jo is coj naroČi vsak rojak. Stane wv 6 eentov, ktera poAljite t -u snom kak. "a '-"•binc tujih og—.... — od^o vom na npravništvo ne uredništvo. Compagme Generale Tiaosatiaotip (Francoska psurobrodna družba.) JIBEKTHA CBTA DO HJlVIffi, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUAHIc Postni pamiki eo:] 3aa£ r.majc k rrj*^ ■W1« w, Kozminski, genera ml agerji -t*. 7) Deaoorn St., ChlwaK0. aS, a« ROJAKI, NAROČAJTE SE NAJCENEJŠI DNEVNIKI ■ ^ft H NA "GLAS NARODA," NAJVEČJI DT IVAN RESNICOLJUB, 20c. IZANAMT, mala J«9»onka, We. IZDAJALCA DOM$TBl, Me. IZGUBLJENA SREČA, 20«. IZIDOR, pobodki hnet, 20«. IZLET V CARIGRAD, 40c. JARSMHi, 20«. JURČIČEVI SPHff, 11 KAK9 JE E0ML 60SBD, KAS» PWftWn S1IB KAR BOB ST^TH JE VBE PODRUŽNICA ^FR. SAKSER CO. I 1 SLOVENSKA -:- -:- RAEGLEDNIOE. kranjska narodna noša, Ijiibljaaake in diuflb meat na aewyorfce in zaznBi k«, a evctlieaau in po Be., daaal Me. 6104 St. Glair Ave. N. E. Cleveland, 0. POŠILJA NAJHITREJE = DENAR V STARO DOMOVINO = C. kr. poštna hranilnica izplača]« vse vsote. KUPUJE Ift. PRCDAJA AVSTRIJSKI UENAR PO DNEVNEM KURZU. Sprejema denarne vmge ter jili nalaga v zanesljive hranilnice ali posojilnice i>o4in4i% o-»resti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno k • ji-ico. Obresti teku o