GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE STEV.—NUMBER 100 I1L, sobota, 27. aprila (AprU 27), 1929. Farmska prodloga tpn* jela v nitji zbortioi žiti morilca Bi Kingovo Obtožila pa bi rada Do Klnga, kar Ja M pijačo r llšl. Vo. hun obtožen. . Hoover J« va garda ae je poalužila "parnega valjarja," da je po-gasila opozicijo. LJut boj pride v senatu. Sociallatl dobili večino v nižji sbornlcl. Kopenhagen. 26. apr. — Pri volitvah poalancev sadnjo sredo je danska socialistična stranka aljajno zmagala. Pridobila je o-aem novih mandatov ln o tem je zagotovljena njena absolutna večina v nižji sbornlcl parlamenta. Konservativno - agrarna koalicija, kl je'bila v vladi in katera je zahtevala povečanje armade kar Je povzročilo krt-so, raspust zbornice In nove volitve — jo Isgublla devet mandatov. Glavno vpražanje v volilni kampanji Je bila armada. 8ooia-Uoti oo žil v boj o zahtevo, da se danska srmada popolnoma razpusti, ker Je nepotrebna, otano pa veliko denarja. Državna pollelju zadostuje. Ljudstvo je v večini odobrilo to zahtevo. Na krmilo pride spst socialistična vlada pod vodatvom starega Staunlnga, toda programa razorožitve ne bo mogoče lovestl, kajti v višji zbornici so socialisti v manjllnl ln volitve ss vržs želo čez tri leta. Ganeva, IN. Veleporota o-craja Kane, ki preiskuje zadevo famotnega umora UUan De Kin-gove radi pol galone vina. je v četrtek nenadoma prenehala z delom in obenem se je razneels vest, ds veleporotnlki nočejo obtožiti suhaškega deputišerifa Roya Smitha, ki je ustrelil žeflo. S tem, ds veleporota odklanja obtožitev. je morilec oproščen. Dalja poročajo, da bi veleporotnlki najrajši obtožili Joe. De Kin-ra, vdovca, kl je imel vino v hl-I in ker je prelekava dognala da je že bii parkrat kaznovan radi prestopka prohibicija. Ena obtožnica je bila odglaso-vana. Ta je proti fiufenu Boyd •'alrchildu, odslovljenemu suha-skemu vohunu, ki je sam priznal, da je po krivem prlaegel, ko je podpisal ovadbo, da je kupil pijačo pri De Kingu. Fair-child je sa svojo ovadbo prejel »ot dolsrjev nagrade. Ta ovadba e potem povzročila tragedijo v De Kingovi hiši. Veleporots se ponovno snlde prihodnji torek k ladaljnemu posvetovanju. Ve-eporotna preiskava se vrši pod vodstvom suhalkega državnega pravdnika Carbaryja. Ljudatvo v Aurori je razkačeno valed tega postopanjs velepo-rote. Oficljelno stslišče tožite-jev, ki dsjsjo navodila velepo-rotnikom, je, da ni nihče ubil De Cingove Šene, pač pa jo poatala žrtev neisbsšnih okolščin. Ns ksj veleporotnikov pa le vztraja, da jo De King izgubil ženo — in zato ni treba, da bi bil ša on ob- Za kubanakegi. predsednika Ma chada je i oprijeti* reč. Waahtngton. D. C. — Hoover-jeva zakonska oanova za rešitev farmake krize je bila v četrtek sprejeta v nižji zbornici kongre-ss s 367 glasovi proti 84. Repub-ikanski pristaši administracijo niso dali nasprotnikom nobsne prilike, ds bi spremenili pred-ogo. Predloženih Je bilo 66 smsndmentov, tods malina stare garde Je vae pogasila nallk "parnemu valjarju," omejila debato In izsilila glaaovanja v sve-otl al, da ima večino — ln čemu potem poslušati nesadovoljne demokrata In rebelne republikan-sicc poolifioo Is farmskih dlptrlk-tov? Bilo pa je tudi preoej demokratov, kl oo glaaovali za predlogo. Glavno opozicijo so vodili Umanltakl in Al 8mlthovl de-mokratje Is Neur Yorka ln dva republikanca s zapada. V senatni zbornici Je močnejša opozicija in tamkaj bo hujši boj, toda Hooverjeva garda najmanj ne dvomi, da cmaga tudi tam. V senatu bodo glasovali o predlogi enkrat prihodnji teden. I^p^l^i j^Blft I^Hov^ftic^ tint re I Jen Chicago. — Zadnjo sredo zvečer Je b|l ustreljen dr. Frank b. Brady v ovojem laboratoriju, 2069 W. Madison at. Dr. Brady, dentiat, ja Imel več pacientov v čakalnici, ko Je okočil med nje neznan mlad moški z revolverjem v roki In s vzklikom "Ha, sdaj ts lmsm, ti prokletl — —" je oddal več strslov v dr. Brady-Js, ko je ta odprl vrsta svoje delavnice. Ljudje so ostrmeli In predno oo se zsvedll, Je morilec že Isginil in policija gs še danee šaman išče. Dentiot je obležal mrtev ns tlsh čakalnice. Skrlvnoatni umor Je odkril, da Ja bil dr. Brady sin znsn<> itajerske Slovenke Ane Besu-champ, ki ja pred štirimi leti Izvršila samomor s plinom v svojem stanovanju ,4128 W. 22 ot., ko jo j%noliclJs zspletls v zvezo z roparsko gsngo, pri kstsrl js flgurlral znani Henry J. Feme-kaa, ki ss danes nahaja v državni Jetnišnlcl v Jolletu radi ro-parsksga umora. Ana Beau-champ je bila prej omožena z nekim hrvaškim brivcem, ki Jo Je pustil; nato Je poročila nekega Beauchampa, s katerim ss Js tudi razšla. Potem ss Js vlsčils z mnogimi sumljivimi karekUr-JI, ki so pri njej stanovsll in znašali k njej ukradeno In na-ropano blago. Njeno dekliško i-me ni znar*. O umorjenem dr. Bradyju — ki si js vsekskor spremenil Ime — pripovedujejo, da je bil Udi v Ujni sveži o Utovi, kl so se morda maščevali nad nJim. Dru-gs vest ss glssi, da je Imel Iju-bevne afere in morda ga je ubil preverjeni ljubimec ali soprog. Bil je la mlad mož In oženjen. Njegova žena Cora pravi, da ne ve nič o njegovi preteklosti, ker jI ni nikdar nič povedal. V predalih njegove plealne mize je policija našla cel kup IJubevnfh pisem s podpisom "Effle." Chicago, m — Ako ne bo le-gi hU t ura v SprlngflekJn sprejela predlogo fttev. 688, tedaj ss bodo čikaške ljudske šole zaprU do ipesecs februarje prihodnjegs ita. Stariši šoloobveznih otrok, nsj podpišejo kartice, ki Jih prinesejo otroci domov in U kartice se bodo poslalo poslancem v le-glslaturl in jih opominjale, da naj giaaujejo za predlogo, da bo Chicago imelo doeti denarja za vzdrževanje svojih šol. Ns prireditvi v normalnem učillšču aa bo dne 10. junija priredila demonatracija o vzgoji značajev. Omenjenega dne bodo učitelji Eli Whitney javno ljudske šole > šol srčki vred na programu. James Sovinec bo svlral solo na kornet Toronto, 26. apr. — Noel Marshal in Willlam MacKenzle sU včeraj zgorela, ko se je v višini tisoč čevljev vnelo leUlo ln sU padla na zemljo. Trupi letalcev sU bili tako obžgani, da jih ni bilo mogoče Izpoznati. O-bs letalca sU pohajala vladno svljstlčno šolo in sU biU še novinca v lsUlstvu. In premogovniških ;«djetnikov "« prav nič sram to&a dejrtva. Hazleton, Pa. — Revščina in beda med rudarji In njih dražili, ki so naaUnjene okoli pre- ifoviHkot Lehigh VaHey Coal kompanije, sU tako veliki in »trainl, da je Hnrtneady. prednik sedmega dietrlkU rudar-zdaj je bilo v Ameriki v na-v»dl. da eo pobirali darove, ako » kje katastrofa zadela ljud-",v<>, pa za KiUjce. misijonarje. w preobračajo "pagene" ln ve-'»"•meetno siromake. Zdaj ao pa rvttell pobirati darove sa sdrsve ,n ^epka dela vee. tri bi radi do-UU, pa ne dobe dela. To pokasu-j«. da eo delavske razmere povsod onake sa delavce, kjer if^podart kapitalizem. St. John, N. F., 26. apr,—Velike ledeno pioče eo včeraj strte psmlk Florenda v zalivu blizu Belic lsle. Moštvo pamlka m Js rsšilo na čolne, kl eo prihiteli na pomoč. _„ ■ I _ ^ - ^ PROSVETA glasilo slovenske na kopu« podporni smmkflm lastnina slovrnske narodne podpornr jednotr m Cooo oflaioT po dogovora. RokopUl m m vralajo. __u Zodlfl)oDo drtaro (lavaa Chleaga) »M m WU, $Mt pri tou; Chkago is Ciaoro $7A0 m Mo, H.7I m pri Ista, Is as ' atve H^O.__ u trn kar ta« otik s "PROgVETA" RI74I S«. Uvajala A ('Mrafo, IMaaia. •THE ENLIGHTENMENT* Orgaa ri Um Slovane Hatlaaal Boaoflt Sodotr OtMi ky tia lltssa Ifatla—I B—rilt"8aririy. Advortlilng ratoa onagroornant. Uritad Statoa(ssssgt Čhioago) SaSacrlpUoa: U al tod Statoa (aaeopt Chlcago) aad Canada ftOO for; Ohlcogo flM, aaA forolga cauntrloa #40 f MEMBER OF THE FgpgJtATEP PMii IBS Datum t oklopaju n. pr. od mostom'aH na preriji in se prehranjevali samo s fižolom in svinjino v konzervi? Najbrž, ta mezda še za to ne bo zadostovala. ftolski odbor v Gtoucentru. N. J„ sestoji iz samih modrijanov, ki nimajo para pod solncem. Ti modrijani, ki Imajo v svojih glavRh veliko več kosti kot možganov tam, kjer bi moraU biti možgani, ho najprvo sklenili, da delo omoženih učiteljic ni toliko vredno kot delo neomoženih, ker dele svoje delo med šolo in domom. Na to jim ni priznal povišanja plače. Meščani pravijo, da je to zelo slab Izgovor za plačevanje nizkih plač, učiteljice so pa vložile prlziv na državnega komisarja za poduk in izobrazbo. da razmišljujemo o tem in onem. Kar se dsls tiče, po prsvici povedano, je pod ničlo. Delsmo 2— 3 dni v tednu in šs takrat Človek ne dobi zažel jenih vozičkov. Ni treba misliti ns kako prosperi-teto. Družinski oče s kopo otrok je primorsn misliti, lutko in na kak način bo preživel svojo družino, in to še posebno, ako je odvisns od psrs rok. In takih je precej. V nsselbini obra-tujeta dva rova, oziroma trije, a tretji nima Še nobenega pomena, ker dela aamo par premo-garjev v njem, Last je Henriet-te Coal Co. To pišem radi tega, ker me rojak is W. Va. pisme-no vprašuje o stanju v naselbini/ Zaenkrat ne syetujem ni-komur zs delom hoditi, sko se ps razmere kaj na bolje spremene, poročam ob priliki. Ako čez zimsko sezono ni bilo naročil, težko bo kaj čez poletje. Delo je v o-beh rovih za pikom, od tono 91.01, kompanljsko delo se pla-čs |6 sli 75 centov ns uro. Pri vsem tem je organizacija zruše- sotrpine: Ne zametu jt« svoje lastno glasilo Prosveto in Prole-tarca. Kar je vojak brez puške, to ai ti brez teh koristnih glasil. Ako hočemo reči besedo "na-prodni/' se moramo izkazati z obrambnim časopisjem. To naj ne velja za oikako osornost. Nikakor. Ako le velja zs kritizi ranje, velja za spolnost, da me v tem zopet ae bo kdo napačno sodil. Se enkrat: Naprej z u-ma svetlin« mečem za razširjenje naših naprednih glasil Pro-svete in Proletarca! . Ker se bliža 9. redna konvencija, samo toliko z moje strani: razprav je več kot preveč, jako malo pa stvarnih. Je pač tako: to prokteti $, ako bi tega ne bilo, vsega }ega prerekanja bi ne bilo Strinjam se s poročilom glavnega odbora. Brat Anton Garden nam je povedal jako dobre nasvete. Tako tudi brat Frank Zaitz. Ako delegacija to upošteva, se bo tekazals, da se zaveda časa in pa razmer, v katerih se nahajamo. Provizorična pravila so nam toliko koristi prinesla kot trn v peti. Delegacija naj stori z ničevimi' provizorič-nimi pravili in "progresivnim bo dosežen vss slov. Amerika. Kjer on pri-|I*»» reja koncerte, je narod zadovoljen in ga pozdravlja, ker se zaveda, da je sin nsše rodne domovine, kajti naš solist je pomagal dvigniti naš narod pred smeriško javnortjp na kulturnem glasbenem polju z našo lepo pesmijo. Ksko lepo je videti mladino, ki zasleduje našo pesem. 2e vsak majhen otrok zns peti pesem "K je'je moj mili dom T" Želim še mnogo uspehov Sublju. Naj doni pesem še naprej. Pro-štt četrtek je priredil solist Su belj koncert na Notre Dame ko-legij u v Clevelandu. Na koncertu je bilo navzočih 800 oseb. Naš pevec se je izrazil, da kaj takega še ni doživel, da bi vseh 800 učenk ploskalo naenkrat. Dekleta so se divila lepoti naših pesmi in no se izrazila, da ne bodo nikdar pozabila našega pevca. Omeniti moram, da se je Su-Delj na poti iz Cievelanda spotoma ustavil pri nas In smo se skupno odpeljali v Pittsburgh, kjsr nas je čakal s svojim sinom rojak John Troha ic Can-nonsburga. Pa., nakar smo se odpeljali v Coverdale. Obiskali smo Gorfcičevo družino, kjer smo ime» jako okusno večerjo Hvala vam za postrežbo 1 Nada- Rojstvo, smrt in obroke! na. ntoča znižane Se nobenkrst .j^". ^ » * Uevaii smo pot proti Ubraryju se ni tukaj tako slabo obrstovs- najnaprednejši korak zs jednoto , - uatavm Dri rojakv lo, povedo stari naseljenci. Ksj in nss članstvo. " ln 86 uawvul pn J - Kličem delegaciji moj irfkren Ksj je vzrok, nam je uganks. Pre-mogarjl smo do cela uduieni, ker stroji so nas nadomestili. Kako in na kak način se pre-mogar preživlja, je baronom premoga deveta briga. Tako in nič drugače je resnica. Se slabše Je v okolici Lloydel in Beaver dale, tako rojaki povedo. Sicer delajo več dni v tednu, ali na plsčilni dsn je jako malo v ko. vertici. Kako si pomagati, je tudi uganka. Veliko rojakov la-stuje svoje domove, eni krasne domove. Prodati komu, ni misliti. Druge poti ni, kakor podati se razm&rsm, kakršne so. Tako ja po vseh nsseJbinah, vsaj ksr je mani znano. Zaksj vse to trpljenj«? Kdo ga v največji meri povzroča 7 Mi delavci ss-mi smo slls, sli ne znamo jo porabiti. Preveč smo še rsztre-sent ns več strsnčic. To je tista ratr rana, katara nas vse skupsj pritisks k tlom. Resnično, ena pest Slovencev ne bo rešila problema in tega sistems, sli lahko ps rečem, dsN, ako bi se pa malo bolje zanimali zs socialni princip, bi ne Škodilo, ne nam. ne naši mladini. Vidi se mi, da vse premslo se zanimamo za itivo, ki je pisano in ti-sksno za nas. In to sts, kar se tiče 81ovencev, Prosveto in Pro-letarec, ki sts se izkszals najboljša učeniks, kar je v Ameriki slovenskih časnikov. Slsbc delsvske rszmere nsj ne bo izgovor: "Ne morem nsročiti." Kajti tistih psr dolsrjev boš z veseljem irtvovsl, kskor hitro postaneš čltatelj. Da postaneš to, ne zsmetuj obrambnega o-rožjs, to je tvoj delsvski tisk. Sem že večkrat slišal (kstere-gs. ne bom nsvsjsl imena): "Je predrag list," sli "se bom rsjše na Glas Naroda naročil, je več novic iz starega kraja in vedno so slike notri." Dobro. Ako si bomo ns ts!k način reševali naš delavski položaj, »mo v zmoti. Se bo |>a(lal bič moderne sužno sti po nas. "Funnies" v kapita listič nem tisku so slepoto za nan vae, posebno za mladino. Ako bi brat trpin premialil malo, pred no izreče toke beaede. bi ne bil predrag tak liat; plsčsl bi podvo jeno sumo, sko bi ,bik> potreb no. Ako bi delavstvo v večini rssmišljslo v pravem, da ravno neveda je na>hujši sovražnik, bi ae oprijelo delavskih časopisov, in to ata Proaveto in Proletorec. Ne amelo bi biti alovenske h Me brez teh glaail, ne pomagalo bi pa še vse nič, ako si aamo na ročnlk. če ne čitai. Da se povs-pnemo, je treba čitoti in čitoti. Je raslika med časopisjem kot dan In noč. Nič nimam proti aH* kam. ako ao pomembne, atvsrne, ali Je navadno le vedno eno in isto. Ni raslike, če aa princi, princes in je In stara šara generalov zrcali ali ne. Ako bi na roCniki pri "Glaau Naroda" malo pomlalili, bi prižli do zaključka, da ao pn vlečeni. Te slike ao reklama Trpin, pomiali in aposnsl boš. ds si v gmoti. To aem napl-aal. ae ls kakega namigavanja. ampak is laatnegs prepričanja. Zatorej ae mi vidi umestno, da se apelira javno ns nsše brate pozdrav, obilo uspeha, in pa tu di poštene zabave <* 26 letnici naše dične SNPJ. Henrik Ptčarič, delegat 8. konvencije. Prvi maj. Cleveland, a -pozdravljen Prvi maj! Praznik dela in ti stih, ki so izkoriščani od onih, ki si osvajajo njihov produkt— krivično. Prvi maj, praznik razredno zavednega proletorijata celega sveto. Ko te bo večina izkoriščanih znala ceniti ter vedela tvoj pomen, ne bo Vojnih grozot, ne izkoriščevalcev ter dru gih krivičnih lastnostti—in ig-noranca bo v razsulu. Zavladal bo mir, zavladala bo pravica in Čast bo dobilo delo, katero je stvarnik vsega, kar potrebuje civilizirani mt/ Kakor se mesec maj nik razločuje po svoji krasoti, katero mu je podelila narave, od zimskih mesecev, tako se bo razločevalo človeško življenje od današnjega — v poznpjii dobi; Zavedno slovensko delavstvo v Clevelandu bo praznovalo prvi maj v sredo zvečer 1. maja Slov. delavskem domu na Wa-terloo Rd. Na programu bodo govori in petje. Pela bosta dva delavska zbora, "Zarja" in "Zadružni pevski zbor." Po izčrpku tega progrsma bo prosto zabs-vs. Apeliram na Blovensko delavstvo v Clevelandu, da pride ter proslavi svoj dan — Prv maj. Vem, da zastonj apeliram Vzrok: ker sem sin očeta in matere —- delavcev, katers je to krivični sistem spravil v prera-ni grob. Ako bi bilTazupiti šovinist ali kake vrste služabnik izkoriščevalcev, bi imel uspeh Tsko pa . . . Prišli bodo tisti, ki čutijo kri vlco današnjega sistema ter ra zumejo pomen delavskegs praznika — prvega maja. — Proslavo priredita skupno kluba št. 27 ln 40 JSZ. Se enkrat kličem: Delavci, pridite ln proslavimo skupno naš praznik — Prvi maj! Živeli zsvedni delavci in delavke 1 2 i vel prvi maji I #ouis Zorkn. SOBOTA, 27. APRILA OPAZOVANJA ■1 rojaku Ambrožiču. nato pa v Slovensk dom, kjer je čakal rojak Demo-ta. Potem smo se peljali k Tro-hu in J>Hi gostje njegove hiše Pozdravil nas je prijatelj našega pevca Joe Verčak in drugi in tako smo se zabavali pozno v noč. Drugi dan se je bilo treba posloviti od prijazne naselbine in gostoljubnih rojakov. Hvala vsem skupaj t Koncert na Libraryju je bil uspešen, čeprav je bilo deževno vreme. Dvorana je bila polna občinstva. Naš solist je zapel pesem "Kje j« moj mili dom?" in si z njo osvojil srea vseh. Občinstvo je bilo navdušeno in pozdravljalo s burnim aplavzom pesem sa pesmijo. Navzočih je bilo tudi več Amerikapcev, ki so šli na oder čestitat pevcu, posebno se jim je dopadla pesem "En šuttor me je uprašu." Koncerta se je udeležilo rojakov Iz več aftttUrt" Ne smem posabiti našega gostoljubnega rojaka Eržena in družino ls Pittoburgha, Pa.; on se je udeležil še všakega kon. certo s svojo družino, kar jih je Subelj priredil v Ptenttl. Hvala rojaku Ambrožiču in soprogi. Hvala vsem skupaj in pozdrav. John Dolčič. aa Rim je bil materialističen p. ganski Rimljani so biii taki m« Amerika je klasična dežela ^ktl, da so imeli kopalnic obrokov. Instollment plsn! Vse ,n kopališča. To je bil atrafc, — od biksa ss čevlje do dokto- iz katerega se je dobro čk rato — dobiš na obroke. ve^vPc reč v katalogu, ki se mora pla- Ti^l^T , , čati takoj v celoti, pa je ni. Od . «nertko Mopljej« zibelke as dete do krste sa mrli- ^^^kiLu čs je vse na obroke. Kaj pa ^JtlSffi?^. vn rrob? Ne vem, če je to izjems CU1 ,n nl™T' Kar h «k< drugod, toda v Rfchmondu. Va., ,.l"V?altllCl ni. Tam mesto prodaja "lote" sT\ ,Na kui na ^kcgslišču na odplačevanja ^^^^ v ooromn. • zaj v puritonske in indijansl Stori Brisbane dostavlja, da čase, ko ni bilo kopalnic m *£ov je konec onkraj groba brigač> kreme m ^ t "kolikor je zrnmo." Tam je tre- čic> bilo ^ je do8ti mrče ^ ba vse plačati v gotovim "koli- Dobro modrovanje, kajne kor je znano." Toda stoj I "Ko- ajnt likor je znano," so med grobom Araanaaa se smeje, in nebesi nekske vice — in tom Ko je Arkansss zadnjo je« se plačujejo obroki med roms- odglasovala, da se pridruži gru njem v nebeško kraljestvo . . . "opičjih držsv," so se v Nt Iznajditelji vic so bili predhod- Yorku zelo smejali. New Yoi niki ameriških obrokarjev: če i« napredna država — g0 rel odplačuješ po malem, imaš le — ki ne mara za opičjo komp nekaj. Good business. Kolikor "Moje pač znano . . . Bred P*r tedni pa so v Nt Mfltffriaiiui tfni v«* Yorku aretirali pet žensk, ki _yx , 7™T 77* . . ** Pregrešile zoper postavo pn Včasi je dobro poslušati kaj porodni kontroli. Ali slišite zd govore modri ljudje. Te dni je krohot v .Arkansasu? V Arka neka modra glava takole modro- g*su je povsem postavno, vala: zdravink poduči žensko o konti Cujejo se obupne tožbe, da je li porodov! Arkansas zdaj pi Amerika zapisana propadu. Pre- vi, ds je napredna država, ki več je materialistična. Zadene mara za koštrunsko kompa je usoda starega Rima. Tudi jo . . . Par apominov. Girard. Ohio — Minilo je haA leto, ko je naš aolist Anton Su-belj prvič naatopil na odru Slov. narodnega doma v Clevelandu. Ob obletnici njegove turneje po Ameriki hočem napisati par spominov. Kakor je s svojim pogumnim - poletom preletel Llndbergh široko morje In si s tem pridobil veliko slavo, ki bo zapisana v zgodovini ameriškega naroda, tako Je naš pevec pri^ neael lt rodne domovine v to veliko deželo lepo alovenako pe- Naš aolist je do danes priredil le preko «0 koncertov, dokaz, kako ga naš narod ljubi In tudi drugi Zatorej po pravici zaaluU slavo kot zmagovalec sa alovenako narodno pesem. Ponesel je našo milo pesem Ig Near Ynrks v tisto Solnčno Kalifornijo, tako da ga danes le potna Popravek. Detroit, Mich. — V mojem dopisu z dne 28. aprile v 96. številki Prosvete, ki je odgovor ns dopis rojaka Malečkarja, so se vrinile pomote, ki žal spremene pravo smisel besedila. Kjer se glssi "nszirslo," nsj se čita: nadziralo; m I sto "cenejša vozila a la vozički", naj se čita: cenej ša vozila so a la otroški vozički ; mesto "so dražja, da se ameiHki Packard lahko skrije v njih," naj se glasi: dražja, da se ameriški Packard lahko skrije v njih; mesto "tristo ($800.00)," nsj se čito: avstrijski Daimler stane tri tisoč ($8,000). Toliko v blagohoten popravek, da bodo tisti, ki se zsnimsjo zs moje dopise, pravilno poučeni zadevnih načrtih in izvajanjih. Jože M en ton. Izredna seja. Gleacoe, Ohio. Naznanjam članstvu društvs "Jutranja Zora" št 54 SNPJ, da se vrši izredna društvena seja dne 5. maja ob 2.-popo4dne v navadnih prostorih. Naprošeni ste vai, da ae izredne seje zagotovo udeležite, ker Imamo zelo važno zadevo rešiti Sestanki pozdrav! Albina Kravanja. tajnica. USTNICA UREDNIŠTVA. Aguilar, Cela. — F. B. — Pr vi vlak je doapel v dotično mesto leta 1898. V Mokronogu na Dolenjskem nI železnice. Daavar. Cafta. — J. S. — Direktno al bilo zastavljene nobene uganke in zato ne more biti rditve.—Pozdravi Tovarniški dela vri IshslJIsH avoj N. H. — Delavci v Nonadnocku ao al stavko is-boljšali svoj zaslužek ta deset odstotkov. Ameriški visoMci in postranski zaslužek Ali ima sin ali hči povprečne- lan je svojih sinov. 6sj teh e ga delavca priliko do izobrazbe pendij ne mnogo. Kaj torej i najboljših ameriških vseučili- stori ambicijozni mladenič ščih? Ni morda res, da jako dekle, ki hrepeni po dovršeni i visoke šolnine dejanski onemo- brazbi? gočijo njih višjo izobrazbo, ki ra- L. 1928 imeli smo v Združei di tega je odprta le sinovom bo- državah 1088 visokošolskih gatlh ljudi? vodov in število vpissnih di Ljudska izobrazba je brezpla- kov j$ znašalo 887,068. čna in obvezna širom Združenih Zvezni prosvetni urad (U. držav. Srednješolska izobrazba Bureau of Education) je rsvi (high school) ni sieer obvezna, kar dovršil pregled 763 "kole ali je tudi brezplačna v vseh ar- jpv'" in univerz, v katerih žavah Unije. vpisanih $4 odsto vseh viso Drugače je z višjo izobrazbo šolcev v tej deželi. Preiakt na vseučiliščih. Imamo sicer je dognala značilBo dejstvo, mnogo državnih vseučilišč in 46 odsto visokošolcev mo6k< kolegijev, ki nudfijo prebivalcem spola in 23 odsto ženskega ap dotične države razne splošne in dela postrani za' zaslužek in strokovne tečaje , vštevši inže- s tem zaslužkem deloma ali nirstvo, zdravništvo itd., ob jako polnoma pokriva stroške tek zmernih šolninah. V nekaterih šolanja. Temu pravimo v Ai tečajih, kot na pr. za poljedel- rtki "earning one's way throi stvo, je poduk v splošnem brez- college," ali, po aaše. vzdrže plače n. Ali tudi tam, kjer šol- ti se tekom visokošolskih nlna ni visoka, treba plačevati Približno petina dijskov in razne druge pristojbine, na pri- setina dijakinj je zssluževala mer za laboratorije in druge vr- dosti za pokrivanje vseh st ste poduka. Poleg tega so seveds škov. stroški za vzdrževanje. Res je Dijaki, ki si sami pomagi sicer, da skora vsi kolegiji in so skupaj saslužili približno vseučilišča, ki se nahajajo rj de- milijonov dolarjev na leto pot želi ali v manjših mestih ima- postranskega dels. Ts zaslu jo spavališča in jedilnice, kjer je bil v vseh mogočih strok dijak dobiva hrano in stan ob Najbolj navadno delo je b nizkih cenah. oskrbovanje peči v privatnih Večinoma se ameriška vseuči- šah, vratar in sluga (jsnitor lišča ali enakovredne visoke šole vseučiliščnjh poslopjih, nats (colleges) vzdržujejo iz privat- v jedilnicah, prodajslni ag< nih skladov in v njih je Šolnins pisar, dninar itd. mnogo višja. Na primer, povpre- Sk'orsj v vseh vseučiliščih čna šolnina, vštevši postranske hajajo se posredovalnice dela pristojbine, na medicinski fakul- dijake. Te posredovslnice r teti (College of Physicians and iskujč vse mogoče priložnosti Surgeons) Columbis univerze delo in pomsgsjo dijskom p stone $260 ns leto. Ako dodsmo v stik z delodajalcem, stroške za vzdrževanje, dijak Postransko delo se nikskor potrebuje približno $1400 na le- smatra kot nekaj poniževalna to. niti dijakov ugled ne trpi r Letna šolnina rta Hanvard istega, pa nsj tudi dels kot University stone $800 ali več. stilec čevljev, slugs, vratar, * Šolnina na John Hopkins Uni- nik, natakar ali pisar. Nsrc versity sli ns Massschusetts dijak se s tem rad ponsis Institute at Technol<*y znsšs uživs splošno spoštovanje o $260 ns leto, ne vštevši poetrsn- kolegi. Deiavec-dijak stoji, skih pristojbin. se tiče ugleds, ns višji atopi Tudi sko šolnine (tuition fee) kot dijak, ki trosi denar st so rszmefoms majhne, dijak po- šev. trebuje od $760 do $1000 na leto, Več kot 400,000 delavcev-vi da pokriva svoje stroške. Sti- košolcev priča dejatvu. d« v" pendije (scholarshipa), ki zns- čiliščna izobrazba je mogoča t šajo od $160 do $600 ns leto, mo- za siromake, sko le imsjo rs rejo seveds pomagati le neznst- sti ambicije in trdne volje r nemu delu dijakov, katerih star- msgsti vse tožkoče. šl niso v stanu plačevati za izšo- 1 U' 600 izrazov js zbranih v ki gorije, ki pa ne odgovarjajo nim. po katerih trsdicijons gramatika savršča r"< Ogdenove kategorije se i«J jejo akcijski israsi. lastna > na. pridevniki, splošna imeni besede kontrssto. Profesor misli, ds se vaa lahko nauči novega ] Ali isvsjanje i ___ama "izbabilor ranja" M trajalo morda sto Doslej Izvršeni poskusi t £ jezikom so uspeli dobre. Og provaja diplomatične n^tr angleški paaoptikum « Nov psmsžnl Jesik s 666 dami. Angleški profeaor C. K. Ogden sanja o mednarodnem je-siku, ki bo "itbebilonitiral" jezike človeštva. V reviji "Pajrche" je priobčil kolekcijo itrasov, inanstveno sestavljeno, In o teh Itrazlh meni, da bodo tvorili mednarodni pomožni jesik, drugI jesik po-msternegs sa vse, ki Šs ne snajo angleško. Svoj seznam iz-ratov ime "angleški panopti-kam"; nanoptikum zategadelj, ker ae ves njegov a lov ar natis ne lahko na enem listu in premo- tri g mnirr ix»tf|pm ** \ mfrn Vesti iz Jugoslavije JASI 2&LEZNICAHJI ORGANIZACIJA. (Pred kongresom.) (Izvirno.) Ljubljana, 3. aprila 1929. Ujedinjeni "Savez železničarja Jugoslavije, strokovna orga-■iiacija i azredno-zavednih želez-STrjev naše države, ima avoj f^res sredi aprila. To je nje-gov 3. kongres od časa obstoja. Vršil »e bo v Zagrebu 14. in 1«. wa meseca. Za to priliko je izdal Svež svoje poročilo, ki nam jasno kaže stanje te organizacije in Ji nam tudi kaže vse težkoče in wloge železničarske organizacije. Savez železničarjev je član Ujedinjenega radničkega sindi-kilnega saveza v Beogradu, potom katerega je tudi včlanjen v mednarodni strokovni zvezi v Amsterdamu. Enako je včlanjen tudi v "Internacionalni transportni federaciji v An* rterdamu, s katero vzdržuje najtesnejše stike. Savez tudi sodeluje v večini Delavskih zbornic v državi ter je centralni se-kretarijat Delavskih zbornic vedno "podpiral Savez v delu ter ie energično zavzemal za vse predloge in zadeve ter jih podprl na merodejnih mestih. Po-družinee Saveza. so po Sloveniji, Hrvaški, Bošni in Dalmaciji. Večina članov je slovenskih železničarjev, ker je delo organizacije v južnejših krajih silno otežko-teno, ker radi nepismenosti ni mogoča pismena agitacija, marveč treba organizirati železničarje z osebno agitacijo, ki pa se je poslužujejo tudi nasprotniki, ki trosijo o našem Savezu naj-neverjetnejše veBti, da zadržujejo železničarje pred organiziranjem. Pač pa so se y:^idnjih j letih na jugu dobro razvile podružnice v Sisku, Sibeniku in Zlati Bistrici. Centrala Saveza izdaja za svoje člane dvoje strokovnih glasil, ki izhajata dvomesečno. Za območje ljubljanskega sekretar!jata izdaja "Ujedinjenega železni-iarja" v slovenskem jeziku v 4000 izvodih (v enem letu 96.-000), za območje zagrebškega se-kretarijata pa isti časopis v hr-vaikem jeziku v 2600 izvodih (v enem letu 60,000 izvodov). Po potrebi pa je centrala še izdajala letake, tako ob priliki volitev delavskih zaupnikov in ob volitvah v bolniško blagajno. Vendar je organizacija glavno agitacijsko delo osredotočila na shode, sestanke in seje, katerih jč centrala sama sklicala od zadnjega kongresa (junija 1927) 219 po razmeji rajih svojih območij, ne vštevsi shodov in sestankov, ki w jih podružnice same sklicalo. Ce seštejemo vse skupaj, so podružnic« in centrala, v tem času imelo okoli 300 shodov, občnih zborov in sestankov. Savez je torej v tej dobi delal precej in je bilo treba mnogo moči, da so prelagali razne ovire, ki so jim jih »tavili nasprotniki. koj spočetka so imeli železničarji sitnosti, ker jim oblasti "fkskor niso zlahka potrdile pra-v'la organizacije. Čakati so mo-r*)i na utrdilo nad dve leti. Pri agitaciji za savez pa so agitatorji naleteli na silen odpor in pro-t'agitacijo nasprotne nadjonali-*tičm« strokovne organizacije že-*znj(arjev. Ti so se posluževali sredstev, da bi dosegli rsz-*»»t Saveza in da železničarje na u ali drug način obdrže izven Najobičajna fraza, s ka- hoteli ubiti savez pred Jlantmi in železničarji, je bila, J«' *aver proti državna, komu-"»itična in politična organizaciji 4 odpuščen, ako pristo-k hhvpzu, ne boš nastavljen, * bo* h prejet v provizijski fond nI Tako so govorili vsevprek ** hoteli zadušiti savez |e predli * je razvil. Vendar to ni Jlko oviralo dela agiUtorjev in * "»vez vendarle posebno v Slo- dobil mnogo članov, Uko >* v^ins železničarjev v Slo-JJUI članov saveza. Nekatere "»rok. organizacije so spet JJ*gsle zvezarjem, obljublja-« železničarjem, ako k njim ^■topijo, boljše položaje in ras- * frug* ugodnosti medtem ko •Vw «e dela s takimi sredstvi. zbira železničarje, svojo F^zadjo, da so boHio proti ,,lt se ji posUvl v zavoro oatro trnje, tako da, če Izide, Je vsa slaba, okrvavljena Ur si Išče počitka že ob prvem kamnu. In strma In vsa razdejana je še pot ln preko sedmerih solznih jezer še mora. Tako je s berači, ki morajo beračiti. Pa kaj bi — z roko preko čela, udati »e živi jonskim valovom, naj plove čoln kamorkoli hoče Velike ao ravni in mehke opoldanske sence, vaaj U kamen kraj ceaU je gotov dal nanj. na katerega U priklene premišljevanje. In ti skleneš ro-ki: O, kaka dobroU. svet. da s mi priprsvil to. vsaj to tolažbo daai je samo mrzel kamen Ia mimo grodo ljudje, gledajo te ter se izogibajo daleč v stran. Eden je b« dober, v ercu usmiljen; obatal je, segel * P* mllodaru. ln ko je pogledal gl<> bok o v obraz, hotoč spustiti žep dinar, se je stresel ob dostnem obrezo: Joj, to so duševni ljudje . Clscelsnd, Ušla. Pašno sssledu-jam raaprave a pravilih. Mnogo dobrih sugestij Ja bilo i« potisnih. Na žalost sa vetrovi prinesli Ijuliklno ae-ms, da bi sa pometalo tsr vsklilo in redilo ničvredno sraje V shajališča, kjer m sdsa tah vetrovov isblra. šolajo polena od kar ao js SNPJ ustanovil« ter jI vedifio mečejo pod nog«. Kar jo aiso uničili, katerih principov članatva grs prisnanje? Gotovo ti-•Um, kl »o in M So dri« aa Mm UJa-vs 8NPJ. " Nasprotnikom hi klarlkalnafs Ukora js aačalaa iajava «NPJ tra v pati; pomagajo jo gasiti tudi drugi, ki sa na ssvodsdo dejstva, da ja prava du* favna hrana sa vol kot polovico življenja. Ako nt mat amterljala aa ras-poUfo, da tal si reavil svoj um ter mislil svobodna, al Siv mrlM in ne po-sna* šivljaaja. Taroj ja logično, da Icmonatarji ln lakorifasvalci bote proti isobrasbi ljudstva, kar Isobra-tono ljudstvo jim no bo va« alsdilo. Nt moj namsn na dolgo in Airoko o tem raspravijati, pa* pa nam«n moj podkupiti sugosUjs posamasnlkov ter fsdacscij, kl priporočajo dnevnik SS glasilo. j Ako bo prihodnja kon venci js stori la ta korak* potem bo treba dati pri snanje delegatom, da so rasumsll na dalno isjsvo ter se savadall pomena iste. MoJe priporočilo na kratko jot Ustanovi naj se novo ssparatno glasilo pitane angUftko; dobivalo ga ti sU člani enkrat na teden, ki niso smoini slovenščine. Raslogt Danes sa tiska čea lUrtdeeet tisoč isvodov po sno in celo po dvs štreni v sngie Ičial. Koliko JUi ČIU? Ali Jih deset tisoč? B«IJ težko. -Dosti JU) Je, M čttajo, pa n* vedo kaj SltaJo. Vemo tudi. da mladini be treba dati več prostora ter ieebraševalnih člankov, gotevo ne manj kot štiri atranl, ako hoče vsaj delno upoitevati načelno isjsvo tudi sa mladino. Naj se tisbs Štlrideeet tisoč po »tiri »treni v angtslčiais je teMaeet tisoč po AU H strani papirja, peštaina ln drugih delavcev dele tako iadirektno proč vr ženo. Vam, da delno drži argument: Da sa starejAl učimo od mladine, m Is dina od atarajšlb. Ootov sem, da Jih nI deset procentov ne enih ne drugih kl se bi sato aalntercsirali. In če jih je, nii sato, saj potem bodo imeli late priliko. T Glasilo v sloveničini dnevnik nsj doblvsjo tisti Čtanl(cc), kl rasumejo boljfa slovenščino kot angtoMino Kjer sta člana mož hi ftsns, naj dobi vata en latlp (ako tako želita) ter plačujeta tri četrtine avoto pri asss-mentu, kot jo določi konvencija ali gl. odbor. Kjer ao trije v družini ter želijo samo en iatla, plačujejo polovične. Pad poleviee se svata naj ne Mlidnie, ee^efa« »lovenaUcice čtivs> naj dobiva svoje lastno gleeilo ravno tako člani druge narodnosti, kl so bolj vajini angleščine kot slovea Mine. A element ja j bo aa vse enak Na prvi pogled bo čitatetj dobil vtis, da be treba preval aseement svMatl, Ako pa pogledamo dalje, m bo temu tako. Rasama ee, da ga bo treba nekoliko Svilati, peč pa ne ss toliko, sa kolikor bo čtanltvo dobilo v vrednosti. Naj se ga povita aa deset eentov. BIm pas svota na lete bi H.. Pred malo ,voč kot enim letom je bil le dnevnik * okoli osem tisoč naročnikov. Po mo JI sugestiji M jih Imel okroglo SB.ooo (pot in dvajset tisoč). Rsjčl vel, dvomim sa amaj. Devet tiaoč Jih pri. klopim sa aagiečko gleeilo, odStevil one, ki U zdrufauo Ust prejemell. Dnevnik s 11,000 cirkulselje ei dol,, drsgs oglase. Kar bi mu pomagalo sa splačevati. Drugič t Provisije ne U vel odračunavslo, ker bi tajniki S ssesmeatom pobirali ter odpoMIJali ProvialJe od •» aaese po 10« en do, lar. Ja lakOlao list dobil la «4 (Iti rt) dolarje. Ako ne bi vladala depr«« sija v premogerekl Industriji, kjer Ima Proeveta največ naročnikov, tudi lahajsla. dodaj pa še dodeneme •vete k H.40 ed oeih, kl ae bi Usta prejemali, plačevali pa po lOc, Is teh «d i te jem lest te eodem tisoč, bi svota snesls okrog IM>00 (osem tisoč dolarjev) ne leto. To svoto ramtelimo ns *M00 (pet In dvajset tisoč) ne ročnla, prida aa poasmssaags nsroč skupaj 48.70. Posel,it I p« o. ds U stari naročniki radi pri seevsll kak dolar na leta v podpore Anglalko glasilo se M s omvnjrno cirkulacijo labke obdriale, Is mislim, da.bi bil le palbitak, kateri se M lah ko porabil v podporo daevniku s tem bi lo mledins deloma pomagala ■ta reji i m. Drago vešae vprašanje be: ataraat-na zavarovalnine. T« talke konvencija ne eam premeti. Talke je Članu, ki rsssssc pelotej -Istama ter vidi Isčrpanegs sobrste. kl bedi od tovor ne de tovarne—fdkjer ga neleje, ker! Je mladik, kMfk ne riepsbgs. Ho Je m#ee»ais Je, de •• v ta Sklad plačuje šc meeečne. Takoj ko ea nabere •veta Ujm dolarjev (pddomi tisoč se naj prifaaje plačevati po H dan. Ip sicer s draltvealm pripori lo* UeUm, M m v resnici pftHM.| Torej sa Išc povltanja aaeemen ae M napravile velike reformo, kar bi bile v peaee la v kerlet nam v Predno končam, priporoča« venci JI, kadar bo ragpreefjele e dnev-mke Proeveta, naj eo praprila. ako al Id al kajti tak delegat ae be se-... alllča načelne laja««. Cbe volil apealHje proti leti U «s Ja šejstra, da grade taki sa fa-podpirajo pHratne akb*e mrleteegs pa Ignorirajo. Take vrate člane. 4#tegs tram actejdnim n^bd Isjed Štaran Cekasaa AKa. (aaada. — Drultva It. 870 3NPJ je na svoji redni •eji dne li. marca sklenilo, d« pregto- legete. M jsiovBiBfci Ktrodna da oenutek pravil. Nal sklep Je: bolnllke podpora naj ostane kot jc vanje late. Bpramenilo naj bi aa, da m bol. podpora plača faat meee--at pa polovična. Dalje, podpora naj bo plače sa sedem dni cela, brca odbitka, ss manj kot aedem dni pa nič. Plačalo naj bi ee aa vsako operacijo, četudi nI tako v pravilih ae vodene. Večkrat e* prigodi, da mora člaa na operacijo, pa nima sredstev, Jednote mu ae plač« la take je stiski. Ta način, kl je sedaj, nI dober. Kato člani plačejo aseement, ao podpirani v boksal. Prigodi ee, de mara član po operaciji, ker ne dobi od drultva podpore, pobirati mi-lodere, da poravna stroike v bolnti-nlcl. Zakaj pa Jc član 8N?JT Sej e ta organlsacijl največje sloveneke podporna organlsaeijs, njeno članstvo pa mora proaječiti aa bolniike atro-Ike. Pogrebni »t ročki od pet do dveete dolarjev naj bi se laplačevall Is posebnega sklada, ki bi bil temu namenjen, a poemrtnlne, aa katero je Član nevarovan, saj bi oetala cala. Dalje, draltvenl tajniki naj bi dobivali nagrado od gl. odbora. V ta namen naj bi se uatanovil tetadevnl aklad. — Plače gl. odbornikom naj oatane-o stara kot Je odloČila 8. konvencl-a. — Nafa drultva Je tudi akleailo, da ae tiska pravila tudi v poljskem u, tako tudi v čehoslovaikem in ruskem, kajti tu Jo večiaa članstva teh narodn^ti, in ki bi se radi sporna« e pravit! SNPJ. Na ta način M se lahko pridobilo mnogo novih članov. Joaaf Spleeak. A. J. Bar dala. D. Oloehko. g. lirlsic, P. Kon da, Tom 8laka, Jas Mejereask, Mike Kablce la 8am Oambelo. Strutkere, O. — Is rssprav ras-vidim, da je večine mnenje, da ae bolnilki akladl vadrlujejo vaak sass. Ia poročila gl. odbora aa I. 1WS se vidi, da tridolarakl sklad Ima vedno več Isdatka nego dohodka. Ostala dva sklada pa imata vedno več dohodka kot Isdstks. Zsto brstje v in dvadolarskem akladu ftele, da ee Jim asssmsat nekolike snlls. Ako pa ostane kot je, tedaj bomo prisiljeni plačevati larednl aseement. pilo tako ali tako, Jas sem proti temu, da bi sa skladi vzdrževali vsak aaap. Tudi esm proti peviianju ssee-menta tridolarekomu akladu. To ps ker ie sedsj člaal v trldolsr-sksm Skladu plačujejo več kot eetall, in bal ssto so opravičeni de večje podpore. To Je vendar logično In polteno. Ne umejem sekaj (jna tridolarakl sklad prlmaaJkljaJT Saj pla v dolarski sklad TOe, v dva dola rek I 7lc In v tridolarakl pa Bttr oa vsaki dolar. Dobro bi bilo, da 0. konvencija da se vsal sklad vsdrluje sesa, da se tudi prisili večino Manov, da se ssvsrujejo v trldolarakem akladu kar bi odpomoglo situaciji In ne bi bilo treba irradnih doklad ss trldo-Isrskl sklad. Vsak lati^ uvidi, da eden ali dva dolarje na daa oodporr al dovolj v danalnjlk rasmerah. !?kre ne naj se take, da bo vel ■adovoi. stva med čtenatvom. Novi proailui med II, in Sft. letom naj bi takoj vstopili v tridolarakl sklad. Na ta način bi imeli dovolj članov v tem rasredu, da bi se ta sklad lahko vsdr-ževeL Abe Suttoa, lian drultva «87. Glrard, Kaaa. - Glede pravil Je bi lo le veliko povedano In akoro io vse glavne talke eo bile omenjene. Ker ni ie nihče omenil mladlaakege in odraslega oddelka, naj te storim Jst — Vsomimo otroka od lft do 1$ let, ki Ima polico sa 400, plača mesečno lic. KI dovril II. lato, mors pre stopiti v 0m, Je selo pod učljiv v tem odru t s m se vidi napredek v fraternalia 8»u Članstvo SNPJ naj se s takimi llaaki sesnaaja In podučuje o aakonlh rasnih i*ržav kateri imajo opraviti s podpornimi organlsacijami. Zate apeliram n« delegacijo t. konvencije če Je bile aa«*evna točka mrtva, da ar jo oilrl sa druga IGrl leta. Tako Je potrebne. Jacob Btančič, član druatva 107. Wesbegsa, III, — Pašno saaledu-Jem rasprave o pravili«, ki sa praosj llvshns. Zdi se ml, ds urednik ima teh rasprav les gtsve, Tudi Jss bi r»d bolj obilrno oplssl moje mnenje as bodoča p rs vi Is, toda sdl se ml, da Je ie doetl vsa preretotana. Slab* bre ideje itnsjo nekateri, a ialikoie, so neisvodljiv^ se nsio orgsnlsacija Velike se p|lr so aeterele člene, one mogle. Kitom prati takim Idejam ne sdl se rnl pe pravilno, de M de vete konvencija leključlla, da ae svb to eseement od I do lOc ne člane. MoJe mnenje Je, da Uetl, kl sami bo-čejg prostovoljno prispevati v ta pri porogljivi skled, naj ae vpitoje, (n ako «e sglaal sadoetno Mevite člaaov, ae naj tak aklad vpelje aa podpočo oetarHim In onemoglim članom pa proti temu, da bi ae prlmoralo ''lana do kaj takega. U aedaj je like prltetovsnja kako Je vleok nel aaeampnt. Ossstve saj I do v tem alučaja, da ae bo kakor pH nekaterih jadnetah, ako ne Isvrill tega In tega, pa s| vrton ven. Provlsorlčne pravila naj se poloil na atraa I« la naj ukrepe po starih pravilih. V prlb"dnje ae naj odbor ie pravile opumi Sedanja pravite mt prasej dolire, popravljamo Jih to drajaet let. ia to druge oraenisarij« an posnemale neto pravila se tabel J • tonje evejik. Bolniike padpora MUM mne-•Ja aekaterib, de M Ml vsaki aklad posebej, Jaa m vidim, rakej naj M a* skladi ra»dekli Prt vsaki priliki ae sperald b*ec|» "breuteo" No, In te naj M Uk' "bralstvo"! Sem aa-veravaa m % dol dnevne podpore In plečeti moram todl dvakrat vel kol Usti, ki Ja tavarmrna sa J dal. Mo vidim resiike, tomu naj M sa skledi rasdelillf A k" eo siraelanU prt tem skladu. Je kmvde v tem, ker nI vsge nadaaretve. Treba bi takim •Cepiti na prste, da m elmulacije ed pravi. Član 14 let, aem savaroven aa 8 del. dnevne podpore, povem pa, da sklad ai imel prlmaakljanja radi mene. Ako sad ene eaega natega brata nesrala. da Je delj čaaa na bolnilki listi, ali gs naj pustimo lakote poginiti? Treba bo agltlraU. da se kolikor več Jih vpile v » dolarekt rasred In boljto bi uapevall. Kaj smtfrei s tremi dolarji? Za sdravilo la sdravnl-ka. In |e Imel druline? čudno se mi vidi, da so nekateri proti temu skladu. Kako Je sopet lu upoštevano bratetvo?' Nisem sa to, da bi te svliaval aaesment na prihodnji kon* venci JI, naj oatane kot Je sedej. član* stvo se boji vsake* konvencije, ta pa radi svitanja aaeementa, ker gotovo ga vsaka konvencija svita. Plaie u* cndnlkov. Naj se ne svita, in ne snila. Plače naj bi oetale kakor en, dokler se rasmere ne Isboljtajo sa člane isven urada. Nekateri selo kričijo, da ne več člkalane voliti v urad Jednote. To Je sama savlst ali oeebeo naepratetvo. če bi imeli slabo vodstvo, slabo ljudi sa glavne uradalko nato organi-sadje, ne ki tako lepo napradovela. Ako pe kdo ve sa kakimi napake, ker se tiče pri njih poelih, ven s njimi, ne psi nspadstl aa grmom! DelogalJ« in delegatlnje S. redne konvencije, kader se aale shorovanje .prMne, gajilte, da t resna mlaWI ile* |a 1 no |akljuolu< sa prihodnja 4 leta. Puetljo se naj vse oeetmoetl ns atrsn. Glejmo, ds ar l*o nsis pot^ans organlsaeijs nsprej vspenjsla to boljto kot do aedaj • jekn Makalrk. delegat drultva 14. Weet Preekfort, III. • Priporočilo delegarijl S. konvencije 8NPJ1 Ustanovi ae naj sa mladino 80 aH tft letna savarovnlnina. — 8. Ako Je član M let jednote in Je prekoračil 80- Sft let, naj ae ms plača eeeemen' Is Jedrna in« »Hngajae. —"I. Dnevnic,« delegatom naj bodo kot se M b na N konvenciji. Neto organlsaelja koraka napiti. naaaj, kot unijska ar ganlsviJ*. Gl. odbornikom aaj se plače star« plačo, aH pe kakor spr« vidijo bratje delegati. Nikakor pe naj ae jim ne snila. f Boinlikl akladl ae naj vsdrtuj« Je vask sam. Ako Ima član t dol podpore dnevne, naj plača tudi sa trt peklede. - S BolnUkl obtekevalcl naj Id bili le tleti člani, ki nimajo kakinlh oarbnlh mrtonj napram bol nlku. — I. Gl. odborniki In urednik meets, četudi ee Mil i* ed raa aik strani napmleai. poeakna od ka muniatične stranke. KemaniaU ne) ae drle od rato jednote prač, ker Jih ne petrelni)emo, imamo pa uredaika te, de priporoče kolikor nejkolj w o dele veh I strenki Ako ko Mpregreaivni blak" Idodll pe nail jed toda i bo krnela Jednote oatole ai rakov« k*. Silil ee, da Ja to poelan neki ko WgrdTtffr' -piogreeivnl Mak", da to adrnlbo delal Ip B«rolhe nam vsem. Zate priporočam bratom delagstom In delcgotlniam. de se lake stvert vna odet rani. Ml ae potialm lakih S«raek. Naj si pe sami srale podporne evgnntseei -Je. katerim naj aa s veji volji ukesu jato. Ml sebtgvaam. de 8» ee kan 1 ss as* ijl la kaj dobregs uki le sa nato mladine t Gertrnds naznanilo. Ir*n Bunin: ROMARČEK Id kako bi se tudi srečala? Zdi ae mi, di ie nikakor ne motih fiede naših čustev. Za ve» vaa je bil to nepričakovan, slučajen romanček in nič več. Toda to ni vsžno. Prilegam — če sem ■ploh kdaj koga ljubila, ste bili to vi . . . . t. Kaj je to, U ljubezen, ki so jo opevali ljudje že milljonkrat? Morda tu »ploh ne gre za to ljubezen. V pismih nekegs plsste-lja nem nedavno čitala: "Ljube-zen — to je, če človek hrepeni po nečem, čessr ni in nikoli ne bo." Da, da, nikoli ni bilo in no bo. Toda to ni važno. Spominjam se vss največkrat v mraku. V mraku svs ne ločila, v mraku vam pišem to prvo in najbrž tudi zadnje pismo. In piiem bogve od kod: iz Alpt iz hladnega praznega hotela za oblaki, oktobrskegs večera. On je Jetičen, jas ps brezvestno ha-zardiram z njegovim življenjem. Ne ssmo da ga držim v Alpah v naj slabe j Aem vremenu — vlačim ga eelo v megli In dežju po jeserih in hribih. Zdaj mora on ubogati mene. Molči po cele dneve, oči se mu erdito svetijo, uboga ps Is. Tudi danee je žel molče. Ko sva prispete v hotel, sva bila isnena- dene. Kuharica, ki preživlja tu zadnje dni svojega življenjs, je sklenite roke in zakričala vsa iz spbe: Križ božji, pustite me!— Morda je kričala zato, ker je bil bled in velik kakor smrt. Sla sem z njim vam na ljubo. Da bi mogla na vas misliti tu, kjer je vse tiho in kjer nI nobene nade. Tako lepo, tako sanjavo se razproatirajo te doline druga za drugo tja do gora. Neboaklon visi nad jezerom, a jezero leži nepremično, temno - svinčeno, zalito s kalno modrikastim skalovjem. Vedno, kadar ss ozirsm na to oblačno nebo, me mika, da bi odšla tja gori visoko v goro In preživela noč v kakem praznem hotelu. Pol življenja bi dala, če bi bili zdaj tu z menoj. Odpeljala sva ae iz mesta s parnikom zgodaj zjutraj, a popoldne sva se že napotila v gore. Kpko dolgočasna js bila pot! Drevje je bilo redko, rmeno listje je odpadalo. Tu pa tam ao zrle na naju iz grmovja začudene kravje oči. Včeaih ee je zqčulo žvižganje paatirjev, ki so nabirali po grmovju suhi jed V grobni tižlnl sva so vzpenjala vedno viie ln viie, a s gorskih grebenov ss js spuščal v niža ve mraz kakor siv dim. Ustavila sem se, da si oddahnem. Dolgo som zrla v dolino daleč deli pod , nama. Tisti hip se je dobro eltšalo, ke- ko pada listje. A mokra debla so plakala — tiho, pretiho. Blizu predora, ki je molel svoje črno žrelo iz megle, sva prispete do naaelbine. Pet ali šeet zapuščenih koč je samevalo na strmih skalah. Kmalu je ostala naselbina za nama in z gorskih grebenov je zapihal hladen veter. Tedaj se je on ustavil In mi predlagal, da bl se vrnila. Odklonila aem predlog, samo da bi ga Še bolj dražila. — To nI posebno duhovito — je dejal in nadaljeval pot. Megla je postajala vedno gostejša ln če je moj ubogi eprem-1 je vale le malo zaostal, ae je izgubil v nji. A če eva se klicala, je najin glas votlo odmeval od skal. Hodil Je vee čas zadaj. Kar me je poklical in ko sem se u-stavila, je pristopil in iztegnil preti meni roke. — Bodi tako prijazna — je dejal nekam plaho — sezi mi v rokav in popravi mi srajco. Smilil se mi je. Opazil je to, zatienil je oči in pripomnil: — Od potu j va, kjer je toplo ln lotiva se kakega poete. Takole bl nama bilo zelo težko. To je peklo, ne pa šenitovanjeko potovanje. . * — Morava se ločiti — sem odgovorila. _ ^ On je nekaj fesa molčal. Sled- P. M. DssteJevsfcIJ: ZLOČIN IN KAZEN Roman v šestih dsHk s epilogom. ; Po.lov.nl! Vlsškehr Levstik. Prvo, kar Je opazil, Je bilo, da je neznanka še Jako mlado dekle In da hodi v tej veliki vročini racogteva, brez solnčnlka in brez rokavic in nekako smešno maha t rokami. Bila je v lahki evilnati obleki, a Jako čudno oblečena vanjo; sadaj ob paau, kjer st začenja jopica, je bilo krilo raztrgano, jopica pa jedva napol zapete; košuhovjnaati ovratnik, ki je pokrival njen goli vrat, je visel postrani. Vrhutege je hodilo dekle kakor v omotici, spotikalo se in se celo opotekalo na vse strani. To srečanje Je končno navdalo Razkolnikcva z največjo radovednostjo. Došel je deklico ravno ob klopi in zaprl oči, očivldno od prevelike trudnoetl. Na prvi pogled Je Razkolnikov spoznal, da je popolnoma pijana. To se mu je zdelo čudno in sagunetno; mislit Je eolo, da ee morebiti moti. Obrasek, ki gs Jo videl pred seboj, je bil jako mlad, kakih šestnajst ali morda šele petnajst let, majhen, plavolse ln prijeten, a vee rasgorel ln nekako sebuhel. Videti je bilo, da eo dekle le malo zavoda; položila je nogs navzkriž in jih iztegnila precej bolj, nego se spodobi; kakor so kazala vsa znamenja, niti ni znala, da je na ulici. Razkolnikov ni sedel, niti nI hotel oditi, temveč je vee začuden oba tal pred njo. Tieti buljvar je vedno neobljuden; posebno sdaj, ob dveh popoldne in v toliki vročini, Jo bil videti kakor Izumrl. Vendar pe je stal kralj bulj-vraja v daljevl kakih petnajstih korakov gospod, ki Je razodeval željo, približeti se dekletu s gotovimi nameni. Tudi on jo je bil najbrž zagledal od zadaj in jo dohitel, toda Razkolnikov mu Js prskrlžal račun. Marti ga js s srditimi pogledi, daai Jih Je skrival pred njlin, pričakujoč nestrpno, de pride vrsta nanj, ko so nedobrodošli restrganec odpravi. PološaJ je bil Čisto jaaen. Bil je to tridesetlen gospod, močnš rasti In debelega šivota, zdrave polti, kakor kri in mleko, s brčicemi nad rdečimi ustnicami in Jako giadavo oblečen. Raskolntkov se je strašno rassrdil in nenadoma začutil Željo, da kakorkoli razžali gizdavega debeluha. Pustil je deklico za trenutek samo in pristopil k njemu. "Hej, vi — vi Svidrigajlov! Cesa iščete tuT je krlknll, stiekaje pesti Hn s zlobnim usmevom ns ustnicah, ki so mu pokale od jeae. "Kaj pomeni to?" je oeorno vprašal gospod. namršil obrvi in se presirljlvo začudil. "Poberite se odtod!" "Kako se predrsneš, ksnsljs! . . ." In zamahnil js s palico. Razkolnikov se je vrgel nanj s pestmi, ne meneč se sa to, da bi mogsl njegov nasprotnik opraviti s dvema takšnima, kakršen je bil on. V tistem hipu pe ge Je nekdo krepko zagrabil od zadaj in mad njiju se je postevil redar. , "Dovolj, gospoda! Prosim, ne pretepajte se na Jevnth prostorih. Kaj hočete? Kdo ste?" Je strogo vprašal Raskolnikova In se oerl po njegovi raztrgani obleki. Razkolnikov ga Je redovedno pogledal. Imel Je vri voješki obrez, s sivimi brki in brado in mirnimi očmi. "Potrebujem vas." jp vzklinil ln ge prijel se roko. "Bivši dijak sem. Razkolnikov je moje ime . . . To lahko slišite tudi vi," ae je obrnil k gospodu. "A pojdivs. pokažem vam nekaj .. Držeč roderje sa roko, ga je vlekel k klopmi , , • "Poglejte, popolnoma jo pijana; ravnokar jO prišla po buljvaru; vedi vrag, odkod je In kaj je. e sdl se, ds ne oprsvljo tiste obrti. Najverjetneje je. da so jo nekje napojiti ln omamili — prvikrat — aaj razumete? — ln jo i spustili takšno na ulico Poglejte, kako Je obleka raztrgana, pogiejt*. kako j« napravijo-na: vidi se. da se nI oblačila sama. temveč so je oblačile nevešče moške roke. To je Jasno. In zdaj poglejte onegale gizdaline, e katerim sva i' se ravnokar hotela epoprijetl; neznan mi je in prvikrat ga vidim. Tudi on jo Je zagledal, ko je šla pijana in omotena po cesti, in zdaj ga mika na vse kriplje, da bi izkoriztil njen položaj in si jo kam odpeljal . . . Gotovo je tako, verjemite mi, da se ne motim. Jaz sam ssm videl, kako je zijal vanjo in kako ji je sledil, a sem mu prekrižal načrt, in zdaj čaka da odidem. Glejte, zdaj Je odšel malo vstran; stoji in si dela svalčico ... Kaj je storiti, da mu e ne prepustiva? Kako jo spraviva domov — a j menite? Redar je v trenutku vse razumel in premislil. Namen debelega goepoda mu Je bil očiten, a tudi z dekletom je bilo treba nekaj storiti. Sklonil se je nadnjo, da si jo ogleda bliše, In odkritosrčno sožaljs je pokrilo njegov obraz. "Oh, škoda!" je dejal in zmajal z glavo, "saj je šel cel otrok. Zapeljali so jo, to je enkrat ena. "Poelušajte, gospodična," jo je začel klicati, "kje stanujete, proelm?" Dekle je odprlo trudne ln kalne oči, topo pogledalo vpraševalca in odmahnilo s roko, naj jo puztl. Razkolnikov je segel v žep in privlekel iz njega dvajoet kopejk; našle so se. "Slišite," je rekel redarju, "nate, vzemite izvoščka ln ukašite mu, naj jo popelje do njenega etanol Vanja. Da bi vsaj vedeli naelov!" "Gospodična! Gospodična!" je zopet pričel strešnik in vzel densr, "takoj vam pojdem po izvoščka in vas spremim do doma. Kam izvolite? Kaj? Kje stanujete, proelm T "Sla sem — In pridružili eo se ml . . .", je zamrmrala deklica ln zopet odmahnila z roko. "Oh, oh, to Je hudo! Kakšna zramota, gospodična, kakšna sramote!" Zopet je pomajal s glavo v znak eočutja in igvolje. "To je težavna naloga!" ee je obrnil k Razkolnikovu in ga vnovič premeril od nog4o glave. Očivldno ee je Čudil, da je tako razcapan, a daje denar I "Ali ste jo našli daleč odtod r* ga je vprašal. "Saj vam povem: pred menoj je šla in omahovala. Ko je prišla do klopi, se je zavalila nanjo." "O Bog, kakšna nesramnost vlsda sdaj po svetu! Takšno dete. pa že pljgtfo! Zapeljali so jo, to je enkret ene! In še krilce je raztrgano . .. Kako razuzdan je današnji svet! Morda Je celo plemklnje, kakšna revna . . . 8aj je mnogo takih. In tako nežna je videti; vseka-ko je goepoekth ljudi." In vnovič ee je sklonil čes njo. Morda je Imel tudi on take hčere, nežno In fine kakor goepodične, dobro krmljene in moderno vzgojene ... "Glavna stvar je te." je skrbelo Rasko)nlko-vs, "ds Js onlle podlež ne dobi v roke. O, on se ji še smeje I Ns obrssu se mu vidi, kaj hoče; vidiš ga lumpa, da ne gret" Razkolnikov je govoril glaano In kazal z prstom nanj. Ta ga Je allšal In ee je hotel še zopet razjeziti, a ss js premislil In se zadovoljil ssmo s tem, da ga Je saničljivo pogledal. Nato je odšel počeši še deset korakov dalje in sopet obstal. "Dobil je ne bo," Je rekel podčaatnik zamišljeno. "Da bl vsaj povedala, kam naj jo eprevimo. tako pa ... Gospodična! Gospodična!" se je sopet nagnil k nji. Ona pe je sdejci povsem odprla oči, pogledala ju radovedno, kakor de je razumete, sa kaj Jima gre, vstala s klopi In odšla sopet v tisti smeri, odkoder jo bila prišla. "Poj, neeremneži. le sopet eo ml se petami r Je dejala in še enkret samahnila s roko. Korakala jo naglo, toda silno so jo opotekala. kekor prej. Gisdelin jo odšel po drugi Mreni drevorede ss njo in je ni pustil Ispred oči. "Ne skrbite, ne pustim mu je," je odločno rekel brodeč In odšel za njima. "Oh. kolika tazuzdanost je dandanes na svetu T je še ponovil no glas in vsdihnll. njič je namršil obrvi in zamr-mral: — To je težko, i — Pa prevzamem to nalogo jaz. Ne smeš napraviti iz mene žrtve avoje sebične ljubezni. — Vee smem — je dejal in mi pogledal v oči. — Saj nimam kaj Izgubiti. Obrnila sem mu hrbet in odšla naprej. V mraku in megli eva komaj razločevala smreke ob poti. Kar Je v stari jelki ob poti nekaj zašumelo. Se spomin j ste one sove? Baš tam sem se je spomnila in oklenila sem piaati vam o nji. Toda to ni bila aova, marveč taščica, drobna ptičica. SI morete mieliti ta večer? Meglene st?ne gozda, moker sneg ob poti, povsod strme skale in brezns, iz katerih se vali gozda megla. Toda taščica je mirna. Nje ne straši mrzla noč v gorah. Preživi jo kjerkoli, zaupa v neko višjo ailo, ki jo bo ščitila. Samo jaz nimam zau panja v to zaščito. Baš ee pripravljam k počitku v tej pusti, ledeno mrzli eobi, v kateri diši po emrečju. Ko u-inem luč, bom razmišljala o tem, da sem za oblaki, v pravi deželi emrti. On leži v sosednji eobi in zamolklo kašlja. To sploh nI več človek, marveč nekak, mrtvaški voz. Sovražim ga z dna duše. —'-; 7—-- — Ce ee Se kdaj zrečava in Če bom prosta, vam poljubim od radoeti roke — potem pa storite s menoj, kar hočete." I Toda to pismo me je doseglo bogve kdaj. Iz Moskve so ga poslali za menoj na kmete. Tam se je. valjalo skoro tri mesece, potom je pa romalo po jugu. Dobil sem ga šole začetkom marca, prod svojim odhodom s Kri- DelniČarjem Slov. Stavb, in Poo. Društvo (North Shore Building k Loan Assoeiation) so neznanja, da se glavno letno Zborovanje vrši v soboto 4. maja ob 7. uri zvečer v šolski dvorani, in ne 26. maja, kakor je bilo prvotno poročeno. Vsak delničar je dobil te dni po pošti obveetilo in pooblestilo (Proxy) o glsvnem letnem zborovanju. Ako kdo iz-katerikoliga vzroka ne more udeležiti se glavnega zborovanja, naj pooblastilo (Proxy) izpopolni, ter ga izroči kateremu uradniku ali članu, ki se bo udeležil zborovanja, da glaauje v njegovem imenu za vse stvari, ki pridejo na dnevni red. Vsak delničar je dolžan udeležiti se glavnega letnega zborovanja. Ker je glavno letno zborovanje v soboto 4. maja, vsled tega ae ne bo sprejemalo v soboto zvečer nobenih denarnih vlog. Vee poelovanje, ki bi se imelo vršiti v soboto zvečer, se bodo vršilo v petek zvečer- Ne pozabite torej v petek zvečer je sprejemanje vlog in vee opravilo kar se tiče poelovanje Stavb. In Pos. Društva. Nova serija ee otvori v petek zvečez namesto v soboto. Ako bi kdo slučajno ne mogel pril petek zvečer, bode urad odprt v soboto popoldne samo od 2 do 4 are. To sprememba velja samo za 8. in 4. maja. V bodoče bodo ursdne ure kskor ponavadi, ali kakor glavno zborovanje -določi. Pridite * torej zaneaijivo vsi na glavno letno zborovanje v šolsko dvorano, v soboto 4. maja, točno ob 7 uri zvečer. NORTH SHORE BUILD9NG & LOAN ASSOCIATTON Math Ivaaetich, tajnik, i USv.) POHIŠTVO NA PRODAJ. Ker mislim zapustiti mesto, aem prisiljen prodati vso kuhinjsko opravo, jedilno mizo in stole, posodo in omaro, 6 postelj in preproge. Po nizki ceni. Oglasite ee osebno na: 2400 S. Har-ding Ave. Tel. Lawndale 1844, Chicago.—(Adv.) NAROČNIKI POZO Znamenje (March 31.29) i* naročala* K Ponovit« vam Usta .fl^^^^^fl™*®* ae pr« s, Jo aeogoče vstavljen, ke H plačan. Ako je vaš list ae te ga no prejmete, jc *6e vatavljoa valed napsfc aelova, pišite nam dopissie a vedite atari in aovi Naši zaetopniki ao nt tvenl tajniki in dmgiH ki, pri katesftfchke_5 NA PRODAJ JE lepa zidana hiša v lepem kraju na široki loti, krasna svetloba v stanovanju in kleti. Centralna kurjava in vae moderno vre j eno. Oglaaite ee osebno na: 2868 Sa Hemlin ave., Chicago, M.—(Adv.) NAZNANILO. Drsštvenlm tsjnlkom hi tsjalesm iuieIotot Is člsnle, naalove aovik članov, ter te naslove sdstepllk, čvtsalk hi laokženlk £ Ionov nsssssttl sprav-aištvs Prosvoto, šs ss laki vrsdi imeslk ss peHljsaje Uste Pre-oveta. Ti—s le sselove, katoee Dete f Is vnema tajniku, ostseejo v arklvs le jlk sprsvelštvo eo ML Torej je aolo vsšeo, da vselej pošljete sa nalašš sato prlpravljonlk Mati-ssk vss nsslsve sprsvntftvs Pt—veto posebej. Pri voski sprememl va as| se vooloj omeni stari Is aaajpv. Upravništvo uljndne apelira, da drnštvenl tajniki is tojsleo to fttevajo.—PMHp Godlna, spravitelj. Naročnina za odo leto je f n se pol lote pe $3.00. C S. N. P. J. doplačajo Mil eto, sa pol lete $2.40. Za aseeto Chicago la Ck a leto 17.60, pol leta $3.71 Jane $6.30. ' Za Evropo atane as pil 4*0, aa vee lete pa $9.00. aa Evropo $1 doplačajo eamo 50c Naročnice lahko tadl , *ošlJete na naatev: UPRAVNI8TV0 "PROSVETA 2667 & Uwnšale Ave. ' CHICAGO. ILL. NAROČITE SI KNJI( "AMERIŠKI SLOVEN( Potovanje g e Pismo me je ganilo, etrašno me je vznemirilo. Toda kaj odgovoriti, kaj sploh početi? Dol-|go sem o tem razmišljal, slednjič sem se pa' Odločil, bog mi | odpustit:-?" U! — Tudi 'jaz ae napotim v gore. Z vozom. Tudi nad krimskimi gorami j je ležala itiegla. Toda bila jc j pomlad, a meni je bilo 28 let. Na Uaj-Lju, v umazani krčmi na * gorskem sedlu som pil | kislo črn^ vino, dokler mi niso prepregli flrojke. Vee je bilo sa-I vito v meglo, ki jo je gnal veter mimo okohca krčme. Potegnil I som is žepa pismo in ga znova prečita!. In srce mi je začelo [močno utripati. —Ah, mila, dražestna moja t [Toda kfj početi, kaj storiti? V krčmi nisem imel več ob-stanka. Stopil sem na proeto. I Megla je poetajala redkejša. I Gori v oblakih, ki eo ee videli | skozi meglo, se je oglašalo nekaj radoetnega, nešnega. Rastlo je {ln se širilo — in naenkrat je sa-[ žarelo vse nebo v jutranjem solncu. Treba jI je pisati, da, o tem ni dvoma. Toda kaj? In kam? Vaa aila moje dušo, vaa brid-kost radi nje, ki sem jo takrat [ljubil, a radoet nad pomladjo, mladoetjo — vse je planilo tja, I kjer ee je videlo daleč na obzor-| ju alnje morje. Zvončki eo cinkljall monoto-Ino popotno peeem in mi govork | H, da se je pretekloet izživela, [da leži pred menoj novo življenje. So dolgo sem ee oziral po strmih skalah, štrlečih visoko pod sinje nebo. A trojka se je | spuščala po strmem klancu vedno nižje, Vedno dalje v dolino. Tu med gorami jo kraljevala I tiftina prvih pomladnih dni, krasota sinjega neba, golega d rev Ja, orumenelega lanskega listja, [prvih vljoHc in divjih tulipanov. In tisti hip se mi je zazdelo [ da človek razen pomladi In mlall i na srečo ničeeer ne potrebuje. Toda koncem marca, ko se j bil že na kmetih, sem dobil preko Moskve nepričakoveno brzojavko iz Ženeve: | "Ustrezajoč tel j i pokojne vam I sporočam, da je umrla 17. merica, El-Mammuna." ' (Konec.) tDsijo Gospod svetnik proušuje I svoj! revataradj! jedilni Ust. Mod drugim naleti aa jed, ki mu Je docela neznane. "Prosim, gospod ptečllnl" — ae obrne do natekarjs — "kakšna jed pa je to: ZreookalabolonT" Plačilni: ra to je mehka* krhko meoo go-spod svetnik, ki ge niti gristi ni | treba, ker kar sanm od sobe ras-i peter potom našega potniškega oddelka je zelo priljubljen. Skoraj vsaki dan dobivamo vprašanja iz vseh krajev Amerike, od ljudi ki nameravajo tja iti. Storite tudi vi tako, ako nameravate obiakatt domovino, tedaj ao obrnite na naa za vsa pojasnila. Mi zastopamo vse perobrodne črte, ln vas lahko odpravimo, kamorkoli si želite. Delamo prošnje sa povratno dovoljenje "Porinit," pomagamo dobiti p liste, vizume in vze ostalo kar je v zvezi s potovanjem.. Naši zastopniki bodo skrbeli za vas in vašo prtljago tekom vsega 1 vanja. Mi od čaaa do čaaa oglašamo v liatih imena vseh naših potnikov, ki pi jajo ali odhajajo. KASPM AIEKICAN STATE MIK 1000 BLTJE I8LAND AVE. CHICAGO, DENAR V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO PO NAJNIŽJIH CE! Ta ziižua cena knjig Književne Matice SNPJ. VELJA DO 1. JULIJA 1929 Eedaj ie prilika, hratjo ln knjig pa zelo nizki da el vaakdo lahko naroči ene ali več dobro, pončae In meraU M jlk teseti AMKMlKI SLOVENCI—ta knjiga občega 682 strani in mnogo krasnih sgodovtnakih ebk, je prijazna aa JHtanje in vam daje veliko pouka o zgodovini Amerike, ameriških Slovencev In naše 6. N. P. Jednote. Knjiga vredna 96.0&—eedaj______________________________—------11*50 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga aa očsnjs angleščine In rasnimi dragimi pojasnili, vredna fg.00 eedaj---- ZAKON EIOGENEZUE—ta knjiga pojasnjuje splošni navoj in naravne vaebnje veliko poučnega aa vsakega človeka, vredna $L60— ___________________________________________šOc PATER MALAVENTURA T KABARETU—povect is ftMJenja ameriških In dofthijnji rojaka, voctraje precej attk, vrodna $L60- —.....-.........- _______________ ______________—.Mc JmURMOCINP ss aha Iva in kmena povest, epšeal dcbrsananl plseteU Upton Sinclair, poslovenil L Molok, vredna f L00 eedaj---** Odtrgajte ta Metek, prOoUto potrebno evoto v pismo tat pošljite na PROSVVTA, BUT tt. Lawndale Ava* Chicago, DL zrn pošiljam evoto $.----— ........ Claaš tt. N. P. J. leto I4J0, zapel leta OV> velja Isazmnši $140 In no