JLi«i MOO.
X petik 14. Gnalna
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, .'n sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za cclo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. ia '/,, ene kvatre 1 gold. in 43 kr. Ka celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani sc odrajtuje bo "s gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold,, za ene kvatre 2 gold.	___
Raj Slovencem menka?
(Konec.)
Dalej nam Slovencem inenka: 2. dobro vredjenoga (geregelten) novinarstva.
Poznam sledeče slovenske novine: »Slo-
venijo," »Novice," „ ■
Vedeža" in »Celjske no vse se obnašajo prav domorodno in hvalevredno. Pa vender se mi zdi, da bi se dale še lepši urediti, da bi še več koristile. Tri so zvezde, okolj kterih se suče vsa sreča in slava našega naroda: politika, kmetištvo in šola; po tih treh verstah
vine";
bi se naj tudi naše novine uredile: »Slovenija" naj zastupa „politiko in narodnost", »Novice" naj uče »kmetištvo in rokodelstvo in obert-
|hvalile in poslušale, nego da bi se opovergle j in černile. Vidite, brati! kaj ne samo Slovencem, temuč Slavjanoni menka? Veliki nemški časopis, ki bi v Beču pred očmi ministrov zhajal, slavjansko politiko : »Vse za jedino , neodvisno, ravnopravno, zavezno Austrijo," krepko podupiral, i prošnje in tožbe iz vsih slavjanskih pokrajin odkritoserčno in dostojno ministerstvu oznanoval. Dro imamo »Slavisclie Centralbl/itter"; alj te novine na našo škodo in žalost sadaj neredno, ja clo nič več ne iz-lajajo; dro je začel pred kratkim izlaziti ča-
Union", vender bo ovi le Čehe in če ske potrebe zagovarjal. — Same »Češke na-odne novine" so včeraj iz Beča neki sostavk
nost", „Vedež" naj pise. dosadaj ,
za „učitelje
m
ravno tako, kakor učence nižjih šol", »Celjske novine" pa za »učitelje in učence višjih šol" (Padagogisclie Zeitung). Za po litiko že dosti vstreže »Slovenija", alj po šol-skomu časopisu je že marsikteri zdihoval. Za šolske reči bi se pa gotovo najbolj prilegle »Celjske novine", ker v Celjskej okolici in kresiji slovenščina najveselejše in krepkejše napreduje, in ker se sliši, da se bo v Celju napravila šola za slovenske pripravnike. Vse v Ljubljani tudi biti nemore, in ne sme ; Slovenci! le ljubeznivo in bratovsko! Brati! kako se dopade ovi moj nasvet? Tako bi blo novinarstvo lepo uredjeno, vsi predmeti bi bli krepko nadomestovani, in vse novine bi imele dosti dopisatelev in naročnikov. Slovensko novinarstvo bi cvetelo.
Od vlade pa pričakujemo in tirjamo, da napredovanje novinarstva ne overa. Do duše žalostno bi blo, ako bi dobili kolek (štempel za novine; žalostno bi blo , ako bi vlada ne napravila posebni »uradni list" za vsako deželo.- Slovenci radi čitaju novine, ker pa dvoje deržati in brati je predrago in mudno, si naročijo samo poluradne nemške zavolj ti stiga „Amtsblatta". Proč s novinarskim ko-lekom, proč s vladnim listom! tako bojo novine dober kup, ljudstvo bo čitalo in se ote-salo; tako se bo jasno pokazalo, ktere novine ljudstvo rajši bere slovenske ali nemške, li beralne ali kitaste; tako bo tudi Vlada spo znala resnično občno javno mnenje; toraj proč s novinarskim kolekom, proč s vladnim listom! -
Pa vender to ni še vse, česar nam men ka, in česar je nam trčba. Novin visok in svet namen ni samo, ljudstvo otesovati in omi kovatk, nego novin namen je tudi to, politiko svoje stranke podpirati in potrčbe svoje stranke preel^vladoj odkritoserčno razodevati. Zato ima vsaka le količkaj važnejša stranka v Beču svoje novine, svoj organ. JVlinisterska stranka jih ima največ: „Oesterr. Korrespondenz" „Kourir", »Reichszeitung", „Lloyd" itd. Frankfurtisti imajo »Ostdeutsche Post"; Centralisti imajo »Presse"; kaj imajo v Beču pa Slavjani? Ni jednoga lista na Dunaju, ki bi slavjansko politiko, in slavjanski narod zastupo val: ,,Ko sem, piše neki vlastenec, v pred hiši (ministerialnej) po mizah ogledoval, kjer so različni časopisi ležali, nisem nobenoga slovenskoga vidil, ampak Deutsche lleichs zeitung, Korrespondenta, Times in druge Res je taka in žalostna je." — Same rčeske narodne novine" in »siidslavische Zeitung" se včasi v misel vzamete, pa ne da bi se po
donesle, kteri govori in priporočuje kaki »Cen-tralblatt" v Beču. Slavjani prevdarimo ovo važno reč: kako bi se mogel na noge spravili tak časopis v Beču; tega Slovencem in vsim Slavjanom sploh menka! — Tretjič nam Slovencem menka. 3. delavnosti in sercnosti. llesnične in zlata vredne so besede, ktere je pregovoril v 96. listu Slovenije neki iskreni in učeni vlastenec iz Štajera: »Politiška po-memba Slovencev je še celo malička, bila bi mi več delali po osnovi in slovenski domorodci vertimo
gotovo veča, ko bi dogovorih. Mi se še gotovo okol one dobe, v kterej so Hervati bili od leta 1835 — 1839, pevajoči pč-sme, kričijoči »živio" pa mislimo, da je s tim že Bim sozidan, in domovina rešena. Ce ravno so se nam tudi vrata zlate svobode odperla, vendar se še nismo preselili iz stare hiše. Ta naša pohlevnost, to deržavno nehajstvo (ne maršina), ta mehkoputnost na polju politiško-ga agitiranja ubija narodnost slovensko, da se ne more v občinskej veronji (Gedriinge) tujerodnih narodnost opomoči i okrepiti, kako bi se pristojalo za eden narod, bodi si, kakor mu drago majhen."
Ja, ja! slovenski brati, delavnosti in ser-čnosti nam menka ! Kje so tisti gg. kateheti in učitelji, ki se prav domorodno po pravici in postavah v šoli obnašajo; naj majnša zapreka, kaka žal besedica nevednoga kmeta, kaki gerd pogled nemškutarskoga predstojnika že orhami njih delavnost, njim vzeme serčnost, možko iu stalno po postavnem potu napredovati! Kje so čitavnice, kje so učitelj ske skupščine, tako živo potrebne in zato tudi od ministerstva zapovedane? — Kako je slovenskimi novinami? Izverstne krasne so-stavke smo v njih brali iz vsih slovenskih de žel; Ietas — letaš so vsi vlastenci omolknili, vsi po mertvaško molče, in mislijo, da bo tako kej boljše! Kakor se kaže, še tega ne bomo zbarali, kako se po slovenskih gimnazijih z slovenščino godi; ni na nobenomu gimnaziju Slovenca, ki bi to hotel ali upal v kakih novinah oznaniti; žalostno ! Slovenci! naša ro-doljubnost je pičla, naše vlastenečtvo je pi škovo ! — Kako je s politiškim agitiranjem ? Alj slovenski časopisi dro hodijo po srenjah od hiše do hiše, da narod zdramijo in oži vijo? alj se dro pove Slovencem, da imajo pravico tirjati slovenske razglase, slovenske protokole, slovenske odgovore itd.; alj se pove Slovencem, kako drugod po Ueskim, Moravskim, Horvaškim itd. kmeti tirjajo svoje ustavne pravice, ktere se jim tudi ne odrečejo, da imajo drugi Slavjani po pisarnicah že povsod vse v domačem jeziku? alj se novi
deržavni zakonik in vladni list o nedelah in praznikih alj po zimskih večerih dro Slovencem bere, in tako dokazuje, da od ministerstva že res vse postave za Slovence v slov. jeziku izhajajo, in da se prav lehko in lepo zastopijo? Alj bojo vlastenci imeli ser-čnosti, nevedne in borne kmete pri vredova-nju novih srenj, pri volitvi srenjskoga odbora, pri volitvi poslancev na deželni in deržavni zbor podučevati in podpomagati? Narod naš je dete; — Bog obvari, da bi mi vlastenci bli slabi očeti slaboga deteta! »Naš cilj mora biti tudi te, da vdelovali bomo v osodo Austrije, da bodo tudi nas šteli med potencije Austrije. Politiško živlenje pa tudi morajo Slovenci imeti, drugači nemoremo upati, da bode naše duševno slovstveno od kakšne vrednosti in važnosti. Ne tajim, daje pri vsim dobro volja, pa od volje se mora stopiti nadelo!" Alj ove delavnosti in serčnosti nam Slovencem menka! —
To po mojih mislih nam Slovencem menka • to je uzrok, da upeljanje pravičnih naredb pri nas le po polževej poti napreduje, da v nekterih redih vidimo, da se clo po rakovo nazaj pomikamo. Zato v imenu mile domovine prosim in zarotim visoko ministerstvo, da si za Slovence in njih potrebe izvoli lastnoga ministerialnoga svetovavca; prosim in zarotim vse vlasteuce, U« naše novinarstvo uredijo na srečo slovenskoga, in celoga slavjanskoga naroda; prosim in zarotim vse slovenske vla-stence, da delajo in se trudijo serčno in možko za mile brate slovenske! Bog daj!! Celovec 6. Decembra 1849.
Svečan.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Ljubljana. Prejšniga poslanca in predsednika odbora deržavniga zbora v kozoper-sku lanskiga leta na Dunaju, gospoda Šuzelka poročena žena, gospa Ida Briining-Šuzelka nas je iz nenade prete.čeni tedin razveselila v gledišu s slovensko pesmico: »Bratci veseli vsi" ki jo je med nemškima igrama res prav lepo, razumljivo in čutljivo pela. Nekaj dni je gosp. Šuzelka s svojo ženico v Ljubljani postal, kjer so ga nekteri gospodje s pojedinami počastovali.
* Vedno popotvajo vojaške trume sem ter tje skoz Ljubljano; veliko jih pride in gre tudi ranjenih in bolnih vojšakov, kterim za postrežbo in oskerbljenje ljudomilo serce res veliko — ob času skor vse — priželeti mora; tako so zanemarjeni. Blago bi bilo, ako bi milo-serčni Ljubljančani za te vboge potnike po izgledu druzih mest koj zloževali, kir pomoč posameznih tukaj zadostiti ne more.
Ljubljana. Deželni poglavar gosp. grof Welsersheimb je sopet iz Dunaja v Ljubljano dospel.
Zvezdni drevored na narodnim (pred ka-pucinarskim) tergu se ponovljuje; vse do-zdajne drevesa v njemu poderajo in divje kostanje že precej precej odrašene na njih mesta stavijo.
Oddelik o.ga domačiga bataljona, kije še-lej v Ljubljano prišel, je odposlan v Celje, drugi oddelik v Novo mesto.
Sneg, ki smo ga dosihmal to zimo malo vidili, je jel pogostama padati.
Ljubljanska „Theologische Zeitsclirift" po novim letu več izhajala ne bo. V 49 listu 1.1 naznani, de za misijon pod vodstvam verliga našiga vlastenca gosp. Dr. Ignacija Knoble-cherja v Afriki se je nabralo 835 gold. 54 kr. sr.
Po razglasu Ljubljanske mestne gosposke je dozdaj prišlo v denarnico za ranjene krajn ske vojšake 9385 gold. 54% kr. v denarjih in 220 gold. v obligacijonih.
Ljubljana 11. grudna. Živio Lloy dovi dopisun p. 1. Zares veliko čast je nam skazal, kir je sostavk „šolske tuge" Slo venije od 16. p. m. ponemčil, in ga v Lloydu od 5. t. m. natisnit dal. Pa naš prijatel je spet začel blesti ! Ako so mu »Novice" proti-ministerialne, je vredništvo Slovenije še več zadolžilo. Slovenija je ljubljanske učitelje gerdila, ona mladost podpihuje, ona je mačjo godbo v Ljubljani, in strašni barveni prepir osnovala. Srotlej! Mi tc opomnimo na tvoj program, ktiriga si v svojim pervim dopisu v Lloydu oznanil. Facta! — facta! — Kaj, ti se prederzneš od Verunglimpfung govorit, ti, ki si dozdaj skazal, de druziga ne znaš, kot poštene ljudi gerdit in ovadovat. Ako so v omenjenim sostavku zares tak gerde reči — zakaj si ga ti edini pravi Austrianc skoraj ccliga ponemčil? In kje je tisto ger-denje, od kteriga bledeš, v tvojim prestavku ga ne najdemo, tud v verstah , ktere nalaš nisi prestavit hotel ga ne zasledimo. Kdaj je Slovenija mladost k slabimu našuntala, kako se je ona pri mačji godbi vdeležila? Daj nam odgovor, drugač ti protimo ....
Pa mi nočemo tak ojstro s teboj ravnati. Saj smo zastonj prestavljača za LIoyda dobili! kir vemo, de bo tudi za naprej Slovenija paša za tvoje vohonstvo, ti ta požirek nočemo preveč greniti. Tode, če boš tud za naprej blagovolil naše sostavke za Lloyda zakrojiti, Želimo ila bi sc" sledečih vodil deržal.
Izvirni sostavki Slovenije so „Urtext." Če jih prestavljaš, jih ne smeš tako po svoji volji obrezljat, kakor si zdaj storil. Take obrezance mi ne bomo za svoje otročiče spoznali. Cele stavke (Satze) nisi ponemčil, pa jeli pisun! tiste verstice, v kterih se slovensko družtvo hvali, so bile grenak pelin za tvoj Slovenožerčni želodec! Toraj proč ž njim.
Na dalej ne smeš pri pristavljanju za naše slovenske besede nove še nikoli slišane po-menke oktroyrat. Ti si prestavil besede: Osup in zavzetje nas obideta tako le: Verzvveiflung u. Erstaunen iiberfie-len uns. Pa osup vender ne pomeni Verzvveiflung. Osup ali po tvoje Verzvveiflung je nova priča, zoper te, ki ti zna iz tvojiga gnjusobniga obraza šemo potegnit, s to besedico si se sam izdal. Mi pa čemo tud našim bravcam razložit, kak je nam ta mala besedica zoper nam dobro znani ga LIoydoviga pisuna novo zvedočbo v roko dala. — Zadne dni pretečeniga mesca je bil gospod p. v hudi zadregi. Vse slovenske besednjake je pre-iskaval, da bi besedo osup našel; — zastonj , pri druzih Lloydianarjih jc popraševal, kaj da pomeni — zastonj, še clo brajnovke in perice je s prašanjem, kaj pa pomeni osup? napadval — vse zastonj. Čas le hiti, šolske tuge za Lloyda so bile že gotove, le nesrečni osup... osup... je majnkal. V taki sili se je tista nesrečna »Verzvveiflung" rodila , vesel p. to besedico začačka, pismo zapečati, in ono že po nagli železnici leti. Pa ta Verzvveiflung je Lloydoviga pisuna noč in dan kot mora tlačila, hočeš ali nočeš vunder prenapetiga Slovenca popraša: Sie heisst ozup nicht Verzvveiflung. Ta odgovori ostermivši-mu ozup heisst nichts, aber osup heisst Erstaunen. Pa »pre pozno, pre pozno!" Ko smo mi zvedli, da Lloydianarji z besedico osup tako silo imajo, smo berž prerokovali: V kratkim bomo v Lloydu zgorej imenovani sostavk Slovenije brali, pa beseda osup bo
prestavljena z Verzvveiflung." Glej pisun kakšni preroki smo, al jo nismo zadeli Pa ti srotlej, ki zmiraj na nas lajaš, si sam sebe v rep vjedil. Če boš za naprej še tak teški porod imel, če boš v Sloveniji na kak šno enako slavomansko besedo naletel, te pro simo ne pri brajnovkah in pericah za svet po-praševat, pridi k nam, z veseljem bomo našimu prestavljaču za Lloyda pravi pomenik besede povedali, in molčali bomo kakor — zid Saj ni treba, de bi vrabci v Ljubljani že ene dni poprej tisto pesem čivkali, ktiro ti še le pozneje v Lloydu zakrožiš.
Kir se tak Ijudoinilo proti tebi obnašat hočemo, mislimo da nam tudi ti sledeče pro šnje odrekel ne bodeš.
Ti skoraj v vsakim dopisu od mačje godbe in od barveniga prepira (Farbenstreit), ki se je v Ljubljani pripetil, bledeš. Od mačjih godb se je lani v celi Evropi slišalo. Pa de je bilo Ljubljansko ozidje bojišče prestrašniga barveniga boja, to je imenitna prigodba v slovenski zgodovini. Naši vnuki bojo gotovo Lloyda brali, in v prihodnih stoletjih se bo še kakšen učen mož za komentatorja tvojih dopisov znajdel, pa on se bo spodtaknul nad be sedami: „Farbenstreit innerhalb der M a nem Laibachs"; preiskaval bo vse arhive, zastonj! kir nikir ne bo kaj od tega boja našel. Toraj, dragi domorodec! blagovoli nam skoraj popisat vse okoljšine tistiga serditiga boja, koljko bokalov kervi se je prelilo, kje je boj nar hujši divjal al v kurji vasi ali v kravji dolini, koljk Nemškutarjev so požrešni Slavo-mani požerli. Popiši z gorečimi barvami ta boj, kakor ti je že Don (Juixote lep izgled dal, in postal boš Thucvdites Slovenskih dežel.
Zadnja prošnja, ktiro do tebe imamo, je le ta: Ti imaš gerdo navado, de zmiraj rad od sebe govoriš, ti zmiraj navodiš ali citiraš svoje lastne borne dopise. Ti zmiraj praviš VVie v vir berichtet haben, vvie vvir berichten, vvie wir berichten konnen u. -vverden. Dozdaj si še zmiraj mačjo godbo in barveni prepir v Ljubljani citiral, za naprej, kakor se kaže, )oš tudi Gottlieba Freimutha vedno citiral. Opusti to gerdo navado.
Kakor smo v nekim Ljubljanskim časo )isu poleti brali, je to šego pisariti en Nemec 10 imenu: Hinkmar Rupkov Rudigaski do nar vikši stopnje dognal. Zdaj je ta šega, samega sebe citirat, že ob vso veljavo prišla, le vsako stoletje enkrat se na literalnim obnebju taka repata zvezda prikaže. Že vdrugič si nam v Lloydu povedal, da si od svojiga potovanja domu prišel. Zdaj praviš: Bei mei-ner vor einigen Tagen erfolgten Ruckkehr von meiner Reise ersuche ich, dass ... Morebiti boš en prihoden sostavek takole začel: Dadashef-tige Bauchgrimmen, vvelchesmich gestern er griff, lieute etvvas nachgelassen bat, so er-greife ich die Feder u. berichte, dass die Slovenen....
Revčik! kaj je Lloydovim bravcam mar, ali se po Krajnskim klatiš, ali v beli Ljubljani svoje puhle sostavke kuješ. Marsikter bi mislit vtegnel, da si ti en commis voya-geur. Pa mi smo ti priča, da ti mož pe-esa z vatlam še nikoli nič nisi opravit imel. Ze poleti si, kakor si v Lloydu oznanil po Krajnskim popotval. Trikrat že si hudo zoper nas lajal, že tistkrat si sam sebe v rep vjedil. Drugikrat derži jezik za zobmi! Še enkrat naj ti bo rečeno: Spiegelberg vvir iennen dir!
Toraj, če borniga mazača poznate, dajte ga na znanje, bo marsiktir naših bravcev rekel. Mi pa v tej reči takole mislimo. Ta časopis se nam pre čeden zdi, da bi ga z imenam borniga dopisuna oskrunili. In tud vest nam ne dopusti, da bi na pol mertvo, omotno muho ubili. Ušesa nategni, Lloydovi dopisun! Al veš, kaj se z jesenskimi mulami zgodi? Nekaj časa ljudi nadlegvajo, posebno rade na belih pregrinjalih posede, de jih ognjusijo, potem se še malo časa obotav-
ljajo, in zadnič padejo omotne med smeti, kjer so se tud izvalile! Srotlej, glej tvojo prihodnost! Čemu bi te ubili .... revček! .... muha!
Celovec 7. Decembra 1849. Ker smo se zavolj slovenskoga knjigoteržtva že malo ojstrej spopadli, se mi dobro zdi, ovo reč do konca dognati. Za to naj tukaj stoji odgovor g. Leona na razjasnenje čast. odbora slovenskoga družtva v Ljubljani: »Da nekteri slovenski založniki knjigoteržcem ne dovoljo narodnoga dobička (Rabath), je znana reč. G. Lercher bi bil modrejše storil, če bi ne bil čast. odboru svetoval, bukvarjem 10 od 100 dobička dati. Ljudi, ki bukvarstvo ne poznajo, naj se poduče. Rad bi vedel, kaj bi g. svetovavec rekel, ki bi se mu od knjig pri meni založenih, in na Krajnskim, (za kar se lepo zahvalim), slovečih in mnogo poku-plenih, le samo 10 od sto dovolilo. On, in tudi vsaki drugi bukvar bi gotovo bukvarstvo na kljuko obesil, in se — na škodo slov. bu-kvarstva, — za prodajo ovih knjig malo maral. Le tisto delo človeka veseli, kjer se mu trud in stroški poplačajo. — Kar pa čast. odbor terdi, da so razun Leona vsi bukvarji shodne govore g. Vertovca, kakor v Ljubljani po 40 kraje, prodajali, ni res; poglej „Grat-zer-Zeitung, Intell. Blatt Nr. 315", kjer Damian et Sorge imenovano knjigo za 48 kr. ponudi; tudi Sigmund v Celovcu jo za ravno tisto ceno prodaja. —
Res je, da jaz nektere knjige, postavim: „Drobtince", „Blaže in Nežica", »Sveto opravilo" itd. g. Lercherju v Ljubljano z 10 procenti pošiljam; pa vse take knjige ne izhajajo v mojim zalogu, temuč šolskoga vodstva Celju, kakor predimkov list priča. Od takih knjig, ki jih bukvar ne v zalogu, nego samo v komisijoni ima, 10 procentov bukvarjem dobička dajati, ni nenavadno. Čuda, da čast. odbor tega ni vedel, alj da je g. liercher ovo važno rec zamolči!.-^
Zarotim vse bukvarje, da naj povedo, alj jim jaz od vsih v svojim zalogu tiskanih uijig navadnoga dobička ne dovoljim; nasprot )a tudi jaz tirjam navadne procente, in prosim mojega imena ne imenovati pri oznanjenju takih knjig, pri kterih se navadni dobiček ne more ali noče dovoliti." —
Tako g. Leon; jaz pa pristavim: »gospodi! nič za zlo, in omnibus caritas," Gospode založnike pa v imenu napredka slovenskega bukvarstva lepo prosim in živo zarotim; ceno novih knjig vselej tako uravnati, da se bo mogel bukvarjem navadni dobiček d o v o 1 j i t i. —
Ker sem ravno zgoraj »Drobtince" opomnil, naj tudi nekaj povem od „Drobtinc za leto 1850". Kije Slovencem znano, kdo je »Drobtince" na noge spravil, kdo jih najkrepejši >odpira, se mi vsaka hvala zdi: vodo v morje sipati. Zaderžek letašnjih IJrobtinc je ravno tisti, ki v poprejšnih; in tako koristen za vse stanove, za stare in mlade ljudi. Posebno važne in duhovnim prijetne bojo »Pridge osnovane (Chrien) za svetke leta", spisal je jih visoki in .slavno znan slovenski pridgar. Gg. učiteljem bode pa to gotovo prav po godu, ier so pčsinim pridjani tudi napevi. Obleka je krasna, papir bel, in čerke nove in čiste, eno besedo: Drobtince bo vsaki Slovene z veseljem in na veliko korist prebiral; naj Drobtince pri nobenej čitavnici, nobenej šoli ne majnkajo! —
Kar slovenske novine zadene, smemo upati, da bota »Vedež" in »Slovenija" z novim letom svoje krasne sostavke donašala v obče-slovenskim jeziku prebližaje se ilirskomu narečju na podlagi Majerjovih pravil. Hvala in slava njima! Vsaka posebnost; vsaka pri-stranost, naj bi še tak lepa bla, in nekterim gospodom, mestom alj krono vinam še tako dopadla, je obžalovanja in milovanja vredna, ker overa zjedinjenje, srečo in slavo jugo-slavjanom. Potrebno spoznani še enkrat opom-
niti, kar slavni Bečki dopisatel v Sloveniji piše: „11 irski jezik je vez, ki bratov-ske narode Ser bi j e v, SI a vonce v, Hervatov, D a 1 m a t i n c e v i SI o v en ce v sk u-pej veže." To je že žalostno, da vsi gg. slovenski uradniki v jeden rog ne trobijo; Bog obvari, da bi g. Rizzi imel prav, pisuč: „Wir sind nun allerdings der Ueberzeugung, dass die slavische Einheit noch nicht so nahe vor der Thiire steht, wir wissen, dass sie erst in der ersten Periode: des Schwarmers fur d/e Einheit stehen, der die Spaltung erst folgen vvird. —
55. osnove za gimnazijalne in realne šole priporoča, da bi se na vsih gimnazijih napravile knjižnice, da bi učencem pripomočkov ne majnkalo se omikovati in prosvetiti. Imamo tukaj scer imenitno knjižico; alj stavim kej, da ne najdeš v njej kake slavjanske knjižice, naj bi vse prekucnil. Število rodje-nih Slovencev in Nemcev, ki bi radi slovenske, ilirske itd. knjige prebirali, hvala Bogu, ni malo; alj kje dobiš potrebnih knjig in denarjev? Pa Bog bo dal pravici svojo moč, bo zbudil gotovo dobrotnikov, ki bojo ovo potrebno napravo z denarjem, knjigami itd. pod-upirati blagovolili. Tudi slovensko družtvo se bo zavolj tega ob novim letu razšlo, in do-sadašnji udi bojo naprošeni in povableni, slovensko gimnazijalno knjižnico v Celovcu po mogočosti in dobrej volji podupirati. Ako se le polovica stroškov, ktere je slov. družtvo dosadaj na stanišče, novine, kurenje itd. potrosilo, na ovo knjižico oberne, bo v nekterih letih Celovška slov. knjižnica, napravlena samo od dobrotnikov in prijatelev slovenščine, daleko in široko slovela. Kaj k temu pravite ljubi vlastenei? Mislimo s tim ustreči ministerstvu in slovenščini. —	Svečan.
Iz Gradca. Tukajšno deželno vladarstvo je že v mesci Junii dobilo višji povelje nam slovenske šolske knige oskerbeti, aH še komaj v Novembru seje začelo z duhovnim sovetom čres to pogovarjati. Bes ve, mu je od sam se ta židana volja prišla, ali je drugi klin pervega pritisnil. Alj počasi bomo vender dobili kar nam gre ino kar nam nižje urade tak dolgo ino zavistno kratijo. Le išimo skerbno svoje!
Iz Gradca. Prošnja na ministerstvo po-dučtva odpravlena po zapisniku ali protokolu Graške mestjanske učivnice.
Preslavno ministerstvo podučtva!
Po novom uravnom načertu za latinske i mestjanske učivnice se moraju pri njih za vse žive jezike tiste kronovine, v koji se še šole znajdejo, učitelji postaviti in take za nemškega , če še nije med njimi, s toj določboj, da se učencom na zvolo da, kteroga teh jezikov da se hoču učiti razun maternoga, kojega se učiti je vsako mu zapovedano (po str. 6 — 7 i §. 19-20).
Usled te zapovedi se je tudi pri mestjan-ski učivnici v Gradcu začasen učenik posta-vil za drugi deželni jezik t. j. za sloven ski. Alj pri tej šoli je obveljalo mnenje, da za Slovence ni slovenski nega nemški jezik zapovedan predmet v Gradcu, kojega se oni učiti moraju, — ino da so dolžni svojega maternoga slovenskoga jezika se učiti — to se jim neti ne oznani, temuč ravno tako na zvolo pusti, ko učencom drugih narodov! ker je ponižno podpisani nasprotnih misli, videč v tom krivo tolmačenje zoper jasne besede spo-menjenoga načerta in ravnopravnosti, prosi lepo ponižno, naj voli preslavno ministerstvo ko naj beržeje to stvar razrešiti.
Dr. F. Muršec, učenik vere i začasno slov. jezika.
Iz Gradca. Kdor letos Gradec pogleda, ne najde več lanskoga ali predlanskega različno barvnoga, nego starega jednoličnega. Takrat so preobilni inodro-belo-rudeči trakovi, s kojimi se je domorodno nadušena možka i ženska mladež ponosno kinčila, samim Grad-čanom ino tujcem začudjene oči odperli, da
je tukaj dobra tretina drugoga naroda ko nem-škoga. Premnogim k pohujšanji je u ovi dobi bilo odkrito, kar je lak dolgo bilo zakrito — tu i drugod. Obilno ino svetlo, ko brezbrojne zvezde na nebu, kadar silni vihar obložne čeme obleke prežene, so se slavjanski narodi v tej dobi v Austrii prikazali. Ko v vojskah ino bitvah tako v zborih in javnih zadevali se je skazala njihova presežna množina, imenitnost ino važnost. Zvidilo se je, da je na njih volji ino moči stal obstoj deržavni. Pridobljena ravnopravnost množi ino širi njihovo moč, slavo ino važnost, ravno ko so raz-širne ino mnoge njihove krajine, ino jih dvakrat množi, ker jih složi. Ino kar bi pred polstoletjem ne mogoče se zdelo ali velika čuda, je sadaj lahko ino vsakdeno. Sini onega naroda, ki je po stari krivici smel ino htel s svojim jezikom vse sam biti, začnejo svoje zaupanje ino buduču sreču v nas staviti ino se zato našega jezika učiti in ga častiti. — Prav dosta se jih toga uka tu loti ino scer prav pridno. Z zavzetjem spoznaju, da je k njemu pot glajša i krajša, ko k lastnomu ali kteremu drugomu jeziku. Slovenski brati je igra. Pravopis, ki je pri engelskomu , fran-cozkomu i nemškomu jeziku tak težavna reč, da se malokdo v večih letih celo prav pisati nauči, je pri nas lohka igrača za pol urice. Ednaka je s spoli. Kar se drugod težko težko dožene, je pri nas v pol uri dognano ino tak skoro v vsih rečeh. V tom nam je sam večni Bog pomagal. — Tujci, če ravno komaj začetniki v našem jeziku, priznaju radi te srečne prednosti ino jih bolj cenijo ko rojeni Slovenci, kteri so se v dozdajnih šolah učili vse drugo bolj spoznovati i častiti ko sam sebe in svoj jezik — ino vender mnogi zdaj njega krivijo ino ne sam sebe ino stare krivice, da ga po vseh slranih ne razume! Bi rekel, da se jim godi, ko nekdajnim Ameri-kancem, kteri so svojo drago zlato manje po-rajtali ko tujo železo ali kakšo drugo činča-rijo. Od tujcev še solezvedli, koliko je njihovo lepo zlato vredno! — Kjer so tedaj ne davno traki nam priče bili, bodo skoro jeziki. —
Živko v.
Austrijanska dežela.
Iz Dunaja 8. Dec. Veselimo se Slovenci! Zakaj, boš prašal, ljubeznivi bravec, ki nikjer, kamor koli se ozreš, posebniga v-zroka za ukanje ne vgledaš. Čuj, ktera za zgodovino sveta važna dogodba je nas Slovence na Dunaju razveselila. Deržavni (bolje mislimo bi se reklo deželni) zakonik za krajnsko rodovino prinese pod št. 11. poglavarst-vini ukaz (Currende des illyrischen Guber-niums), v kterein se bero na šesti nemški strani v šesti versti besede: in der slovenischen Sprache. Tandem aliquando! Težka in grenka je bila ta kupica, pa vendar čast Bogu! srečno je izpraznjena. Die slovenische Sprache ist offiziel (durch die Landesbehorden) an-erkannt. Davno je že ministerstvo, ktero je vseh rečeh tavžentkrat svobodoljubniši od deželnih srednjih oblastnij, vedno in dosledno pisalo: „Die slovenische Sprache; domače oblasti nasproti (zunej morebiti na Štajerskem) niso poznale druzega kakor krainerisehe ali k večem vvindisehe Sprache; in ne davno smo slišali od uradnega dopisa rojenega Slovenca iz Koroškega, v kterem pravi, de na Koroškem le nekaj malo oseb razume „die neukrai-nerisehe Sprache" in de le tiste osebe „die sogenannte Gleichberechtigung" imeti hočejo, zraven pa gospod sam doda, de je več krajev na Koroškem, kjer je pri kmetu „die vvindisehe Sprache noch gemeinublich;" to de: »Cesarjeva se ne oporeče;" ustava 4. Sušca še velja, če ravno se gg. uradnikom od nje še kar ne sanja; in pravica bo vžugala, in mora vžugati, in vse repenčenje našim svetim pravicam nasproti je prazno, nečiinerno po-čenjanje revnih slepcov.	—ski.—
vikšim sklepam 8. grudna t. 1. vsim zavolj politiških hudodelstev ali pregreškov v ječo ne čez 1 leto obsojenim, kteri so polovico kazni že prestali in s svojim obnašanjem se milosti vredne skazali, ostank kazni odpustiti.
Vojaško sodniše v Beču je 10. t. m. je dva nepričejoča beguna v ječo in eniga taciga k smerti obsodilo „in contumaciam." Na mestu tega nesrečniga, ki ga še niso osledili, so njegovo podobo „po postavi" obesili.
Znani katolški profesor Filipus Miinchena je poklican za profesorja na velko šolo v Ins-bruk.
Gosp. minister Bruck je do barona in pre-vzvišeniga skrivniga svetovavca povzdignem »Minister" torej še ni nar vikši čast v Av-strii.
Ministerstvo tergovstva bo kmalo na svitlo dalo etnografški zemlovid Avstrijanskiga cesarstva s 3 zvezki popisa avstrijanskih narodov.
Več kot 200 kapelanov na Gorno-avstri-janskim je podpisalo prošnjo na škofa, ki sledeče obseže:
1. Odločenje opravil fajmoštrov in kapelanov. 2. Tako stanje kapelana, de se bo zamogel sam rediti. 3. Tožbo proti kapelanam naj se v pričo dveh tovaršev razsoduje, in kapelami hodi pripušeno se braniti. 4. Pri izročenju far naj se gleda na zasluženje pro-sečih. 5. Konkursi fajmošterski večkratni nej se odpravijo. 6. Pri prestavljanju kapelana nej se mu vsaj pot plača.
Vojaški poglavar na Dunaju, \Velden, je časopis „Presse" za čas obsede zaterl.
Na železni cesti na Štajarskim sta blizo Krieglacha vozovlaka vkup zatela. 3 vozovi z blagam so razderti, 1 vojšak nevarno ranjen, 3 hudo, in 5 jih je malo oškodovanih. S tem popravimo oglas v našim zadnim listu.
Odbori za odvezo zemljiš bi svojo nalogo kmalo opravili, ako bi vsaki grajšak izgled posnemal nekdajniga ministra in posestnika desetinske grajšine Ginselsdorf, baron Dobl-hoff. Grajšaki Ginselsdorfski so pervi že v letu 1847 s svojimi podložni pogodbo zavolj odpravljenja davšin sklenili, v kteri so se podložni zavezali edin za vse in vsi za eniga se odkupiti s 30,000 goldinarji sr. Pred nekaj časa so podložni barona Doblhotfa naprosili , jim te plače kaj odpustiti, baron jih blagovoljno cele plače in vse desetine in tlake odveže.
Ogerska in Erdelska dežela.
Poročniki iz Ogerskiga, ki so v Beču zavolj pridobitve dovoljenja železne ceste iz Oedenburga v veliko Kanižo, so se tudi svit-limu banu v njegovim stanovališu „pri rimskim cesarju" poklonili. Zlo prijazno jih je spre-jal, svojo pomoč k imenovanima namenu jim obljubil, in tudi s njim po svoji navadi od edinosti Austrije, bratinstva vsih austrijanskih narodov itd. govoril. Zastran potertiga mad-žarskiga punta je omenil, de, ako bi Ogersko njega rešeno ne bilo, bi silna vojska mej ogerskimi narodi deželo na leta v nesrečo spravila bila, kir drugi narodi so se proti Madžari vdignili, tudi od dolniga izhoda bi bile trume prihrumele zahodno-evropejsko omiko razdreti, kakor je že 600,000 Bulgarov pripravljenih bilo austrijansko mejo prestopiti, in bi bil ban potem s takimi prijatli več opraviti imel kot s sovrašniki. Tako piše Augs-burgerska Allgem. Zeitg.
General WohIgemuth je razglasil na Er-deljskim, de ne spozna daril host in družili zemljiš, s kterim so vodji romunske vojske možove vabili k boju za cesarja, ako so take darila proti pravicam druzih ljudi in proti vstavi 4. sušca 1849.
Pruska vlada se trudi, nemških naselni-kov spraviti na Ogersko. Nekiga Spiegel-thala je poslala v Buda-Pešt in v Beč do austr. ministerstva, vse ogledati in zvediti, kar bi naselovanju vstreglo; ministerstvo je delo poslanca živo podpiralo.

I e |) o 1 h i i k i d e I.
Vesi avk a.
(Po nemškem.)
Po jezeru vozi deklica ne, Kaduje se tihega mira. Na veslo opira se barkice, Po ribicah zlatih se ozirat
„Je jezero mirno — krasno zares," Zapoje si deklica zala, „Še gledala raji valov bi ples, Viharja bi šum poslušala."
la glej! od zatoka grom pribobni, Jug černe oblake prižene, Tresk udri na tresk in vihar buči, Pomoči ni zanjo nobene.
V nebo trepetaje zdaj se ozre, Po licah lijo ji solzice, In milo zdihuje: „0 vsmili se Premilo nebo sirotice!"
„Za terdno obljubim, da me ne bo Več vidilo sonce plesati, Če jasno še vidim enkrat nebo, In sonce na nebu sijati."
In kmalo valovi vležejo se, In sonce v zapadu se skrije, Na nebu migljajo že zvezdice. In luna prijazno zašije.
Zaupno opre na veslo se spet. Vesla do zelenega gaja, Tam pleše z mladenči dokaj deklet ; In godec veselje jim daja.
To deklica vidi in ostermi, Že v veslo opreti se hoče; Pa kaj, saj zdaj sonca na nebu ni, In plesa pustit ni mogoče.
In urno v zeleni gaj se poda, Si z rožčami glavo ovenča, Na raju zasuka se nagloma, Nar goršega vodi mladenča.
„Gorje! — se začuje glas iz nebes — O deklica ti si zgubljena, Pomisli na barkice divji ples , Ti mar ni prisega storjena ?"
In deklica naglo se oglasi: .,Kaj maram, kaj sim pregrešila? Sej sije zdaj sonce v Ameriki, Sim luni mar kaj obljubila ?"
Starološki.
Latinsko ali Slavjansko?
(Konec.)
3. Latinska mesečna imena se ne spodobe za Slavjane, ker jih je nekojih grozno bezum-nih, tako September, Oktober, November, December, ki se zovejo 7mi, 8mi, 9ti, 10 mesec, naznamvajo pa 9loga, lOtoga, 11 toga in 12toga! Verli toga se prilezejo ta imena slavenskemu jeziku, kakor konju očalnice.
iz teh razlogov je dakle jasno, da se latinska imena mesecev u slavenščino upeljati več ne smejo.
Alj mende izvirnih slavenskih imen ni za mesečne dobe?
Žali Bože jih je le preveč; usaki rod ima svojili posebnih, drugim rodam ali clo neznanih, ali različne mesece naznamvajocih.
Takova so polska, češka, slovenska in dvojno illirska! Pre tolika j neslogi dakle ni čuda, da so se prevodniki zakonika spel latinskih imen prijeli, in kakor se je u ovoj reči zgodilo, tako bojo slavenski rodovi tudi u drugih zadevah ob svojo veljavnost prišli, ako u svojoj neslogi ostanejo; žč vidite iz toga izgleda kako se reči i brez svojih pro-livnikov obvračajo, da svoji lastni iskreni rojaki se motijo in zaidejo od pravoga pola. Što je nesložnim še le od svojih protfvnikov dočakovati? Naj se tedaj dobro prislavice deržimo: u glavnih složno. Kolika glavna reč je pa narodni jezik, in kako važno je zlasti, globoko u osebnjno in javno živlenje in opravila narodov segojoče časne zapopadke soglasnimi slovi oznamvati, toga inende ne bo treba, dokazovati.
Kako pa bi se imeli složili? Alj hojo imela veljali imena ednoga izmed raznih narečij
za vsa druga alj bomo izbirali najboljših iz pojedinih narečij, ali novih postavili?
Ja sim svoje misli u loj zadevi u 66. lista Slovenije t. 1. u presojenje dal, in dokazal, da dozdajna pratkina imena mescev od vsih posamesnih narččij ukup ničesar ne ve-lajo, in se k tomu namenu ne priklade, ker bi bila znamnja mesečnih časov le za pojedine obkrajne, drugej pa bi o tistem času ne pri merna bila, meseci pa niso samo polske, če ške, slovenske ali ilirske nego obče zemelne letne dobe. Ta pojedina pratkina imena so zložena prav po detasto po znamenjih veljajo-čih u zadevnih ničsečih le za dežele, kjer se pojedino narečje govori. Vsaki pa, ki je le mebeko izobražen ve, da so o tistem času u različnih zemelnih pasih da u različnih podnebjih tistoga pasa tudi različne letne dobe.
Še u oskoj obkrajni, kjer Slovenci prebivajo, ove niso povsod enake, postavim: 6ti mesec se zove po slovenje rožnik, tomu se Slovenci z Teržaskom močno čudidi morejo, ako šlišijo od med njimi bivajočih Taljanov prišlovico: „Aprile fa fiore, e Maggio ne al' onore" pri njih pa clo: „Ciugnio nc a Ponore
To naj gospod D. u 37, listu novic t. 1. premisli. Novih mesečnih imen se nekoji zlo brane, ako so pa imena obleke zapopadkov, in ako se Slavjanom ne spodobi, ni šemastim staro ptuji ni u lastni otroški obleki ni golim na svitlo stopiti, ne ostane drugoga, kakor si za mesečne zapopadke novih oblek t. j. imen spraviti.
Nekoji hočejo leta imena uvesti po cčr-kvenih praznikih. Od takovih pišeMatiaMa-jer u svojih pravilih stran 55: ,,Po cerkvenih praznikih se meseci nikakor imenovati ne smeju, u takovih bi se nikadar složiti ne mogli, ker rimokatolički Slaveni praznike inače imenujemo kakor pravoslavni i Slaveni ponovljenega ve-rozakona. Potle kako bi bilo magoče sjedinili i složiti se še Ie s Slaveni niuhamedansko-turskoga verozakona. Mi bi hotli imena naravno kristjanska, oni, to se ve, muhame-dansko - turška. Ne mešajmo sveto pismo i koran s pravili slovnickimi."
Moj svet je bil in je še, mesece imenovati po nebeških znamenjih, na kojih nam kaže sonce usakomesečen del svojega zdevnoga teka, ki je prikazen usakomesečnoga ze-melnoga teka krog sonca; ker namreč pri toni krožnom napredovanju zemle-sonce vedno iz od drugih strani pogledamo, ga vidimo torej u vedno različnih razmerib k zvezdjem ze-melni pot obležečim, to je k nebeškim znamenjem, in pravimo, da stopi sonce o toni ali unom mesecu u to ali uno znamenje.
Ta imena u omenjenont listu Slovenije po zvezdopravilnom (astronomičnoni) letu uredje-na, nešto popravlena u redu pratičnoga leta kakor bi se po slovensko glasili, sem posta-
vim
L Vodenarc, to je mesec, u kojem stopi sonce u zvezdje ali znamenje vodenarje;
2.	Biben od zvezdja rib;
3.	Ovnik ali ovenc od zvezdja ovna;
4.	Junenih ali bikca od zvezdja junca ali bika;
5.	Dvojken ali dvojčnik od zvezdja dvoj-kov *);
6.	Rakcu od zvezdja raka;
7.	Oroslanc od zvezdja oroslana;
8.	Devcn od zvezdja deve
9.	Vagen od zvezdja vage
10.	Strupjanik od zvezdja strupjana (skor-pjona);
11.	Strelcoj ali slrelčnik od zv. strelca;
12.	Jarcen od zv. jarca. Ova imena naj se u ostalih narečjih po
svojem naprave, ako se le pravilo obče na-vrača, ona so posneta iz edino in samo pravoga merila (Massstab) mesečnih dob, Božji krasni svet sam je ti veličanski časomer i mesečna ura, u njoj obnebje je čislon, zvezdja nebeških znaminj so čisla, sonce kazavnik in zemla neztečlivo gibeme (fperpetuum mobile).
Iz toga vidite, da ne štogod bledujem s praznimi dozdevki, duh Slavjanskoga jezika, da! pametna pravilnost sama tirja ta iz razloga reči izhajajoča imena.
Volite sdaj slavni moži postavodajavci opra-vilnoga pravorččja, dokler je še doba volitve, kojo je mili Bog slavjanskim rodom Austrie, kakor redko koda drugim narodom podelil, volite tako, da bodete zaslužili pohvalo in zahvalo naroda, a ne da bi se nekidan že-liti moglo, da bi bilo boljše bilo, akor bi ničesar tega ne bili uterdili, volili zadnič, da bodo tuui ostali Slavjani prisiljeni od moči lepoga in umnoga izgleda nam složni pristopili. Zavergli ste že in pravično zavergli dozdajna pratična imena, zaveržite za Božjo volo tudi latinska, do duše se tresem,da moram postavno po zakoniku latinsko postaviti dnevko (l)atum):
Celovec 28. Novembra 1849.
Frc. prostnik Bezenice.
#) To je redno, a navadno dvojčice pomanjša vno slovo za otročice kar ne vedno ostanejo, dvojke pa smirom.
**) Pri Slovencih Polskih iu Čehih je navadno pomanjšavno: devica, redno slovo pa je kod Ilirov Rusov in po staroslavensko, pravilno: deva, zakaj bi dakle tudi Slovenci ne smeli reden koren upotrebovati mesto često krivo obvračanoga rast lika.
Vaga ni izvirno nemška beseda, kakor bi po glasu mislili, nego staroslavensko slovo.
Obseda Teinisvara.
Ko je Bem Puhnerja zmagal, se jc zad-nemu oddelk Leiningen v pomoč dvignul, ali pot je bila že od sovražnika zaperta torej se je hitro v Temišvar vmaknul. Ali Bem nm bil pot od vsih krajev zaperl in ga vjel, ako bi ga bil grof Vecsey, ošaben Madjar slušal. Pa on je menil, da poljskega klatoviteza ni dolžan vbogali. Ta nebogljivost je tedaj Lei-ningenja rešila da se je zamogel v Temišvar vmaknuti. Ravno v tej dobi se dvignejo na severo-ogerskem černi oblaki, in kneza Vin-dišgraca namlatijo. Po dvodnevni bitvi pri Kapolni ga je liiarsikaka huda strela zadela, ki jc tudi južno-ogerski armadi pogum v serce lila, tako, da se 25. aprila napravi, Temišvar vzeti, ki ga je vozko obdala. Mesto je varovalo 8650 mož, med kterimi je bilo 4494 novincev, pod poveljstvom 80 letnega Rukavina, ki je ravno v tem mestu pred 60 letini prostak na straži stal.
Duša brambe je bil Leiningen in Stanko-vič. Inženirjev in topničarjev je bilo kakor tudi topov premalo : le trije inženirji in 213 topov. — Med vojaštvom je bilo 1500 Madjarov in med njimi en batalijon (600) Scek-lerjev, ki so scer za domovino vsi goreči bili, pa vonder celi čas obsede mirni ostali. Pervi poskus je bil proti vodi, ktero so cesarski od zunaj dobivali; pokončan je bil vodotok. Torej so bili vsi vodnjaki v mestu potrebljeni, in na tako vižo niso dobili vodo, da so si mogli žejo gasiti. Rega sc na južnem kraju na-vznotraj zavije, in tam so takrat cesarski na travniku tabor napravili in tope okrog nastavili. Ogri pa so po zatvornicah vodo odver-nuli, tedaj je zlo nezdravo močvirje tam ostalo. Posada ni nič zvedla, kaj se po drugih krajih godi in je mislila in razmišlavala, kako bi ji bilo mogoče si naznanila dobiti, pa zastonj. Ponudi se tedaj en vojak, ako mu zaupajo nekoliko mož, da hoče kaj zvediti. In za resnico, vjel je enega kurirja in ga v Temišvar pripeljal, ki je z naznanili v mad-jarski tabor namenjen bil. Od tega se je zve-dilo, da je bila v Debrečinu republika zgla-šena, tedaj Rukavina sklene iz terdnjave Madjare napasti. 12 maja ob treh zjutraj se poda general Leiningen iz mesta z 17()0 pešcev, 620 konjkov in 14 topov, da bi eno predmestje napadel. Alj Madjari so imeli svoje volione v terdnjavi, ki so jim z vihranjem ene rute sklep na znanje dali; nasledek tega je bil, da niso cesarski nič opravili.
(Konec sledi.)
Razjasnenje.
Kmet. in rokod. Novice so nedavno pri-oznanile, da se je g. prof. Kleemann vladi oglasil, da bi se zložilo berilo za nižji, in kre-stoniatija poetička in prozaička za višji gimnazij. Poslednji list Novic pak prinese glas, da je ministerstvo g. Kleemannu odgovorilo, da pišem jaz berilo. Jaz sem pred nekimi tjedni že oglasil, kakšne bodo moje kresto-matije, slovenska poetička je do ene pole gotova; kar pak se tiče berila za nižji gimnazij, nije bil o temu govor ni u Beču, ni u mojem oglasu; navproti bilo je u Beču jasno rečeno, da bo se berila gdo drugi lotil. To je tedaj zmota, katero s tem razjasniti hitim, ker se omikanja naše mladeži tiče.
IJ Terstu 8. Dec. 1849.
Ivan Macun.
j v