TRGOVSKI I.IST Časopis za trgovino, Industrlfo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 90 Din, za y, leta 45 bin. meseCno 15 Din, za inozemstvo. 210 Din - Plača m toži se v Ljubljani, uredništvo ir upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vraCajo - Račun pri pošt Hranilnici v LjuoUarj St 11.953 Telefon St. 30-G9. ksto XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 16. marca 1935. štev. 31. h(H/i pcivilegifi za &adcug&? V svojem velikem govoru po radiu je prometni minister inž. Vujič podal svoj delovni program, ki ga gospodarski krogi večinoma pač zelo toplo pozdravljajo. Tako zlasti njegovo napoved, da se uvede načrtno gospodarstvo v vseh panogah državnega gospodarstva in da torej hode dati vlada g. Jevtiča vsej naši gospodarski politiki določeno in trdno smer. Prav posebno pa mora pozdraviti vsak gospodarski človek načela prometnega ministra glede tarifne politike, ki jo morajo voditi državne železnice. Tudi te se morajo Prilagoditi kupni moči prebivalstva in če je narod obubožal, morajp tudi železnice f tarifapii navzdol. Je to edino pravilno gospodarsko utemeljeno stališče, ki ga Pa Sp pred kratkim ni bilo mogoče slišati 2 odločilnega mesta. Zato gre tudi pro-me\neniu ministru za to njegovo pogum-no tališče tem večje priznanje. Tem bolj neprijetno mora zato gospodarske kroge zadeti napoved prometnega ministra, da se bo izdelala za zadruge posebna ugodnostna tarifa. G. minister pravi, d» vidi v takšni privilegirani tarifi za zadrpge posebne možnosti za papredek naše vasi ih vsega njenega dela, zaradi česar tudi upa, da v tarifnem odboru ne bo naletel v tej zadevi na pdpor. 0. minister 'se žal pl jasneje izrazil, katere zadruge naj bodo deležne posebnih Ugodnostnih tarif, z ozirom na številne in ne ravno vesele izkušnje pa moramo žal sklepati, da se nameravajo s privilegiji obdarovati kar en gros vse zadruge, in tudi °oe, ki ?o le po imenu zadruge, ki pa s Pravim zadružništvom nimajo nobene zve- Med temi žadrugami bodo seveda v pr-vj vrsti deležne privilegijev razne nabav-Ijalne zadruge, zlasti uradniške nabavljal-Jie zadruge, ki so prav za prav zaradi teh Privilegijev tudi nastale. Vedno je silno nevarno, kadar podeljuje država zasebnikom ali zasebnim podjetjem privilegije, kajti vsak privilegij je v nasprotju s temeljnim državnim zakonom, da veljajo za vse državljane in za vsa podjetja enake dolžnosti in enake pravice. Če država kljub , tej veliki nevarnosti, da s podeljevanjem privilegijev demoralizira državljansko moralo svojih državljanov, vseeno dovoljuje privilegije, potem sme to storiti pač le na podlagi sila tehtnih razlogov, ki jih priznava kot veljavne tudi vsa javnost. Tako n. pr. ni človeka, ki ne bi odobra-Vftl) če podeli vlada v svrho poživljenja gradbene delavnosti privilegij davčne protesti za nove hiše. Prav tako se ne bo nihče upiral, če država resignira na svoje davčne dohodke od naprav in ustanov, ki služijo izključno blaginji celote. Davčno Prostost za bolnišnice, karitativna društva m podobno bo javnost vedno smatrala za utemeljeno. Prav tako pa se tudi nihče ne bo upira , če se podele privilegiji ustanovam, ki ejo vigniti našo produkcijo, agrarno, ko VSako drugo, ker vsak tak dvig pomeni povečanje narodnega dohodka in zato sluzi posredno v dobro vsemu prebivalstvu. Seveda pa ne smejo imeti takšne ustanove značaj zasebnih pridobitnih podjetij, ker potem bi tem zavodom podeljeni privilegiji v prvi vrsti služili le v osebno obogatitev nekaterih poedincev, šele v drugi vrsti pa interesom splošnosti. Takšni privilegiji pa bi morali nujno povzročiti hudo kri. ? 8tRlišča je treba presojati tudi privilegije, ki se podeljujejo zadrugam. Če se naj s temi privilegiji dvigne gospodarska sila enega okraja, potem je takšen privilegij utemeljen in nihče se temu privilegiju ne bi upiral, če si n. pr. ustanove kmetovalci zadrugo, da si skupno nabavijo potrebne stroje, da si zgrade elektrarno, da si postavijo silos, da zgrade tvorni-eo za industrijsko predelavo svojih pridel- kov, da zboljšajo svojo živino, potem je prav, če vlada to njih prizadevanje podpira. Vse, kar dviga produkcijo, zasluži tudi podporo. Zato je pogoj za upravičenost privilegijev, da se z njimi dvigne produkcijska moč dežele. Dosledno s tem osnovnim pravilom smejo biti deležne privilegijev le produktivne zadruge in samo te. Prav nobene upravičenosti pa ni za privilegije nabav-ljalnih zadrug. Javnosti prav nič ne briga, po kakšni ceni kupuje ta ali oni cikorijo ali kavo ali druge izdelke, ki so na prodaj v vsaki trgovini in katerih cena je s posebno danes silno ostro medsebojno konkurenco trgovcev itak že zreducirana na minimum. To je čisto zasebna zadeva vsakega poedinca, kje in po kakšni ceni kupuje te izdelke, ker je za narodno gospodarstvo čisto irelevantno, ali kupi pri tem ali onem posredovalcu. Absolutno nedopustno je, da bi se država s podeljevanjem privilegija le eni vrsti posrednikov vmešavala v ta posel in enega svojega državljana gospodarsko uničevala v korist dru- gega. Prekršila bi osnovno zapoved, na kateri sloni vsaka država, da je namreč pravica fupdament države. Tem bolj nedopustno pa je takšno poseganje države v zasebne pravice in dolžnosti podjetij, kadar država na drugi strani zahteva od teh podjetij vedno večje in večje davke. S sprejemom davkov se vendar država obvezuje, da bo omogočila davkoplačevalcu, ki se ravna po veljavnih zakon, predpisih, da more neovirano izvrševati svoj posel. Ta dolžnost države do davkoplačevalca ni nobena imaginarnost, temveč na njej sloni vsa pravna podlaga države. Če pa sedaj država z enostranskimi privilegiji onemogoča davkoplačevalcu njegov posel, potem je ravno to pravno podlago razdrla. Tem večjo napako pa je zagrešila, če tistemu, ki ga že brez pravne pravice podpira s privilegiji, daje še davčni privilegij. V tem hipu pa je država udarila že samo sebe, ker si je znižala svoje davčne dohodke. A to se danes s privile-giranjem nabavljalnega zadružništva in konzumov dogaja in to je eden glavnih razlogov, da propada trgovina, ki je in ostane glavni vir davkov. Če hoče vlada uveljaviti novo gospodarsko politiko in obračuniti s starimi napakami, potem mora napraviti tudi konec vsem neupravičenim privilegijem. In zato upamo, da je prometni minister s svojo napovedjo posebnih tarifnih olajšav mislil le na dokazano produktivne zadruge, ne pa na one, ki pod imenom zadrug opravljajo le čisto navadne trgovske posle. Pa tudi v tem primeru mora prometni minister gledati na to, da s temi privilegiji ne škoduje drugim produktivnim panogam, key so tudi zasebna produktivna podjetja* katerih produkcijo je treba v interesu celote podpirati. Nobena dobra gospodarska politika ul mogoča s preziranjem teh načel ip zato bo stališče vlade v vprašanju privilegijev tudi preizkušnja za vladno gospodarsko politiko. Iskreno želimo, da bi ta preizkušnja izpadla v korist vlade in njepe gospodarske politike. VUV IH • 0 v v#liki dvorani Trgovskega doma je bil v petek dopoldne obfini zbor Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik Stanc Vidmar, ki je konstatiral pravilno sklicanje občnega zbora in njegovo sklepčnost, nato pa imenoval za zapisnikarja ravnatelja Ozimica, 3» overovatelje pa g-Samca in Lavriča. Pozdravil je vse prisotne, imenoma pa: zastopnika apelacijskega sodišča apela-cijskega svetnika dr. Sajovica, zastopnika Zbornice za TOI dr. Plessa, zastopnika okrožnega sodišča dr. Štempiharja, zastopnika Zveze inldustrijcev gen. tajnika inž. Šukljota, zastopnika Zveze trgovskih združenj in združenja trgovcev v Ljubljani Albina Smerkolja, predsednika društva »Mer- kur« g?a. tajnika Zbornice v p. dr. Windi-scherja, pravnega konzulenta društva dr. Grossmana in zastopnike tiska, ki so vedno podpirali društvo. Pismeno so pozdravili občni,, zbor predsednik ZborniCe Ivan Jelačin, ki je zaradi neke druge seje zadržan ter zagrebško društvo za zaščito upnilkov in dunajski Krelditverein. Nato se je spominjal predsednik Vidmar od zadnjega občnega zbora umrlih članov pg. Kocbeka iz Kranja, Zeschkota iz Ljubljane, Kožela iz Tržiča in Kollnerja iz Slovenjgradca. Nato je prešel predsednik na dnevni red in podal globoko zasnovano predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo. 'pAMcita ^ccdscdnika Staneta Vidmacia Z današnjim občnim' zborom ,se zaključuje prvo desetletje društvenega delovanja. Naj bo zato dovoljen kratek pogled nazaj v razvoj' društva. V prvih povojnih letih, ko se je prodajalo le proti gotovini, še ni bilo potrebe po posebni zaščiti upnikov, šele potem, ko se je nehalo pomanjkanje blaga in se je začelo blago ponujati, so tudi popustili plačilni pogoji in začelo se je kreditiranje blaga. Slabe strani tega sistema so se pokazale takoj in izgube upnikov so postajale vedno večje. Vedno bolj se je čutila nujna potreba organizacije, ki naj bi z vzajemno pomočjo in sodelovanjem članov skrbela za zaščito upnikov. Tedaj je sedanji častni predsednik Kunc zasnoval načrt za ustanovitev Društva industrijcev in 'veletrgovcev ter pridobil za svojo misel Ište tovarige: industrialca Dragotina Hribarja, polk. tvomičarja Petra Kozino, tvor-ničarja dr. Meglerja, ravnatelja Edvarda Praprotnika, veletrgovca Samca in veletrgovca Urbanca. Z odlokom velikega župana z dne 20. januarja 1925 so bila pravila društva potrjena in dne 4. februarja je bil že ustanovni občni zbor društva. Na tem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika idejni zasnovatelj društva Josip Kune, za podpredsednika Samec, za blagajnika Edvard Praprotnik, za tajnika Branko Bizjak, v nadzorstvo pa Peter Kozina, dr. Megler in Franc Urbanc. Kakor se je ustanovilo društvo brez Te-klame in tiho, tako je bilo skromno tudi začetno delovanje društva. V mali sobici zasebnega stanovanja (v Dalmatinovi ulici sta začela tajnik, sedanji naš neumorni ravnatelj, in tipkarica priprav- ljati delovanje društva, ki je vedno bolj raslo. Pokazali so se prvi dobri učinki »zelenih opominov« in že po enem letu je štelo društvo 79 članov. Delokrog društva Se je širil in začeli so se izvajati tudi preventivni ukrepi proti zlorabi zaupanja. S tihim in vztrajnim delom so se sistematično začeli nabirati podatki o kreditni sposobnosti posameznih trgovcev in po desetih letih intenzivnega dela razpolaga informacijski oddelek * nad 80.000 informacij, ki vsebujejo vse bistvene podatke za presojo kreditne sposobnosti posameznih podjetij. Tako dobra informacijska služba društva pa je bila mogoča le, ker si je društvo vzgojilo zanesljive poročevalce v vsej državi, katerih ima danes čez 5000. Brez pretiravanja morem reči, da je danes informativna služba društva na višku in tdia prekaša vse zasebne informativne pisarne. Po uveljavljenju novega konkurznega zakona in zakona o prisilni poravnavi je moralo društvo obravnavati še insolvence, ki do tedaj v Sloveniji v večjem obsegu niso bile poznane. S pritegnitvijo zanesljivih delavcev se je posrečilo uravnati tudi delo tega oddelka. Doseglo pa bi se mnogo več, če bi bila solidarnost upnikov večja. Ustanovil se je tudi posebni pravni oddelek, ki daje zlasti v zadnjem času zelo dobre rezultate. Nato se je predsednik s priznanjem spominjal zaslug prvega predsednika g. Kunca in drugega predsednika g. Samca. V priznanje njunih zaslug je izvolilo društvo prvega za svojega častnega predsednika, drugega pa za svojega častnega člana. S hvaležnostjo pa se je tudi spominjal de- (/ ia, kj so ga opravili društvp tainik Jer-pej Jelenič, blagajnik Edvard Praprotnik in predsednik nadzorstva Fr$nc Urbanc. Končno se je predsednik Stane Vidmar z na^večjijn priznanjem sppminjal dela vedno zanesljivega uradništv^. društva. Po tem poročilu o (delovanju društva Je prešel predsednik Stane Vidmar nit ptf>-čilo o stanju našega gospodarstva. Nj«h govo poročilo je napravilo zelo globok vtis. Med drugim je izvajal: Še čutimo posledice raznih ncsrečnili zaščitnih uredb in zakonov, ki so pomagali v prvi vrsti nepoštenim elementom. V tern času najtežje preizkušnje pa je bil privit še davčni vijak, in sicer v tej meri, da so mnoga podjetja padla, večinoma vsi podjetniki pa izgubili vsako veselje do dela. Spominja se akcije ljubljanskih gospodarskih krogov ob koncu preteklega i leta proti tej pretirani davčni obremenitvi. Glasno in jasno smo takrat povedali, da je našega trpljenja konec in da se ne pustimo ostriči Ido gole kože. Povedali pa smo tudi odkrito, da takšna trdoglava neuvidevnost vodi gospodarstvo v propad, kar težko Škoduje tudi državni misli. Nova vlada g. Jevtiča je to na®e stališče potrdila in odkritosrčno priznala, da je davčna obremenitev že prevelika. A ne saimo pifevelika je, temveč postala je že oddaja premoženja. Zadnje zasedanje davčnih odborov je bilo najhujše, ikar jih je bilo, ker so imeli davčni odbori tako zvezan© roke, da niso mogli popraviti vseh krivic. V svojih spominih bomo postavili bivšemu finančnemu ministru in njegovemu pomočniku primeren spomenik. Verujemo vladi, da bo znižala davčna bremena. Zato pa tudi pričakujemo, da ne bo trpela, da se povišujejo banovinske davščine. Nato je govoril predsednik Stane Vidmar s priznanjem o dosedanjih gospodarskih ukrepih vlakle ter med, drugim navedel nekaj glavnih zahtev naših gospodarskih stanov. Narodna banka naj naše kraj® e krediti izdatneje podpira, ker tudi pri nas ni imela dosedaj nobene izgube. Poveča naj se avtonomija podružnic Narodne banke in zniža naj se debetna obrestna mera, ki je za sedanje težke gospodarske razmere na vsak način previs*, ka. Omenja, da je zaupanje ljudstva popolnoma zrahljano in da ljudje ne verujejo več besedam in da jih ni mogoče prepričati, da se bodo napovedane železnice in ceste tudi v resnici gradile. Naj zato vlada z dejanji zopet dvigne zaupanje naroda. Zlasti pa je potrebno, da *e olajša davčno breme in zloglasni § 7 davčne novele mora pasti! Pohvalno moramo tudi omeniti, da namerava finančni minister odpraviti nagrade davčnim ovaduhom. Znova moramo poudariti nujnost decentralizacije državne uprave z uvedbo resničnih in širokih banovinskih samouprav. V tem. oziru nočemo nobene karikature samouprave. Enako odločno zahtevamo, da se odpravi strahotni birokratizem. Potrebna je temeljita reforma, da se že napravi konec papirnati povodnji, ki postaja vedno hujša. Postali smo žrtve papirne kuge in vsako pomembnejše podjetje mora danes imeti že posebnega uradnika samo za urade. Poenostaviti in poceniti je treba zato našo upravo, da bo bolj ekspeditivna. Nato je govoril o težkih posledicah, ki nastajajo za državo in za vse gospodarstvo, ker se odtegujejo najbolj sposobni in najbolj pošteni ljudje javnemu delu. Zaradi generacij, ki pridejo za nami, je potrebno, da gospodarski ljudje bolj posegajo v jav-aio življenje. Vlada g. Jevtiča je izjavila, da hoče sodelovati z gospodarskimi sloji. Izjavljamo, da mi čakamo in da smo vedno pripravljeni sodelovati. Zavedamo se, da bo treba mnogo delati, da se popravijo vse napake in zle posledice iz prejšnjih dob. Bilo bi napačno in figarsko, če bi stali ob strani in mirno gledali, kako se delajo napake. Udarimo že enkrat po mizi in povejmo svoje zahteve! Naša iskrena želja je in mora biti, da soustvarjamo boljše čase, da gradimo temelje boljše bodočnosti za generacijo, ki pride za nami in da zavarujemo temelje te naše države, ki jo čaka silna in solnčna bodočnost, če bodo njenim državnikom vedno zvezde-vod- nice: poštenje, pravičnost, svoboda in res- , nična enakopravnost vseh državljanov. (Glasno odobravanje vseh prisotnih je sledilo poročilu predsednika Vidmarja.) Nato je podal obširno in lepo sestavljeno tajniško poročilo g. Jelenič, blagajniško pa ga. Ljubič. Zaradi pomanjkanja prostora poročamo o obeh poročilih prihodnjič. V imenu nadzorstva, je predlagal g. Urbanc razrešnioo odboru, ki jo je zbor soglasno potrdil. Soglasno je bil nato izvoljen naslednji odbor: Predsednik; Stane Vidmar, industrialec v Ljubljani; odbor, ki naj se konstituira na prvi seji: Anton Agnola, veletrgovec v Ljubljani; Franc Heinrihar, industrialec v Ljubljani; Jernej Jelenič, industrialec v Ljubljani; Ivan Jeras, ravnatelj tt. »Sladkor« v Ljubljani; Franc Kham, industrialec v Ljubljani; Zdenko Knez, industrialec v Ljubljani; Josip Lavrič, veletrgovec v Ljubljani; Josip Ljubič, ravnatelj Jugo-slavenske banke v Ljubljani; Oskar Schmitt, veletrgovec v Ljubljani; Albin Smerkolj, veletrgovec v Ljubljani. Nam®stniki; Ferdo Pintar, veletrgovec v Mariboru; Evgen Ivanc, industrialec v Sodražici; Ivan Prešeren, industrialec v Kranju. Nadzorstvo: Franc Urbanc, veletrgovec v Ljubljani; Avgust Volk, veletrgovec v Ljubljani; Anton Žnidaršič, industrialec v Ljubljani. Ko je bila še sprejeta resolucija proti uvedbi monopola na šolske knjige, je predsednik Stane Vidmar z apelom na vse člane, da intenzivno sodelujejo v društvu, zaključil v vsakem pogledu pozitivni občni zbor. Vlova načela nase pcometM poUiike Govor prometnega ministra inž. Vujiča po radiu V četrtek zvečer je govoril po radiu prometni minister Vujič o novi prometni politiki, ki jo bo uveljavil v skladu z reformnim programom vlade g. Jevtiča. V svojem govoru, ki je zlasti v gospodarskih krogih doživel zelo dober odmev, je prometni minister dejal med drugim: Vlada g. Jevtiča hoče organizirati načrtno delo na vseh poljih, da se na ta način razvije enotna državna konstruktivna politika. Moja naloga je, da to načrtno delo organiziram v prometnem ministrstvu. V ta namen je treba najprej sestaviti celoten načrt tega dela, potem pa načrt dosledno in energično izvajati. Na ta način bo konec one nestalnosti, ki je preje vladala v naši gospodarski politiki. Ena posledic te nestalnosti je bila, da je prišel kmet med nakovalo in kladivo, da so ga na eni strani pritiskali dolgovi, na drugi strani pa nizke cene njegovih pridelkov. Tej politiki nestalnosti hoče napraviti vlada konec s svojim novim gospodarskim programom in ugodne posledice izvajanja tega programa so se deloma že pokazale, deloma pa se bodo pokazale v najkrajšem času, ko se bodo začele izvajati vladne reforme v še večji meri. Kar se tiče posebej železnic je treba pripomniti, da so tudi železnice odvisne cd splošnega blagostanja prebivalstva. Da odpravijo mrtvilo in da pospešijo napredek tudi zaostalih krajev, morajo železnice žrtvovati tudi lastne finančne interese, ker kaj pomaga tudi najboljši promet, če se ga pa ljudstvo zaradi pomanjkanja sredstev ne more posluževati. Tarifna politika železnic mora zato biti v skladu z vsemi gospodarskimi činitelji. Če je zaradi krize padla kupna moč prebivalstva, potem se morajo temu prilagoditi tudi železniške tarife. Ker so bile železniške tarife za prebivalstvo predrage, je prišlo že tako daleč, da so začeli železnicam konkurirati tudi že navadni kmetski vozovi. Bila je že nevarnost, da ostane železnica prazna. Treba je bilo zato znižati železniške tarife in ugodna posledica tega znižanja je, da je število potnikov naraslo. Sedaj je potrebno, da se izvede revizija tudi za blagovne tarife. Ne bodo pa se te tarife znižale linearno, po starem in napačnem načelu, temveč z ozirom na značaj blaga, to je z ozirom na to, kakšne tarife prenesejo posamezne vrste blaga. Seveda se pa tudi ne bo dovolilo, da bi se z znižanjem tarif posamezna gospodarska podjetja obogatila. Od primera do primera se bo železniška tarifna politika postopno preurejala po gospodarskih možnostih posameznih krajev in gospodarskih panog. Tarifna politika v bodoče ne bo ovirala razvoja niti ene panoge, temveč bo vzpodbuda za čim večji promet. Zaradi posebnega pomena zadružništva pa se bo sestavila posebna zadružna železniška tarifa, ki naj podpre zadružništvo s posebnimi tarifnimi olajšavami. Upam, da bo to stališče naletelo pri tarifnem odboru na odobravanje. Nato je govoril minister o odnošajih železnice do avtobusov in naglasil, da mora priti do sodelovanja železnic in avtobusnih podjetij, ker le tako je mogoče doseči večje udobnosti za prebivalstvo tako v potniškem ko v blagovnem prometu. To sodelovanje je tem bolj potrebno, ker je, avtobusni promet največje važnosti za javni promet in poleg tega tudi za državno obrambo. Železnice niso danes skoraj nikjer rentabilne. Finančnega ozdravljenja pa ni pričakovati od tarif, temveč od zboljšanja načina eksploatacije železnic. Treba je znižati režijske stroške in v ta namen odpraviti vsak birokratizem, ki razjeda zdravi organizem države. Vsakemu nameščencu je treba dati možnost, da v okviru strogih zakonskih sankcij dela svobodno, kar smatra za pravilno. Osebno odgovornost nameščencev je treba zvišati, zato pa jim dati tudi več pravic za samostojne odločitve. Osebnih redukcij ne bo, ker so te pri današnjem gospodarskem stanju nemogoče.1 Železnica se mora vzdržati z lastnimi) sredstvi in zato so bili že izdani potrebni ukrepi, da se bo čim bolj varčevalo, seve-1 da le brez škode za promet. Prometno ministrstvo mora tudi rešiti! vprašanje načrtne gradnje novih železnic, j Železnice niso bile pri nas zgrajene kot organizacijska enota, temveč dostikrat celo proti našim interesom. Mnogi kraji pa so bili sploh brez vseh železnic. Zgraditi bo treba še enkrat toliko prog, kakor jih imamo. Da pa bo železniško omrežje res ■ odgovarjalo potrebam prebivalstva, je treba, da se nove železnice zgrade po načrtu. Končno je omenil prometni minister še vprašanje naših radijskih postaj, ki so nenavadno šibke. Gledati bo treba na to, da dobi država močne postaje in da se postavijo tudi vse potrebne vzporedne postaje. Na ta način bodo prišli na svoj račun tako državni interesi, ko potrebe prebivalstva. SLOVEHIA-TRANSPORT LJUBLJANA - TELEFON 27-18 ocarinjenje uvoznega in izvoznega blaga, po svojem car. posr. I. Kladniku, viš. car. insp. v p. — revizije deklaracij — carinske reklamacije — rekurzi — carinsko-tarifne informacije itd. t Dr. Ljudevit Bohm S težko roko je zopet posegla smrt v vrste slovenskih gospodarskih mož. Na svojem domu v Mirni na Dolenjskem je umrl v 71. letu svoje starosti dr. Ljudevit Bohm, prvi direktor ljubljanske trgovske akademije in eden naših najodličnejših gospodarskih strokovnjakov. Nevenljive so zasluge, ki si jih je pridobil pokojnik za vzgojo našega trgovskega naraščaja. Kajti ni dajal svojim učencem le strokovnega znanja, temveč dal jim je onega duha, ki je odlika gospodarskega človeka in ki daje ono podjetnost, ki je ključ do uspeha. Temelje, katere je dal pokojnik naši trgovski akademiji kot njen prvi direktor in eden njenih ustanoviteljev, so tako trdni in solidni, da bo naša trgovska akademija trajno med našimi najodličnejšimi zavodi. Prav tako velike pa so zasluge pokojnika tudi za razvoj našega gospodarstva. Bil je med ustanovitelji in med najagilnejšimi delavci za naš Ljubljanski velesejem. S svojim spretnim peresom je v domačih in tujih listih vedno branil interese našega gospodarstva in vzpodbujal k napredku. Kjer je le bilo treba zagrabiti za delo, tam se je tudi poznala krepka Bohmova roka. Posebno zaslugo pa si je pridobil pokojnik s svojim neumornim trudom, da se pre-orientira naša gospodarska politika v pomorskem duhu. Tik morja smo skoraj, a živimo in delamo, ko da bi bili kje daleč stran od morja. Pred nosom so nam bogati blagoslovi čezmorske trgovine, a mi teh blagoslovov ne vidimo. Ključ do bogastva je v pomorski orientaciji našega gospodarstva in to resnico je oznanjal pok. dr. B5hm z vzorno neumornostjo. Na vseh poljih delaven, povsod strokovnjak, vedno iniciativen, vedno odločen borec proti vsaki napaki v javnem življenju je bil pokojni dr. Bohm eden onih mož, na katerih počiva napredek naroda. Njegova smrt je zato tudi za ves narod težka izguba, ki jo lajša le zavest, da nam je vzgojil naraščaj, ki bo vsaj delno nadomestil svojega učitelja. Pokojni Ljudevit B5hm se je rodil 1. 1864. v Kočevju kot sin davčnega uradnika. Po dovršenih filozofskih študijah na Dunaju je najprej šliižboval v Ljubljani, potem v Novem mestu in Splitu, od 1. 1898. do preobrata pa na pomorski akademiji na Reki. Nato je postal direktor novo ustanovljene ljubljanske trgovske akademije, ki jo je vzorno vodil do svoje upokojitve 1. 1930. Leto dni preje je bil imenovan za honorarnega profesorja na ljubljanski pravni fakulteti. Za svoje zasluge je prejel številna in visoka odlikovanja, domača in tuja, njegov narod pa se ga bo večno spominjal v globoki hvaležnosti. Večna slava spominu doktorja Ljudevita BOhma. f Filip Pristou V 57. letu svoje starosti je umrl v Ljubljani Filip Pristou, črkoslikarski mojster. Pokojnik je bil eden tistih naših vzornih obrtnikov, ki so strokovno absolutno na višku in ki so obenem zvesti in neumorni delavci za napredek obrta in vsega obrtniškega stanu. Ni skoraj obrtniške organizacije, pri kateri ne bi pokojnik sodeloval aktivno, ni pa tudi bilo nobene koristne akcije našega obrtništva, ki jo ne bi podpiral z delom in tudi materialno pokojni Filip Pristou. Pa tudi vsa druga narodna in kulturna društva so mogla vedno računati na podporo pokojnika. Mož ustvarjajočega dela je bil v svoji delavnici in takšno delo je hotel tudi v javnem življenju. Bil je neutrudljiv in vedno delaven optimist, kateremu je njegov globoki idealizem dajal vedno novih sil. Vzornemu obrtniku ter zavednemu narodnemu delavcu bodi ohranjen svetal spomin! Polifične vesti »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 16. marca objavlja: Banovinsko uredbo k zakonu o lovu — Pravilnik o obrazcu za lovsko zakupno pogodbo — Naredbo o iz-premembi lovopusta in o zaščiti divjačine — Predpis obrazca za odškodninsko razsodišče za ocenitev škode po lovu ali divjačini — Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita za banovinske uradnike Dravske banovine na banovinskih pridobitnih podjetjih im |za uradnike z ekonomsko-gospodarsko izobrazbo — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Goring je sporočil angleškemu in italijanskemu letalskemu atašeju, da si je Nemčija zgradila svoje bojno zračno bro-dovje. Še pred tremi meseci je isti Goring jzjavil tujim časnikarjem, da nima Nemčija nobenih bojnih letal. (Goring se je torej takrat čisto navadno zlagal.) Nemško bojno zračno brodovje pa ne bo podrejeno vojnemu ministru, temveč G8-ringu, ki postane letalski general. Istočasno z izjavo Gfiringa so se na berlinskih ulicah tudi že pojavili oficirji v novih uniformah letalskih oficirjev. Že danes ima Nemčija 6000 pilotov za zračno vojsko. Versajska pogodba je z ustanovitvijo nemškega bojnega zračnega brodovja flagrantno kršena, kar poudarjajo tudi vsi listi. Vendar pa ta kršitev ne bo imela nobenih posledic, ker je pač tako, da je močnim dovoljeno vse. In do zob oborožena Nemčija je močna. Na berlinski obisk zunanjega ministra Simona gledajo v londonskih političnih krogih zelo skeptično. Govori se, da je namen obiska samo ta, da izve Simon, kaj vse zahteva Nemčija glede svojega oboroževanja in do katere mere je že dvignila svoje oboroževanje. Kakor hitro bi Francija uvedla dvoletno vojaško službo, namerava Nemčija takoj objaviti svoje oboroževanje na suhem. Zastopniki treh baltskih držav, Estonske, Latviške in Litovske, so obiskali zunanjega ministra Lavala in mu sporočili željo svojih vlad, da se začno pogajanja za sklenitev vzhodnega pakta brez ozira na to, če se Nemčija in Poljska teh pogajanj udeležita ali ne. Hitler je izjavil v razgovoru z nekim angleškim majorjem, da se bo v Avstriji in v Klajpedi ponovilo isto, kar se je zgodilo v Posarju, da se bo namreč ogromna večina prebivalstva izjavila za Nemčijo, kakor hitro se bo smelo prebivalstvo svobodno izjaviti. Toda v Avstriji vlada danes nasilje in tudi dva njegova sorodnika sta v ječi. Hitlerjeva izjava je silno razburila avstrijsko vlado in avstrijski poslanik v Berlinu je ostro protestiral v zunanjem ministrstvu, ki pa ni hotelo vzeti protesta na znanje, ker da gre le za čisto privatno izjavo Hitlerja Dr. Rintclen, bivši štajerski deželni glavar in avstrijski poslanik v Rimu, je bil zaradi veleizdaje obsojen na dosmrtno ječo. V poljski javnosti se opaža vedno večje nerazpoloženje proti nemško-prijazni politiki zunanjega ministra Becka. Tudi v vladnih krogih je agitacija proti tej politiki vsak dan močnejša. General Kondilis se je s posebno poslanico zahvalil jugoslovanski javnosti in vladi za bratske simpatije, ki jih je izkazal jugoslovanski narod za časa državljanske vojne. Kondilis, zmagovalec zadnjega venizc-lističnega upora, j© izjavil nekemu nemškemu novinarju, da se njegov bodoči program ne bo dosti razlikoval od programa »velikega nemškega voditelja Adolfa Hitlerja«. Da se ta program izvede, se morajo pozabiti vsi dosedanji spori. Koncem svoje izjave nemškemu dopisniku je general Kondilis izjavil, da bo skušal poglobiti gospodarske stike med Grčijo in Nemčijo. Metaxas, (tudi eden voditeljev novega grškega kurza, je izjavil, da se mora v Grčiji začeti sedaj politika močne roke. Predsedniku vlade Caldarisu pa je Me-taxas pisal, da se mora izvesti rekonstrukcija vlade in začeti delati na to, da se v Grčiji obnovi monarhija. Italijanska vlada je sporočila Venizclu, da želi, da čim prej odpotuje iz Italije. Venizelos je izjavil, da se bo za stalno naselil v Franciji. Več grških uporniških oficirjev je izvršilo samomor, ker bi morali priti pred preki sod. Grška vlada kljub izjavam monarhistov o potrebi obnove monarhije, demantira vse vesti o tem, da bi hotela izpremeniti, sedanjo obliko vladavine na Grškem. Venizelistične uradnike in oficirje je začela vlalda kar na debelo odpuščati. Tudi aretacije venizelistov se še nadaljujejo. Posebno mnogo je bilo zaprtih bogatih venizelistov, (ki bodo morali najbrže plačati vso škodo, nastalo zaradi revolucije. Abesinska vlada je odklonila nadaljnja pogajanja z Italijo, dokler ne ugotovi nepristranska komisija vzroke sedanjih sporov med Abesinijo in Italijo. Poljska ima po zadnji statistiki 33 milijonov prebivalcev. |ž)cnflF«fvo Padanje funta >Times and Tide« je priobčil o zadnjem padcu funta dolg članek, v katerem pravi naslednje: Cena zlata se je pričela v Angliji po škandalih na londonski borzi občutno dvigati. Dne 20. februarja je veljala unča 142 šilingov in 9 in pol penijev, 6. marca ie dosegla že ceno 149 šil. in 4 penijev, šterling je padel od 74 na 71‘/< fr. franka. Padanje se je čutilo že šest mesecev. Vzroki za sedanji večji padec so deloma psihološki. Tuj denar je zadela panika zaradi spekulacije s poprom v Londonu, deloma so pa vzrok zmešnjave z brezposelno Podporo in zmedenost vlade. Razburjenje •le bilo dosti večje pri tujcih ko pri Angležih, ki so mirno gledali padanje svoje valute ali pa kvečjem z rahlim upanjem, da bo nastali šok dovolj velik, da pritisne dežele z zlato valuto v devalvacijo. Padec funta je povzročil vznemirjenje na tujih borzah (Njujork, Pariz, Amsterdam) zaradi naglega padanja cen. Negotovost se ie povečala, kupčije so propadale, ljudje Pa divje nabirali in tezavrirali zlato. — 2akaj je funt padel, prav za prav nihče ne ye. Zdi se, kakor bi se bile angleške «blasti, kar pomeni gg. guverner Angleške banke Montagu Norman, finančni minister Mr. Neville Chamberlain in svetovalci — odločili, da funt mora pasti nasproti drugim valutam še v precejšnji, nedoločeni meri. V Parizu pa so uverjeni, angleška vlada ne bi bila mogla preprečiti padca funta, tudi če bi hotela. Wall reet pa je mnenja, da je bilo vse manever vlade, ki bi rada videla, kaj ukrene na to zlati blok. Treba je vsekakor upoštevati, da je notranja politična negotovost Povzročila spekulacijo proti funtu v evropskih centrih in kupovanje zlata. Uradno cenijo množino zlata, ki ga imajo ino-zemci spravljenega v londonskih bankah, na 70 milijonov unč, po novi ceni torej za 500 milijonov funtov. Ostali činitelji pri Padcu so še povečanje izdatkov, zlasti za oboroževanje, dalje neugodna trgovinska bilanca v 1. 1934. (deficit 10 milijonov Vse to Pa ne bi moglo omajati an-r 1ke. valute, ako se ne bi na kontinentu .. irilo mnenje, da je za zdaj konec oži-,e britake trgovine v nacionalnem okvi-^u in da napredek ni mogoč brez poživitve trgovine. Mnenje domačih fi-•nendik0V *e bo^ optimistično, čeprav upa .a zato, da se ohrani in vzdrži za-valva • z *n Halija se bojita nove de-liuri«fC1*e’ že zato, ker je v Franciji vse jtaj...vo Proti vsakršni devalvaciji, in v . -1*1 ker bi beg od lire, povzročen jj0 tem r^0’ pretrese^ faši91^110 državo Ključ situacije ima po mnenju pisca ne--slednjih deviz (vse v točkah): Amsterdam + 2-13, Bruselj +2-86, London + 3-21, Newyork + 67*82, Pariz + 0-49, Praga + 0-21. Curih in Berlin sta včeraj beležila ob ponedeljkovih tečajih. Edinole deviza Trst je popustila za 0-71 poena. Efektno tržišče Tendenca čvrsta. Nalik prejšnjemu tednu so tudi tokrat povsem izostale notice industrijskih in bančnih papirjev. Izmed državnih efektov je beležilo 7% investicijsko posojilo brez izprememb, skoraj prav tako agrarne obveznice, ker so ves tekoči teden notirale na bazi Din 47-— v povpraševanju im Din 48-— v ponudbi ter le na četrtkovem borznem sestanku okrepile svoj denarni tečaj za % točke, blagovni pa za K točke. Blairovi posojili sta med tednom le malenkostno tečajno oscilirali, sicer pa včeraj beležili z malenkostno izpremenjenimi tečaji v primeri s ponedeljkovimi noticami. Slično pot je začrtal tečaj Seligmanovega posojila in Begluških obveznic le s to razliko, da sta oba papirja včeraj beležila svoj blagovni tečaj za pol točke, svoj denarni tečaj pa za' poldrugo točko višje nego 11. t. m. Tudi tečaj Vojne škode se je tekom tega tedna dvignil, in sicer za tri točke v povpraševanju, za štiri točke pa v ponudbi. Na včerajšnji borzni dan so bile dosežene te-le notice državnih papirjev (prva številka pomeni denar, druga blago): 7% investic. posojilo Din 75 — Din 76-—, 8% Blair Din 75-50 — Din 76-—; 7% Blair Din 66-— — Din 66-75; Seligman Din 71'- 67'- 74'- 105- 110*— 70*50 — Din 71-50; Agrarne Din 47-— — Din 48; Begluške obveznice Din 65'50 — Din 66-50; Vo(jna škoda Din 379-— — Din 383--. Žitno tržišče Tendenca stalna. Cene koruze so popustile za Din 1-— pri 100 kg, dočim se je bačka pšenica podražila za Din 5—, banatska pa za Din 2-50 pri 100 kg. Mlevski izdelki so tudi v tekočem tednu no ti rali brez izprememb. Žito: (Cena za 100 kg franko vagon nakladalna postaja.) Din Din Koruza: 'prekomerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu .... prekomerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu . . . bela, prekomerno suha, za mletev sposobna, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka post., plačljivo proti duplikatu........................87' Oves: zdrav, suh, rešetan, franko vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . . . Pšenica: zdrava, rešetana, suha, 78 kg, 2%, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu ........................132'50 135'- zdrava, suha, rešetana, 78 kg, 2°/«, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu ........................127'60 130'- Mlevskl izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 210'— 230'- pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 205'— 225'- pšenična 2, bačka posta-j ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 195'— 215'- pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 175'— 195*- 0 trobi: pšenični debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja......................105'— 110'- Lemo tržišče Tendenca stalno mlačna. Kakor že zaidmjič omenjeno, se je izvoz našega lesa nekoliko izboljšal, in to vsled tega, ker se je za italijanske kolonije potrebovalo veliko gradbenega lesa za takojšnjo dobavo. Kupovalo se je samo III/IV v dimenzijah 24,28 in 48 uit ter se je takega lesa ta mesec že precej naložilo. Ponovno pa omenjamo, da je to povpraševanje, oziroma kupčija le rezultat nujne potrebe po gotovem blagu za kolonialni izvoz. Popolnoma napačna bi torej bila trditev o kaki stalni okrepitvi lesne trgovine, pa čeravno so se baš radi nujnosti mogoče dosegle tudi boljše cene. Poudarjamo, da o kakem izboljšanju cen za enkrat sploh ni govora. Kajti jasno je razvid-na ta trenotna, odnosno navidezna konjunktura že iz samega dejstva, da se plasira samo blago 24, 28, 48 man (promptno blago!) po nekoliko zbog nujnosti dobave zboljšani ceni, medtem ko se cena za ostale — w normalnih razmerah boljše idoče dimenzije, kakor 12 in 18 mm ni absolutno nič izpremenila. Kakih pozitivnih ■ izprememb glede našega izvoza moramo šele pričakovati. Vse zavisi namreč od ugodno sklenjenih trgovinskih pogodb s sosednimi državami. V prvi visti pa pride tu v poštev priprav ljana pogodba naše države z Italijo. Nova povpraševanja Ca 300 m3 smr.-jel. desk, III., IV., suhih, 12 do 38 mm, 17 do 40 cm, 4 m dolgih. Ca 18 m8, I. ševroni 7/7, 8/8, 70, 75, 80 cm. Mecesnovi plohi, 43, 53 mm, 2'85 m, 18 do 28 cm. Ca 100 m* neobr. neparjenih bukovih plohov, 60 mm naprej, I., II. Hrastove frize, 27 mm, od 35 cm naprej, 8 ,do 12 m, II. Hrast, letvice, 27 mm, 105 cm široke, 1'50 m naprej dolge, I., II. Večja količina štaflov, 4'50 m, 50X70. Paralelno obr. bukovina, parjena, 10 cm na prej, 1.'50—2'40 m s 15 °/o 90—1*40, I. Zaradi praznika sv. Jožefa izide prihodnja številka »Trgovskega lista« šele v četrtek, dne 21. t. m. Madriers 73X220, 3-8 m, 50°/o III. in 50°/o IV. I. bukovi hlodi, pr. 35—70 cm na tanjem kraju, dolžine 90, 1'35, 1'80, 2'25 m itd. 1 vagon desk, 24 mm, 17 cm naprej, III. — 1 vagon plohov, 48 mm, 19 cm naprej, III. — 1 vagon letvic 24/48, 2 in 4 m. Jesenovi boules, I., II., beli, brez grč, 40 do 100 mm, 2 m naprej, maks. 10%, 2'00—2'90 m, iz hlodov pr. 35/40 cm. I. javorjevi in jelševi hlodi, pr. 40 cm naprej, nekaj od 35 cm naprej, brez grč. Bukovi stebriči, I., 45/45 do 100/100, dolžina 37 cm do 110 cm. Bukovi stebriči, I., 27 mm, 13 cm, dolž. 2 in naprej (nekaj 1—1'90 m), in 27 mm, 14 cm, 1'25 in dolžine. Hrastovi stebriči, I., 27/60 do 40/90, 36 cm do 165 cm dolžine. Bukovi stebriči, I., 30/50 do 40/110, dolžine 85 do 200 cm. Smrekove deske, III., 24 in 28 mm. I. brestovi ševroni, 102/102 mm, 127/127 mm, 73'6 cm, 25'4 cm, 38 cm in 51 cm dolžine. Par vagonov hrastovih belagov, 43X2'65X18 do 26 in 53X2'80X18 do 26 cm, I., II. Smreka-jelka, podmera, paralelna, suha, 4 m, 10 do 16 cm, I., II., III., debeline 18 mm.' Več vagonov, 18 mm III., IV., 16 cm naprej, konično, jelka-smreka. 100 m», 24 mm, paralelne deske, III., IV. 5 vagonov bukovih friz, I., 27 mm, 35—65 cm, 8—11 cm. Trami U. T., 13/16 do 18/24, 4 do 10 m. Ca 80 m3 neobr. hrastovih plohov, 70/80 mm, 3 do 4 m (nekaj 2'80 in 2'90 m), 20 do 32 cm in od 40 cm naprej, I., II., največ 20 "/o vode. Smrekove foderine v različnih merah. Ca 150 m*, podmere, lahko konične do 3 cm, lahko samo jelka, 18 in 24 mm. 2 do 3 vagone III., 18 in 24 mm. 100 do 300 m3 tramov U. T., 11/11 do ‘24/29,' 9 do 12 m dolžine. Hrast, frize, 5, 6, 7 cm, 30 do 50 cm, 27 mm, I., II. I. parjene bukove frize, suhe in sveže, 40 cm naprej, 27 mm, 8 do 12 cm. Že v 24 urah *Z'!!" lit klobuke itd. AkniM ia svetlolika irajee. ovratnike ia maniete. Pere, šaši. monga ia lika domafe perilo tovarna J OS. REICH Poljanski nasip 4—6. Aeleoburgova al. 8. Telefon it. 22 72. Proračunske dvanajstine Ker je zaradi razpusta skupščine nemogoče, da bi bil novi proračun pravočasno sprejet, je izšel ukaz, s katerim »o kraljevi namestniki v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. sklenili na podlagi a. 103 ustave: da se proračun državnih izdatkov indo-hodkov s finančnim zakonom za 1. 1934/35, sprejet dne 28- marca 1934, podaljša, *a mesece april, maj, junij in julij 1935. Državni izdatki bodo v tem času znašali: a) štiri dvanajstine krelditov, navedenih v čl. 1. pod 1. finančnega zakona za 1934/35 v skupnem znesku 2.304,784.780 Din in ;b) štiri dvanajstine kreditov, navedenih v čl. 1, pod 2. finančnega zakona v skupnem znesku 1.085,632.152 Din. Finančni minister naj izvrši ta ukaz. Podpisani so pod ukazom vsi kraljevi namestniki in vsi ministri. Veletrgovina a. Šarabon v Ljubljani priponi« #pcceri/«feo blago /W\ vet m< žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo w Lastna pražama za kavo In ta dišave z elekfoHnim rdeln M. Ceailtl m mptlaitl Občni zbori »Slograd«, slovenska gradbena in industrijska d. d. ima XIV. redni občni zbor dne 2. aprila ob pol 16. v prostorih Prometnega zavoda za premog v Ljubljani. Zadružne elektrarne za Ptuj, Breg in okolico imajo X. redni občni zbor dne 7. aprila ob 10. v gornji dvorani Narodnega doma v Ptuju. ponudbe vrvi, jekl< \(P Pleskarsko in sobo-slikarsko (delo izvršuje po najugodnejših pogojih Ivan Genussi Telefon 22-67 UtiblJana GregorCiieva ul. it. 17 c Oglasi v // Tegovskett* titfo" . *.v:.w • • - vnm■■PP«1. Nedelja, dno 17. marca: 7.30: Gnojenje vinogradov (ing.. Zupančič Ivo) — 8.00: Mi smo junaki korenjaki (koračnice na ploščah) — 8.20: Poročila — 8.30: Duet: Klavir in harmonij (gdč. Gnjezda in g-Kaškarov) — 9.00: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) -r- 9.15: Prenos iz franč. cerkve — 9.45: Moj očka ima konj-ča dva (plošče) — 10.00: Najvažnejša določila obrtnega zakona za delavce (dr. Stojan Bajič) — 10.20: Radijski orkester — 11.00: Prenos mednarodnih smuških skokov iz Planice — 15.00: Plošče po £e1:a*r- — 15.30: Prenos koncerta Sokolske župe Kranj — 19.30: Nac. ura — 20.00: Cas, jedilni list, program za ponedeljek — 20.10: Koncejrt Učiteljskega pevskega zbora — 21-00: Radijski orkester — 21.30: Čas, poročila, Radijski orkester —, 22.30: Zaspančkaj sladko (podoknice na ploščah). Ponedeljek, dne 18, marca: 12.00: Živalski karneval (plošče) — 12.50: Poročila — 13.00: Cas, Sprehodi po Balkanu (plošče) — 18.00: Spomini s poti (Peterlin* Petruška) — 18.20: Stenka Razin na plo-čah — 18.40: Slovenščina (dr. R. Kolarič) — 19.10: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 19.30: Nac. ura — 20.00: Govor ministra za notranje zadeve — prenos iz Beograda — 20.20: Prenos opere iz Beograda. Torek, dne 19. marca: 7.30: Kaj smo opazovali na razstavah zadružne živine (ing. Wenko Boris) — 8.00: Preljubi sv. Lenart (plošče) — 8.20: Poročila — 8.30: Radijski orkester: Pobožne pesmi, vmes plošče — 9.40: Versko predavanje (p. Va-lerian Učak) — 10.00: Prenos iz stolnice — 11.00: Radijski orkester — 12.00: Cas, Radijski orkester (po željah) — 15.00: Plošče po željah — 15.30: Majda, izvirni slovenska radijska opereta, v režiji g. Emila Kralja — 19.30: Nac. ura — 20.00: Cas, jedilni list, program za sredo — 20.10: Klavirski koncert ge. Mimi Šmalc-Švaj-garjeve — 20.50: Akademski pevski kviii* tet — 21.30: Cas, poročila — 21.60: Radii' ski orkester: Znameniti operetni valčki " 22.30: Angleške plošče. Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR - Za Trgovsko-tndustrijsko d- d. »MERKUR« Kot tzdaiatt»iin "• Ekarja O MIHALIK Ljubljana Verlič Jo sip, Ljubljana lastnik tvrdke. £1x2 i. ICrisp er Celoniczle Tyvševa c. 32 Ustanovljeno leta 1839 1 e l e / o n št. 22-H3 Brtojavt. Krisper coloniale Veletrgovina, koloni j alne in špeceri/sZte vobe ~~ Velepvažama kave ~ 'Mlini za dišave Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode ločna postrežba! Ceniki na razpolago> Stran 4. TRGOVSKI LIST, 16. marca 1935. . 111 i . w— Štev. 31.