Glasilo Socialistične zveze delovaiega l|udstva okraja Novo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mesiitu Štev. 60-KB-16-2-24 Štev. 10 (418) LETO IX. NOVO MESTO, 12. MARCA 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenib rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani Pravilnost n VOLIVCI POVSOD POTRJUJEJO Zadnja nedelja je potekla v stopnjevanih pripravah na volitve novih ljudskih skupščin, ki jih bomo imeli čez pičlih 14 dni. Povsod je bila udeležba na predvolilnih zborovanjih prav dobra. Navzlic mrazu in slabim potem, snegu in blatu so ljudje množično prihajali na zbore in poslušali poslanske kandidate, se z njimi pomenili o številnih gospodarskih in drugih vprašanjih. Volilne priprave so dragocena šola tako za politične delavce, za funkcionarje organizacij in gospodarskih podjetij, kot za najširše množice volivcev. Zanimanje za našo politiko, dosežene uspehe in nove naloge, je povsod izredno veliko. toliko usposobiti, da bodo kos nalogam, ki jih od njih zahteva hitrejši razvoj kmetijstva. Volivci so z največjim zanimanjem poslušali svojega poslanskega kandidata in bili zadovoljni, ker jim je pojasnil marsikaj, kar jih je zanimalo. Po končanem zborovanju, na katerem so volivci postavili nekaj vprašanj, se kar niso hoteli ločiti od kandidata. V ožjem razgovoru v dvorani po končanem zborovanju in še pozneje so ljudje svojega poslanskega kandidata seznanili še z raznimi problemi njihovih vasi. V Starem trgu ob Kolpi je pred približno 150 volivci govoril v nedeljo dopoldne poslanski kandidat NIKO ŠILIH. Potem ko je opisal naš dosedanji razvoj in naloge, ki so pred nami, so se oglasili tudi ljudje in razpravljali o težavah, ki jih ima Poljanska dolina: o obrtnih delavnicah, ki bi jih bilo treba ustanavljati, o boljši avtobusni zvezi z občino, o nadaljevanju gradnje ceste čez Tančo goro, o osemletki v Starem trgu itd. Popoldne je bilo zborovanje na Sinjem vrhu, kjer so volivci seznanili tovariša Siliha z gospodarskimi vprašanji svojega okoliša. Poslanska kandidata VIKTOR ZUPANČIČ in NIKO BELOPAVLOVIC sta govorila v nedeljo dopoldne v Dol. Toplicah, popoldne pa v Hinjah. Zlasti v Hinjah, kjer je bilo na zboru veliko mladih ljudi, so se volivci z njima pomenili o katastru, ki ni urejen, o težavah, ki jih imajo zaradi bližnjega drž. lovišča, iz katerega prihaja divjad in dela škodo na poljih in pod. Na Gabru se je zborovanja udeležilo približno 80 ljudi, približno toliko pa popoldne tudi na Štefanu. Ing. VILMA PIRKOVIC je v obeh krajih razpravljala z ljudmi predvsem o kmetijskih vprašanjih in večji pro izvodu j i na vasi. Volivci iz Štefana bodo preko občinskega odbora skušali urediti tudi več perečih vprašanj v zvezi z avto cesto, dali pa so tudi pobudo za ustanovitev šivalnice v Trebnjem. V Stopičah sta pred polno dvorano volivcev govorila poslanska kandidata JOŽE BORŠTNAR in MAKS VALE. Volivci so z njima obravnavali razna krajevna gospodarska vprašanja in bili zadovoljni z obiskom in razgovorom. Veliko zborovanje v Podbočju Izredno dobra udeležba je bila tudi na zborovanju v Podbočju, kjer sta govorila množici volivcev poslanska kandidata FRANC PIRKOVIC in LUKA DOLENC. Predsednik tov. Pirkovič je s preprosto besedo razložil najprej boj in napore naših narodov, da smo dosegli to, kar imamo. Opisal je delo obeh skupščin, gospodarstvo domačega okraja in naloge, ki nas čakajo na tem industrije na Dolenjskem. Tudi tu se je po govorih razvilo živahno razpravljanje o krajevnih gospodarskih vprašanjih. Poudariti moramo, da se je zborovanja v Podbočju udeležilo zlasti veliko žena — dokaz, da jim ni vseeno, kako bo Podbočje krenilo naprej. Viktor Avbelj v Mirni peči Na predvolilnem zborovanju v Mirni peči je 9. marca govoril poslanski kandidat tega območja za republiški zbor, podpredsednik Izvršnega sveta ljudske republike Slovenije, tovariš Viktor Avbelj. Dvorana zadružnega doma je bila polna volivcev iz Mirne peči in okolice, kot še ni bila. Zborovanja se je udeležilo okoli 250 ljudi. Tovariš Avbelj je najprej obrazložil gospodarski položaj v državi, dosedanje napore in uspehe, ki so plod prizadevanj vseh naših delovnih ljudi. Delj časa se je zadržal na problemih kmetijstva, ki je glavna gospodarska panoga tudi tega območja. Odprava zaostalosti v kmetijski proizvodnji je po mnenju tovariša Avblja osnovna naloga vseh. Poudaril je, da Je možen dvig kmetijstva samo na zadružni osnovi. Kmetijske zadruge je treba N0C0* ZBOROVANJE V BRSUINU V sredo, 12. marca, bo ob 19. url zvečer v dvorani zadružnega doma v Bršijinu veli« ko predvolilno zborovanje. Govoril »p poslanski kandidat novomeške občine, podpredsednik Izvršnega sveta LRS tov. Viktor Avbelj. Bitka se je začela; konec Jeseni mora biti dobojevana x zmago mladinskih delovnih brigad. Da so bili že prvi dnevi nadvse razgibani in poln' navduSenega poleta mlađih graditeljev, pove fotografija: 250 m vodovodnega jarka I. novomeške brigade! In to je šele začetek. Prve brigade nam Prisrčen sprejem prvih mladinskih brigad v Veliki Loki, Trebnjem In Novem mestu V ponedeljek je poseben vlak pripeljal na Dolenjsko prve brigadirje in brigadirke, ki bodo pripravili ta mesec naselja in vse ostalo za brigade, ki začno 1. aprila graditi avto cesto. Že v Ljubljani je spremljala brigade na kolodvor velika množica ljudi, pri nas pa so jih toplo pozdravili in prisrčno sprejeli tisoči Dolenjcev, zlasti pa naša mladina. V Veliki Loki sta izstopili dve brigadi, v Trebnjem dve in v Novem mestu tri. Mariborska MDB je odšla v naselje Kore-nitko, dve primorski pa sta v Trebnjem in Veliki Loki. Na postaji v Veliki Loki so ljudje prisrčno sprejeli mladino, pravtako v Trebnjem, kjer se je zbralo na okrašeni postaji tisoč ljudi. Igrala je domača godba, brigadirje je pa pozdravil predsednik ObLO Ciril Bukovec. V Novem mestu je bilo ob prihodu brigad na okra-Seni Glavni trg pravcato ljudsko slavje. Igrala je godba garnizije JLA, mladim graditeljem pa so Novo-meščani, ki so napolnili trg, prisrčno vzklikali in jih toplo pozdravljali. Predsednik okr. komiteja mladine Jože Hartman in sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Ravbar sta izrekla brigadirjem prisrčno dobrodošlico in jim hkrati zaželela uspeh pri velikem delu, ki smo ga začeli uresničevati 10. marca. Z željo, da bi se mladina v brigadah kar najprijetneje počutila v naših krajih, je bila slovesnost zaključena. Brigade so takoj nato odšle na delovna mesta. Novomeška brigada se je že dopoldne odpeljala z avtobusi v Mokrice pri Brežicah, celjska je odšla na Kar-teljevo. murskosoboška v Mačkovec, ljubljanski pa v Kronovo. O C E M P B E M A L O GOVORIMO IN P I S £ M O Nanredek sai: štirih let področju. Posebej je ocenil tudi dolžnosti, ki so pred občino Kostanjevica-Podbočje, ki terjajo enotnost, požrtvovanje in združitev vseh sil za dvig in napredek. Tovariš Dolenc je govoril o volitvah v delavske svete in nekaterih vprašanjih V predzadnji Številki Dolenj nost proizvodje in rast narodne 1954 - 1957 (iz govora predsed Franca Plrkoviča v Ljubljansk si oglejmo podrobneje, kako so me*ne panoge v gospodarstvu V preteklem obdobju so posamezne gospod arske panoge različno napredovale. O tem nam več pove pregled dviga narodnega dohodka v primerjavi oz. odnosom na leto 1054: industrija in rudarstvo — 147 (računajoč leto 1©54 z osnovo 100). kmetijstvo 12«, gozdarstvo 133, gradbeništvo 46, promet 130, Leta med minulimi in sedanjimi volitvami so bila polna velikih uspehov in zmag, ki so jih narodi Jugoslavije izbojevali v svojih naporih za izgradnjo močnega gospodarstva, za razvoj socialistične demokracije, za boljše in srečnejše življenje vseh delovnih ljudi naše dežele, za mir in miroljubno sodelovanje med narodi. skega lista smo si ogledali vred-ga dohodka v okraju v letih nika OLO Novo mesto tovariša em Radiu 18. febr- 1958). Danes napredovale v tem času posa. našega okraja. trgovina 116, gostinstvo 116, obrt 128, intelektualne usluge 188 hi dejavnost kmetijskih zadrug 185. Najdlje trta segla Industrija in rudarstvo, velik je pa tudi vzpon dejavnosti kmetijskih zadrug, predvsem v odkupih. Pregled pa ne bi bil popoln, če ne povemo še, kako so posamezne pa-noge udeležene v skupnem narodnem dohodku okraja. Njihov delež je bil sicer vsako leto drugačen, lani pa so imele naslednje razmerje: NARODNI DOHODEK OKRAJA: lOOVt: od česar odpade na industrijo in rudarstvo 28,8 odst., kmetijstvo 44,1 odst., gozdarstvo 3,4 odst., gradbeništvo 3,4 odst., promet 3,1 odst., trgovina 3,2 odst., gostinstvo 1,3 odstotka, obrt 6,5 odst., komunalna dejavnost 0,6 odst., intelektualne usluge 0,2 odst- in kmetijske zadruge 4,4 odstotka. Odločujoči delež odpade na kmetijstvo. Žal gre povečanje za 28 odst- v letu 1957 bolj na dvig cene kmetijskih pridelkov kot na večjo proizvodnjo. Letina je bila izredno ugodna, zlasti glede pridelka krompirja. Živinoreja je napredovala nekoliko bolje od poljedelstva. V primerjavi z letom 1956 je bil odkup goveje živine in telet večji kar za 6000 glav in za 3900 mesnatih prašičev in pujskov. V kmetijstvu smo torej dosegli še premalo, zlasti če upoštevamo, da je to najmočnejša panoga glede narodnega dohodka in števila prebivalstva, ki [z kmetijstva živi. Danes dela v Kot vedno pri nas je tudi zdaj tako: skrbi in naloge brigadirjev »o hkrati skrb valčanov, koder bo tekla nova oesta. Domačini pri Ločni pomagajo brigadirjem I, novomeške MDB Okrajna konferenca ZKS bo v petek V petek 14. marca »e bo «a-ČeU ob 8. url zjutraj v dvorani Doma JLA v Novem mestu okrajna konferenca ZKS (s č>-»ner popravljamo naše obvestilo v prejšnji številki i" -*o Poročilu OK ZKS In revizijske kimii.siir ter razpravi po DorofHllh bodo volitve novega okrajnega komiteja ZKS, spre-ie»n sklepov in volitve delegatov za VII. kongres Z K J. VREME *A CAS OD 14. DO 23. MARCA Sredi marca jasno In hitra otoplitev, le ponoči sprva ie •ttraz. Okoli 19. marca ponovna ohladitev t obilnimi padavlna- sneg do nižin. V naslednjih dneh raziasnitev in sprva, no ter ponoči občuten mraz, D«Tn«>j • postopno toplej*, V. M. Vse za avto cest 0 V glavnem štabu mlad. delovnih brigad (MDB), kl se Ja začasno naselil v zdravilišču Šmarješke Toplice, je bilo že drugi dan po prihodu nad-vee živahno. Komandant Mičo Novko-vič mora pripraviti vse potrebno za pravočasen začetek ded na avto cesti. Prihod prvih MDB na področju Hrvatske je bil napovedan za 5. marec, slovenske brigade pa so napovedale kot dan prihoda 10. marec. »Priprave teko v redu ln celo vreme je ugodno,« nam je povedal tovari* komandant 4. marca, »Zdaj bomo določili komandante za posamezne sektorje. TI morajo takoj na mesto, ie pred prihodom brigad, da bodo sodelovali pri postavljanju naselij,« je dodal tovariš Novković. Ta dan so bili »Štabovci« razen Angelce že vsi v rjavkastih delovnih oblekah. Pri pomerjanj« so med smehom ugotovili, da je najmočnejši med njimi MIlan Gerielj, lanski komandant mladinskih brigad s ceste Novo mesto—Smednik. »E, Milane, 11 cel na najtell sektor Jer si najjači!« mu je smeje obljubil komandant glavnega štaba. 0 Prve brigade so medtem prišle. Novomeška Je že od predzadnjega ponedeljka delala v Novem mestu pri kopanju Jarkov za vodovod v Ločni In MaČkovcu in pri zajezitvi vode na Kiju. 0 Vbc je pripravljeno tudi za dobit) poštno službo vzdolž nvto ceste. Poseben kamion bo vsak dan pripeljal vsem področnim poŠtam ob avto cesti novo poŠto in spet vozil v Bre-li«i vse poštne pošiljke brigadirjev. PottO bodo pobirali kurirji v vseh Dl . i jih in jo sproti dostavljali kra- jevnim poštam. Posebna telefonska linija bo vezala vsa gradbišča in naselja; štab v otoškem gradu bo s štirimi linijami posebej zvezan z novomeško okrajno pošto. Republiška poštna uprava je že poslala na avto cesto 50 strokovnih delavcev, ki bodo s pomočjo prvih brigadirjev opravili vsa potrebna dela. Q Profesor Janko Jarc, upravnik Dolenjskega muzeja, je 3. marca predaval v Šmarjeških Toplicah članom glavnega štaba o zgodovinski preteklosti Dolenjske In njenem deležu v kulturni in narodnostni zgodovini naše domovine. Ob tej priložnosti so sklenili, da si bo Štab s komandanti taborišč ogledal še pred začetkom glavnih del vse zgodovinske in naravne znamenitosti ob trasi, da bodo v brigadah lahko s njimi seznanjali mladino, ki pride k nam ii vseh jugoslovanskih republik. # Od 16 naselij, ki so jih pričele postavljati prve brigade vzdolž trase avto ceste Ljubljana—Zagreb, jih bo stalo 13 ob slovenskih 61 kilometrih. Prvo naselje od hrvaške meje sem bo Mokrice pod znanim starim gradom, potem se vrste Ribnica, Prilipe in Gmajna. Na Gmajni bodo morali brigadirji skopati nekaj vodnjakov ter poskrbeti za električno napeljavo. Brigadirji, ki bodo živeli v naseljih Draga in Gorenje Kronovo, bodo lahko uporabljali tudi prosvetno dvorano v Beli cerkvi. Blizu Novega mesta bo naselje Mačkovec, višje pa naselje Dol. Karteljevo, kjer bodo brigadirji tudi napeljali luč. Elektrike ni nlfti v Sentjuriju in Lukovku, kamor bo zdaj prišla z brigadirji, saj bodo v obeh krajih naselja. Dvanajsto naselje bo v Trebnjem, kjer bodo brigadirji lahko uporabljali kulturno dvorano « klnoaparaturo in telovadnico. Zadnje naselje bo v Korenitki. Tudi na Karteljcvem že čakajo prve postavljene barake na brigadirje. 1'oletl bodo tu zraven postavili is šotore za 650 brigadirjev V vseh naseljih bo stalo 83 barak, poleti pa tudi več sto šotorov. »Priprave za začetek del na avto cesti bodo navzlic kratkemu roku ob vsestranski podpori javnosti in prebivalstva uspešno končane do l. aprila, ko pričnemo redno delati. Med Jugoslovansko mladino Je za avto cesto izredno zanimanje, saj se Je prijavilo nad 150.000 mladincev, izbranih bo pa le Si.000 fizično najsposobnejših in najboljših. Taborišča bodo letos sodobno opremljena. Vsako bo imelo televizijski sprejemnik, svojo kino dvorano, radio, razglasno postajo in pod. Večji problem bo preskrba z vodo, ker so zahteve sanitarne službe velike. Mladina se bo lahko vsestransko športno uveljavljala. Za razliko od prejšnjih delovnih akcij letos ne bo težišče na amaterizmu brigadirjev, temveč nasprotno—nudili jim bomo bogat in kvaliteten spored najrazličnejših prireditev in nastopov naših najboljših ansamblov. Najboljši mladinci bodo šli tudi na izlete po Sloveniji kot n. pr. na Bled, v Postojnsko jamo itd. Posebno športne prireditve bodo letos zelo kvalitetne. Zveza športov Jugoslavije pripravlja skupno z Zvezo Partizana več nastopov naših najboljših športnih ekip in celo državnih reprezentanc. Pripravljen bo atletski dvoboj Jugoslavija : Madžarska, odbojkarsko srečanje Jugoslavija : Italija, mednarodne tekme v tenisu, košarki, nogometni turnir naših najboljših moštev kot so PARTIZAN. CRVENA ZVEZDA, VOJVODINA, DINAMO In dr. Spored bo obsežen, večina prireditev pa v Novem mestu, ki ho nekakšen center celotne delovne akcije. Seveda Je treba rešiti še vprašanje igrišč, ki jih bo treba pripraviti. Potrebno bo tesno sodelovanje, da bo celoten spored lahko uspešno uresničen. Partizanske In športne organizacije v krajih vzdolž avto ceste bodo lahko z vsem tem svoje delo krepko poživile ter se moralno in materialno okrepile. Gostovanja in obiski kvalitetnih ekip bodo tudi sicer imeli velik propagandni značaj za šport ln telesno vzgojo v novomeškem okraju.« — Iz govora komandanta Olavnega štaba MDB tov. MICA NOVKOVICA na okrajni skupščini Partizana v DOL Toplicah 2. marca 1151. — kmetijstv^i dobrih 71 odstotkov prebivalcev novomeškega okra-|ja. Splošen napredek okraja zahteva, da kmetijsko proizvodnjo močno dvignemo z uporabo naprednih agrotehničnih ukrepov in s poglobljenim pogodbenim sodelovanjem kmetov z z i. drugami. (Nadaljevanje na 3. strani) Vodič po Dolenjski Z zgraditvijo avtomobilske cesto bratstva in enotnosti, bo odprta pot Dolenjski tudi v turističnem pogledu. Nadaljnji korak v tem, pogledu bo modernizacija ceste Novo mesto—Metlika—Črnomelj— Vinica z izhodom na Luiz ano, tO Je na avtomobilsko cesto Zagreb— Reka. Tako bodo naravne lepoto Dolenjske ki njene dTuge znamenitosti dostopne domačim in tujim turistom. Potreba po preglednem vodiču po Dolenjski je zaradi te«a čedalje večja. Sklep o izdaji takega vodiča Je bil sprejet že pTed leti, toda do uresničitve ni prišlo. Turistična podzveza Dolenjske bo v sodelovanju z ljudskimi odbori izdala VODIC PO DOLENJSKI. Izdaja vodiča je .predvidena še pred letošnjo turistično sezono. Vodič bo vseboval kratek opis geografskih značilnosti Dolenjske, obširneje pa njen zgodovinski razvoj, zlasti obdobje narodnoosvobodilnega boja. Opisani bodo vsi večji kraji na Dolctnjskem od Grosuplja do Kolpe in Save s kratkimi podatki o glavnih značilnostih kraja in bližnje okolice. V Vodiču bo zajet tudi gospodarski 'u kulturni razvoi Dolenjske v povoj-nih letih. Opremljen bo s Številnimi fotografijami risbami ln x zemljevidom Dolenjske. Imel bo velikost žepnega formata z okoli 100 do 120 stranmi. Ker bo vodič hkrati tudi dober propagandni priročnik za naša podjetja ln ustanove, se je izdajatelj VodJiča obrnil na le-te. da s "rimernimi oglasi podpre'o iz« < vsekakor koidirten.. sal so se udeleženo, seznanim s se slavo pestre hrane v vseh letnih čatilh na osnovi kolorlčne in v.tatrunske vrednotu? posameznih živil Z ENIM STRELOM SEDEM SRAK Lovec Kurbalija lz Slavonsko Oruhovlce Je dosege] svojevrsten rekord: ustrelil je v Juto sruk, ki so se zbrale pred njegovo hišo, Iščoč hrane, ln osupel ugtcUivil, da )e / enim slre-lom ubil sedem srak. 6tev. 10 (416) DOLENJSKI LIST« Naši poslanski kandidati Napredek zadnsin štirih iet ING. VILMA PIRKOVIC, poslanska karididatinja za republiški zbor, je bila rojena 12. 9. 1918 v Gorici, vendar je družina Bebler še isto jesen pribežala v Jugoslavijo, kjer je Vilma s starši in sestrico preživela otroška leta v Ljubljani in v Ptuju. Tu je dokončala gimnazijo in se vključila v napredno mladinsko gibanje. V Ptuju je tudi spoznala revno življenje kmetov in se po maturi odločila za študij agronomije. Med študenti v Zagrebu, kjer je bila leta 1937 sprejeta v SKOJ, je začela z rednim ilegalnim političnim delom. Ko so se starši preselili pred vojno v Novo mesto, je Vilma Bebler tu nadaljevala politično delo s študentsko mladino. Leta 1940 je bila sprejeta v Komunistično partijo in kmalu postala članica okrožnega komiteja KPS, v katerem je odgovarjala za delo med mladino in ženami. Zaradi ilegalnega dela, ob katerem je praktično prenehala študirati, je prišla marca 1941 v zapor, aprila 1941 pa je odšla v ilegalo in delala v Ljubljani do pomladi 1942 pri CK KPS in GS. Pomladi 1942 je odšla na osvobojeno ozemlje na Dolenjsko v okrožni komite Partije, kjer je delala kot okrožna sekretarka SKOJ. Od takrat jo poznajo kot Špelco v neštetih mladinskih organizacijah, PK, SKOJ in v enotah NOV kot neutrudno mladinska aktivistko. Bila je izvoljena za predsednico ZMS in ostala v mladinskem delu do konca 1944, ko ie rHšla v že osvobojeni Beograd v CK mladine, ob - v•,- nt* si ■•• »nji ■ spet v CK ZMS. Poleti leta 1945 je odšla s svojim možem Francem Pirkovičem na Dunaj, kjer je delala v naši vojni misiji. Nato je delala več let v Gospodarskem svetu pri tovarišu Borisu Kidriču v Beogradu, kjer je dobila širok vpogled v naše gospodarstvo. V Ljubljani je nato dokončala agronomski študij, od leta 1951 dalje pa se posveča številnim zadružnim vprašanjem v republiškem in zveznem merilu Več let je že predsednica Zveze žena zadružnic Slovenije, članica GO SZDL Slovenije bila je pa tudi ljudska poslanka in podpredsednica zbora proizvajalcev zadnje Ljudske skupščine LRS. Stane (Luka) Dolenc, kandidat za republiški zbor proizvajalcev industrijske skupine, je bil rojen v Novem mestu 7. maja 1927 kot sin fotografa. Po poklicu je tekstilni tehnik. Ze od mladosti se udejstvuje v športu in je eden najboljših igralcev odbojke. Po vojni se je zaposlil v novo. meški tekstilni tovarna in pred leti prevzel mesto direktorja te tovarne. Je sposoben organizator in pod njegovim vodstvom se podjetje čedalje bolj uveljavila na trgu s svo.liroi kako- vati letos. V Zvezo komunistov je bil sprejet leta 1961. Viktor Okraj ri" Zupančič, predsednik zadružne zveze Novo vostnirni izdelki. Velike zasLu-ge ima za pripravo načrtov za novo predilnico volnene preje v Metliki, edine te vrste v Sloveniji, ki bo pričela obrato- mesto in dosedanji poslanec Ljudske skupščine LRS, Je bil rojen 6. septembra 1916 kot sin malega kmeta-obrtnika. S partizani in atetavistd je navezal prve stike že leta 1941, v delo za OF pa se je v celot; vključil leta 1942. Delal je kot politični aktivist predvsem na topliškem področju, kjer jć bil avgusta 1943 sprejet v KPS. V jeseni 1944 je vstopil v partizansko enoto dn ostal v NOV in pozneJe v JLA do leta 1946, ko je bal demobiliziran kot poročnik JLA. Po vrnitvi lrz vojiske že ves čas opravlja odgovorne naloge Nekaj časa je bil poverjenik, pozneje tajnik, del j časa pa tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Nekaj časa le bil tudi organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS Novo mesto. Zdaj Je po. novno kandidat za republiški zbor LRS. V svojem delu si zlasti prizadeva za napredek našega kmetijstva. Maks Vale, kandidat za republiški zbor, je btl rojen 1. aprila 1912 v Šentjerneju kot sin trgovca. V Ljubljani je pred vojno končal gimnazijo- Po poklicu je trgovski pomočnik. Z narodnoosvobodilnim gibanjem je sodeloval od leta 1641 in je tudi nosilec Spomenice 1941. V partizane je šel spomladi 1942, v KPS pa je bil sprejet februarja 1944- Bil je komandir čete, pozneje pa komandant bataljona. Je rezervni kapetan. Po vojni je opravljal različne odgovorne naloge. Med drugim je bil delj časa član republiške kontrolne komisije. Pozneje je bil premeščen v Novo mesto in iizvoljen za podpredsednika OLO. Sedaj je že drugič izvoljen za predsednika občinskega ljudskega odbora Novo mesto, je pa tudi predsednik okrajnega odbora Zveze borcev. Henrik Cigoj, kandidat za republiški zbor proizvajalcev industrijske skupine, je bdi rojen 20. oktobra 1910 v Trstu kot sin železničarskega delavca. Po pokliou je ključavničar. V letih po voJnj je organiziral v (Prenos s 1. strani) Zadruge so lani izplačale kmetom približno 1 milijardo dinarjev za odkupljene pridelke ali 84 odst. več kot v letu 1955 Vse prepočasi obnavljamo vinograde in sadovnjake. Premalo je zato načrtov, poguma, dobre volje posameznikov in preveč strahu pred resnično plodnim sodelovanjem kmetov s strokovnjaki in zaorugami. Kooperacija je šele v začetku, pa vendar nam lahko samo pogodbeno pridelovanje zagotovi večje dohodke, stalen trg in umirjene cene. — V kmet- zadrugah je zdaj 7Q odet. kmečkih gospodarstev v okraju. TRETJINO NARODNEGA DOHODKA DAJE OKRAJU INDUSTRIJA, V KATERI DELA 3,9 ODST. PREBIVALSTVA D»uga po gospodarski moči v okraju je industrija z rudarstvom. Imamo 23 industrijskih podjetij (od teh 2 rudnika: premog v Kanižarici in kremenčev pesek v Novem mestu); v ko. vinski industriji imamo 4 obrate, v lesni 2, v tekstilni 4, v izdelavi zdravil 1, v keramični 1, v obutveni 2, v prehranbenl 3, v opekarski 3 in v keramični industriji eno podjetje. Razen teh imamo v okraju še 3 samostojne obrate podjetja Telekomunikacije iz Ljubljane. Od leta 1964 do 1957 se je število obratov povečalo za pet: Motom on taža v Novem mestu, Tovarna šivalnih strojev v Mirni, Delavnica za popravilo že. leznlskih voz v Straži, Tovarna zdravil Krka v Novem mestu in obrat Telekomunikacij v Mokronogu. Vsa ostala podjetja v okraju so v teh letih znatno dvignila svojo proizvodnjo; kaže nam jo tale pregled: rudarstvo keramika kovinska industrija tekstilna industrija predelava lesa opekarne prehranbena industrija elektrotehn. stroka 49 odst. 47 » 706 » 26 > — 1 r. 73 » 22 » 154 lesna in ostale. Z napredkom smo lahko zadovoljni; v mnogih industrijskih podjetjih pa imamo še neizkoriščene možnosti zA še večjj vzpon. Vsi pogoji obstoje, da bo napredek industrije v okraju vnaprej še uspešnejši kot je bil doslej. Precej pod povprečjem so trgovina, gostinstvo in obrt; te panoge so bile zapostavljene, čeprav bi lahko več prispevale h krepitvi gospodarstva v okraju. Zlasti je zaostala trgovina- Kaj nam že dajejo zgrajene centrale in tovarne Sadovi socialistične graditve so iz leta v leto večji. Tovarne, centrale in številni drugi objekti nam zdaj vračajo, kar smo vložili vanje. To vse je pa šele začetek — a vendar, v primerjavi z našo skromno proizvodnjo tik pred vojno, že zdaj ogromna gospodarska moč. — Poglejmo danes nekatere najvažnejšo uspehe v proizvodnji: Proizvodnja: 1939 - 1954 1957 Električna energija (v milijonih kWh) 1.173 3.440 6.150 Premoga (v tisočih ton.) 7.032 13.663 18.500 Nafte (v tonah) 1.122 216.272 387.000 Predelava nafte (v tonah) — 664.420 1 016.000 Jekla (v tisočih ton) 235 . 616 1.046 Aluminija (v tonah) 1.795 3.496 16.900 Traktorjev (kom.) — 1 "56 3.500 Kamionov (kom.) __ 1.651 3.000 Potniških avtomobilov _ _ 3.900 Motornih kole« _ _ 12.000 Radio aparatov (kom.) 56.286 204.500 Umetnih vlaken (v tonah) — — 4.000 Po gospodarski moči j« v okraju na prvem mestu tekstilna industrija, slede ji kovinska, Voda za Ločno, Mačkovec, Pra-preče in Luterško selo Ponosni smo na uspehe KI JIH JE DOSEGLA NASA SKUPNOST V LANSKEM LETU, KI JE BILO ZA NASE GOSPODARSTVO ZELO USPEŠNO — DOSEGLI SMO VRSTO POMEMBNIH ZMAG, MED KATERIMI STA NA PRVEM MESTU DVIG INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE IN DVIG OSEBNE POTROŠNJE Novem mestu znano vodovodno inštalatersko podjetje, katerega vodi še sedaj. V partizane je odšel po italijanski kapitulaciji in bil takoj dodeljen v partizanske orožar-ske delavnice. Ob koncu vojne je bil vodja oddelka artilerijske orožarske delavnice IV. ar-mUe. V KPS je bil sprejet novembra 1943. Je rezervni kapetan I. kl. Eden osnovnih problemov Dolenjske je oskrba z zdravo pitno vodo. Ta problem je sicer že marsikje rešen, vendar pa bo treba še precej dela, preden ga bomo odpravili. Razen drugih ugodnosti, ki Jih bo dala avtocesta Dolenjski, je tudi ta, da bo marsikatera vas dobila zdravo pitno vodo. Občinski ljudski odbor Novo mesto bo sodeloval pri zajetjih vode v krajih, ki nimajo zdrave Znano je, da smo z letom 1957 začeli novo gospodarsko petletko, ki bo zaključena leta 1961. Zvezni m republiški perspektivni plani nalagajo vsej naši proizvodnji v tem času obsežne naloge. S ponosom lahko pogledamo na leto 1957 — prvo leto obdobja, v katerem hočemo doseči izredno velik vzpon vse^a našega gospodarstva. Čeprav Je n. pr. družbeni načrt predvideval za lani le 7-od-stotno povečanje industrijske proizvodnje, se je le-ta lani povečala kar za 13 odstotkov. Naj v.... 66*«*? i mu pa elektroindustrija, kemična industrija in proizvodnja električne energije. Nič manj ni bilo uspešno leto 1957 za kmetijstvo, saj je kmeti raven lz leta 1956 za 6,5 odstotka, čeprav nam je pozeba " Povečanje proizvodnje v 1956 in lani LRS maju povzročila veliko škodo v poljedelstvu se je lani proizvodnja povečala za 15 odstotkov. Skupna in osebna potrošnja sta lani porasli za pribl. 18 odstotkov. Tudi to je za nekaj odstotkov več kot je predvideval družbeni načrt. Realne plače so se povprečno povečale za 13 ravi, na uro pet tem ali v dopoldnevu 20 - 25 tem. Tako deH *fe r^rnoi^oče. pri takem delu je znanje učencev mno^o slabše. Iz tega ponovno zaključujemo: Učence vi&itth razredov ntižeorganiziranih šol je nujno treba prešolati v sosednje više-organizirane, sicer bodo za slabše uspehe učencev odgovorni krajevni čintteljij in staraj sani du. O tem stanju bomo razpravljali na ožjih konferencah. V Grčevju se je šolski obisk zboljšal in zato tudi učni uspehi. Na ostalih šolaih v tej občini je šolski obisk in učni uspeh kar zadovoljiv. Sola na Čatežu raste iz tal. O njej so se pogovorili tudi na zadnjem predvolilnem zborovanju in sklenili, da bodo nadaljevali z začetimi deli, dokler ne bo pod streho in taka, kot jo želijo Imeti Globodol, Trška gora, (Grčevje, itd.). V tej občini so slabS; učni uspehi v Brusnicah, v L razredu 60°/o, v IV. razredu pa samo 95%. Na šoli Dolž je celoten učni uspeh le 59,41°/o čeprav imajo prav primerna učne prostore in dovolj učnega kadra Učenci nimajo učnih knjig in drugih pripomočkov. Zanimati se je treba, zakaj je tako stanje že nekaj let. Tudi v Pod-Sradu se slabe razmere še niso popravile. Javno smo že govorili o slabšem šolskem obisku in še slabših učnih uspehih. V letošnjem šolskem letu en učenec še noben krat ni bil v šoli, nekateri pa so toliko manjkali, da je obisk le 87,39ff/o, učni uspeh 68,31%, od 12 učencev v sedmem razredu pa je kar pet neocenjenih. Čudim se, da šolski odbor dopušča tem posameznikom metati tako siabo senco na celotno io'o v T?odo dinarjev za kilogram žive težo, cena volom pa 110 do 133 dinarjev za kilogram žive teže. društv; in Je treba toliko »olj pozdraviti, saj Je to razveseljiv pojav množičnega kulturno-pro-svetnega dela. Uspeh in priznanje pa naj vodi celoten kolektiv v bodoče delo. —m PRESENEČENJE! OB KONCU LETA BODO ČLANI PREŠERNOVE DRU2BE prejeli za redno članarino 320 dinarjev pet, za 550 din pa celo 7 knjig. Ena izmed njih j« IVAN RIBIČ — SIN V redno zbirko je uvrščeno najnovejše delo plodovitega pisatelja Ivana Ribiča, ki ga bralci že poznajo zlasti po knjigah, »Stopinje v snegu« in »Kala«. To pot se raztez-a dejanje njegove povesti od prve svetov.i« vnjne preko časa med dvema vojnama v drugo svetovno vojno. V povesti »Sin« je pisatelj v liku kovača Matevža, ki je v prvi vojni postal invalid, prikazal boj za obstoj malega Človeka, ki ga je pohabila vojna. Matevž Je postal hud sovražnik vojne i« nasilja in vnet glasnik miru na svetu. Zato dobiva ta knjiga na pragu atomskega obdobja, ko se milijoni in mili. Joni ljudi vseh narodov sveta bore za mir, še posebno vrednost. Pohitite i vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Prešernovo družbe, ki so skoraj v vseh šolah In večjih podjetjih, vso knjigarne, podružnice »Slov. po-ročevalra« In »ljudske pravice« ter uprava v LJubljani, Erjavčeva cesta 14 a. V mesnici so ta .teden prodajali kilogram gOVOdln« 00 2i;o dinarjev, teletine po 330 dinarjev in BVlnlne po 370 dinarjev. 7 vilski trg je bil tokrat bogato založen, kljub ti mu pa so bile cene prOSj visoke. Liter fižola JO stal 60 do 70 dmarlev, prosene kaše H) dinarjev, ujdove moke 70 dinarjev ln koruzne moke 30 dinarjev. Venec čebule Je veljal 60 do 100 dinarjev, glavica čfsna 10 dinarjev In korenina hrena 6 do ln d n u jev. Veliko |e b:ln ni) tr- gu tudi semenja ln je stal liter čebuleka I (lil do 200 dlnai|ev, lite T nemško detelje 5i> dinarjev l.ter mleka 33 diinarjev, za glavo zelja ISU dinarjev, /a kokoš 4oo dinarjev Itd. Rasen živil so bila na prodaj drva in sicer po 2400 dinarjev, razni gospodinjski pločevinasti predmeti, okraski za Žene, lončeni ln volneni izdelki. To pot je bilo na sejmišču žl-▼ahnejc kot ponava^ld; prtilo Je dosti več kupcev — celo 1/. Hrvaškega in Dalmacije. Naprodaj Je bilo 050 prašičev, od tega so jih prodali 547. Kmetijska zadruga v Splitu je odkupila 80 prašičev. Za manJSe od 6 do lo tednov Klare ko zahtevali od 5 do 7 tisoč dinai /M veejc od .1 dO 7 Jneseerv si :.i e |>,i *ij> n caf z rumcm • « MM. Pred Metropolom stoji Fiat LM 117.. Živahno ponedeljkovo jutro je'in avtobusi so tako polni, da se z zadnjim koncem vlečejo skoraj po tleh. Na ne. katerih linijah jih vozii ta dan celo več. »Ste kaj pili, šofer?« V mali recepciji hotela Metropol zavlada za trenutek tišina. Vsi mislimo na 7. točko Uredbe o cestnem prometu LRS, ki prepoveduje vožnjo v vinjenem stanju po/ javnih cestah. Med izvrševanjem službe KuhoTjevi na Dobah dobivajo pisma... SPOŠTOVANA DRVZINA KUHAR! Doma pri sprejemniku sem poslušal oddajo »Pokaži, kaj znaš«. Kot glasbenik in skladatelj sem Vas ocenil za prvo mesto in to po vesti in poštenju, ker ste zaigrali ritmično in muzikalno z veliko smisla za muziko. Čudim se komisiji, da $o ocenili pevca kar z desetimi točkami. In to za petje dveh bedastih šlagerjev. Torej tak namen je, gojiti »zamorsko« glasbo. Čestitam Vam k moralni prvi nagradi, taka ocena je splošna od vseh Ljubljančanov, s katerimi govorim. Vztra- jajo pri Vašem ansamblu in muzicirajte še z večjo vnemo in veseljem. Uspeh ne bo izostal! Celoten kvintet z Vami na čelu pozdravlja prof. JANKO GREGORC, skladatelj Ljubljana, dne 24. februarja 1958 •- ••••••••• .«..•..«• Zakon in poklic V Jugoslaviji pride na vsakih sto sklenjenih zakonov 12 ločitev. Zanimivo je, kako na trdnost zakonske zveze vpliva poklic. Statistike pokažejo, da so najmanj stalni zakoni med zakonci istega poklica — v trgovini. Na sto takih zakonov pride kar 54 ločitev. Med zakonci, kjer sta oba v administrativni službi ali na vodilnvh položajih, je na sto zakonov 32 ločitev, pri zakoncih s svojimi dohodki na sto zakonov 41 ločitev, med rudarji in uanetmki na sto zakonov 24 ločitev. Izjema so zakoni na vasi, kjer je na sto zakonov le pet ločitev, čeprav sta oba zakonca istega poklica. Pozdrav iz Ćuprije Vse Ziuibimčame, starše, brate, sestre, fante in dekleta prav lepo pozdravljam. Skoraj se bom poslovil od vojaškega stanu in zelo se veselim svidenja. Tu mi j© najboljši prijatelj Dolenjski list, ki mi vsak teden prinese novic iz domačih krajev. Priporočam vsem tistim, ki :ma»jo koga izmed svojcev pri vojakih, da mu naroče Dolenjski list, zelo ga bo ( vesel. Alojz Ilar iz 2ubine Dopisujte v Dolenjski list; to je boljše kot jeza, češ no nas pa nič ne pišejo .. .«•! Ing. Slobodan R. in ing. Milan B. pelinkovčka kaj ne sme voznik uživati nobeni a alkoholnih pijač... »Ravno sedaj sem spil en konjak.« »Torej, ko ste- že zaključili vožnjo?« Anton G., poklicni šofer, ki je pravkar pripeljal iz Brežic nabit avtobus potnikov, je negotovo prikimal: »... Da.« Prometnik France mu je s pinceto ponudil ustnik: »Saj lahko takoj vidimo. Nataknite tole na cevko in pazite, da je ne zdrobite ...« Zazdelo se mi je, da je šofer malce zardel, pa vseeno je previdno natikal stereliziirani ustnik na ampulo z nekakšno rumeno soljo. Ce bo sol poze'e-nela, ko bo pihnil skoznjo, je to znak, da Je spil še kaj več kot konjak. Porazne ugotovitve pri šoferjih avtobusov — Kaj so ugotovili organi Tajništva za notranje zadeve 0L0 Novo mesto na , preizkušnji z ALC0TEST0M "Sedaj pa napihnite mehur!« Sol je pozelenela .. • Taki preizkušnji pravijo AL-COTEST. Alcotest je pravzaprav samo pripomoček, s katerim lahko dokažemo vozniku, Sol je pozelenela dvakrat bolj! Kaj bi, ko pa td prekleti gostilničarji vlijejo toliko ruma v čaj... »Ste kaj pili, šofer?« Jože V., šofer avtobusa na progi Novo mesto—Krško, je odkimal: »Nič. Aja, en čaJ sem popil ... z rumom!« Akcija, ki jo je prometni oddelek novomeškega TNZ pripravil v popolni konspiraciji, je uspela: vsi testirani so bili iznenađeni. Šofer avtobusa Lojzek, ki jc tudi »napihnil«, je previdno vprašat: »Ali ne bi potem smel spiti niti flaške piva, če ves dan vozim, pa sem potem res žejen?« Pravzaprav uredba prepoveduje kakršenkoli alkohol, toda za eno »f laško« piva ali za čaj, v katerem Je res samo šilce ruma, bo alkotest tako malo pozelenel, da »oko postave« te. ga sploh opazilo ne bo- Torej, Lojzek, zavoljo piva si lahko brez skrbi, kar pa je več .. • Tudi z Vinice je avtobus pravkar pripeljal. »Ste kaj pili, šofer?« »En Čaj sem spil.« »Pa je bilo kaj noter?* »Ja... nekaj ruma je bn.o menda!« sta radovedna, če bosta njuna pozelenela... ki se upira odvzemu krvi za pregled količine alkohola v njej, da je zavžil nedovoljeno količino pijače. Tudi Karel M. je ta ponede. ljek pripeljal avtobus iz Brežic. »Ste kaj pili, šofer?« »En čaj z rumom.« Kako je pihal šofer Miki POZDRAV GRADITELJEM AVTO CESTE LJUBLJANA—ZAGREB Z znojem mladih brigadirjev Spet se bliža pomlad, prav taka pomlad kot leta 1948, pred desetimi leti. Tudi todaj je bilo vse živo med mladino. Takrat smo bili tudi mi še mladinci ln tudi nas je zajel polet. Udeležil sem ie del na avto cesti Zagreb—Beograd. Prišel sem na cestb takoj ob začetku del, zapustil sem jo pa, ko je bila izročena prometu. Nepozabno mi je ostalo v spominu vse, kar sem v teh treh letih doživel. Nepozabna so junaštva, neizbrisen je lik Titove mladine, ki se je izrazil v borbi za izgradnjo prve petletke. Neverjetno je, kaj mladina v svojem zaletu lahko napravi. In danes, prav kot pred desetimi leti, se mladina spet pripravlja na delo. Po vsej naši domovini se mladinci in mladinke z veseljem pripravljajo na zgraditev ceste Ljubljana—Zagreb. V dosedaj zgrajeno avto cesto Beograd—Zagreb, je vloženo dosti truda. Trasa ceste je zalita z znojem mladih graditeljev, ki so v trup ceste vgradili 17,660.187 m3 zemlje. Večji del te zemlje je bil prevožen s samokolnicami. Prevozili smo 635.766.732 samokolnic zornije! Ves čas med delom je mladina tekmovala. Spominjam se četvorke i/, brigade »Alije Sirotanovića«, ki je v tek- movanju na čast rojstnega dne maršala Tita prekoračila dnevno nalogo za 500 odstotkov. Nešteto je bilo podobnih primerov, ki so bili v ponos brigadam. Razni material — pesek, kamen in drugo — so vozili na gradbišče iz 36 različnih nahajališč iz vse naše domovine. Delo z asfaltom šteje mc d najtežje. V zgornji in spodnji sloj ceste je vgrajeno 98.680 ton asfaltne mase. Avtomobilska cesta Beograd—Zagreb je dolga 382 km, od tega je 273 km betonske ceste, 74 km asfaltne in 35 km je obloženih s kockami. Cesto veže 285 večjih mostov v skupni dolžini 1192 m. Eden največjih je most na Bosutu, dolg 140 metrov. Tudi viadukt pri Novskem spada med največje objekte avtoceste, dolg je 155 m. Samo vanj je vgrajenih 132.000 betona in 150.000 kg železa. Dolžina nadvozov na tej cesti znaša 386 metrov. Takrat je naši liladini priskočilo na pomoč tudi 24 inozlmskih brigad s preko 2000 mladine. Veliko pozornost smo posvečali kulturno-prosvetnemu delu. .Okoli 20.107 mladincev ni bilo pismenih, pa smo jih mi naučili pisati. Z raznimi predavanji smo mladino seznanjali tudi s političnim stanjem doma in v svetu. Brigadirji smo imeli tudi športne dneve in priredili smo več kulturnih festivalov. Vsi mladinci so z veseljem sodelovali pri predvojaški vzgoji, vedoč, da jim bo to koristilo ko bodo v vrstah JLA. • Skratka: mladina v brigadah se lahko vsestransko udejstvuje in izobražuje, zato je geslo: »Mi gradimo socializem, socializem gradi nas*<, povsem umestno. Zadnji zbor mladine na cesti Beograd— Zagreb je sklical komandant štaba, ki je predal zastavo Belopoljski brigadi, ki je zmagala na zadnjem tekmovanju. Ob tej priložnosti je komandant rekel: »Uresničena je zamisel tovariša Tita. Trud 35.000 graditeljev je rodil sad. Avtocesta bratstva in enotnosti veže za vedno dve bratski mesti, dve bratski republiki.« Se ne bo minilo leto dni, ko bomo lahko rekli: Cesta Ljubljana—Beograd bo za vedno postala vez med tremi bratskimi republikami in za vedno bo vezala naše narode. Zato pošiljamo vsi »stari*« brigadirji z avto ceste Zagreb—Beograd tople to-variške pozdrave mladim graditeljem avto ceste Ljubljana—Zagreb! Bojan Fabjan Seveda nismo imeli v načrtu samo avtobusov in kar prvi, ki je prišel za njimi na vrsto, je bil šofer poštnega avtomobila: »Nič nisem pil!«- »Tudii zjutraj pri Ferliču ne?« »Sem pil čaj, ovaj, z žganjem ...« Na Glavnem trgu je bila tokrat sfearaj gneča. Seveda, prvi ponedeljek v mesecu je. Pešci, kolesarji, kamioni, otroški vozički — vse to je promet in nihče ne sme biti pijan! »Pihali« so v Putnikovem lokalu. Šoferje amaterje je za- stopal obrtnik R. D. in samo potrdil statistiko, ki pravi, da zakrivijo več nesreč vinjeni amaterji kot pa poklicni vozniki. Sol je namreč ... Vsako ampulo je komisija zapečatila in jo vložida z oznako nazaj v škatlo. Miki, ki vozii »Kapitana« za Kmetijsko posestvo, se je pri-srnejal v lokal: »Zdaj ste ga pa dobili...« Pihnil je z vso sapo. »Madona, to je treba pa fino pritisniti...« Toda — sol je ostala rumena! »Samo eno mešanco.. .te Nas džip je potem odbrzel napreJ. Računali smo, da bj se ustavili pri kakšni gostilnici ob poti, toda nikjer nobenega avtomobila, kot pometeno vse tja do Krške vasi, kjer je neki šofer sam samcat žulil malinov. ček z navadno ... Obveščevalna torej že deluje, čeprav ni minila niti dobra ura, odkar smo zacelil Saj res, traktorista v Šentjerneju bi kmalu pozabil! Brez registrske tablice, brez signalnih luči in brez vsakršnih dokumentov je pridrvel po Asfaltu državne ceste I. reda. »Ste kaj pili?« »Nič.« Miličnik je pripravil mehurček. »Ja, nekaJ sem fruštkal. Eno mešanco sem spil.« Nastavil je ustnik ln ... niti ni še pihnil, že je začela sel zeleneti; ko je odložil, je bila ampula zelena od vrha do tal! Spoštljivo smo pogledali traktorista in odstopili za korak, ko je zatrepetala vžigalica za pečatni vosek, kajti taka »mešan-ca« lahko tudi eksplodira ■.. Hrvaški šofer na avtocesti pri Brežicah je rad napihnil mehur, ker je imel Čisto vest. Tako ga je zanimal alcotest, da bi kar še malo ostal, »aH kad mi se žuri u Celje po sumpornu kiselinu... Dovidiženjat...« Tudi pešec ne sme pijan na cesto Avtocesta Je užitek za šoferja. Inozemci, posebno Italijani, kaj radi spuste svoje »Alfe« in »Lancie« ln »Simce« na 140 km na uro. Tudi naša Campagnola je kar mimogrede zlezla na 100, da je antena žvižgajoče bičala po zraku. Domačimi tam okrog pa se tega premalo zavedajo: kar s kolesi in mopedi se pre važajo v službo in drugam po avto cesti, ker »je nekdo reke'^ da se po ta rdečem lahko vodjo«, ne pomislijo pa, da jih tak podivjan »Ford« aLi »Mercedes« lahko kar mimogrede zbije na oni svet. •. Za promet je lahko nevaren DOKAZ JE ZAPEČATEN .. tudi pijan pešec. V Trebnjem je pihnil v mehur Anton S. Z ženo sita bila tako pijana, da sta kar po sredi ceste vihrala domov. Zdajci je pridrvel po glavni cesti avtomobil- Mož so je še nekako odzioal h kraje*, žena se je pa razkoraku a me* jala sredi ceste. Zavore so presunljivo zaječale. Šofer j 3 ustavil samo meter od pijanke. Kdo bi bil kriv? V Žužemberku in Toplicah" srno čakali zaman. Vse gostilno so bile prazne. Alarm je odjeknil v vse kotičke okraja in vsak šofer, ki smo ga srečali, je kar takoj priznal, koliko jo spil. Od 24 testiranih voznikov jih je imelo 6 v krvi večje količine alkohola. Ker je bila akcija v ponedeljek poizkusna, bo TNZ Novo mesto samo obvjsti- Takole ga je napihnil šofer Miloš K. Pred njim na mizi ležita škatli z aleotesti. V vsa-' ki je deset ampul s »čudežno« solja lo podjetja, za katera ti šoferji vozijo, prihodnjič (alcotest bo sedaj stalna oblika kontrole šoferjev) se bodo morali vinjeni vozniki zagovarjati pred sodnikom za prekrške,.. Marjan Moškun Domača zdravilo; Pred vojno je Jugoslavija uvažala 90 odstotkov zdravil, danes pa naša domača farmacevtska industrija krije 80 odstotkov vseh naših potreb po zdravilih. Pohištvo iz polivinila »Metalplastika« v Makarski bo začela letos izdelovati pohištvo v kombinaciji lesa in plastičnih mas. Predvsem bodo to stoli ln mize. 49. Moj oče je vedel, kaj Je treba storiti. Poslal je služabnika na bazar, nato pa odšel v hišo in prinesel na verando vse sadje, kar ga je bilo doma, ter ga stresel na tla. Opica je zmajala z glavo, češ da je to premajhna odkupnina. Cez nekaj minut je služabnik prinesel velikansko posodo banan. Pavian je pri priči zlezel z drevesa in bilo je čudovito, kako je prinesel na tla košaro. Otročiček je v košari ležal spet na verandi in mirno spal, pavian pa je se^deJ na kupu banan in s čudnim kričanjem klical še druge opice na pojedino. 50. Komaj smo otroka odnesli v hišo In zaklenili vrata na verando, smo že slišali, kako se opice z vseh strani približujejo, kriče in se kličejo, skačejo od drevesa do drevesa in nato na našo streho — hum, hum, bum. Cez kakih deset minut je bila veranda že pravi parlament glasnih opic, ki so se mastile s sadjem in zraven vsevprek blebetale. Odtlej smo zelo pazili na otroka. Cc Je ležat na prostem, je moral biti vedno kdo pri njem, bodisi moški ali ženska, in ga s palico v roki varovati ugrabljenja. 51. Ko sem se zdaj spomnil, kaj se Jo |. -d leti pripetilo moji sestri, sem poklical karavanarje, ki so bili še vedno tukaj, in jim povedal, da Je »mrala opica nekoga okrasil. Na žalost se je pokazalo, da imam popolnoma prav, kajti eden Izmed njih Je ravnokar obdolžil svojega hlapca, da mu je ukradel denarnico. Svetoval sem jim, naj kupijo nekaj banan in jih nastavijo pod drevo; opica ho prej ali slej zlezla na tla, pustila denarnico vnemar In pobrala banano. Najprej sem se moral sramovati svojega slona, zdaj pa me je razjezila še opira. 52. Spet sem šel v mesto. Pri sebi sem Imel palico z bodicami, da bi slona, če bi hotel pohezljatl, naučil, kako ae mora vesti. Ustavila sva se pred zlatarjevlml vrati. Ko naju je zlatar videl, Je prišel ven ln me vprašal: »Ali bi radi zlate obročke s* okle tegale slona?« — »Njegovi okli so prelepi, d» bi Jih mallčill t obročki.« — »Toda moji obročki bi mu zobe Je fie polepšali.« Zavrnil sem ga: »Meščani si domišljate, da tinto, kar Izdelujete, polep-šuje vse stvari. Zakaj potem ne polepšate svojega uma/aneKa mesta?«